VAKUUMSKI MERILNIKI TOBIJE GRUBERJA
(Ob dvestoletnici obnove Družbe Jezusove leta 1814)
Stanislav Južnič
Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA
ZNANSTVENI ČLANEK
POVZETEK
Graditelj ljubljanskega prekopa general jezuitov Gabrijel Gruber je bil nadvse ponosen na svojega mlaj{ega polbrata, slovitega u~e-njaka vakuumista Tobijo. Opisani so Tobijevi izumi vakuumskih merilnih naprav; prirejeni so bili za meritve na terenu. Tobijeva znanstvena dela in {e posebej priro~ne vakuumske naprave lastne izdelave so bila deležne tolik{nega odmeva, da je bil Tobija kar trikrat izbran za predsednika Ce{ke znanstvene družbe, prednice dana{nje Ce{ke akademije. Zgodaj leta 1804 je Tobija obnovil svoje prisege pri jezuitih pod vodstvom svojega brata generala Gabrijela. V Ljubljani in {ir{i okolici je resda raziskoval le tri ali {tiri leta, zato pa sta bila z mestom bolj povezana njegova brata Gabrijel in Anton, predvsem pa njihova mati Jožefa; gospa je umrla v svoji ljubljanski vili Podrožnik.
Klju~ne besede: Ljubljana, Tobija Gruber, Gabrijel Gruber, vakuumske merilne naprave, obnova Družbe Jezusove
Vacuum Experiments of Tobias Gruber
(at the bicentenary of restoration of Society of
Jesus)
ABSTRACT
The general of Jesuits Gabriel Gruber who built Ljubljana canal and palace was very proud of his younger brother, the vacuum-equipment designer Tobias. Tobias Gruber produced vacuum equipment for conventional and portable measurement. He became so famous with his vacuum pieces that he was elected for three terms as the president of Bohemian Society of Science, the predecessor of the modern Czech Academy of Sciences. Early in 1804 Tobias Gruber renewed his vows to the Jesuits under the leadership of his brother general Gabriel. Tobias was in Ljubljana and other parts of Carniola just for three or four years, much less compared to his brothers, Ljubljana professors of technical sciences Gabriel and Anton Gruber, or their mother Josefa who died in her Villa Podrožnik.
Keywords: Ljubljana, Tobias Gruber, Gabriel Gruber, Vacuum Based Measurement Devices, Restoration of Jesuit Society
Slika 1: Ovojnica pisma astronomu jezuitu Antonu Strnadu (Strnadt, * 1746; t 1799), ki je vsebovala T. Gruberjevo avtobiografijo, datirano oktobra 1804 (Archiv Akademie ved Česke republiky (Praha) / A. Fondy instituci / Fondy starsich vedeckych společnosti, ustavu a spolku / Kralovska česka společnost nauk (KČSN) 1 766-1953, s. 79, inventarna številka 374).
1	UVOD
O raziskovanjih ekspanzije plinov v prazen prostor Tobije Gruberja smo v Vakuumistu že brali (24/3 (2004) 18-28). Zato se v tem prispevku raje osredi-nimo na T. Gruberjeve izume vakuumskih merilnih naprav; z njimi je močno zaslovel, tako da so jih na potovanjih uporabljali še dobro desetletje po T. Gruberjevi smrti. Svoje izume je znal umetelno prilagoditi pogosto neudobnim razmeram za tedanje zgodnje raziskovalce gorovij.
Dunajski jezuiti slovenskega rodu Gruberji so bili bratje in ne zgolj polbratje; dejstvo je pred časom postalo razvidno iz dunajskih krstnih in pogrebnih zapisov. Vpliv bratov Gruber na kranjski vsakdan je bil tolikšen, da lahko zadnjo tretjino 18. stoletja imenujemo kar dobo Gruberjev. Njihov pomen se je kmalu razširil zunaj kranjskih in celo zunaj habsburških meja. Odločilno so pripomogli k obnovi Družbe Jezusove po vsem svetu, kar je bil vsajdo neke mere vseskozi poglavitni cilj njihovih dejanj in nehanj. Tako si je mogoče razlagati tudi Tobijevo avtobiografijo, datirano oktobra 1804.
2	IZHLAPEVANJE V VAKUUMU LETA 1788
Na začetku razprave o izhlapevanju vode v praznem prostoru je T. Gruber leta 1788 citiral dve leti starejše raziskovanje barometrskih cevi svojega prijatelja
Slika 2: Tobija Gruber poroča prijatelju in mecenu Francu grofu Sternbergu o svojih izdelavah vakuumskih barometrov in termometrov (Archiv Narodniho Muzea, Praha, Štern-berk-Manderscheid Fond (ŠM) k64. nedatirano).
Slika 3: Tobija Gruber poroča F. Sternbergu o svojemu prijatelju profesorju Gerstnerju na levi strani pisma, ki ga je dne 13. 12. 1 797 sklenil z dolgo latinsko pesnitvijo o raziskovanju Karpatov z uporabo vakuumskih prenosnih merilnikov lastne izdelave (Archiv Narodnfho Muzea, Praha, Sternberk-Manderscheid Fond (SM) k64).
Gerstnerja. Franz Joseph vitez Gerstner (* 1756; t 1832) je ugotavljal, da kapljice vode v praznem prostoru barometra letijo proč in lahko njihove modifikacije opazujemo v različnih okoliščinah. Pojav je v dveh zaporednih zimah omogočil vrsto poskusov, katerih izvlečke in rezultate je T. Gruber nadrobno opisal v svoji razpravi. Uporabljal je ravne steklene cevi dolge 45-50 palcev s premeri 3-4 dunajske linije. Danes zastarela merska enota linija je njega dni merila približno 2,2 mm. Cevi so bile dokaj ravno zaprte na konceh in napolnjene s prečiščenim živim srebrom; le-tega je Gruber nabavljal v idriji in ga je vrel tako dolgo, kot je bilo le mogoče. Kuhanje za izparevanje prečiščenih živosrebrnih par pri +356,73 °C je s sodobnega stališča zdravju dokaj nevaren postopek, vendar kljub Hacquetovim raziskavam T. Gruber o teh nevarnostih bržkone še ni veliko vedel.
T. Gruber je nato uporabil odprto cev polno živega srebra. Ko jo je zasukal za polovico polnega kota, se je živo srebro postavilo v ravnovesno lego s praznim prostorom, dolgim najmanj 30 palcev. Tako je dobil barometer na Torricellijev način star že poldrugo stoletje. Za vnos vode v barometer je uporabil kalibrirano stekleno brizgalko, katere stožčasto zakrivljeni konec se je iztekal v lasasto odprtino premera 1 7/12 linij. Med tresenjem merilne naprave je eksperimentator T. Gruber opazil stisnjeno maso vode, ki se je povzpela za 6 2/5 kubičnih linij. Ko se je voda vzdignila do površine živega srebra, je brizgnila ven in ustvarila
zračni balon, katerega velikost je zelo blizu velikosti premera cevi. Raven živega srebra je takoj po brizganju padla za 9 linij. Pri tem zbrana voda je lahko zavzela prostornino večjo od 3,5 kubičnih linij; povzpela se je do višine 28 palcev in 7,25 linij pri 14,9 stopinjah Reaumura na območju med živim srebrom in balončkom zraka.1
Teža 9 linij visokega živega srebra nad vodo s pri-mešanim zrakom je pritiskala skupaj s težo vodne mase. Ob znižanju cevi se je balonček dvignil za 1,5 linije, kar je v celem barometrskem vakuumu dalo padec 3 linije in nadaljnjih 3/4 linije.2 izhlapevanje je bilo precej počasnejše kot na odprtem zraku.
V naslednjih poskusih se je T. Gruber trudil z gotovostjo dokazati razmere pri odsotnosti zraka oziroma v praznem prostoru; pojav je opisal podobno kot v vodi, kjer je zrak prav tako odstranjen. Ob prvem večjem segrevanju praznega prostora s plamenom špiritnega gorilnika je nastopila le sprememba v cevi živega srebra. Dobil je od 0,5 do 5/6 kubičnih linij vode, zaprte v praznem prostoru, kar mu je omogočilo različne poskuse o odvisnosti vode od steklenih sten. S podaljšanjem območja vode v površino živega srebra je izginila še zadnja sled zraka. Živo srebro se je dvignilo za 9 linij pri temperaturi 15 stopinj Reaumurja. Voda je tvorila prstan sredi živega srebra z napeto živosrebrno površino v obliki napete membrane; živo srebro v kapilari nasprotno od vode namreč ne omoči stene. S toploto dlani je T. Gruber segrel površino živega srebra v cevi; voda je popolnoma izhlapela v nekaj minutah, v zgornjem delu cevi pa je naredila vidne kapljice. če primemo z roko zgornji del, se bo voda zbrala pod živim srebrom. Pri tem je prazen prostor bolj ali manj segret.3 Tako lahko z malo toplote hitro dobimo vodne meglice in vedno večje kaplje, ki se končno postavijo na steklo; sredi živosrebrne površine se tvorijo izolirane kaplje v obliki kroglastih segmentov.
Gruber je eksperimentiral pri različnih temperaturah praznega prostora, živo srebro pa je moralo pri tem imeti drugačno stopnjo temperature od praznega prostora. Vzrok je iskal v hladnejši trojni (središčni) točki živega srebra, v večjem privlaku, s katerim povečane polkrogle delujejo na središče, ali pa v obojem. Tudi ob drugačnih temperaturah pri -14 stopinjah Reaumurja je opazil podobne izolirane kaplje. če v celotni napravi znižamo temperaturo na -17 stopinj, se tako poveča padanje meglic, da se živo srebro postavi le za 5/6 linij nižje v barometru. Veliko segrevanje povzroči veliko izparevanje meglic. S špiritnim plamenom, ki poveča temperaturo praznega prostora za
1	Reaumurjeva skala, brez resne uporabe v sodobni znanosti, je uporabljala nekoliko večje stopinje od danes prevladujočih Celzijevih v razmerju 1 °R = 1,25 °C
2	Gruber, 1789, 141
3Grnher 1789 142
50 stopinj, bo v cevi s premerom 4 linije živo srebro padlo za 7 palcev 2 1/3 linije pod navadno raven; v prostoru s prostornino 2 4/9 kubičnih palcev z 11/20 kubične linije vode bo meglica nevidna. Pri temperaturi +80 stopinj4 bo živo srebro na ravni 12 palcev 1 linije in bo masa vode 2/3 kubične linije nevidna v prostoru velikem 2 2/3 kubičnega palca. izparevanje vode pri -14 stopinjah Reaumurja je zelo majhno; do vrelišča pri +80 stopinj Reaumurja, ko postane je 2/3 kubičnega palca nevidno, je razliki 94 stopinj, prispevek praznega prostora k velikosti izparevanja pa je v razmerju 97 : 56.
Pri T. Gruberju, tako kot pri modernih učenjakih, vakuum torej nikakor ni nič, temveč ima lastnosti, s katerimi temeljito vpliva na izhlapevanje in sorodne pojave. Gruber je v laboratoriju znova uspešno ponazoril dogajanje v naravi, njegov izum pa je tokrat v marsičem spominjal na poldrugo stoletje poznejšo meglično celico.
Temperaturno stopnjo vrenja vode v praznem prostoru je T. Gruber dosegel z (razbeljeno) železno žico. Le-to je tako globoko poveznil v merilno napravo, kot je bilo to mogoče v praznem prostoru. T. Gruber je žico segreval v vrelem živem srebru pri 356,73 °C v stekleni cevi umerjenega živosrebrnega termometra. Termometer se je v določenem položaju tako zelo segrel, da se je prostornina živega srebra povečala za 1/4 kubične linije v 1/6912 delu celotnega prostora.
V pokonci postavljeni cevi je voda dosegla površino živosrebrnega stolpa in brizgnila 10 palcev visok stolp vode, ki je obkrožil celoten termometer. Pri +26 °R (30,5 °C), kot jih je prinesla toplota T. Gruberjeve dlani, je opazil mehurčke pare v približni velikosti premera cevi. Pri +34 °R, kot jih je dobil s toplo obleko, je bilo vrenje megle ob tleh že tako močno, daje voda pokrila celoten prazen prostor5 brez upora vse do konca cevi. Merilna raven v termometru se je dvignila za 1,5 linij. Srednja vrednost več opazovanj je po T. Gruberjevih računih dajala +30 °R. Pri temperaturi -15 °R se je v praznem prostoru pojavil 8,25 inčev dolg steber zaprte vode, ki se je s konveksno površino povečal za 1/18 svoje dolžine. Zaprti termometer je prejel veliko ledu, tako da so se eliptične ploskve tvorile na površini; prišlo je do kristalizacije na obrobjih stekla celo pri 0 °R stopinjah, pa tudi pri -15 °R.
Sprememba mase zraka za polovično kubično linijo vode je nastopila pri različnih stopnjah toplote. Ob znani razliki med specifično težo vode in zraka se je suh zrak sredi brizganja stisnil enako kot pod tla-
kom polovične kubične linije vode. Ko je Gruber celotni zračni prostor segrel s špiritnim gorilnikom, je živo srebro zavrelo. Steber živega srebra se je od začetne vrednosti dvignilo zgolj za 1 palec in 6 linij. Pri temperaturi ledu je bila razdalja le 9 linij.6 Pri čisti vodi je bila raven le 4 1/3 linije nad prvotnim stanjem. iz teh poskusov je T. Gruber potegnil naslednje ugotovitve: stopnja toplote v živem srebru, ki pripelje vodo do vrelišča, se prenese tudi na zrak s segrevanjem, tako da se mora stolp živega srebra znižati. Podobno postane zrak viden v vreli vodi v praznem prostoru; zrak se kot sama po sebi težka tekoča snov pri temperaturi kuhanja nemerljivo malo izloča.
Atmosferski zrak se pri izparevanju ne kaže, saj je zaprt v vodi kjer se še bolj se razširi.7 Pri hitrem kuhanju vode se teža zraka v notranjosti postavi na različne nadmorske višine, kar povzroči največje izločanje vode.
T. Gruberje verjel v snov toplote in ognja; po nemško ju je imenoval Feuerstoff, po naše ali francosko pa kalorik. Takšna snov je v praznem prostoru sama zase povod za izparevanje. Več ali manj vode se izloči; tako megla izhaja le iz trkov med snovmi. Para se pri visokih stopnjah toplote manjša in se odloži na stene, medtem ko se kalorik le prenaša. T. Gruber je imel kalorik za navadni snovi močno podoben fluid z veliko manjšo težo.
Pri enakih toplotnih stopnjah je prepustil v prazen prostor le določeno količino toplote, medtem ko je živo srebro ostajalo na enaki ravni in je lahko izločilo več ali manj vode. Na odprtem zraku brez pare je moral ob izparevanju poleg stopnje toplote upoštevati tudi vlažnost.
Gruber z zakoni statike ni znal pojasniti premikanja in cirkulacije megle v praznem prostoru,8 ko so mu sledili težji ali lažji delci. Razen toplote in drugih posrednikov, ki gredo skozi steklo, tu ni ničesar drugega. Očitno izločanje in izhlapevanje vode vpliva na maso vode; tako pride do spajanja pare s toploto oziroma kalorikom. Tudi pri drugih prinašalcih, ki prodirajo skozi steklo, se zgodi podobno. Medtem ko para sama tvori vmesni medij, katerega vsak delec ima določeno razdaljo od drugega, le ogenj pri prihajanju ali odhajanju v družbi z drugimi tekočinami povzroča odboj med delci pare.
Gruber ni podpiral domneve, da vse vodne pare nastajajo le kot mehurčki; para se namreč vrtinči po izrekih statike. V teh okoliščinah gredo skozi votlo telo pare njeni deli kot votle kroglice, katerih specifična teža sama ostaja enaka; po svoji strani se para
4	Gruber, 1789, 143
5	Gruber, 1789, 144
6	Gruber, 1789, 144-145
7	Gruber, 1789, 146
8	Gruber, 1789, 147
združuje z delci ognja. V atmosferi je bolj segreto prostornino zraka poleg njegovih par s statičnimi izreki težko opisati zaradi odbojev v majhnih deli zraka.9 Toplota in kalorik sta združljiva z drugimi tekočinami, ki prosto prehajajo skozi steklo. Navidezno tudi v praznem prostoru tvorita vmesni medij. izloča se toliko pare, kot je pri količini vmesnih delcev v razmerju stalne ugotovljene pare dopustno. Ta odvisnost je posledica afinitete pare na ogenj. Pri -13 °R se živo srebro pod prostorom izločene pare dvigne še za dodatnih 1,5 linije in pri -17 °R še za 6/6 linije, podobno kot v barometru. Tako je razumljivo, da se lahko izločanje in utekočinjanje pare zgodi le pri visokih temperaturah pod vplivom toplote in kalorika.
Pet let pred pisanjem T. Gruberja je Lavoisier v Reflexions sur le phlogistique (1783) dokazoval, da flogiston nasprotuje rezultatom poskusov; zato ga je nadomestil s kalorikom. Kot se rado zgodi, je kalorik odpravil nekatere preglavice, a je kmalu postregel s celo paleto novih. Leta 1798 je grof Rumford objavil An Experimental Enquiry Concerning the Source of the Heat which is Excited by Friction ob svojih opazovanjih vrtanja novih topovskih cevi. Dokazoval je, da se kalorik ne ohranja. T. Gruber je sprejel Lavoi-sierjevo stališče, ni pa še razmišljal na Rumfordov način. Rumford je bil v marsičem Lavoisierjev naslednik, saj je med drugim podedoval tudi Lavoisierjevo soprogo, kar pa je kmalu bridko obžaloval. žal ga kesanje ni kaj prida obvarovalo pred letečimi lonci neprevidno izbrane pariške življenjske družice, ki seje vse prehitro prelevila v zmaja. Redovniki Gruberji so se tovrstnim težavam v glavnem izognili.
T. Gruber z ognjem spreminjal paro oziroma meglo v praznem prostoru ob počasnejšem ali hitrejšem izpa-revanju. V zraku pri navadnih razmerah ne deluje tako hitro in močno izparevanje. Para naj bi bila spojena s kalorikom; gosta vsebnost kalorika bolj ali manj zadržuje paro, ki se zato utekočini nekoliko počasneje. V tem oziru se zdi, daje ogenj enako sredstvo samo po sebi. S paro se poenoti in prekrije zrak, tako da se lahko premika zgolj v vmesnem prostoru. Fini tanki atmosferski zrak se redči s toploto ali pa z nižanjem tlaka. Več pare dobimo od gostejših snovi; ob prehodu10 skozi gostejši v redkejši zrak se ustvarijo območja oblakov in nato padavin. Potem ogenj znova tvori utekočinjeno paro. Neodvisno od temperature se s spreminjanjem tlaka zrak redči in za sabo pušča paro; zato je zrak odvisen od ognja. To je lahko dobra podlaga za razlago prispevkov k drugim pojavom, je pribil Gruber. Med drugim je imel v mislih veliko zadrževanje vlage tudi pri zmanjšani toploti, vlago v zgornjih
neravnovesnih območjih atmosfere ali pa vlago v obliki padavin.
Pri enaki stopnji toplote bo vlaga redkejša od navadnega zraka, ko imata vlaga in zrak enaki masi. Pri zmanjšani hladnosti je celo več vlage oziroma megle. Ob enaki toplotni stopnji, ko imata oba (vlaga in zrak) pri neenakih masah enako prostornino, je celoten prostor vlage-megle pri nižjih temperaturah manjši od navadnega prostora zraka. Od tod sledi, da ogenj ob veliki elastičnosti pare-vlage, ki jo prinese zrak, naraste v razmerju količine razmaknjenih krogel (svojih molekul). Posledično vlaga v spremenljivih vmesnih medijih naredi z naraščanjem in padanjem svoje mase velike spremembe; podobno počne zrak s svojo hladnostjo.
Gruber je s poskusi dokazoval, da se elastičnost ene in iste prostornine zraka poveča z odstranitvijo vlage. Zrak ne vpliva na kristalizacijo in širjenje ledu.11 Kristalizacija se odvije v vodi z določenim odstranjevanjem ognja, ki obdaja tekočine z izločanjem svojih elementov; pri zakonih privlaka tvorijo kristalne obliko. Po drugi strani so razdalje v tekočini večje v vmesnem prostoru (zaradi anomalije vode) kot v prostornini ledu, tudi ko je le-ta povsem brez zraka. Del zraka se prenese v navadno vodo. Ko obmiruje, se še večji del zraka v drugače postavljenih mehurčkih pojavi v ledu. Gruber je anomalijo vode pojasnil z negibnostjo trdega ledu. Zato je za 1/1015 redkejši od prekuhane vode, kjer je glede na prosti zrak zgolj 1/1212. V prekuhanem mediju, ki se izloči iz praznega prostora, je le 1/18 tekoče mase.
Tu je T. Gruber vrinil značilno pripombo o drugačnih poskusih z mediji za prenašanje v praznem prostoru barometra. Poudaril je le en sam zgled: živo srebro, ko je drugič prekuhano, se z močnim segrevanjem vakuuma nič ne spremeni; ostaja prazno oziroma je že bilo izpraznjeno.12 Tako lahko določimo specifične teže različnih plinov in količine iz tekočine izločanega fiksiranega zraka. Slednje je bil škotski naziv Josepha Blacka (* 1728; t 1799), skovan po letu 1753 za plin, ki ga danes imenujemo CO2. Podobno opredelimo kondenzacijo ali utekočinjanje, mešanje in spajanje nekega telesa brez upoštevanja zraka; določimo lahko še številne druge pojave. To povečuje obseg fizike s pozornostjo, usmerjeno na (sestavne) delce, potrebne za nadaljevanje in dopolnitev poskusov ali njihovo nadaljevanje v drugačnih okoliščinah.
Po raziskovanju barometra leta 1788 je T. Gruber leta 1790/91 objavil razpravo o delcih atmosfere, v katerih je še globlje posegel v atomizem delcev zraka, povezanih z ognjem oziroma kalorikom. Za začetek je
9	Gruber, 1789, 148
10	Gruber, 1789, 149
11	Gruber, 1789, 150
12	Gruber, 1789, 151
navedel svojo lastno ugotovitev iz leta 1788: v vakuumu je izparevanje vode neprimerno hitrej{e kot v prostoru, zapolnjenem z zrakom; voda vre pri 30 °R (37,5 °C).
ogenj si je zami{ljal kot fluidno neelasti~no snov; nima odbojnega obmo~ja, povezanega z vmesnimi delci, tvori pa vsaj neko za~asno odbojno obmo~je, ki zadostuje za nadaljnje prepre~evanje neko~ medsebojno povezane snovi pred ponovnim združevanjem13 delcev megle z delci v vmesnem prostoru. Tako sam ogenj in njegova odbojna sila povzro~ita dvigovanje snovi, težje od zraka, brez dodatkov. Ogenj je lažji in manj elasti~en od zraka. Zato teži k vi{avam in porazdelitvi po vsem prostoru. Kalorik vzpostavi ravnovesje s svojim {irjenjem v obmo~ja z manj kalorika, da bi dosegel ravnovesje v megli-pari. Megla s hlapi se gosti ali red~i zaradi razlik v temperaturah med svojimi toplej{imi in bolj mrzlimi deli, s ~imer sproža svojo cirkulacijo.14
Toplota vpliva na hlape-meglo s tem, da jo ovije s toplino in tako omogo~a okroglo obliko, ki jo imajo navadne kapljice hlapov-megle oziroma pare. Ve~ prostora v vmesnem zraku pomeni ve~ prostora za tuje delce. Zrak, raz{irjen s toploto, prav tako lahko sprejme ve~ tujih delcev v primerjavi z gostej{im zrakom, ki ima manj toplote.15 Visoka stopnja impregnacije, ki daje prosti zrak, se morda podreja zakonom hidrosta-tike. Teža ali masa telesa je vedno produkt prostornine in gostote telesa. Nekateri sledovi dežja iz oblakov, ki nikoli ne dosežejo tal Zemlje.16 Obmo~ja oblakov imajo koagulirane prostornine par. V nižjih obmo~jih, oblikovanih vzdolž povr{ine Zemlje, so žarki Sonca zelo vplivni, kar je T. Gruber dokazoval s citatom iz svoje razprave o fatamorgani.17
Na nekaterih vi{inah so krogle pare sferi~ne.18 Enako oblikovane krogle pare se veliko hitreje kon-denzirajo. Proces je lahko tako hiter, da se para strdi (po sublimaciji). Med vsemi poliedri, ki nastajajo na prostorih krogel pare, je Gruber izpostavil ikozaedre z dvanajstimi enakimi trikotniki. Dvanajst krogel pare jih tvori zaradi delovanja kalorika, kar vpliva tudi na prosojnost par;19 seveda gre zgolj za približen opis. Pri pravilni obliki ikozaedra se manj{i balon~ki spajajo in tvorijo ve~je; posamezni lahko postanejo tako veliki, da so videti kot megla ali oblak.20 Para se oblikuje glede na povr{ino, {e posebej na obmo~ju visokih planin.
13	Gruber, 1791 Betrachtungen, str. 193
14	Gruber, 1791, 191-192, 192-193
15	Gruber, 1791, 194
16	Gruber, 1791, 196
17	Gruber, 1786; Gruber, 1791, 197
18	Gruber, 1791, 197-198
19	Gruber, 1791, 200
20	Gruber, 1791, 201
21	Gruber, 1791, 202
22	Gruber, 1791, 202-203
23	Gruber, 1791, 203-204
če umerimo gostoto pare vzdolž celotne atmosfere, dobimo ukrivljeno ~rto za ordinato; nanjo vplivajo son~ni žarki, prav tako pa toplota ali mraz. Oblaki v atmosferi, ki spreminjajo omenjeno ukrivljenost, se prav tako prilagajajo oblikam povr{ja Zemlje. Tako para po razdelitvi dobi minimalno sferi~no obliko, koli~ina kalorika v zraku pa se manj{a vse do ni~le v vi{jih legah.21
Elektri~ni fluid je seveda del atmosfere; njegova izredna fluidnost in elasti~nost omogo~ata elektriki visoko hitrost. Pozitivna in negativna elektrika je modifikacija iste substance ali pa dveh razli~nih. Gruber je napa~no menil, da ima druga domneva dobro podporo v poskusih, vendar tak{ni ali druga~ni teoriji ne vplivata na njegov model. Pozitivna in negativna (elektrika)22 se bolj prilegata to~kastim telesom, pri katerih lahko tvorita gladko povr{ino neke vrste atmosfere, ki se premika zaradi odboja zraka, prav tako pa zaradi modifikacij pare v balon~kih; zato vpliva na ponovno naelektritev oblakov. Odbojni pari balon~kov pare, oja~eni z elektriko, laže plavajo, kar omogo~a gibanje oblakov v vi{jih predelih ozra~ja.
V opombi pod ~rto je T. Gruber tu poudaril A. Voltovo mnenje, da elektrika vpliva na nastajanje pare. To domnevo je Saussure dokazal med {tevilnimi poskusi, opisanimi v tretjem delu njegovega potopisa Reise durch die Alpen. S svojo veliko gostoto ob povr-{ini Zemlje se tam vezana elektrika dvigne navzgor, skupaj z njo pa sublimirani delci zemlje. Gorovja v oblakih delujejo kot prevodniki. Tako je elektrika (v ozra~ju) neke vrste meja med zrakom in zemljo. Pozitivna in negativna (elektrika) modificira paro, kar lahko vpliva na tlak atmosfere in na krivulje pare, ki jih vse skupaj povzro~a neenakomerna gostota.
Magnetna snov je raz{irjena po vsej atmosferi in njenih delih in ni lo~ena23 v svojih modifikacijah. Magnetna snov se lahko spremeni v elektriko do stopnje, ki je opredeljena z okoli{~inama. Ta T. Gruberjeva domislica je bila nedvomno moderna v okvirjih tedaj priljubljene romantike, saj jo je Oersted dokazal komaj leta 1819, Faraday pa jo je pozneje prilagodil elektrotehniki. Res je Benjamin Franklin že prej raz-mi{ljal o vplivih strele na magnet, podobno pa je po~el tudi Tobijev brat Gabrijel Gruber v tedaj ruskem mestu Polock v dana{nji Belorusiji.
T. Gruber se ni ustavil zgolj pri kaloriku, elektriki in magnetu, temve~ je razmi{ljal tudi o zadnjem preostalem fluidu, ki so si ga tedaj zami{ljali domala brez teže: o svetlobi. Svetloba naj bi se prav tako zelo pogosto pojavljala med {irjenjem kalorika v ozra~ju. Širi se po ravnih ~rtah in je zelo razli~na od kalorika, saj jo lahko vidimo. Svetloba lahko vpliva na toploto in mrzlost brez spreminjanja atmosferskega tlaka.
Nato je T. Gruber posegel {e dlje z domnevami o {tevilnih drugih finih snoveh, ki pa jih znanost nikoli ni znala prav opredeliti. T. Gruberje menil, da mu njegova raziskovanja omogo~ajo pogled nanje, ~eprav jih ni mogo~e tako zlahka izslediti v naravi. Pri nadaljnjem raziskovanju ozra~ja z razli~nimi vrstami plinov je T. Gruber predpostavil {tevilne {e ne odkrite substance. Gibanje kometov se mu je zdelo podobno kroglam pare, pri ~emer je domneval, da bo raziskovanje mrzlih obmo~ij polov Zemlje navrglo {tevilna nova odkritja. Ko kometi z velikih razdalj in zmrzali priletijo v toplej{o atmosfero Sonca, njihovo segreto jedro izlo~a fluid; ta zelo fina snov jih naredi vidne onstran Sonca.
Ali ni zaloga fluidne snovi na polih (kjer toplej{e cone nadome{~ajo hladnej{e) s severnim sijem enaka snovi kometov, se je retori~no spra{eval T. Gruber; morda je imel v mislih domneve svojega prijatelja jezuita Maximiliana Hella. Po Gruberju imamo tu opraviti z oddaljeno modifikacijo atmosfere,24 kar je vsaj za komet z dana{njega stali{~a povsem za lase privle~eno. Ogenj, svetloba, elektrika, magnetna snov in {tevilni drugi manj znani fluidi ne morejo imeti navadne teže kot druge snovi, vendar pa lahko njihovo težo konkretno demonstriramo v atmosferi. Ta teža je v primerjavi z navadno tako majhna, da bi jo zaznali le drugi (bolj natan~ni) merilniki.
Druga~nega mnenja je bil T. Gruber o delih ozra~ja in njegovi substanci, ki je bolj ali manj fluidna. Menil je, da gre za olja, ki nastajajo iz modifikacij krogel pare. Naletel je celo na pol-fluidno snov v obliki rafi-niranih delcev prahu dvignjenih iz fluidov, ki so se po svoji specifi~ni teži razlikovali od atmosferskega prostora. Drugi sestavni del atmosfere se kaže pri spreminjanju vremena, dekompoziciji in gnitju mineralov, rastlin in živali. V trdnih snoveh imamo sperme atomov s pobeglimi sledovi soli, ki v naravi nastopajo v krogih, poslužujejo pa se skritega videza in na~inov delovanja. Gruber se je potožil, da je prav ta del med vsemi najbolj zapleteno razložiti, ~eprav nastopa na povr{ini Zemlje in ne deluje prav dale~ od nas.
Vzrok za slabo poznanje teh pojavov je videl v njihovem gibanju, kije druga~no kot pri ognju ali toploti.
Toploto Sonca ~utimo25 kot napol videno skozi paro, ki leži na segreti povr{ini. Zato ohlajanje Zemlje povzro~i, da (rosa, slana) pade med zimskimi no~mi. Enake sestavine povzro~ajo tudi spremembe v gostoti atmosfere, prav tako pa {tevilne posebnosti. Posebna umetnost je izmeriti gostoto in opraviti nujne izra~une, saj lahko meritve opravimo zgolj v naravi. Zmanj{ana masa in prostornina posebne snovi, ki ima težo, sama povzro~i razliko pri teži ozra~ja. Gibanje ni zgolj nasprotovanje tlaku; nastopa tudi gibanje delcev zraka v smeri njegove teže. Vsi pojavi težnosti se kažejo kot posledice manj{anja sile, ki je po svoji strani nasprotna gibanju. Poslednji rezultat vseh teh raziskovanj kaže geometri~no odvisnost gostote zraka od tlaka atmosfere. Tako lahko z merjenjem gostote in teže zraka dobimo isto skalo, ki jo je profesor Gerstner opisal v svoji razpravi.
Ogenj ima delce, ki niso elasti~ni, saj nimajo ustreznega odboja med vmesnimi delci. Vsaj v enem oziru pa imajo udarno mo~, ki traja tako dolgo, dokler lahko u~inkovito prepre~i ponovno spajanje delcev. Ko namre~ ogenj med izhlapevanjem v zraku daje dovolj delcev,26 potem njihova koli~ina ostaja enaka, da lahko ohrani razdaljo med lo~enimi snovmi. če ni drugih potreb, se bodo lo~eni delci pare ohranili razpr{eni v prostoru.
Tako se nadgrajena snov, težja od zraka, zgolj ohranja na razdaljah brez vsakega stika zaradi problemov, povzro~enih z ognjem in odbojem. Teko~a snov je specifi~no lažja, tudi ~e je bolj elasti~na od zraka. Zato stremi v vi{ave in se lo~uje v skladu z zakoni, ki veljajo na tolik{nih vi{inah. Medsebojno uravnove{enje snovi ognja za prepre~itev njegovega {irjenja zahteva ravnovesje med proizvedeno paro, tudi ~e se ta dviguje. Gibanje pare je odvisno od gostote in razlike temperatur.
3 ŠIRJENJE PLINOV V VAKUUM
Kot fizika je Tobijo Gruberja privlekel predvsem problem tvorbe ledu na ventilu rudni{ke ~rpalke v Schemnitzah (Banska Štiavnica), ki sta ga opisala že Tobijeva u~itelja Scherffer in Poda,27 oba zagovornika Bo{kovicevih naukov. črpalko je sestavil starej{i brat vodilnega dunajskega jezuita astronoma Maximiliana Hella, ki se je pridružil obnovljenim jezuitom Gabrijela Gruberja. Tobija je svoja raziskovanja razred~enih plinov za~el objavljati leta 1788, ko se je iz Prage preselil na dolgoletno urejevanje toplic v Franzensbadu (Franti{kovy Lazne); tam je preiskoval vsebnost plinov v mineralni vodi in jih primerjal z meritvami
24	Gruber, 1791, 205-206
25	Gruber, 1791, 205-206
26	Gruber, 1794, 193
27	Poda, 1771
Slika 4: Začetek pisma predsednika Češke znanstvene družbe Franza grofa Hartiga, poslanega dne 20. 11. 1794 iz Hannovra T. Gruberju na Češko (Archiv Akademie ved Česke republiky (Praha)/ A. Fondy instituci / Fondy staršich vedeckych společnosti, ustavu a spolku / Krälovskä česka společnost nauk (KČSN) 1766-1953, š. 75, inventarna številka 508).
prijatelja grofa Franca Hartiga (* 1758 Praga; t 1797 Dresden) v toplicah Pyremont na zgornjem Saškem jugozahodno od Hannovra.
Tobija Gruber je nasprotoval razlagam Erazma Darwina o razširjanju plina, ki naj bi vedno pobiral toploto iz okolice. Gruber se je namreč tesneje od Darwina oprijel nove teorije kalorika in je menil, da sam tok kalorika vpliva na okolico.28 Tedanje švicarsko-nemške razlage adiabatnih pojavov so si bile pogosto v laseh z britanskimi mnenji. Le-ta so se kovala predvsem na sestankih Mesečeve družbe v Birminghamu, katere vidna člana sta bila tako Darwin kot James Watt in Joseph Priestley. Številni člani Mesečeve družbe niso podpirali le ameriške revolucije, temveč tudi francosko, ki jezuitu Tobiji Gruberju ni bila po godu; kot vedno, so se znanstvena verovanja prepletala s političnimi.
Darwin in Jean-Andre De Luc sta med prvimi spoznala, da adiabatne pojave povzroča stiskanje zraka in ne polnjenje vakuuma. Spoznanje je bilo podobno stoletje starejšemu preobratu Galileija ali Blaisa Pascala, ki sta dognala, da se narava ne boii vakuuma,
temveč vakuum onemogoča velikanski pritisk stolpa ozračja. Darwin in De Luc se zato nasprotno od Gruberja nista preveč navduševala nad vakuumskimi poskusi, čeprav je Gruber po drugi strani hvalil Darwinovo duhovitost in pogosto citiral De Lucove dosežke tudi v nasprotju z Lambertovimi meritvami raztezanja zraka. Tedanji raziskovalci so potrebovali adiabatne pojave, predvsem za razlago vremenskih sprememb. Med Gruberjevimi poglavitnimi viri so bile meritve njegovega profesorja Korošca Josepha Edlerja Herberta (* 1725; t 1794).
T. Gruber je svoj študij plinov in njihovih specifičnih toplot v večletnih raziskavah razširil s poskusi v vakuumu, zaslovel pa je predvsem s sestavljanjem izjemno natančnih prenosnih naprav za merjenje tlaka, temperature, vlažnosti, kotov in vrelišča vode. Veliko sudetskih in drugih hribov je premeril sam med znanstvenimi pohodi s sodelavci, njegove naprave pa so s pridom uporabljali še desetletje po njegovi smrti. Gruberjevi prenosni vakuumski merilniki so postali tako priljubljeni, da so ga klicali tudi k ocenjevanju podobnih naprav, ki so jih izdelovali drugi.
Med ocenjenimi je bil dunajski šolnik Anton Felkel (* 1740; t po 1798) leta 1794. Kmalu po Tobijevi preselitvi na češko je Felkel začel sestavljati matema-
Slika 5: Hartigovo Pismo je bilo z dodanimi tabelami meritev objavljeno v glasilu Češke znanstvene družbe, leta 1795 pa še kot posebna kniiga.
8 Gruber. 1791; Darwin. 1791
Slika 6): Prva stran T. Gruberjeve ocene vakuumske merilne naprave Antona Felkela (Archiv Akademie ved Česke republiky (Praha)/A. Fondy instituci/ Fondy staršich vedec-kych společnosti, ustavu a spolku / Kralovska česka spo-lečnost nauk (KČSN) 1766-1953, š. 75, inventarna številka 504).
tične tabele v sodelovanju z Lambertom, čeprav ne ravno z velikim dobičkom.29 T. Gruber je svetoval, Felkel pa izdelal majhen model, izjemno močan in odporen stativ ter skico na papirju. Merilno napravo naj poenostavi do večje natančnosti, podobno kot jo ima mikroskopski mikrometer s kvadratom; le-ta je s polmerom 8 cm prav tako zanesljiv kot naprava s trikrat večjim polmerom. Mimogrede je T. Gruber navrgel, da bi Felkelovi napravi primeren ročaj zagotovil učinkovito uporabo.
V Pragi je Tobija Gruber kmalu postal vodilni učenjak in umetniški strokovnjak, tako da so mu poverili vodenje Ceške znanstvene družbe (Českd Společnost
Nauk) takoj, ko si je le-ta pridobila vladarjevo pokroviteljstvo. Za krmilo so ga postavili še dvakrat in mu obenem prepustili še tajništvo matematično-naravo-slovnega razreda Družbe. Na stara leta je postal tajnik celotne Družbe, prednika današnje Ceške akademije znanosti.
4 VAKUUMSKI MERILNI PRIPOMOČKI
Tobija seje izkazal kot pravi umetnik v izdelovanju vakuumskih znanstvenih merilnih naprav. Dne 31. 10. 1790 se je bratranec F. Sternberga Joachim grof Sternberg (* 1754/5 Praga; t 1808) pridružil Francozu Jeanu Pierru Blanchardu pri poletu z balonom na segreti zrak v okolici Prage. Hudo neurje je kar za začetek odpihnilo večino Sternbergovih skrbno zbranih merilnih naprav. Sledil je prisilni pristanek zaradi katerega je J. Sternberga oblila kri. Sklenil je, da se bo v prihodnje znanstveno udejstvoval na tleh in ne vel v zraku. Bil je član Českd Společnost Nauk in Regensburgische Botanische Gesellschaft, ustanovljene 14. 5. 1790.
Dne 26. 3. 1793 je Joachim Sternberg opisal svoje peterburško srečanje z ambasadorjem Kranjcem Ludvikom Kobenclom (Johann, * 1753 Bruselj; t 1809) in lordom Jamesom Macartneyem; lord je potoval na pogajanja s kitajskim cesarjem.30 Joachim je debatiral z matematikom Eulerjem in Schubartom31 o uporabi naprav Tobije Gruberja za meteorološke meritve na Norveškem in Švedskem. Johan Albrecht Euler (* 1734; t 1800) je bil član akademije od leta 1766, konferenčni tajnik od leta 1769 in Leonhardov sin. S pomočjo T. Gruberjevega kuhalnika je Joachim določal vrelišče vode severno od Hamburga. Navajal je zapise iz Tobijevega potopisa,32 pri steklarskih delih pa je s T. Gruberjem osebno sodeloval.33 Joachimov brat Caspar Maria Sternberg (* 1761; t 1838) je skupaj s Tobijevim prijateljem Franzem Sternberg - Mander-scheidom soustanovil Vaterländisches Museum v Pragi leta 1821, po letu 1820 pa si je dopisoval z Goethejem.
Eulerjev in Shubertov ogled Tobijevih merilnih naprav je zgladil pot za podobne izume Tobijevega brata Gabrijela pri peterburški akademiji. G. Gruberjev pomočnik v Polocku, mehanik, kovač in urar Bavarec Franciszek Ksaver Shopfer (Schoepfer, * 1761; t 1808,34 je sestavil mehanske mline in napravo za rezanje sukna. izum so prvič uspešno uporabili v jezuitski tovarni v Polocku; nato so ga kazali v
29	Arhiv Ceške Akademije Znanosti KČSN š. 79, Inv. št. 374; š. 85, Inv. št. 504; www.scs.illinois.edu/čmainzv/exhibitmath/exhibit/felkel.htm
30	Sternberg, 1811, 52
31	(sic!) astronom Friedrich Theodor Shubert (* 1758; t 1825), član akademije od leta 1789
32	Sternberg, 1793, 3: 407, 4: 2, 10; Gruber, 1781, 199
33	Gruberjevo pismo Franzu grofu Sternbergu dne 21. 6. 1794 iz toplic Františkovy Lazne (Archiv Narodniho Muzea, Praha, Šternberk-Manderscheid Fond (ŠM) k64)
34Grzebien, 1996
Sankt Peterburgu in v Moskvi. O novi napravi je Peter Aleksevič von der Palen (Pahlen, * 1745 ; t 1826) poročal carju.35
Junija 1799 je Gruber ob obisku v Sankt Peterburgu predstavil v prostorih Akademije36 nekaj svojih izumov, med njimi znova škarje za striženje tankega sukna, razne črpalke in kipe; naredil je velik vtis in še sam vzbudil pozornost. Ob tej priložnosti je znova srečal carja po povabilu v Zimski dvorec leta 1789 in po kaligrafskem opisu predloga Franciscusa Xaveriusa Kareua (Karü, * 1731; t 1802) za predstavitev jezuitske mehanike Peterburški akademiji. V Zimski dvorec seje odpravil v družbi J. Benislavskega, kije leta 1800 postal ruski katoliški metropolit.37
Za G. Gruberjevo delo v hidrodinamiki sta se zanimala akademika profesorja matematike Semen Eme-ljanovič Gurev in Semen Kirilovič Kotelnikov. Gurev je leta 1792 študiral hidravliko v Angliji, Kotelnikov pa je med letoma 1751 in 1752 študiral pri Abrahamu Gotthelfu Kästnerju v Leipzigu in sodeloval pri prekopu Volga-Don. Podobno je G. Gruber med deli pri ljubljanskem prekopu uporabljal Kästnerjeve učbenike.
T. Gruberje 6. 8. 1795 v Pragi poudaril vakuumski termometer in barometer lastne izdelave tudi v pismu Ferencu grofu Szechenyiju (* 1754 Fertöszeplak;
t 1820 Dunaj), ustanovitelju Ogrske narodne knjižnice in Narodnega muzeja v Budimpešti. Gruber je v tistih dneh pričakoval obisk Ferenca in njegove soproge v Pragi. Navajal je pismo Bohuslavu baronu Hasištejnsky Lobkowitzu (30. 7. 1795). Skliceval seje na Johanna Rudolfa grofa Czernina von Chudenitza (* 1757; t 1845), Sternberga, svojega prijatelja zdravnika Jana Mayerja, generala Františka Josefa Kinskya in Abbe Giblinga (Josef Kiblin).38
5 SKLEP
Hitro napredovanje po praških družabnih lestvicah je Tobiji Gruberju v veliki meri omogočilo članstvo v tamkajšnji prostozidarski loži, ki je družila večino čeških veljakov tistih dni. Obiskoval jo je tudi Mozart, katerega glasba je bila v Pragi še posebej priljubljena. Prostozidar Tobija je uspešno pomagal svojemu bratu Gabrijelu Gruberju, ki je v Rusiji vodil znanstvena, šolska in diplomatska prizadevanja za obnovitev Družbe Jezusove. Kot pri številnih drugih sodobnikih prostozidarstvo Tobije Gruberja nikakor ni bilo v napoto njegovi ljubezni do jezuitov. čim so Gabrijelova prizadevanja to omogočila, je Tobija zgodaj leta 1804 obnovil svoje jezuitske prisege in pristopil k ruskim jezuitom svojega brata jezuitskega generala Gabrijela
Tabela 1: Pomembne življenjske čeri Gruberjev
čas
Gabrijel
Tobija
Anton
1740 1744 1750 1751 očetova smrt 18. 10. 1755 18. 10. 1760 1760-1773 18. 10. 1765 1768 1773/74
1774-1777 1777-1780 1780-1806 1785
1787 materina smrt 24. 4. 1788-14. 9. 1802
10. 10./22. 10. 1802 1796, 1798, 1801, 1805
Rojstvo
Pridruži se jezuitom
Prihod v Ljubljano Ljubljanski prekop (9. 3. 1771-december 1777) Navigacijski direktor (4. 6. 1772-1. 5. 1781)
Rojstvo na Dunaju
Pridruži se jezuitom Študira pri jezuitih
Nadomešča Walcherja na Dunajski univerzi
Navigacijski direktor v Temišvaru
Raziskovanje krasa na Kranjskem in v Benečiji
Praga, več let v Františkovy Lazne in bližnjem Chebu (1788-1794)39
Rojstvo
Pridruži se jezuitom
Gabrijelov pomočnik v Ljubljani
Odhod na Rusko
izvoljen za generala jezuitov
Profesor matematike na filozofskih študijih v Ljubljani
Številni obiski dunajskih galerij
35Zalenski, 1886, 73
36 Med letoma 1743 in 1803 se je imenovala imper. Akademija nauk i hudožestv
37Čurkina, 1981, 107; inglot, 1997, 98, 149; Moroškin, 1867, 1: 370; Zajc, 2011, 17
38	www.mek.oszk.hu/01600/01644/01644.pdf, str. 152-154, 213
39	Gruber, 1794, 163, 193-195
Slika 7: Naslovna stran petega od sedmih delov Metzbur-gove knjige pri ljubljanskih frančiškanih (Georg Ignac Metzburg, 1793, FSNM-14 d 32), ki je obravnaval aerometrijo z vakuumskimi tehnikami in hidravliko.
Gruberja, ki so tisti čas uspešno obnavljali prisege nekdanjih jezuitov na Dunaju, v Ameriki in na Kitajskem. Žal Tobija in Gabrijel Gruber nista dočakala uradne vsesplošne obnove Družbe Jezusove leta 1814, za katero sta žrtvovala velik del svojih moči.
Gruberji so bili pravi blagoslov za Ljubljano; po svoje je škoda, da so bili jezuiti in tako s svojimi potomci niso ustvarili matematično-tehniške dinastije, podobne, denimo, Bernoullijem! Seveda njihov pogled na uporabne vede ni bil enoten. Gabrijel jih je imel nedvomno vsaj v poznejših letih predvsem za orodje pri pridobivanju političnega ugleda.
Anton Gruber je bil izrazito pedagoško naravnana matematik v času, ko je matematika obsegala še dobršen del fizike z vakuumskimi napravami vred; Antonov konjiček so bila seveda rože. Njihov očim Schwindl se je udejstvoval predvsem v kmetijstvu. Zgolj Tobijo bi lahko s sodobnega stališča vsaj deloma proglasili za poklicnega znanstvenika, ki pa se je v jeseni svojega življenja posvečal predvsem umetnosti in zbirateljstvu. Kljub razlikam pa so Gruberji očitno imeli pomembno skupno točko, ta pa ie bila zavero-
Slika 8: Četrta vrstica druge strani A. Gruberjevega ljubljanskega pisma dunajskemu Metzburgovemu študentu Jožefu Kalasancu baronu Erbergu, v katerem se mu zahvaljuje za dostavo Metzburgove knjige dne 6. 10. 1790 (AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 43, 1337). Erberg in Gruber sta imela po eno latinsko in nemško izdajo, Metzburg, Georg Ignatz. 1775, 1776, 1777. Institutiones Mathematicae in usum Tiro-nium conscriptae. 1-3. Viennae: Typis Joan. Thomae Trattnern. I-V. (Erberg-M41; NUK-4281); Prevod A., X. G.: 1798-1804. Einleitung zür Mathematik. Wien: F. J. Rotzel. I-VII. (Erberg-M42; NUK-4281).
vanost v jezuitski red. Srčno so delali za njegovo obnovo in - uspeli.
6 VIRI IN LITERATURA
6.1	Arhivski viri
Archiv Akademie ved česke republiky, Praha, A. Fondy instituci, Fondy staršich vedeckych společnosti, ustavu a spolku, Krälovskä česka společnost nauk (KčSN) 1766-1953, š. 75, 79 Archiv Närodniho Muzea, Praha, Sternberk-Manderscheid Fond (SM) k64
6.2	Literatura
čurkina, iskra Vasil'evna, Jezuit Gabriel Gruber v Rusiji. Arhivi. 4,
1981, str. 107-108 Darwin, Erasmus, Frigoric Experiments on the Mechanical Expansion of Air, Explaining the Cause of the Great Degree of Cold on the Summits of High Mountains, the Sudden Condensation of Aerial Vapour, and of the Perpetual Mutability of Atmospheric Heat. By Erasmus Darwin, M. D. F. R. S.; Communicated by the Right Honourable Charles Greville, F. R. S. Phil.Trans. 78, 1788, str. 43-52. Prevod: Versuchen auf die Erzeugung der Kälte. Gren's J. Phys. 3/1, 1791, str. 73-77 Gruber, Tobija, Herrn Tobias Grubers, Weltpriesters und k.k. Bau- und Navigationsdirektors im Temeswarer Banat, Briefe hydrographischen und physikalischen inhalts aus Krain an ignaz Edlen von Born k.k. wirklichen Hofrath. Vienna: Johann Paul Krauss, 1781 Gruber, Tobija, ueber die Strahlenbrechung und Abprellung auf
erwärmten Flächen. Böhm.Ges. 2, 1786, str. 298-333 Gruber, Tobija, Versuche über die Ausdünstung des Wassers im leeren Raume des Barometers. Abhandlungen der Böhmischen Gesellschaft der Wissenschaften, auf das Jahr 1788. 4/1, 1789, 139-151, Poseben odtis: 1789. Dresden: Walther Gruber, Tobija, Bemerkungen über H. Erasmus Darwins Folgerungen aus Versuchen auf die Erzeugung der Kälte durch die mechanische Ausdehnung der Luft u.s.w. Journal der Physik 1 Heft S. 73. Gren's J. Phys. 3/2, 1791, str. 188-197 Gruber, Tobija, Apparat, den Luftgehalt verschiedener Flüssigkeiten zu bestimmen (Sammt einer Kupfertafel). Gren's J.Phys. 8/2, 1794, str. 163-196. Fis. 1-10 (Tab. III ma str. 324)
Grzebien, Ludwig, Encyklopedia wiedzy o jezuitach na zieniach Polski i Litwy 1564-1995. Krakow: Wydzial filozoficzny towarzystwa jezusowego, 1996
inglot, Marek, La Compagnia di Gesü nell'impero Russo (1772-1820) e la sua parte nella restaurazione generale della Compagnia. Roma: Editrice Pontificia universita Gregoriana, 1997 Moroškin, Mihail Jakovlevič, iezuiti v Rossii: s carstvovanija Ekaterini ii-i i do našego vremeni. Čast 1. Peterburg: Tipografija tovariščestva »Obščestvennaja Poljza«, 1888 Poda, Nikolaus von Neuhaus, Berechnung der Luftmaschine, welche in der Niederhungarischen Bergstadt zu Schemnitz bey dem Amalie Schacht, vom Hrn. Joseph Karl Höll, Oberkunstmeistern, erfunden, erbauet, und im Jahre 1753 den 23 März ist angelassen worden, nebst einer Kupferplatte. Wien: Joseph Kurzböck, 1771 Poda, Nikolaus von Neuhaus, Kurzgefasste Beschreibung der, bey dem Bergbau zu Schemnitz in Nieder-Hungarn errichteten Maschinen, nebst XXii. Tafeln zu derselben berechnung; zum Gebrauch der, bey der Schemnitzen Bergschule, errichteten mechanischen Vorlessun-
gen verfassten von Nicolaus Poda der Gesellschaft Jesu Priestelt, öffentl. König. Lehrer der mathematische Wissenschaften bey der Bergakademie zur Schemnitz. Herausgegaben von ignaz Edlen von Born. Prag: in der Waltherlichen Buchhandlung, 1771 Sternberg, Joachim, Aus einem Schreiben des Herrn Grafen Joachim von Sternberg, von Petersburg, den 26. März dieses Jahrs. Sammlung Physikalisch Aufsatze, besonders die Böhmische Naturgeschichte bettreffend, von einer Gesellschaft Böhmischen Naturforscher (ur. Johan Mayer). Dresden: Walther, 3, 1793, str. 402-408; 4, 1793, str. 1-16
Sternberg, Joachim, Abhandlungen der königlichen böhmischen Gesellschaft der Wissenschaften von den Jahren 1805, 1806, 1807, 1808, 1809, Prag, 2, 1811, str. 47-59 Zajc, Neža, Gabriel Gruber. Med domom in svetom. Ljubljana: ZRC
SAZu, 2011, str. 9-24 Zalenski, Stanislaw, Les Jesuites de la Russie-Blanche. Paris: Letouzeu et Ane. i-ii, 1886
Popravek
V prejšnji številki Vakuumista je prišlo pri članku S. Južniča »Prvi Teslovi stiki z vakuumskimi tehnikami (ob 70-letnici Teslove smrti)«, Vakuumist, 33 (2013) 4, 22-33 do drobne napake. V napisu pod sliko 3 na str. 22 je pomotoma objavljena napačna letnica 1873, pravilna je 1879. Pravilni napis pod sliko se torej glasi:
Slika 3: Obrt Teslovega mojstra Druska, mestnega čevljarja z Leitnerhofgasse st. 234 Josefa Druschkovitsha (Družkovič, Druškovič), vpisana pod zaporedno številko 1125 dne 1 7. 7. 1879 s st. 6504 v obrtni register mesta Maribor (SI_PAM/0005, K 531 - Obrtni registri vodeni na podlagi obrtne zakonodaje 1859-1907: register za proste in rokodelske obrti 1866-1883)