^oitoo tekoii ratun št. Ž4. — Conto corrente con la posts). Posammmaa šttvtlka 20 stotini. Izhaja vsak pondeljek in Cetrtek ob 8. uri — predpoldne. — Stane za ce/o /eto 15 L., *a polleta 8 L.,za četrt fofci 4 L. Za inozernstvo ce/o leto 20 I». /V« naročila brez dopos/ane naročnine se ne oziramo. Odgovorn> urednik: *Rl)mnV OKEL. (JOM/CAITRAŽA števiika 9i. V GoricU v porideljek zvečerl9. novembra 1923. utnik vi. ^efrankirana pisma so ne sprejemajo. Q0asi se računajo po dogovo- ru in sepiačajo vnapre/ List, izdaja konsorcij „GOTlläKESTHhŽE* Tisk. S. Svazzal v Trstu. uprava in Urednittvo: ulioa Mameli 5. (pre/ Scuole). Neoddatne pravice družin Zadnjie smo priobčili na tem mestu tasede itaiijanskega škoia Endriccija II Trenta, da povemo javno in jjlasno, ^aJ je neizpodbitcn nauk kržčanstva B'ede vzgojc otrok v materinem jeziku. Da postavimo nesramno besedieenje slo- venskih opadnikov v pravo Int, hoče- mo povedati ljudstvu, kakšne so po na- čclih naravnega prava in krsčanstva Qeodvzetne in nedotakljive pravice d'Uzine in starišev. Navedli bomo bese- he enega največjih sinov slovenskega ^&roda: drja Antona Mahniča. Napisa- *>e so bile pred približno 30 leti v Go- ^d, naslovljene na vcs slovenski naroil. Veliki Goričan je napisal v «Rimski Katolifc» naslednje jasne stavke : Naravne pravice družine. «Davno prej ko se je osnovala prva ^Žava na zerolji, je bival že človek ne k kot posameznik, ampak spojen z ^Užnjim v družjno. Clovek in družina s*a STAREJŠA od države. Država mo- Ia to sprejeti kot DOVRŠENE ustanovc, "atere ne izvajajo svojega početka in Pfavic od dižave, ampak so ravno one ***avo sprcjele, da bi jim že OBSTOJE- *e Pravice branila. Teh pravic tedaj ne prisvajaj si drža- Va; ne viikaj se v privatno vest, ne v UrUžino I Država ni poklicana gospodo- Vat v vesti, v družini, ampak le zunaj ***ažit, da je mogoče posamezniku in ö*Uzini mirno In PROSTO se rnzvijnti». «Glavni smoter družine» """ pravl Mahnič — je vzgoja dece do *lele starosti. Vzgoja in SOLA je neod- *atn.o pravo dmžine, pravo, katero je ^i'zina izvrfievala devno, predno ?e je Qa zemlji osnovala prva država. S tem pa nočemo trditi, kakor bi dr- *avi nikakor ne snielo biti mar za Jav- 00 vzgojo, sploh za omiko drfcavljanov. ^°spesnjoč PRAVO omiko in napredek Svojih podložnikov, se država samo se- ^8 utrjuje. Sme tore] tudi država vpli- Vati na razvoj šolstva, le tako ne, kakoi ^cla moderna država, katera si je °Svojila monopol vsega fcolstva in jav- ttG vzgojc, monopol resnicc, katera na STRQSKE DRŽAVLJANOV osnavlja So- *e take, kakeršnih državljani nočejo, ka- *e*a s kaznimi, z orožniki pogan|a otro- ^e v solo, o kateri stariži nočejo vedeti, fcer se v nji žalijo najsvetejäi njfh euti». «Tako ne.» «A država sme pae za omiko, za solo Podložnike spodbujati, sme družino in občine podpiraW, da si sole snujcjo, sme '*iUi razpisavati darove, državno podpo- r°i ako se pogoji od njc stavljeni izpol- III Jo; slednjič zidaj tudi država lastne *Qte, ako se Ji zdi koristno -- a proti če- ^ir slovcsno, protestujemo, je : drža- Va v take sole NIKOGAR NE SILII Ako hoče (država) kaj delatl, ne sme tpQa nikdar tako, da krati pravice bodi- s^ Posameznika bodisi družine. Se silc Se nima človek in družlna naganjati h n^emer, niti k dobremu, bodi to Se ta- 110 koristno; sila se ima rabiti le pri od- bii«nju krivičnih napadov na TV 3 A P*ava. človeka s fizienimi sredstvi si- 1111 k omiki sploh, k tej all oni omiki k Protinaravno. Človeku zapovedovati tt al1 ono prepričanje ali ga siliti k zu- ftanjim dejanjera, ki se ne tlagajo z no "^njim prepričanjem Je isto kakoi p0&i*evati ga do stroja. To bi morala vedeti država !» Tako je govoril dr. Mahnič leta 1894 in tc besede so bile natiskane v Nunski ulici v Hilarijanski tiskarni. Tedaj go- riski Slovene! niso imeli fašistovske vla- de in nobena Gentilejeva relorma Jim ni vničevala slovcnskih ljudskih šoL Pisal je tako, ker je naravna in božja pravi- cc starfšev vedno ena in 1st a, taka je bi- la pred 30 leti, taka je danes, in taka bo jutri in vedno za vse case, vse ljudi in narode. Slovensko ljndstvo zavedaj se, da je vcčna pravica s teboj, nje se trdno drži, njo Ijnbi, zanjo živi in umri. Kaj se goal po svetu ? Mussolini jo imel v senatu zani- miv govor o ziniaiiji politiki. Govoril j(i nujprcj o' raxmerju ltalije do Ncju. cev in i'orurja in to jo razumJjivo. Kajti ix)lorn Neinčije je najboij ziva rana na tel^su Evrope katera boli dalj'iio in bhžnje narode, in tudi lta- Jijo. Mussolini je nazminil, da je ko- ncc dosedanjegia podpiranja Fran- cozov. Italija no more dovoJHi, da l)i Francozi zasedli äe kaj -nemžke zemije. Ako se l>o Francija polaslihi noviJi 'iieinskih dežel, se italija upre. Narodi se ne morejo vničiti «Treba jo imeti pogum» —. j(v rekol Mussolini — in priznati, da nernški narod eksistira: 61 miljonov prebiva v Neinčiji, 10 do VI miljonov Nemccv živi v Avstrijiin drugih državaii. Ni niogoco in tudi se ne snio niti rmsUli, da bi se vni-čil ta narod.» Tako je rekel Mussolini. Njegove besedo so lejje in. pravifne, a neob- iiodno potrebno Jbi bilo, da so vrši [>o Leh lepih načelih tudi j>olitika v no- tran;josti lastne države. Ako bi se gospod Gentilo držal teh načel, bi ne «smel niti misliti» na vni'c&nje dru- f;orodriih šol. Mussolini o Krfu. O z&sedbi otoka Krsa je Mussolini rekei, da jo bila neobihlodno potrebna, ako je hotela Italija dobiti zadošče- njo. Toda «gospodjo» — je rekc: Mussolini — vedite, da snio Krf zase- dli zato, da so zopet dvigne ugled lta- lije. (Odobravanje). V bnlkanskih de- želali in rned njenimi narodi je ležal po nesrecni izpnaznitvi Valone (v Albaniji) uf^'-'l !¦¦> v»>liv Ilali.if! na tleh.» Da bodo narodi na Uülkanu italijc zopet spošlovali in vpoištcvali, je bi- lo toroj potretbno pokazati nioč in zasosti otok. „Trn v rebrih." Niato je govoril Mussolini tudi o Reki in izvajal: «Prihajam k Rcki. To jo ena nabolj mu-f.nih dedsfm nasio zunanje pol Hike. Gospodje. mi smo sc odiiovedali Dalmaciji, odpovc- dali smo se Šibeniku, ki noiin bi nc bil le ljub, ker so jo tarn rodil Niccolo Tommaseo (italijanski pesnik in pi- satelj), ampak tudi zato, ker je to strašna pomorska postojanka. Zader -•mo spremonili v zgubljcno, revno mesto, ki bo živelo samo od naisili ])odpor, Reke pa nLsmo dobili. Predlagal sem Jugoslaviji prepro- sto in pravično rešitev, rekel bi člo- veško rešitev, ki se ozira na potrcbe obeh narodov in postane lahko res- ¦nična vez mod Italijo in Jugoslavijo. V teh dnoh se vrši razgovor, o tem ])redlogu. Na v&ak način imam cast, vam povedati., da se vlada ltalije ni zumaknilia v ta del Jadranskoga morja. Roka jo menj problem ricpro trn v naših rebrih». Kaj »e sklepa glede Reke? Ü tem ni hotel .Mussolini govoriti. Zdelo se mu je neprevklno razprav- ljati javno v trenutku, ko se vr.šc tajna pogajanja. Zato so pa bolj ;:^c- vorni časopisi. Iz njih poanernamo, da se misli dogovor skieniti na na- slednjiih pod lagan: 1.) Jugoslavia prizna sedanj« sta- nje, to se pravi Reka pride pod Ita lijo. 2.) Baros in Del La pri d eta pod Ju- goslavijo. 3.) Jugoslavia prejiue še košček obrežja sovci-no od Baroša v zakup za dobo 99 let. ¦4.) Italija dovoli. Jugosliaviji pvobs)- den pas v regkern pristanišču, pri- bližno tak, kakor ga ima v Solunu. Koliko je na teh poro-cilih res.nice. ne vemo. Nekaj je gotovo na tern resničnega. •3icer bomo pa kmalu »odeli, pri fern smo, ko se prelorni tajnf>st in stopijo pogajanja v lu-C javnoati. Kraljeva prisega! Odkar je zmagala na Öpan.skcm vojažka diktatura generala de Rive- re, je pri SI a v ostalo Evi-opo le redko kaka vest o delovanju te nove rea- kcionarne vlade. Nad Španijo se je razgrnila mrtvaška tišina, iz katere se bleščijo ostri bajoneti vlada- jočih oblastnikov. Nikjer ni nič vi- deti tistih velikih reform, o kateriih je govoril de Rivera ob prevratu. Vse gre po starem in razlika je le ena mesto da bi vladali od ljudstva izvo- ljeni poslanci in ministri, ukazujeja nad deželo od nikogar izvoljcni ge- nerali, ki se nasLanjajo mesto na ljudstvo na k an one. Z nasiljem stra- hujejo vso Španijo. Toda med «panskimi politiki se najdejo ljudjo ki vedo še, kaj je zna&ajnost in cast in se ne dajo kar tako ponižati. T» dni sta se dvignila predsednik sena- ta grof Romanones in predsedn.Jv parlamenta gospod Alvarez ter «<¦ podala li kralju, da ga spomnita r\n njegovo dolžnost. Stopila sta pred kralja in rekla: «Veli&anstvo, Vi si.» priscgli svečano pred Bogom, da bo- ste spoštovali temeljne zakone rlnoina svobod.no brez vsakih car in kakor doslej. ali n^j se pa obda Anglija z zidom zaščitne ca- rine. Da bodo naši bravci razurneii, kakšne velike važnosti je to vpraša- nje, jim moramo očrtati na kratko položaj. Velikia Britanija je znts-iui in tudi slavna že 70 let po svoji prosti in svobodni tj-govioi. Kaj se to pravi? To pomeni, da si lalhlko uvažal iz vsaktere dežele in države na svetu v Britanijo kakršno koli blago, ne da bi te na meji nadlegovali .s carino. Nemški, amerikanski, ruski im iran- coski trgovec ni plačal niti vinarja carino od prevozu svojega blaga Cez angleško mejo. RavnoUiko ni plačal tudi angle ski trgovec noberw» carine ob izhodu iz Anglije. Ceno ziyljenje. Kak.šne so bile posledice? Da je bi- lo blago na Angleftkem po ceni. Mo- ka, ki je prihajala iz liusije, rneso iz Argentinije, volna iz Amerjke, sladkor iz Češkega, sadje iz ltalije je bilo ma angleških tržnicah dober kup, ker je bilo pros to oarine. Skoro vse druge države v Evropi ho nala- gale večkrat precej visoke «dace» na blago iz tujinc, kar se je poznaJo ua cenah življonskib potreb&čin. Znano je, da mi ljudstvo v nobeni drugi dr- žavi na svetu živelo pred vojno tako dober kup kakor na Angleškem. Saj vemo, da je bil n. pr. avstrijski sJad- kor bolj po ceni v Londonu kakor na Dunaju ali v Trstu. Taka politika je bila angleftkiin kmetom škodljiva, kajti ceni pridelki, ki so prihajali od vseh delov sveta na Angleško, so pritiskali cone donmCih pridelkov navzdol in delali angležkeinu kmetu straš-no konkurenco. Toda to ni An- Stran 2. G#RI5KA S*RA2A gložev mnogo vznemirjalo, zakaj ogromna veeina angleskega naroda se je ]H'čala z industrijo in trgovino in kmetjo so tvorili in tvorijo še da- nes prav majhen odstotok prebival- et va. Tudi kmetje so se bili prilagodili. Z druge »trani je pa znala angleška vlada kmetu na vse mogo- če naČine pomagati. Nalagala inn je prav majbne davke, nui d.ajala pod- pore za zboljšanje zemlje in. ga pri- gaiijala, naj se vrže na take pridel- ke, ki se težko uvažajo iz tuji.ne, ker ne prenašajo dolgo vožnje: n. pr. zelenjad, niloko itd. In res stu, vzcve- tela na Angleškem krasiia živinoreja in vrtnarstvo. Angleški kmetje so si' bili sfasoma prilagodili razmeram in niso veL čutili posledic ]>roste trgo- vine. Kar so tiče industrijo, se pa Angle- žein iii bilo treba bati prav nobene konkurence tujega blaga, kajti an- gleška industrija je bila prva na sve- tu. Bila je najpopolnojše organizira- na in najbolj cena. Šelo v zadnjib letih pred vojno se jo čutila tu pa tain žc iK'inska knnkurenca. Vprasanje brezposelnib. Po vojni so se pa razmere tcmelji- to spremenile. Vsled strašnega pora- za Nemeije, Rusije in Avstro-Ogrske, je vsa srednja in vzhodna Evropa sil- no obubožala. Anglezi niso mogli veL prodajati v teli deželah svojili izdel- kov, izgubili so ogronma tržišča, od katerih je živelo prod vojno na miljo- ne anigleškiU delavcev, V Veliki Bri- taniji je »avladala brezposelnost. ki leži kakor mora na deželi. Miljoni in miljoni žive že lota na državne siro- Ske. Poviiiu je začel-a tlačiti Anglijo Se gospodarska konkurenoa Ncnicev. SI aba valuta Nem-fije in ni/.ke pla- ce ncrn.škega delavstva so zelo poco- nile nemške industrijske proizvode, ki poplavljajo že angle.ški Irg iji kon- kurirajo z angleškim blagom tudi v drugili državah. Ker je tudi franco- ska valuta napram angleski mot-no padla, so celö francoski industrijski izdelki začeli konkui irati angloškim. Veliki Britaniji preti dvojna konku- renca Nemčije in Francije. Vse tu strašno pove-Cuje angieško brezposel- nost, ki grozi postati vedno hujša. Vprasanje brezposelnosti davi in'11111- ci anigleškc državnikc že štiri lota kakor mora. Kako ga resiti? T>a bi rešil to najbolj žgoče vprasa- nje scdobnega angleškcga, ;_ospodar- stva, je sklenil Baldwin üdpraviti svobodno trgovino. Obmejne curine naj ščitijo angleške izdelke pred tu- jo konkurenco. Okoli ogromnega an- gloskega imperja naj se potegne ca- rinski zid, ki bo odpravil brezposel- nost: angleške kolonije in republiko v Aineriki, Aziji, Afriki in Avatraliji bodo uvažale z zmcrnimi carinami živež in surovine na Anglo.ško, zato bodo pa te dežele dovolile angleškini industrijskim izdelkom vstop na svoje ozeinlje pred izd<;lki drugih <\(>- žel. Tako bi velikansko angleško ce- sarstvo zadostovalo sanio sebi, živolo samo zase? ločeuo od ostaloga svcta š carinskim zidom. Angleška indu- strija bi iinela zopet delo, brezposel- nost bi nebala in Anglija l)i niogla tako obrniti ihi-bet Evropi. To je iM'ograrn konservaiivne stran- ke Baldvvina. Ljudstvo naj odloči. Ker iioiiKüii ta nova politika pojjo- li'ii fjielom z. sedeiiidesetletno jjretek- lostjo Anglije, se Baldwin klju-b svoji veliki V(!Čini v |.arlainentu iii ujjal izvi'siti dalekosežno refonno. Na Angleškem velja namreč neprekr.š- ljiv zakon političnc dostojnosti, da so pri vseh važnih spremembah v drža- vi, kot je n. pr. spreineinba ustave, sprememba deželne in oWJnske /a- konodaje itd., vselej vpra.ša ljudstvo za ni'Tienje. To se pravi lvizpišojo so volitvo. Narod naj pri volitvab sain pove, kako rnisli in kaj želi. To na- redi na Angloškeni vlada vselej, naj bo v še taki ve^ini, in to jo lopo, ker dokaznje spo.štovanjo do ljudstva. Izbira ined dvema nacelema. Iz tega razloga so so zopct onkrat razpisale volitvo na Angleškem. Bi- je se ljut boj za in proti prosti trgo- vini. Libcralna stranka Lloyd Geor- ga in neodvisna liberalna stranka, ki jo vodi Asquitb, sta ste zdru/Jlo, da skii])]io isobijata politiko za.^čitnih carin. Lloyd George trdi, da n»ora vz- trajati Ar.glija ]sri svobodni ti'govini, in sicer iz sledečib ra/Jogov : ako se vpoljejo obmejni «daci», so bodo živ- ljenske potrebš^-ine silno podražile. Za vedno bodo mi-nili oni lopi časi, ko so Angleži kupovali najcenejšo rnoko na svetu, jodli najcenejse ineso, vži- vali najcenej.ši sladkor. Carine bodo podražile življenje prebivalstvu celt Britanije. Ako bo pa življenje drago, tj-eba (lolavcoiu in nradnikoin visati piafo in s tem so silno podražijo ])i'o- dukcijski stroSki induslrijo. Višji proizvajalni stroški pa poinenijo po- draženje izdelkov angleške industri- je in angleško l)lago ne bo več iine- lo svoje projšnje konkurenčne moT-i na svetovnih trgih. Aiiigleški trgov- ci in industrijci bodo sicer z labkoto trgovali v mejah britanskega imper- ja, v ostali svet pa ne bodo niogli xvc prod irati s prejšnjo zinagovito silo. To bi bila za Anglijo volika nesreča. Kajti sedanja brezposekiost je pre- bodna in bo mini la, ko se razmere v Evropi, posebno v Rusiji ustalijo in prenove. Na ta oas, ki mora priti, so je treba pripravljati, zanj so je tre- ba boriti z vsemi silami-, Ko napo-fi ta čas, bo Anglija zopet zablestela v svoj<'ni sijaju, odprt* ji bo ves svet, staro blagostanjo se vrne v deželo. Zato doli s carinskomi rnejarni, ki poinenijo draginjo, živola svobodna trgovina, ki prinaša Angliji blagosta- nje, vpliv in ji odpira pot v ves svet. Posledice za naie dežele. Tako se borita na Angloškoin za nadvlado dve veliki gibanji. Izid bor- be ni za nas brez poinena. Ako zma- ga Baldwin in se obda Anglija s ca- rinskim zidom, so bodo Angleži obr- nili od Evrope in jo pustili, da so du- ši in zaduši v J>latu. Evropa posfa- ne d<'žeLa, kjer se dnvita za viat Francija in NYincija in se vničujejo pred očmi ostaliilj držav zadnji ostan- ki evro])skega blagostai'.ja. Ako s( pol eg Amerike odtegne iz Evrope še Anglija, bo šla katastrofa Evrope na- f)rej in doživeli boino zolo bude Oase v vsoli de/.olali. Tudi j»ri nas, v na- ši di'Zavi in v naši goriški deželi bo- mo čutili posledice angleške vr.lilne )")orbe. Ako se odta je koristno, da si; otroci, ko so enkrut dovršili pouk v svojem jeziku, naiieijo šo <1 rii^ri j«i/.ik. To more l)iti zclo koristno \ do/elah, kjoi" /ivi več nurodov skupaj. Toda lo so mora zgoditi na la. nacin, da toinelj- ni nauk ne Irpi škode. Prvi nauk in. prva vzgoja ]wi se mora zaroti in o- ložaj tak-le: v Kalabriji 70% je ne- pismenib, v Bazilikati 05%, v Puljab 59%, v Abrucih, Sardiniji in Siciüji 58%, v rimski Kninp.ani.ji 51%, v Toskiani. 37%, na Bonoškem 25%; najbolj pismena dežola je Pijoinonl, ki iraa le 11% analfabotov. () naši.li krajib niso priol>čen(! številke. /a*° pa povemo mi, da mod goiiškinii Slo- vcnci gotovo u<> bo veo ko 5 aH ^ 0{| sto' nepismenib ljudi. Slovonci torej nisino glode ljudskoga i/.obrn/.l»0 zadnji, anipnk prvi v državi. Za trg sv. Andreja vlada. v tnkajšnjili trgovskili krogi'1 pit^cj zanimanja. Kakor lansko leto b°' (1c tudi lotos postavljnni rut Travnik" le.sen« stojnice, v katera bodo raznc tvrd- k(- izslavile svoje lilago. Lansko lold s° iiiioli to prostoro v najornu skoro lZ' kljuciio clornaro goriške sii-itu*, lotos -sC zanimajo zanje tudi trgovci iz LoW- bardijo in Pijemonta. Gorirani liodo P'"1' siljoni k ostri konkurenci, ki ifostnm1? za. niarsikogar laliko usodnn. Vsi, brez izjem<'. Na U'mira.jocem (IožoIikmh on.....» ' Gorici se izdolnjojo odloki, s kato.i'i- mi se pošiljajo v pokoj vsi dežel'11 uradniki brez izjeme, in sicer z 8. ^1* bnnarjeTii 1923., torej •/. rokom, ki V(1' Ija za nazaj. To so sadovi vničone aviouoniij'1 nl I'azd'eljene dežele. Pascoli ni imel zaktinite podlaf?«'. Sodanji deželni likvidacijski koin'- sar za Goriško je izjavil uradnikon1? ki so so. sklicevali na odloke bivsc- ga dsl*^v dež. odbora. Ne dajtc se slepariti. Opozacjaino vse vojno oškodovanro« "l so ]irojoli vojnoodškodninske hon«, l^a no nasodajo na limanioo ra/.nim slop'11'" join, ki jim ponujajo zanje po () °u* sLo-tkov n.jihovo vrednosii. Kdor hori' 1'"" prociati, Ka .lahko |)fo(la ])ii llanki il'"a' lia (Via Codelli), ki jih kiiiniji- ])«• '<" (1" 78 .(rtlsli)tk(tv. Najboljsc pa. )i\ il:i jü' '"' lianki samo naložite, kor dobilc n.'H']0 do (10 odstotkov posojila. Miada Sibirka. Tudaj jo silen vilmr zlomil in '/.aluial prod iiji» veliko drevo. Prestrašena se je stisnila v pozd. isti.snila se je pod jelko, tesno vklenjeno mod Kinu>vji\ da so za- vanije prod vetrom. Vihar je divjal celo nor: niladenka. se je tlšrala turn l»roz za- ščiija do piTeRa svita. Ko jo prisijal dan. ^e jo pomaknila do cesie. pol inrtva od gladu iii jnraza. šiorim nukluöje jo l>ri- Aedlo kmeta z vozoin, ki jo jo u.sniiljono Äpravil vanj. Ob osmih je dospela v ve- liko vas. Kmet, ki je imel daljšo pot, jo je sredi vasi ix>stavil na cesto in odvozil dalje. Praskoivja je shitila slab .spiojii'iii. Utrujena in larn.'i je potrkala ob nizkein oknu. ZciLska mod r,o. — 5u. letoin. ki je luščil-a grali. jo jo proineviJa od hum' do glave, zniajala z prlavo in jo neprijazno odslovila. Ko je bila izstopila iz voza, jo bila naniror padla v blalo in oiiosiia/.ila vso o)>loko. flj'ozna. nor v Kozdu in ^iai! sla razorala njen obraz in dala doklotu iziaz, ki je ni posebno ])i#i])oioral. Kamorkoli se je pokazala, so jo otlwnaii. Hudobna ženska, ki jo je našla na svo- jen'i pragu utrujeno, jo jo fii'obo zapodila, rekoč, da ne sprejenia talov in niti inalo- pridnir. Zapazila jo v bližini oorkov. in se podala Ija : -Od In nio no zapode», si je rekla. Vrala so bila zaprla. Sedla je na pot. Pobalini. ki so jo ]>roj obkolili in lio- dil.i zanjo, so jo psovali s taiiro. Okoli dvo uri jo irpela 1o krivico, innirajoö «ladn in nl rujonosli. proses. Boya. da joj da jjre- .st;i1 i šo to tforje. Vied tern so ji jo juibližala žonska in jo oksnla z vprašanji. l'raskovja jo pri|)ovedo- vala o Ki'ozni nori v Rozdu. Prisiopili so so dniKi ladovedriozi iz vasi. .Stamsia jo s)ro(,rlod;il i»otni lisi in izjavil, da j<^ v po- polneni redu. Dobri žonski so jo deklica zasinilila, ]ionudila ji jo slanj>va.njo. 1'bo- H'a potnii a, se jo skušala dviyniti, a ni s!o, Ker so ji otrpli tudi odpovedali služb.o, morali so ji dati oporo. MimI poijo jo iz^."ii- l)ila. rovolj. Poti"lodala jc na dan drobna okrva.vljena nožira. Ta prizor je vzbudil v vseh Rloboko i;.siniljonjo. Cut jezo in za- ničevanja so jo Ironutkoma spreineni] v pravo samaritanstvo. Položili so jo na kolosolj in ravnoisti dorki, ki so jo proj sraniotili. so so ra.dovoljno pronudili. da jo pi'ljojo do vascanke, ki joj je v(']iko- dusno ])onudila sirolio. Ostala je pri njoj voö dni. Dobrosrčen vaščan joj jo mod ii'in i":asoiTi priskrbel par novih rov- Ijov. Ko se jo dol)ro odpočila, se jo po- siovil'i od Rostoljubne liiše in na.daljova- la svojo potovanje do zinie. Kjei-koli so jo usiavila.. so jo mrii'ljivo lolila dola. pomotala jo liišo, prala perilo. .Svojo ZROdbo ni j)i'ipovedovala nikoniiu1 koj sporeika, kor jr .s icin pripovedova- njoin zo bila vraßi vzbudila v lujoih sum, da jo lahko/.ivka, ki išro doyodkov. Včasi so jo zapodili, tedaj se je rijili udo sroc omeboalo ob njonili scdzah. ''''' klirali so jo nazaj in joj izkazali dobi'o'0" Noko^ra. vor.ora jo kon>ka.la sama 1"' dolKi ulLci. Noki vasraii jo jo I»i 1 nin'° prej zapodil na cesto kot pritepenko. ^'" daj je tokol zanjo in jo klical nazaj. ^ je to starikav, odvircn obraz, ki ni nl^ dobre^a obolal. Praskowja jo pomišl.Mi111 in izbiiala mod lonino norjo broz si r«1'1 in mod oiluinim siarooni. Sla. jo v. uj'1111' V hiši jc našla starko, so odurnojšo n< iMo'/.ii. Ko jo Pra.skov.ja. vs(o])ila. sta '/l) prla in priiisnila zapali. I'raskovjo ' obsla zla slutnja. Z^rudila so jo na ^1" Co jo dvi^n.ila Klavo. jo videla. stii'i "(11> ooi divjofja tifrni, ki o])azujo jilon. •Slarka jo viiraša : «Odkod prihajaš '¦'* 'Iz l.škiina, fxrom v Pol rof;rail». «Olio, toKlaj pa nisi broz denarja, za ' ko jiotovanjo si so x.r preskrbola/* (Nadaljovanjo). GOKIdKA S*ftALA SCmm S. «Reichspost», fclavno glasilo avstrijskih kršr. socialeev piše, da nimajo Nemci, ki so bili vklju- čeni v tujo dry.ave, nikjer «tako tezkega življenja» kakor na Trent inskcrri. Invalidom I «s'oriska Xira/a ¦ j»1 /e pied nifscci '¦Poi-ot-ala, da morajo vsi invalidi, ki ne Prejemajo invalidne ])okojnine, napravi- ti prošnjo najboJj pozno do 31. decembra 1923. Invalid« opozarjamo še enkrat na- ta važon rok. Projnje naj se pogljejo ^ijkasnejo do M. decembra naravnost ttu «Dirczione geuerale delle pensioni di {'«uerra, Palazzo Braschi Roma», l'ros- nje, ki so se vložile pri «Sottosegreta- Tiato di Stato per l'assistenza militare € le pensioni di liiern», so veljavne. Svetujcmo pa invalidom, da pospeisijo ttjihovo resilev /. novo pro&njo. ki naj jo flošljejo v,i gornji na.slov v Him. 1000 lir nagrade. Konceni šolskega. leta jo popoloval go- sPocl sol.ski nadzoruik Hubbia v Beneško ^lovenijo, in sicer v Sit. Peter ob Nadi/.i. *p podal na ravnateljstvo učiteljišča ler 7-ahteval imenik vseh bodocih slovenskih ^onoških iiriieljic. Zarotkom leia so Pivjele vse ic gojenki! odloke. s kateriini s<-> liile imenovane za. (loriško. 1'reden so P<) odišle na svoja mesla, jih jo sklical Pospod Rubbia na scslanek v Si. I'etcr, fta katcrem se je prikazal Indi šolski skrhnik iz Trsta. Rubbia jc imel krepak Rovor in pozval beneške Slovenkv», naj "a (ioi'iskcm napnejo vse si Ie. da kinalu poitalijaiu'ijo slovenske olroke. Tista, ki So })o v torn pofclu posebno odlikovala, prcjrne konrem lota, tisoc lir nagraile. Racunstvo in telovadba. I'o novcm šolskoni zakonu minisira *«cntileja se pouriije v prvein zagredu ginmazijc lelovadha .r> nr na. teden. ra- "Snnstvo pa 1 uro. Odlikovanje. Knezonadskofijsk'nn duJiuvnini sve! -ivikoin je imenovan vie. gosp. Ivan Abnani, župnik v Crnem \x\w\ nad Tdi-ijo. Vnetenm duhovniku in vzor- Hemu dekivcu na zadruz-nem polju iskrerio čestitaino. Kralju, kar Je kraljevega... «Münchener Neuste Nachrichten», zna- ni dnevnik iz Havarskega pise : «Kakor "Udarec za udarcern sledijo smrtne od- i'edbe proti nemškemu jeziku na ju/.n.mi Tirolskem. Mi vas slisirno. vi zvesli! NciiH'i sic in Nemci horde oslali.. Kralju. fair jc kraljevega, Bogu, kar jc bo/jega. In kar jo božjega v clovekn, teimi mo- r0s shižiti Ic v jcziku, v katerem si sc i'oüil. To naravne postave no more oma- jati noben odl ok !» Lep zgled za primorske Slovence I 1'rotckli rclrtck se jc otvoril na. Duna- jn olicni zbor avstrijske Hocialnc demo- kracije. Iz pororila vodstva ])osncrnamo, 1. V Pro- svetni zvezi v Gorici jc včlanjenih 105 oruštev. Občinske in deželnozborske volitve, katere bi sc morale v novih pokrajinah y.v zdavnaj dovršiti, so zopct za ."{ niescce odloz'ene, kakor iioroča uiudni št. 23G2. Morilcem ploskajo. Proti morilcu Worowskega, poslanik.i n:skc sovjetske vlade v Italiji, ki jc bil umorjon v Losani, se je vršila tamkaj i-azprava. Svicarska sodnija jc morilca oprostila. Morilcu in njegovim j)ornaga- (¦om jc občinstvo priredilo manisestaci- jo. Istotoko je bil pred dncvi ojirošfen v Pragi morilec, Daskalova. bolKai'skc^a p( slanika Stambuliskijcvo vladc. To je par najlepš« znamcnj« našcga rasa. Ena minuta svečanega molka. Pred kralkim jc )>redaval v Londonu jMslanec angl,>ske delavske st ranke o današnjcm stanju lCvrope. Ko je omenil, da boce rimska vlada sprcmenili z vse- mi sredstvi 20O.0O0 svojili Nemcev v 1 ta- li jane, so navzoci zaooli ogorfeno vzkli- kati. l'oslusaici so bili nato pozvani. naj sc v znak simpatije z /.atiraiiinii nianjšinami dvignejo na noge. Pribli/- no eno minuto je olu'instvo slain \ sve- i-anem inolku. Tako pišc ncniški list «ihc Neueslo Zeitung.» Vseučiliščni profesor Salvemini, ki jc eden najrcsncjših italijanskih |>o- litirnih znanstvenikov, ima, zadnje ted- nc v T-ondonu vrslo predavanj o itali- janski ])olitiki. V enem teh predavanj jc označil ulcmeljitelja Italije, Crispija /a politirnega. slabiča, ki da ji bil igraf-.a v l-okah velevlasti. Obenem je izreke] zclo oslro ki-iiiko zunanje politikc Musso- linijevc. Kašistovski list! zato Salvemi- nija. žigosajo kot izdajalca domovinc. Salvemini jc Slovencem znan iz i>reda- vanj, ki jih jc imel lansko leto v (iorici. Zopcr civilni zakon ! Proti neccrkvencnm zakonn. lvato- ro-psct vpoljnj«1 v nra- Via (lnln-sWn. Za doktorje! Izšcl je vladni odlok. ki uvaja takso 2C lii1 na. doktoi'ski naslov. Takso bodo plnrcvali doktorji \sako leto do smrti. To je taksa na razkošje. Francija in Italija. Italija sti je zadol/ila nicd vojno za 21) tisoč miljonov zlatib mark v Arne- riki in na Angleškem. <)d Nemf-ijc ima pa pravico zalitcvati le 10 tisor miljonov vojne odškodnine. Tudi ce bi torcj Nem- r.ija plaVala Italiji vse do zadnjega vi- nai'ja, bi morala Italija vendar Sc pla- (¦ati iz last.nega žcpa 13 tisoč miljonov zlatib mark ali vec ko 50 tisoc miljonov pajtirnatih lir. Krancija sc je zadol/.ila v Amoriki in na Angleškcm za 2(! tisoi miljonov zlalib mark, ima pa pravico zahtevati od Nemcije 52 tisor. miljonov pribli/.no petkrat ver ko Italija. S tern denarjem bi poravnala vse svoje vojne dolgove in v žepu bi ji Se ostalo 2G tisoc miljonov zlatih mark prebitka, to je več ko 100 tisor miljonov papirnaiih lir. Širite Naroiajte Berite ..GoriSko Straio". O ARO VI. Za Slovensko sirotišče : Si. Tolniin ska. hranilnica KK) L. Bog poplačaj GOSPODMRSTVO Kako naj se ravoa viHosradniltvo. da se reli sedania vioska kriza? Pridela se ogromnega vina, a no- ranji konsuni ne more vporabiti vo- ikanskili zalog vina, ki se lia'lmja v kleteb trgovskiilij družb in zasebni- kov. Od tod izJiaja brezoJjzij'iii konku- renčni boj, katerega bijejo ])osaniezni >roducenti, da uveljavijo rm trgii ^voje produkte. — In po.sledica t<- koukurence je, da ac vedno bolj uve- javljajo ona vina, ki iiuajo dvojnati zimčaj, lminreč da so bolj po cerii in da so dovršena vina. Ziirrs v zadnjem času je vinai-ska ndustrija silno napi'edovala, in to. kcr jc bJla nujno prisiljena, polastiti sc zunanjega trga, da more raz- )rodati svoje pridelke. Izvažanje vina iz Italije jc zadnja leta naletelo na spremenibo, katere važnosti ne more prezreti, kdor se ba- vi z agrarninii in gosi>odarskimi v- pra.šanji. Vsled okolščin, v katerili se naha- jajo razne države Evrope in Amerike, se je izvažanje navadnih viii zelo skrčilo, toda pomnožilo se -je izvaža- njc finih vin posebnili tipov in bolj- gih namiznih vin. Zaradi tega je ne- obhodno potrebno, da se brez odlaša- ¦nja napnejo vse sile, da se zboljša in pove-ča proizvodnja sinih vin, s ka- teriiiii se mora pi'einaguti konkuren- ¦ca dmgili držav na zunanjlh trgili. Moramo pomisliti, da sreča vinarskc industi'ije tiči v prvi vrsli v izvaža- nju, kar je glavni činitelj gospodar- skega procvita. Zad'nja leta .so nrm \ma ju'idobila vedno ve<-ji raztnah na svetovncni trgu, zlasti v gotovih državab in krajih, kjer jih bolje plačnjejo nego orna ali rdeča vina. Toda kakor tr- govci tako pivci stavijo zelo velike zaliteve glcnle kakovosti belih vin On.a niso za trgovino, ako nimajo danil» kakovosti in ako imajo v sebi napakc, ki jim kn/Jjo duh, barvo, It^sk, okus itd. Najvefjc važnosti je toi-ej, da tudi uiali viiiogradnik zna prij)ravljati belo vino na način, da bo iinelo • astnoyti, katere zabtcva trgovin.a, in sicer je treba gledati na to že prvi hip, ko se del a most. Ako trgovec do- bi vina, ki niso dovolj'kuihana ali ki so preveč barvana, trda, plelika, kisla itd., bo seveda priinoran izgubljati čas in bo Ii)ic-1 neskoiK-no opravka, da popravi napakc, ki jih je zakrivila zanikajrnost vinogradnika že pri pri- pi.avljanju mošta in pozneje pn hranjenju vina. Gotovo in naravno je, da bo trgovec, ki ima interes, da I'azproda svoje blago v najkrajSem t'asu, dajal prednost onirn vinom, ki so dobro pripravljena in ki zado- voljujejo vsem zahtevam trgovine. J^otemtakem ne snieino le skrbeti za r a z p r o d a j o že napravl jenega vina, anipak jc tudi treba v bodočt pripravljati vino, da bo odgovarjalo takiju zalitevam. Absolutno je po- trebno, da se tudi v maših krajib proizvajajo takšna vina in zalo naj se ined vinogradniki ustanovi dru- stvo, ki imej namen: zboljšati vina Bolj.šanje se doseže najpi'cj z umnim pridelovanjein grozdja v vinogradu kajti iz igrozdja dobivamo vino. Nate potrebujemo izkusenega kletarja, k nadzoruje in vodi poslovanje v klc teli cele.ga okrožja društva. Take zboljšana vina se bodo kmalu resno uvcljavila 'iia svetovnern trgu in st tani laliko razprodajala, kar bi bilo v vi'lil«" ds>bi"obit vinogradnikov. Jni. A. C. ii 11 demacega vina. .Pre-te<;eiii tenieji sta oi>kjožila od- x>sliainca Vinarske zveze v Gorici celo Čepovanjsko planoto : Grgar, Trrw>vo, Lokve, Čepovan. Ban j sice, Lokove-c, Kal ter Bovško, Kobiariško n Tolminsko in Uigotovilia sta ale- de-če : 1.) Mrioigo TiaSJh krčnuarjev ne to- i domačib viin: ne vipavskega ne briskega in ne. kjask-ega tera/ia. 2.) pri krčmarjilj, ki trdijo, čijo Jiasi kivmar- ji izkljuCno naravna domafti vina. Cena domaicmu vinu je pa danes tudi ze tako nizka. da konkurira z rczanimi in fabriciranimi vini. Čitatelji in prijaitelji «Gor. Straž^'" ter prijatelji miaših doma/'ib kmečki)i orgx'iTiizacij — v.si na del«, da, se }k> izkljuČno domači pridelek [»i-odaial nia doma-či zx^niljj. Sejem v Sežani. Na U'ziii (Ik)jj 1^/JU in :.'.^i(i ni)<> ])npeljano, oziroina jtrignan" jazveri vsakovratnega manifakturnega blaga, /Hezuine, kotloviue, st-eklcnine. tjsi» j,-j, čcvljev, i. t. d. tudi 2145 glav živine, In sicer: Koveje /.ivine : fJ~\ ;rl;tv, k'mj '.VY.i, prasicev 355. Kupči.ia '/. Kovejo /ivino je bila zelo živahna. Knpr-jja s kon.ii )K»ljse vrste zclo dobi'a. Kupčija s prasici v siaro<d Kostilnali jf torriii in izlK»rne. One zmerne. VALUTA. Dne 18. novembra si dal ali dobil : za 100 dinarjev — 26'25 — 2«'.r-0 L. ta 100 aTBtr". kron — 3'2 — 3'3 ttot, za 1 dolar — «3-60 — 2?s7:> h. za 1 font 102-30 — 10260 L PROSVETA NOVE i'ESMI I Vijjko \"oUoj» ,vu . Mešani in mo^ki zbori, sarnozaložba, v Gorici 19215, cena 4 lire. Dobiv« se v prodajalni Katoliškega tiskoynega društva v Gorici. Zbirka obsega txH mešanib in pet moških zborov. lJen- mi so melodijozno in ne težke, zato pi-av prirnerne za podeželske pevske zbore. i. G0RL8KA STRATA Za sv. Miklavia priporoča Knjigurna Kat. tisk. dru- iTa ra otroke bogato izbiro knjig- s slikami, in. sicer z beseffiloni ali pa brez njega. Nova knjiga za n.a.še nialčke : Ka- rol Sirok : Slepi slavčki, vsebujoč ? lepih mJadinskih povesti in druge. Cena trrtovov.nni kniio-i —= 5 lir — HIŠA v lepi legi, in' sicer pritličjc, «no nadstropje (kuhinja in 7 sob s pritiklinami) z vrtom, jo na prodaj. Informacije v pisarni odvetnika dr. Karola Podgornika v Gorici Via Codelli 18. OBVESTILO. Kmečka hran. in posojilnica v Lokav- cu sklicujo rodni občni zbor v smislu § 32, 33 zudružnih pravil za dan 25. no- vembra t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih gcsp. Slokar Marije s sledečlm dnevnini redom : 1) Poročilo načelstva in nad- zorstva. 2) Potrdilo računov za 1. 1922. 3) Volilev enega člana načelstva. 4) Vo- litev nadzorstva. 5) Sprememba pravil 8 4, 9, 32, 34, 38. 6) Raznoterosti. V potrcbnem sluüaju sc bo vršil obc. zbor v smislu § 35 zadru2. pravil. Načelstvo. Lofcavec. dnp 11. nov. 1923. ZDRAVNIK dr. Rado Sfiligoi sprejema za kirurgijo, porodniitvo in ženske bolezni v Gorici, Via Mameli St. 8-1. Od 9. — 11. in 14. — 15. IZJAVA. *) Podpi&ana Čcvljarska-Zadruga "v Mirnu pri Gorici izjavlja, da trgo- vec Jurij Vuk v Gorici, Via Rastellc iii njen ravnatelj, ter da ni v nobe- nem sorodstvu z njenim ravnatcljon. Ajntonom Vukom. Dalje i-zjavlja pod- pisana, da prodajalna imonovaneira Juri j a Vuka ni v nobeni zvezi z njo. Čevlji zadruge, znani pod imenom «ADRIA» sc prodajajo v Gorici odino le v zadružni prodaj alni CORSG VERDI 32. Naze prijatelje prosimo, da nam naznanijo oncga, ki bi dcla) kaznjivo reklamo za svojo trgovino & trditvami, ki bi bile v nasprotju s to izja.vo. Čevijarska Zadruga v Mirinc; pri Gorici, vpisana ziadruga z o. z. *) Za članke pod torn naslovom jc uredništvo odgovorno le toliko, koli- kor zp.htovn tipko-vmi zakon. RAZPIS 5LUŽBE. Občina Bovcc spreite uradnika, sposobnega slovenskeua in italijan skega jezika v govoru in pisavi. Pin ča po dogovoru. Prošnje z navedbo dosedanjeg; službovanja naj se vložijo do 1. do com bra 1923. Nastop službo rajpozne je do 1. januarja 1924. Župan : Anton Durjava. ZAHVALA. Globoko ginjeni valetl nesrečne smr- ti sina in brnta Frana Benedejčiča izrekaivio zahvalo požrtvovalmim fan- torn in dckletom za njihov trud Jiri pletenju voncev, darovateljem cvetja. pevcem za ginljive žalostinke U'i vsem, ki so so vdoložili pogroba in fc tern izkazali pokojniku zadnjo cast. Vsem Jiog pla&aj ! Voles1, 5. nov. 1923. i^alujoCa dnizi'iia Bonedejčič. JAVNA DRAŽBA PRI SODNIJI V GORICI. V sredo 21. novernbra t. 1. ob 0. uri se jo vrsila pri preturi — okrajni sodniji — v Gorici v sobi žt. 5 javna dražba sle- lečih nepremičnin : I. zemljišk.i parcele v obsegu 1223 kva- Iratnih metrov z izhodom na šentpetcr- ¦iko ftlico rued hišama št. 43 in št. 47 — pripravno za stavbcni j>rostor ali ^kladišče — cenjeno L. 12.000, najnižja ponudba L. 6000. II. stroji *) mehanif-ne, mizarske da- lavnico z majhno novo hisico (4 prostori, še ne popolnoma dodelano) Via T.nn- ga 46.. Površjo zemljišča 1700 kvadratnih m., cenjeno Lir 35.300, najnižja ponudba Lir 17.6f>0. Dražilo se bo najprej za vsako skupi- no posebej in potem tudi za obe skupini skupaj. Ponudniki morajo polo;,it.i vadij v znesku 10% cenilne vrednosti. Natančnejši pogoji so razvidni iz .sod- nih spisov E 1391/22. *) Za stroje najn^žja ponudba L. 3585. PohiStvo. v zalogi po jako znižanih cenah. Visoke omare od L. 195.—, nlzke orna- te od L. 175.—, postelje od L. 90.— na- prej. Kompletno pohlstvo za spalnice od L. 770.—, kompletne knhinje od L. 450. — naprej. Pohištvo po vzorcih se izvrši tekoni 14k dni. Razven drugih mizarskih izdel- kov izdelujemo vsaktere lesene predine- te za cerkve. BRATA MIHELI^, mehanlčno mizarstvo v BOVCU. POZOR! na staro slovensko tvrdko Razprodajam pohiitvo po jako znftanih cenah.in sicer Omare . . . od 200 lir naprej posteljnjake . F 90 , „ vzmeti (šušte) n 70 , n blazlne . . . , 60 , kompletne spalnice 800 , , Velika izbera navadnih in finojših sob kakor tudi železnih posteijnjakov. Priporoča so Ant. Breščak največfa zaloga pohlštva na Goriškem zlastno tovarno v Gorici, Via G. Carducoi 14 (prej Gosposka ulioa) In V. C Favetti št. 3 \Prodaja na obroke. S prvim septembrom je otvorila firma: * Grande Emporio Rateale» (centrala v Trstu), Via Garibaldi 20, II p. (prej via Teatro) svoje podružno 8kladišče. Prodaja: izgotovljene obleke in po meri, najfinejše manufak- tnrno blago, suknje, dižne plašče, obu/alo, klobuke, ovratnike, rokavice, naramnice, perilo itd. Cene brez konkurencel Obrokl meseCnl in tedenski. Krojačnica prwega red«. Qorica, Via Qa ibaldi 20-11. Hajvi n plan *. z* kože: lisic, kun, podlatic, zajcev, W mack, veveric, jazbecev i. t. d., i. t. d. ^SprqenianipolEpflWve!'«3 Walter Windspach GORICA - VIA CAROUCCI St. 10 AVTOMOBILNE PREVOZE vsakovrstnega blaga: vina, pohištva, šta- cunskega blaga, drv, desk, čokiv, itd.- za v&ako razdaljo prevzema po zmernih cenah, Friderik Fasser, Hjdavščina stev. i pri Gorici ZOBOZDRAVMIK Dr. Lojze Kraiglier, specialist za bolezni v usVih in nz zobeh, je otvoril svoj ateljš v Gorici na Travniku št. 20/I. (Piazza delia Viiioria 20/1.) Sprejema od S. —•• 12. in od 3. — 5. Rnjipna Kaf. Him MM v Gorici, via Carducci 4 ima v zalogi voLLene corkvenc sve- čc iz svečarnc: I. Kopač & Kie., v Ljubljani in tudi cenoje vrste twk»JJ- Sniii tovarii. Kupuje vosek po najvifijih tržnih ccnah. TEOD. HRIBAR ,„.,,, GORICA - Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) = Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart A Rymann, vsakovrsmo blago L'a poročence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blaoo solidno! Cene zmerne! Kmetovalci! Kdor 2eli TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalljevo sol ail druga umetna gnojlla, naj |lh naroči pri domail hra- nilnici all zadrugl, v gorlSkl okolicl pa pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje. PODRUZfllCfl Wwii ftreditQe banks v U\\i\ Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50. ------------- Brzojavni naalov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica CENTRALA : Reserva SflS in rezerve: LJUBLJANA kron 80 MILJONOV ---------------------------- 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V,% Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakap in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuie vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.