c, L- /v s r t o GO R -E N J S K EGA O D fi. E D A I ST.: -11- 12 L t T C : I! i A ,j A V ' A K t i-1 14 D M! Pogled nazaj in naprej /Črtomir/. ... Stran 3 Akcije n^ših edinic ................................" 5 Novi podoficirji MCV in PC Slovenije v našem odi edu " 9 Iz borb se učimo /Boris Globočnik/.. " 11 Kako morata o organizirati politične uri. /Ljubo/ " 16 Propagandno delo nas ih edinic /(;rtomi r/ " 19 Vojaški in politični pregled/Ljubo / " 29 " ' ^ ^ i/ i m^ 6b.obletnica rojstva Ivana Cankarja trtOLiir/ 36 2. obletnica smrti Tonfta Tofjtiča /Črtomir/ " 37 Najboljši padajo /Ituao,IT.bat./.........." 38 Inotu-na prerani grob /Kekec,I.bat./ " 39 Vstajenje /Drago,2.KSV/........................." 40 Juri s na Gestapo /stane/........................M 41 Na dan Slovan / Janko , 1 .L . b at. /.............." 44 Napad na vlak /'Stane/.............................." 45 Hajka /C Iga, I. b at. /.................................." 48 Partizan se smeje ...................M . 5;"® / / z 8 koli- mora- Vso naše dosedanjo časopisje od četnih glasil pa do odrednega je bilo precej daleč od tega, kar bi vojaški list moral biti.Vre- / dno s t vojaškega lista se meri po tem, ko in kake dviga hrabrost, 'borb en o s,t, lo in požrtvovalnost naših borcev. kako smo mi izpolnjevali to nalogo? teli smo psalme sami sebi,polne samoob- čudovanja in samohvale. To je bilo narobe. Bahavo61 ne dviga, temveč uspava, demorali- žira, zato je škodljiva. IJaše prj povedi so bile jjolrie familijarno- sti , ki je bila tako sentimentalna in mehka, da je bila kar gani j iva. Brat je,sestre, de- kleta - in še vzdihi povrh. To ni bilo prav. Mi nismo punce v internatu. Naša bor^a je trda. F.ehkoba ne utrjuje, temveč dela iz borca mevžo i zato je škodljiva. V naših člankih so se košatile zveneče fraze o svobodi,,pravici, novi domovini * Na- pihnjene, a votle besede ne razvnsmc. jo, tem- več gluše ušesa; zato so škodljive. Kdor si je sliko o nas ustvaril po našem časopisju, nas ne pozna., Ima nas z'& slabše, kot smo. Najboljša propaganda in najuspešnejši po- gon k napredku je resnica. Zate pokažimo v naših časopisih svoj resnični obraz * pokaži- mo v njih svoje resnično življenje z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. lisali bomo o delavnosti naših edinic, ki jo bomo kritično ogledovali cd vseh stra- ni, da so bomo iz izkv.šen j ; iz uspehov in neuspehov svojih prizadevanj učili, da bomo iz prestanih naporov in žrtev črpali koristi za nadaljnje delo, da bomo stalno napredo- vali. losvetili bomo pozornost vsem vprašanjem - 4 - $ vojaškega, političnega in organizatoričneg;- značaja, kakor se bodo pojavljala v naših J edini o ah 5 dvigali bomo našo borbenost, krč- il pili j) o 1 i t i eno z a vednost in utrjevali vzfle- | čine odnose med tovariši. g Raskrinkavali borno politične spletke iz- dajalske gestapovske belo-pl.ave garde,kakor se na.terenu pojavljajo in z mobilizacijo vnašajo v našo v o j s k o - Gorenjske partizane bomo seznanjali tudi z življenjem in borbami drugih partizanov. Proslavljali bomo nase borce, a nestabo- ir.o dali samo f, hrabrostjo in požrtvovalno- | stjo v borbah trdo zasluzeni hvali. Vse i kar bomo pisali, mora biti vključe- no v tok današnjega dogajanja, nas mora u- 1 trjevati v borbenosti, požrtvovalnosti in predanosti našim ciljem. Pozivamo funkcionarje naših edinic, ter vse naše borce in čitatelje, da nam pošilja- jo prispevke v tem duhu. pozivam;- vse tova- riše, da nam poročajo o svojih izkusil j ah,do- gnanjih in ugotovitvaht V razumevanju potreb našega življenja in nalog našega tiska naj pri našem glasilu so- deluje vsakdo, ki more v tej smeri prispe- vati k naši narodno osvobodilni borbi. Črtomir, urednik i«. v A S E J S , -?«. eKKseiHK'^-««*** > •»•»■r-v-.r nam araartir-:.. eu*' oakotirni tov5mi vlak, ki vozi^ed tovar- nama F.ID Jesenice - Javcrnik. Mobilizira* • la sta. moStvo,: ki gd je edorl Od njiju.o&T peljalj drug: pa,je miniral vlak. Motor z vagončki vred se je popoIno i uničen zva- lil čez nasip. Tudi proga , e bila nočno poškodovana, tako da je bil promet za dalj časa ustavljen. 14.4. je patrolu III« bat. uničila Čuvajnico na železniški progi v bližini Žirovnice. 1's tega dne si £B tri je tovariši 12 3* miner- ske čete podali k predoru pri iodhomu z namenom, da minirajo bunkerv ki so g a biii Nemci pravkar na novo postavili, A ze med potjo so izvedeli, da. je bunker ves za- mrežen in zastražen. Vendar so se kljub te ttu priplazili v neposredno bi i zine ,m pad- li stražo z bombami in odšli. 1-osadka je odprla močan ogenj iz mitraljezov in br- zostrelk, ki pa ni povzročil naiiim nobene škode. 1 nemški stražar j s bil ubit. 15*4* 1» minerska četa pod Krizno goro nad ; kofjo Loko napadla skupino Nemcev in be- logardistov, ko so ravno, pozigali 2 gos- podarski poslopji. Sovražnik se je po pr- vem presenečenju razvil v strelce in za- čel napadati naše položaje, i o 2-urni bor- bi je bi 1 a c e j a z a r adi sovražnikove pre- moči prisiljena zavzeti nov položaj 2oo m više, odkoder je ponovno odprla ogenj na s o v r a ž nika, ki je nato prenehal z napada- njem in se umaknil v smeri ^roti i. kofji loki o V borbi je bil 1 sovražnik ubit,5pa jih je bilo ranjenih« Maša četa ni imela izgub« 19.4. je prišla v vas .1 ovije pod Storzičem 2„c. II. bat- in se spopadla z nemško patrolo 15 mož. Ko je slišala streljanje, je pa- trola 1. čete II.bat. prišla na pomoč in izvršila juri s na Necicc, ki so se zatekli v hise in tako imeli dobre zaklone« Kljub temu je imel sovražnik 5 mrtvih in 6 ra- nj enih■ Istega dne je p&trola III bate postavlja- la zasedo na Javorniškem rovtu, pri ' tem naletela na sovražno patrolo 4 mož in jo napadla« 2 Nemca sta obležala mrtva,2 sta zbežala. Naši sc zaplenili 2 puški z mu- ni ci j o je patrola 2» čete III. bat., na progi Je- senice «•• Lesce z lesenimi drogovi in klju- či premaknila železniški tir za lo cm. Ko je poln tovorni vlak privozil na poškodo- vano mesto, so 3 železniški vozovi, ki so bili priključeni pred lokomotivo zdrseli po nasipu, lokomotiva pa se je z vso moč- jo zaletela v škarpos so odbila in oble- žala na robu nasipa. Lokomotiva je bilu popolnoma uničena, prav tako 3 vagoni,več vagonov pa je bilo poškodovanih ,1- rome t je bil ustavljen za 21 ur. Istega dne je patrola iste čete v bližini Radovljice prekinila električni vod viso- ke napetosti, s čimer je bil Radovljici od- vzet električni tok, Požaganih je bilo 6 drogov * je patrola 13 MSV napadla orožniško pa- trolo na progi Kranj - podnart, 4 orožni- ki so bili ubiti, 2 ranjena. Zaradi pla- note, ki je naše ločila od sovražnika in ni nudila nikakega kritja, naša patrolani mogla zapleniti orožja, je patrola III. bat, na progi Radovljica - Lesce istirila tovorni vlak? promet na progi je bil za dalj časa prekinjen. Istega dne je patrola istega bataljona na- padla, sovražno skupino Bo mož na Smokuš- 1 kem vrhu. Po 1-urni borbi se je patrola zaradi sovražnikove premoči umaknila. C- stale patrole III. bat. so Nemce napada- le in zasledovale. Sovražnik je imel 5 mrtvih in več ranjenih. Ko so se Nemci vračali po smokuški dolini, sta jih z bre- ga napadla politkomisar tov. Sašo in vod- nik 2. čete tov. Črnivec. Nemci so pani- čno pribežali v dolino, kar je na naše ljudstvo napravilo zelo ugoden vtis. Istega dne je 3» MSV požgal most preko Eadovne na cesti Bled-Mojstrana. 23*4« je sovražna skupina v jakosti loo mož v bližini Drage pri Skofji Loki napadla za- sedo III, bat,, sestoječo iz 4 mož.Kljub temu, da so bili popolnoma obkoljeni, so se vsi 4 tovariši prebili skoz obroč, 24»4» je patrola 11. bat. , ki je spremi j aLa no- vomobilizirance, na povratku skupno s to- variši VOS-a iz zasede napadla skupino 36 Nemcev in belogardistov. Sovražnik je u- trpel 8 mrtvih. Na naši strani ni bilo iz gub . Istega dne je patrola 3. MSV v jakosti 3 mož na Javorniku pri Jesenicah minirala vodno cev, ki dovaja vodo v elektrarno^ci goni 3 obrate. Zaradi učinka te sabotaž- ne akcije so bili za 1 teden ustavljeni na Javorniku naslednji oddelkitfina plo- čevina, fina proga, groba proga, velike škarje, dostaža in obrati, ki so z ome- njenimi v neposredni zvezi. 26. in 27.4. je 1. MSV miniral železniško progo v bli- žini postaje Sv. Jošt pri Kranju. V obeh primerih sta bili poškodovani lokomotivi in je bil promet za dalj časa prekinjen. KATERA EDINI CA BO IZTIRILA NAJVEČ VLAKOV? - 8 - 27.4* je patrola 3- MSV v Radovni napadla nem&o patrolo 3 mož ter pri tem 2 u j ela, enega pa ubila. Naši boici so zaplenili 3 puške, 2 pištoli in nekaj vojaške opreme. 2.5« sta 2 minerca 3» 1,-iSV minirala 2 železna e- lektripna drogova za vod visoke napetosti pri Jesenicah. 'Drogova sta bila porušena, s čimer je bil prekinjen vod v dolžini ca 3oo m. 5.5« je skupina 6 tovarišev iz 1.M3V pri Spod- nji Besnici minirala progo Kranj - Jese- nice.. Brzi vlak, ki je privozil, se je za- radi eksplozije, ki je progo močno poško- dovala, iztiril. Pri tem sta bila ubita 2 Nemca.. Froga je bila pokvarjena v dolžini 2oo m, Fromet je bil ustavljen za 6 ur. 6„5* je oddelek 2, in 3 čete I.,bataljona nad vasjo Gaberk v Poljanski dolini iz zasede napadel sovražno kolono in jo pognal v pa- ničen beg. Sovražnik jo imel 6 mrtvih in več ranjenih. Naši niso imeli nikakih iz- gub . 8.5. ponoči je patrola 11 mož na železniški-pro gi med postajama Rateče - Škofja Loka iz zasede napadla sovražno železniško patro- lo 8-I0 mož, ki se je takoj paniSno raz- bežala. Zaradi popolne teme rezultata te akcije ni bilo mogoče ugotoviti. Smrt fašizmu - svobodo narodu! h O VI PODOB'1 CIHJI KOV IN PO SLOVENIJE V NAŠ Mi ODREDU Z ukazom Glavnega štaba N0 7 in PO Slovenije št. 5 z dne 22.2.44 so tili imenovani naslednji tovariši: v čin starejšega vodnika; 39 2. Alič Matevž - Slavček, nam. komandirja. «:. čete II. bataljona G.O. v čin v o d n i k a s 26o. Kastran'Benjamiri - Miloš, nam, komandanta I, bataljona "Tomaževega" G*0. v čin mla jšega vodnika; 129. Pintar AJojz v 3. MSV G.O v 130. Zorko Ladislav v 3. MSV G.O. Z ukazom Glavnega štaba NOV in PO Slovenije št. 6 z dne 22.2.44 so bili imenovani naslednji tovariš i: v čin starejšega vodnike.: 445« Blazin Lovro - Dušan, komandir 3«čete I. bataljona "Tomaževega" G.O. 446. Debenc Andrej - Čivko, vodnik 2. MSV G.O. v čin mlajšega vodnika: 136. Rape Vladimir, desetar v 1. MSV G.O. v čin desetar j a: 166. Bogataj Janko, vodnik v 2.četi II.bat.G.O. Z ukazom Glavnega štaba NOV in PO Slovenije št. 7 z dne 25.3,4.4 so bili imenovani naslednji tovariši s vČin starejšega vodnika-; 489. Ažman Valentin, ekonom 2.trasp.karaule GO -"•.M jzzz—1 / 49o. Korošec Anten, ekonom v štabu G-C« v čin d e z e t a r j as 194' Soršek Jože, komandir 1.. čete I»bat, G.O. 195- Brodar Iv..n, komandir 3 -čete II.bat. 0.0. Čestitamo novim podoficirjem NOV in tO Sloveni- je k njihovemu imenovanju. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Za Gor, odred; l-olitkomisan Načelnik §tabas Komandant: podporočnik KržiSnik a. l.r. Globočnik B, l»r*Škrabar L. Le 13. - msnassrBrEr E d i n:' c e naš e g a O dre d a so v p r e t e k 2 i h t r e • i • me- secih mečno po ja6alo aktivnost na vsem terito- riju G- o r e n j s k e , poj a č a le so sv o j e š t e v i i c n o sta ~ n j o in o b o r o ž i t. e v .. P r o d r I e s c n a o k t o r;; t-, k jer oo do sedaj naša vojska, ni zadrževa/a a "'.i se je v teku Osvobodilne borbe začasno v.m a. :n zaradi premočnega pritiska okupatorja ali zaradi več- jih potreb drugod, Pojavljanje naših oe' na te- renu, kjer so se do sedaj kretole iandarske trole petih mož« ob cestah, kjer so vozili jaški avtomobi1i ure z sp rem. pa oklopnjakov v vaseh p kjer polovica prebivalstva spich še pa- ve- in ni videl a p a r t i z a n o v v j e po m •. • n i 1 o v a 6 e n p r o o k r t> t v teh krajih:, vzbudilo je preplah pri okupatorju in domaČih izdajalcih, a na diugi strani odobra- va n j o i n z a d o »iSen j e z a v e d n « gi. s 1 o V c n o g a 1 j u d - stva, ki je v tem videl slabost iifaši sti č.n& Kem~ v. 1 č i j e < F o veca1o ae je up anj o v 11et j e v g a rmade, Zlasti i z razi t j e okret na levem bregu Save, kjer ee kolikortoliko smatral za gospodarj ,Tai?ro :)c-; in s tem smo tudi raci- biiL:,polom' Hi- bi 1 ta pre- jo okupator . p o I o ž a j a» __________ ali* da bo okupator na ta naš napad S ::.wr-.»svo j nujno reagi- ral. Še posebno neprijetno je zadela -vas a aktiv- nost domače izdajalce, ki so verjetno .se raču- nali, da bo prebivalstvo v krajih, kjer so red- ko pojavlja naša vojska, nasedalo n j in o v i m a. a- žem in klevetam, do čim so bili sedaj prit-o rani, da se jasno opredelijo in pokažejo neprikrito svoje popolno sodelovanje z okupatorjem» Sovražnik je ojačal svoje pos^janke in iz - vedel vrsto ofenziv na naše edinioo e Take jcpro drl na sektor I, bataljona, izvršil ve" napadov na II. bataljon in v zadnjem času izvršil ofen- zivo na sektor IIIc bataljona. Tudi na predelih drugih naših edinic je bil sovražnik procej ak- tiven« Cilj njegovega prizadevanja je bil,da o- hromi našo aktivnost, da nas prisili zapustiti gotcve predele, ki so za Remce posebno iz vo- jaških in političnih razlogov važni, a predvsem da uniči čim več naše žive sile. Ivaši bataljoni in čete so te napade v glavnem odbile ali pa so se spretno umaknile tam, kjer bi sovražnik mo- gel izkoristiti svoje prednosti in mu s tem pre- prečile, da jim iztrga incijotivo v operacijah. V teh borbah, to je od srede marca, je sovraž- nik imel težke izgube. Ubitih je bilo po zane- sljivih poaatkih 142 sovražnih vojakov, še več pa je bilo ranjenih. V večih slučajih sovražnih Žrtev ni bilo mogoče ugotoviti, ker so jih Nem- ci skrbno prikrivali in moramo računati, da so imeli znatno večje izguba, pri vsem tem pa se jim ni posrečilo izvršiti zadanih nalog niti v enem pogledu. Kaše edinice so ravno v tem času izvršile posebno mnogo akcij na najbolj izpo- stavljenih terenih in prenesle borbo še bliže 0- kupator j c-.vim centrom, dočim so bile našo izgube razmeroma majhne. Čeprav moramo računati, da bo sovražnik sku- šal obdržati za vsako ceno svoj položaj in da si bomo morali vsak svoj uspeh trdo priboriti, se zdi, da je popustil v svoji aktivnosti in zastonj išče novih sredstev, da bi zavrl naš razvoj,Po- leg tega je treba upoštevati, da smo pred veli- kimi dogodki na svetovnih bojiščih kjer bo v kratkem nujno potreboval vse razpoložljivo sile in bo verjetno radi tega moral tudi na Gorenj- skem odtegniti del svojih sil, ali če to nejarnr gotovo istih ne bo mogel pojačati. Za naš Odred predstavljajo zadnji meseci čas preizkušnje,čas žilave borbe in vrsto trdih bojev med nami in okupatorjem za incijativo na našem s oktor ju. lah- ko trdimo, da so naši borci, komandirji, koman- danti in politkomisarji to preizkušnjo presta- li in dokazali, da so sposobni dokončati našo osvobodilno borbo do popolne zmage. Na drugi sira ni pa smo si pridobili novih izkušenj iz vode- nih borb in akcij. 3? a t- e m v: ast a pa rn o r a m o pokazati t u d i n a n a p> ke, ki smo jih storili v t en Času j kajti tudi iz teh. črpamo odlične izkušnje za bodočo burbo. Večina naših edinie ni dovolj energične reagi- rala na sovražnikovo delovanje,štabi eciinic ni- so znali izkoristiti posameznih prednosti in pri lik za hitre ud rce v teku borbe -li niso poka- zali dovolj maneverskih sposobnosti. Tu navaja- mo nekaj primerov. II. bataljon se je stalno za- drževal na istem terenu, čeprav se je moglo skle- pati, da okupator v gotovih poštojankah končen trira moštvo za specialen napad na to edinicoJSor tal j on niti ni izvedel zadostne obveščevalne in izvidniške službe. Posledica je bila, da je bil ponovno napaden v bližini taborišč ali celc v taborišču sam*m, namesto da bi izvršil pravoča- sno pokret in napadel sovražnika na drugem kra- ju, kjer bi ta najmanj pričakoval, in s tem ob- držal incijative trdno v svojih rokah. Dalje UL bataljon v času, ko je bil sovražnik na njego- vem sektorju še precej neaktiven, ni izkoristil ugodne prilike za izvedbo akcij večjega obsega, s čimer bi razbremenil II. bataljon, ampak je v glavnem vršil manjše akcije, s čimer je prepu- stil okupatorju, da sam izbere čas za napad na bataljon, kar se je pozneje tudi zgodilo.-. Tudi I, bataljon ni pokazal dovolj odločnosti, da bi preprečil pogoste patroliranje sovražnika na njegovem sektorju. Vendar * kakor že preje omenjamo,predstavi ja- jc zadnje borbe za nas popoln uspeh in posamea- ne napake niso imele odločilnih posledic na splo- šni razvoj naše borbe na Gorenjskem« iiašim bor- cem moramo priznati vztrajnost, požrtvovalnost in zavednost, ki so jo neštetokrat dokazali., in navedene napake ugotavljamo zgolj radi tega, da bi se iz njih učili in da bi so v bodoče ne po- navljale. Vzroki za to, da sovražnik ni uspel v svoji, k amp an ,7 i in ni dosegel p sr o ~ p e s t i j en i h ciljev, so bili naslednji* izKuzenost in zila- vost nacih borcev in komandnega kadra \v. borbi z - 14 - močnejšim nasprotnikom, spoznavanje terena in lokalnih prilik, sovražnikovo šablonsko izvaja- nje napadov, ki jih vrši striktno po predhodno izdelanonr načrtu, ne upoštevajoč izprememb, ki nastopajo v teku borbe same, in končno slabo mo- ralno stanje pri delu sovražnikovih sil, Fo vsem tem lahko danes ugotovimo, da okupa- tor vedno bolj izbegava odkrito borbo in skuša uporabljati taktiko nenadnih prepadov na .naše vojne ustanove,, manjše edinice, taktiko zahrbt- nih napadom in izpadov napram civilnemu prebi- valstvu, pri čemer se skuša okoristiti z izdaj- stvi naših narodnih odpadnikov., Na podlagi te ugotovitve je nujno, da izkoristimo ta preokret oz o sovražnikovo slabost in da praktično izva- jamo svoje sklepe.. Naša vojska mora popolnoma iz- trgati incijativo okupatorju iz rok, preiti po- stopoma od partizanske taktike, diverzanikih ak- cij, manjših borb in zased k načrtnim akcijam večjega obsega. Vršiti je treba napade z vso e- ainicc, tam kjer se okupator najmanj nadeja in kjer ga je mogoče najbolj občutno zadeti. Štabi in komande edinic morajo predhodno v vseh po- drobnostih proučiti pogoje in momente za izved- bo določene akcije, katera se mora izvesti do- sledno. Cilj vsake akcije naj bo: potolči so-— vražnika do konca in zapleniti orožje. Izbrati je treba najugodnejši moment za izvedbo juriša, to je navadno takoj po prvem presenečenju,ko je sovražnik dobil močan moralni udarec in utrpel največje izgube žive sile,,ko se še ni orienti- ral in nima ugodnih položajev. Juriš je treba izvesti z glavnine edinice, istočasno, hitro in energično. Nikakor pa pustiti sovražnika, da se orientira in si poiščo dobre zaklone. V tem slu- čaju pride do brezplodnega puškarjenja med iate- rim dobi sovražnik pomoč in s tem prepreči u- spešno izvedbo akcije. Pravilno izvedeni juriš, KATERA EDINICA BC ZaPLENILA NAJVEČ OROŽJA? - 15 - ■ ^•m.U^UUHB' ■■.Tjar^T.j^lg^pnrJg.-T.- • ^^rTT&rggar^-^^r^ftrf^^ "VrTfvnh-ifTr' r za katerega je izbran pravi moc-eht, je operaci- ja, ki zahteva najmanj žrtev in dovede dc naj- boljših uspehov. to vsaki akciji mora taKoj po prihodu v ta- borišče komandni kader iznesti kritiko ak^j je,u- gotuviti, zakaj je akcija uspela uli zakajni u- speia in obenem vzroke neuspeha ter na p >dla/ji teh ugotovitev izvršiti ukrepe, da se napake v bodoče ne bi ponavljale. Tovariši, ki so so ude- ležili vojaških tečajev, imajo v borbi i ipri izvajanju kritike najlepšo priliko, da prenese- jo teoretično znanje, ki so ga pridobili na te- čajih, v prakso. V nekat jrih ~kcij<-h komande edinic niso zna- le izkoristiti že pridobljenih uspehov.Čeprav se bile akcije dobro pripravljene in se je borbo, razvijala uspešno, ta kljub vsem pogojem ni bila izpeljana do konca in je bila s tem zamujena pri- lika za popoln materialen in moralen uspeh ak- cije. Navajamo en primer l.MJ^V, ki je bil v preteklem mesecu zelo aktiven ter so njegovibor ci in starešine dok; zali veliko požrtvovalnost in borbenost, je izvedel precej vojaških in sabo- tažnih akcij in prizadejal sovražniku močne iz- gube in škode. Tako je dne 21.4* napadel orož- niško patr 'lo sest mož na železniški progi mnd postajama iiranj - p c dr. ar t- Sovražnik je bil moč- no iznenaden in preden je mogel izvesti uspešno obrambo, so bili ubiti 4 Nemci, 2 pa sta bila ranjena, od teh oder tako težko, da je po nekaj dri oh umrl. po preči lu, ki smo ga prejeli, ved ni izvršil juriša zaradi slabega položaja, ker se j a nahajala med našimi borci ift sovražnikom čistina, ki ni nudila nikakaga zaklona.Jasno jo, da v tem slučaju komanda edini.ee ni pravilno pre- cenila trenutne situacije in ni izkoristila pri- 1 i K o, da zapleni orožje. Prepričani pa smo tudi, da se v bodoče slioen slučaj v 1-MSV ne bo pri- petil. ITasi borci, podoficirji, oficirji in polit- koiuisaz? ji so v o dno pokazali pogum in predanost naši osvobodilni borbi, potrebne pa je, da zna- mo pravilno uporabiti naše izkušnje in se 'čim- bolj izpopolnimo, da bomo lahko pod vsakimi po- goji in v vseh prilikah zadajali sovražniku ved- no težje udarce pri minimalnih lastnih izgubah. Naša šola so borbe, iz katerih bo izšla naša vojska zmagovita, vredna slave, ki si jo danes spleta, in sposobna braniti pravice slovenskega ljudstva v vojni in miru. Boris Glo^očnik- podporoenik organiziran politične ure Slabo stran političnih ur, obstoječo v ; sek- taštvu, ki se je čestokrat pojavljalo na preda- vanjih v naših edinicah, smo obravnavali v zad- nji okrožnici, v kateri ste dobili za tadel po- trebna navodila. Danes bomo na tem mestu vzeli v pretres dru- go slabo stran, ki se kaže pri organiziranju po- litičnih ur. Na političnih urah po naših edinicah preda- vp.jo izključno poli tkomi sar j i čet ali bataljo- nov. Obstoji tendenca, da morajo samo politko- misarji voditi politične ure in predavati na njih. Ta tendenca je popolnoma napačna. Medtem ko, se poli tkomi sar ji s tem, da sami vršijo poli- tične ure, trudijo, da bi čim bolj dvignili zgrajenost in politično zavednost moštva, iz- ključujejo na drugi strani s tem, da politdele- gatom in drugim za to zmožnim tovarišem ne dajo prilike, da bi imeli politične ure, vso možnost razvoja politkomisarskega kadra samega. Prav te- ga momenta politkomisarj i pri organiziranju po- litičnih ur ne jemljejo v obzir. Dviganje in gradnjo politkomisarskega kadra pojmujejo pre- ozko, kar pomeni, da se ne zavedajo dovolj ali sploh ni 5, kak 5 h t važnosti in por,, na je gradi- tev in dviganje kadre, ki ga grad imo in ga mo- ramo graditi med najtršo borbo z okupatorjem. Vzporedne s povečanjem našega odreda v ^ve- zi z mobilizacijo je nastal proti m ktdre in to predvsem pol itkomisarskoga. Pokazalo so eo po- sledice naše nepravilne politike, ki smo jo vo- dili pri dviganju in gradnji kadra. Zate, jen^- fta naloga, da odpravimo vse te nepravilnosti in ai s tem zagotovirao dovolj dobrega kadra. Ne samo, da bomo sproti gradili in ustvarjali ka- dre, ampak naš cilj mora biti, da ustvarijo r^- z rvar političnega kodra. Pred rami so še ve- like naloge, naša vojaka je v razvoju in sredi svojega poleta, istočasno pa bomo lahko kader odstopili tudi sosednjim odinicam kot na priuu Zapadno koroškemu o a r e d u, tz jer ni tnke možnosti za njo*, i razvoj, iz našega odreda se bedo gra- dili S o novi odredi, so nove brigade itd.V tem stoje niže naloge, v smislu kat rih moramo us- meriti svoje delovanje- na področju dviganja in vzgoje kadra. Folitične ure, ki so jih do sedaj imeli sa- mo p o 1 i t k < - m i s a r j i , m () rujo od zdaj naprej imeti tudi politdelegsti in vsak tovariš, ki je zmo- žen in ima veselje ter pogoje za nadaljni raz- voj . Zavedati se moramo, da tu ne gre za z,rra- jevanje enega samega, nasprotno, gre za zgr*5- jevanje vs*.h, treba je dvigati čim več ji in čim boljši kader. S takim postopanjem bomo dali možnost tudi ostalim tovarišem, predvsem pa poli tdelegatom, da bodo čim bolj dojemali to, kar mora imeti vsak politični funkcionar v vojski, da bodo čim prej doraščali svojim nalogam. Kadar smo do sedaj postavljali poli tkemisar- je, večina izmed njih, čeprav so imeli vse po- goje za to, ni odgovarjala svoji dolžnosti.Tu- ja jim je bila organizacija, niso znali uvelja- KATERA EDINI C A BO IMELA NAJVEČ -POLITIČNIH UR ? ..•^■m ur«,-:.- ■ »umev* = -regris viti svoje avtoritete do moštva ali v štabu,Ni- so znali voditi in vršiti predavanj, kaj šele organizirati politične ure. Zakaj? Zato,ker jim prej kot politdelegatom ni oilt- dana možnost,da bi se v tem razvili, vpeljali in pridobili la- stnosti in znanje, katere mora imeti politkomi- sar. Bili so tudi n.pr. slučaji da je bil po- li tkomi s^r dobro zgrajen, pa zaradi treme ni mo- gel spraviti skupaj ene politične ure.In to zo- pet zaradi tega, ker nu kot politdelegatu ni bi- la dana prilika, da bi imel politične ure,da bi pridobil tiste dobre strani, ki bi mu dale vse postavke dobrega poli tkomi sar ja, Tudi tovarišem, ki sioer nimajo nobeno dolžnosti, a kažejo pri političnih urah in pri debatah veselje in zani- manje ter imajo pogoj'j za nadaljnji razvoj, .ao- ramo dati možnost, da sami po 3vojih zmožnostih vršijo politične ure, ker to so bodoči pclitde- legati, politkomisarji. Pri vsaki taki politični uri pomaga dotične- mu tovarišu, če je treba, politi;omisar. Vse na- pake in pomanjkljivosti in tudi dobre strrjri iz- nese politkomisar na kritičnih urah, kjer dobi- jo vpogled vanje tudi ostali tovariši.Poleg te- ga da tudi navodila, ki bodo izpopolnila bodoče ure. Iz tega lahko ra;;vidito, da politkomisarji niso samo tisti, ki na političnih urah predava- jo, ampak,tudi tisti, ki te politične ure orga- nizirajo, kar je izredne važnosti prav zaradi gornjih dejstev. S političnimi urami organiziranimi na tem principu in s takim postopkom bomo dosegli pra- vilno ocenjevanje dviganja in graditve politko- misarskega kadra. Tako bomo šli tudi na tem po- dročju vzporedno z razvojem časa. s kadrom bomo postavili temelje našim edinicam, z njim jih bomo utrdili na političnih urah, ki bodo dviga- le politično prekaljenost in zavest moštva in katera edini ca bo imei.a največ kritičnih ur? gradili spet nov j kadre., S pravilno organizrei- jo političnih ur bomo imeli tudi pravilen vpo- gled v naš kader, v zmožnosti in sposobnosti po- edincev, videli bomcy kateri tovariš,kateri po- litdelegat bc najbolj ustrezal in bo najbolj do- rasel dolžnosti poli tdelegata ali politkomi s>?r- ja ob priliki potrebe, Iz dnevnih poročil, katere prejemamo od na- ših edinic, borne najbolje razvidali kako se po- litkomisarji zavedajo važnosti in pomena zgoraj povedanega in kako so pristopili k temu delu. Pri vsem tem se moramo še posebno zavedati pomembnih besed tovariša Stalin., ki je rekel: "Kadri rešujejo vse15. Te besede naj nas sprem- ljajo j. ri tem d 1.1 u, v tej zavesti vršimo svoje naloge in organi žirajmo politične ure na prin- cipu, kot stoji v zgornjih vrstah. 17 i samo to,da bomo s tem rešili vse probleme, ki so "so do sedaj pojavljali pri organiziranju političnih ur, am- pak bomo s tem novim organizacijskim postopkom kos ne samo današnjim ampak tudi bodočim nalo- Žejgni......č as o jp i s_i r Cd I * bat. smo pr«. jeli "Klic z gora" št. "3,""glasilo 1, čete in "Našo ailo'št. 3, glasilo 2 o čete. "Klic z gora" prinaša na prvom mestu govor tov. Primožiča na mitingu, ki ga je četa prire- dila. Govornik podaja razvoj naše narodno osvo- bodilne borbo. Ugotavlja, da drvi nemški voz v prepad, mi p^ korakamo svojemu cilju - osvobo- ditvi nasproti< lato pravilno poudarja potrebo p r i p r a vi j mosti za borbo«. Do tu je dispozicija jasna, so izvajanja logična« V nadaljnjem pa se govorniku tok misli nekoliko zmede - v škodo ja- snosti.. o in pa kup tujk, ki se jih moramo v .govorih na mitingih izogibatiče hočemo, da na a 2o bo ljudstvo razumelo - jo krivo, da učinek go- vora ni mogel biti posebno prodoren. " Vzdrži" je pesem- ki v nekoliko neokretnih verzih iz- raža dobro misel* V "Mojem pobegu iz švabske vojsko" neki tovariš nekoliko pustclovskc-šdrc- koustno popisuje svoj izpad iz okupatorjeve voj- ske, vpletajoč v zgodbo zapletljajo, ki ze nas niso bogve kako zanimivi, 7 pesmi "Ujeti ženi',' ki je resnično doživeta in zato učinku j e ,oe tru- di 1 orun osebno bol ločitve utopiti v vsener anemu gnevu in volji po svobodi. V tem stremlje- nju je pes o ra pozitivna-, "borba mladine v seveiv nemu delu Slovenije" in "Moja prva akcija rc v civilu" str. spisa reportažnega značaja o dveh akcijah terenskih delavcev, prvi zanimiv,irutfi nekoliko suhoprren. "Naša sila ubira tokrat kar pravo pit. V na- čelnem članku "Smisel in nujnost naše borba"se tov. Dobravski stvarno, z resnostjo in pravil- nim razumevanjem pogljablja v vzroke in razvoj našega vsenarodnega odpora proti Nemcem, osve- tljujoč ob enem ozadje nastanka izdajalske be- le garde. Pisec tega članka je obenem tudi av- tor petih pesmi, ki jih številka prinaša. Po vso- bini so aktualnega značaja: "Življenje - boj!" in "Slovenska velika noč 1944" se neposredno do tikata našo borbe; "Tovariš" obračunava z iz- rastki starega kapitalističnega reda in oznanja temeljni ton nove družbe. "Svoji ženi" in "Mo- bilizacija" sta bolj subjektivni, a se v vsem občutju zliv ta v tok našega življenja. Pesmi so oblikovno precej dozorele. Izraz je prepirat, stvaren in otipljiv; ne zaganja se v višino»za- to pa nikdar ne izgubi tal pod nogami in vc.-k partizan mu z lahkoto sledi. V borbo, med po- kanje pušk nas peljeta zanimivi reportaži"Haj- ka" in "Moja prva pot v akcijo", od katerih pr- va ni brez koristnega nauka. Tovarišica Olga ima prav: Kaj bi se delali lepe in tajili, če KATERA EDINI CA BO T M TLA NAJBOLJ.' I ČASOPIS? s smo ga polomili; če smo bili ob iznonadenju ler preveč panični. Možato priznanje, ki nas prive- de do sklepa, poboljšati se, je več vredno in bolj koristno kot slepa samohvala, ki nas dela s samim seboj zadovoljne in lene. V posebnem član ku se politkomisar oddolžuje spominu za svobodo padlih tovarišev-borcev svoje čete. Mrtvim iz- reka hvalo, poveličuje njih junaštvo, žive kli- če k maščevanju in še večjemu pogumu. Brez solz. Tako je prav. Tako se poslavlja partizan od pad- lih tovarišev. 2. msv nam je poslal lo. številko svojega "Glasu Jelovice". Članek "I;o treh letih" je vz- podbuden pogled na tri leta našega osvobodilne- ga boja z borbenim sklepom na koncu. V edini pe- smi "Svobode dan" nakazuje Stane nasprotje med mirnim snovanjem prirode in hrupom boja, vendar ne izkoristi dovolj spretno situacije, da bi kre pko podčrtal svojo zamisel, ki v ostalem ni sla- ba. Stanetov "Miting" je reportaža, kakršno bi nam morali tovariši propagandi sti poslati o vsa- kem mitingu. Reportaža je dobra, o mitingu sa- mem bomo spregovorili v odstavku o mitingihVVa- sovanje", v katerem Ljubo prisrčno opisuje ter si sposoja nemškega orožniškega komandirja, je vedra satira, ki ima svojo propagandno vrednost. S tem smo izčrpali vse, kar je v številki pomem- bnega . Kurirji so nas razveselili s svojim časopi- som. Staniča 17 G na III. liniji nam je poslala 1. številko "Kurirja iz pod Stola". Časopis je stanica izdala na lastno pobudo in je zanj tudi sama napisal... vse članke. Na delo, tovariši! Ni vaše dele samo torbica čez ramo pa hajdipo svo- jih skrivnih stezah, katere so večkrat take, da še naši sosedje g-msi komaj vedo z ^n j e. Vaša (ki - žnost je, da tudi vi začnete delati na kultur* nem polju, da poprimete krepke s svojo mlado, še neizrabljeno močjo. Saj ste še mladi,tovari- ši, polni ste upanja v lepšo bodočnost, katera vam prihaja nasproti. Tako bodri svoje fante SE - 22 - variš Bertd, komandir stanice. Tovariši so res prijeli za poro. Trije hkrati? i)ušan, liadovan in Janez so se lotili popisovanja svoje poti v jr-r — tizane. Jezikovno so sestavki dokaj dobri, po vsebini preveč mehki in sentimentalni. Ob koncu vsakega sestavka stoji opomba: dalje prihodnjič. Vendar pa nam te 3voje obljubo ne bodo megli iz- polniti. ladli so. Vsi po vrsti so ob okupator- jevem napadu dali živl-jenje za svobodo. A njih delo nesoce propasti. Propagandi atu JI. linijo smo poverili nalogo izdajanje kurirskega si- la, ki bo prinašalo prispovi.e kurirjev vseh treh linij. Cd II. bataljona eao prejeli P. - j številko tri- tal jonskega glasila "Naprej k svobodi". Z "Ju- rišom na Gestapo" in z "Napadom ni vlak" se je tov. Stane izkazal Mojstra v reportaži. Nekoli- ko manj ziv a tudi dober in zanimiv je oris bor- be v hužovem sestavku "Najboljši padejo". Pesem "3;a dan Slo.van" je aktualna, dovolj zgoščena in krepka, kitice "Partizrna v planinah"so gladke, lahkotna, a brez posebne globine. Pesem "!■• dle- mu tovarišu" je pregeetobesedna in prevelika. V "Kulturnem pregledu"se bo taljonski propagandni referent tov. Stane ozira po kulturnem snovanju čet, podvrgujoč žepne časopise stvarni ,konstrukr> tivni kritiki. Kotiček "Malo za šalo" je dober, ker z duhovitim humorjem smeši klavernega "j^tlh- rerja" in biča napake posameznih tovarišev.Smeh torej ni sam sobi namen, ampak je propagandno sredstvo. Verza "Slovenec, tvoja zemlja je zdra- va" pa ni napisal Prešeren, ampak Vodnik. S pričujočo številko smo preuredili notranje lice "Gorenjskega partizana". Tudi našim edini- cam hočemo d.* t i pobudo, da nam sledijo v strem- ljenju, ki ga izpovedujemo v člaaku ",-oglod na- zaj in naprej". Pozivamo vse tovariše, da nam v četnih in bataljonskih glasilih pišejo o svojih izkušnjah in opazovan j lh, j)a~si jo naša vojska urejena po enotnem sistemu, živi vendar vsaka nn ša edinica svoje življenje, ki mu lokalne raz- mere dajejo posebno obeležje« 7. vsaki edinici' se vprašanja voj. škega in političnega značaja pojavijo na svoj lasten način in jih je treba reševati s smislom za dane okoliščine in razu- mevanjem ozadja vseh problemov. '.Nerazumevanje smisla in vloge naših žepnih časopisov s strani na,'; i h funkcionar j ev izdaja dejstvo, da naši komandirji, komandanti in po- li tkomi s ar j i v njih ne sodelujejo ali pa,če kak članek objavijo, je Članek takega značaja, da bi ga prav lahko napisal neki drugi ali tretji poljubni partizan* Žepni časopis čete oz, ba- taljona je glasilo edinice, ki ga i zdaj a i in mo- ra prikazovati resnično življenje edinice z vse- mi vrlinami in napakami, ki se v edinici kaže- jo. Kaj se funkcionarji poslužujejo časopisov za vzgotjo edinice, za odpravo vseh ne z dr avih po- javov . Seveda pri vsem tem ostane se dovolj prosto- ra za leposlovne članke, ki pa ne smejo biti iztrgani iz ftar ega časa,, temveč morajo biti v živi povezanosti s problematiko naših dni in prilik. Stvar propagandi s tov je, da vse* kar smo po- vedali, pri urejanju žepnih časopisov uvažuje- jo in pritegnejo k sodelovat j u v s e t o V£* riše, ki jih bodo v tem rtogli podpreti. Mi t ing 2. I'SV, kakor nam ga j c v Glasu Je- lovica" predstavila Staretova reportaža,je bil v suiis.'u prop-gande za KOV zelo močno podčrtan, oaj se kar trije govorniki bavijo s prik> zeva- njem naše borbe, njenih ciljev in uspehov. S*.m I* a tja so se tudi ponavljali drug drugf-ga« Temu bi se morali izogniti, če so hoteli, da bi jjib poslušalci v 3 e s k o z i s z an i m an j em spremi jali.Co- trti g o v o i- n i k je obr a v rs. a v a 1 v o j a š k i pol o ž a j v svetu, v programu ni tinga f katerega tema je bi- la, kot smo ugotovili, močna propaganda zaSOV, smo pogrešali nekaj krepkih, s smotrom mitinga skladnih aktualnih deklabacij. Tudi med pev- skimi točkami so lile iu arjte partizanske pre- - 7.L ■m^tuBom^sev. skromno zastopane. Pri sestavljanju programa za miting moramo vselej imeti pred očmii kaj hočemo s tem mitin- gom deseči? Z vicio-ka smotra mitinga moramo iz- birati program. Vse točke mitinga morajo biti uglašene na osnovni ton, na temo mitinga. Če te skladnosti ni, vtis mitinga ni enoten, je razbit in nima z«dovoljivega propagandnega učinka. Razločujemo med mitingi za civilno prebival- stvo in mitingi za vojsko. Smoter mitinga za civilno prebival stvo v. raz- merah in okoliščinah, ki vladajo pri nas m Go- renjskem, more biti predvsem propaganda za na- rodno osvobodilno borbo, za CF oz. NOV,razkrin- kavanje izdajalske reakcije in dviganje morale b prikazovanjem vojaške in politične situacijev svetu. Če prirejamo miting v kraju, v kvteranga še ni bilo in ga predvidoma v doglet.nem Času spet ne bo, bomo zajeli v program vso to aktu- alnost, tam pa, kjer se mitingi večkrat prire- jajo, bomo podčrtali enkrat to, drugič ono ten- denco. Če se pred istim občinstvom prirejajo is- ti, enaki mitingi, se jih mora ljudstvo naveli- čati. Če pa je v osnovni misli mitingov zmeraj nekaj drugega, novega, bodo imeli mitingi zme- raj učinek in uspeh. Pri mitingih za vojsko moramo uvaževati raz- ne okoliščine. V času mobilizacije, ko sprejeti- mo v svoje vrste tovariše, ki še niso zgrajeni, ki v podzavesti Še nosijo kali sovražne propa- gande in v krvi sredinsko nlačnost, bo smoter mitingov za vojsko isti kot mitingov za civilno prebivalstvo. Kadar pa ni pritoka mobiliziranih novincev in je v edinici zavednost zadovoljiva, bomo Šli korak dalje. Tedaj bo smoter mitingov propaganda za utrjevanje politične linije 0 F, dvig nje borbenosti, nadušenja za konkretne vo- k,it.čRA EDINJCA 30 PRUOJDILa NAJVEČ mitingov? ESafri ^.-^'»'iiaagTTOHi - 25 - jaoke akcije, bičanje nezdravih pojavov v naši vojski (vojvodstvo, sektaštvo, lokalpatriotizem, familijarnost,) kulturno-prosvetno izobraževa- nje tovarišev (kulturno-prosvetni večeri)s S smotrom mitinga pa se morajo vsakokrat sklada- ti vse točke programa. Tu je treba nekoliko ču- ta in smisla za notranjo skladnost. Smotru in značaju mitinga odgovarjajoče je trebe regulirati tudi "prosto zabavo", ki ne sme biti sama sebi prepuščena. Treba jo je voditi ii paziti, da nam ne spridi uspeha mitinga.Poseb- no pri mitingih za civilno prebivalstvo je tre- ba* paziti na obliko zabave. Da mora biti v vsa- kem primeru dostojna, partizana vredna,ni tre- ba posebej poudariti. Odmore med plesi izpol- nimo s šaljivimi točkami, ki pa ne smejo biti plehke in neokusne in morajo tudi imeti propa- gandni namen, in pomen. Tu se lahko izživljajo: komiki , humoristi, ki jih ima vsaka četa ne- kaj. priporočijivejši kot običajne zabave za zaključek so manifestativni obhodi s petjem. Poleg skrbne, tenkočutne izbire in solidne izvedbe progr ma je za dober uspeh mitinga važ- na tudi pravilna oprema prostora, v katerem se miting vrši. Oprema prostora mora odgovarjati vsebini mitinga. Ce gre za politični miting,bo- mo obesili zastave zavezniških držav in slike njihovih predsednikov. Na vsakem mitingu naj poleg slovenske zastave visi tudi jugoslov^n-- ska. Tovariša Tita mora predstavljati dostojen portret. Znano nam je, propagandisti pri prirejanju mitingov pogrešajo predvsem primernih tekstov za deklamacije in recitacije« V tem pogledu jim bo pomagano z izborom reci taci jskih tekstov"Od Prešerna do danes", ki ga je izdala gledališka sekcija Propagandnega odfiei^a pri Glavnem šta- bu NOV in PO Slovenije. Brošuro smo poslali tudi našim edinicam,. V zadnjem času smo razposlali tudi več dob- rih tekstov za oder. To so bili skeois Hiileta - 26 - K1 o p č i č a "kati", Mateja Bora "Gospod Lisjak", in "Ječa ss je odprla", Vita Zup..na "Tri zaostale ure", Radoša Ivanova "Slovenska mati", Filetov prizor "Morale je zmanjkalo" in Gustlov "Hitler in Mussolini". priporočamo vam, da s temi skeči, ki so kvalitetni in aktualni, bogatite programe mitingov. Seveda morajo s programov izginiti vsi plehki šaljivi prizori in neslane burke, Vi ne napravi j ajo na gledalce nikakega pozitivnega u- 6inka. tetrebam edinic po pevskih tekstih bo v pol- ni meri zadostila pesmarica, ki jo bomo v krat- kem izdali. 27. vpril in 1. maj so naše edinice prosla- vile s številnimi aitingi« Poročili pa, ki smo jih prejeli, pa s«, bila preskopa, da bi si na podlagi njih mogli ustffSJfri ti pravo slike o teh mitingih. Da nam bo mogoče presojati vrednost in uspelost mitingov, naj nam propagandisti obšir- no poročajo c poteku, vsebini in zunanjem uspe- hu mitinga. lriložite vse govore ali pa podaj- te vsaj njih zgoščeno vsebino. Reportažo o mi- tingu nam pošljite takoj prvi dan po prireditvd. Vojno___dopisniška služba, V vejnih dopisih,ki jih prejemamo ou naših edinic, se pc javi j at apred V3em dve napaki, ka pričata, da nekateri naši vojni dopisniki še zmeraj nimajo povsem jasnih pojmov o smislu vojnih dopisov 1./ Popolnoma zgrešen je način poročanja, ki obravnava po ne- kaj dni drugega za drugim, naštevajoč vse mogo- če nevazne malenkosti ali celo ugotavljajoč: ta dan ni bilo posebnih vojaških dogodkov0 Tisto, k^r ni bilo, nas ne zanima. Podlaga vojnim do- pisom niso dnevi ampak akcije, 2-/ Napačno je, če opise akcij vpleta propagandist v svoje te- denska po j oči 1 a.> "J, ta n o <5 i n izvemo za akcije veliko prepozno Vojni dopis se za vsaka akcijo sproti na p i š e i n o d p o s 1 j e t ak o j po z ak 1 j u č k u ak- cij e oz. po v rni tv1 v tab c ri sc e» Naši vojni dopisniki naj se zavedajo važno- sti in odgovornosti svojega dela Uspehi naše vojske, ki bi sicer ostali zgolj vcjaški,posta- nejo po zaslugi vojno do^isniške službe odlično sredstvo za dviganje morale. Vojaškim uspehom da je šele vojna dopisniška služba proj. gandno vred nost, Naj bodo vojnim dopisnikom pred očmi na- pori in žrtve tovarišev, pa jim vest ne bo dala da bi bili v izvrševanju svojih nalog polovi- čarski . Najboljše sredstvo za populariziranje zmagi&r. uspehov naše vojske so dobre reportaže* Prav te pa zelo re^ko prejemamo od naših vojnih dopis — nikov. Treba je, d., nam pošiljate reportaže o vseh večjih borbah in uspešnin o. k c i j ah 0 Pisane naj boao tako, da bodo nudile sliko vsega pote- ka borbe, vmes pa opletajte opise junaških de- janj p sameznih borcev, ki so odločno in odlo- čilno posegli v tok borbe. Poudarjajte tež..ve,ki so jih morali borci premagovati zaradi vremen- skih neprilik, teme, težkega terena. Reportaža n.-j bo dramatično razgibana, živa, nazorna sli- ka akcije. Osnova naj ji bo celoten vtis, ki ga je o akciji dobil reporter. Dobre reportaže ob- javljamo v našem glasilu. Čitajte jih in se uči- te ob njih. Opozarjano vas na reportaži " Napad na vlak" in "Juriš nad gestapo" v pričujoči šte vilki . Kronika. Doslej smo prejeli kroniko II« bat. 1. USV, 2~ MSV, tehnike B, bolnišnice I, ambu- lante B in ambulante "Košute". Kronisti oo se potrudili, dda bi čim bolj vsestransko a- zajeli zunanje in notranje življenje svojih edinic od svojih prvih pcčetkov pa do danes w Na j z animivej- še so kronike 1. MSV, bolnišnice I, Ambulante "Košute". Edinice, ki nam kronike še niso po- slale, naj store čim-prej. KATERA EDINI CA BO POŠILJALA N A J HI T R S J i E V najboljše in najtočn^jce vojne dopise? - 28 - VojaSko tekmov nje. Za proslavo tretje ob- letnice ustanovitve OP je Glavni štab NOV in PO Slovenije vzporedno z n..rodniu tekmovanjem raz- pisal vojaško tekmovanje, ki bo trajalo cd 27. aprila do 27. junija 1944« Propagandi sti naj zv stavijo vse sile, da se propagandistično dele v naših edinicah poživi in dvigne na stopnjo, ki bo n^s vredna. Propagandisti naj v tem času da- jo vse cd sobe, saj bo njih dele- vplivalo na ken- čiic oceno posameznih edinic. Načvt za vojaško tekmovanje eainic IX. Kor- pusa NOV in POJ, ki ga je izdal štab IX. Korpu- sa NOV in POJ, opozarja na nekatere jjapake in slabe strani naših edinic, za katero odpravo mo- rajo propagandi s ti uporabiti vsa sredstva in za- staviti vse napere. Kot ena izmed napak se o- menja premalo intenzivno politično delo.Zato mo- rajo propagandi sti budno paziti na pravilno po- litično linijo propagandnega dela. Cilj naše pro pagandne je osvoboditev naroda, zato mora ime- ti naša propaganda strogo dosledno narodno os- vobodilno linije. 1redvsem se je ogibati sekta- štva in kršitev zavezniške linije. Kolikor bo ocena naših edinic odvisna od pro- pagandnega dela, so bo ozirala na vse panogepro pagandističnega dela in udejstvovanj a. Vpraša- lo se bo, katera edinica je imela najboljše po- litične ure, katera ima najboljše odnose do ci- vilnega prebivalstva, katera je priredila naj — bolje mitinge, katera izdaja najboljši žepni ča- sopis, ima najboljše, najve.tnejše vojne dopis- nike in vodi najboljšo kroniko. Glejmc, da propaganda v tem tekmovanju ne bc zaostaj ala za ostalimi odseki dela v naši voj- ski, temveč da bo ona drugim dajala vzpodbudo. Iropagandisti naj v tem času tekmovanja ne sto- re le tega, kar je njihova dolžnost, temveč naj KaTERA EDINICA PO POSLALI N,iJVEL REPORTAŽ? - 29 - store vse, kar morejo. Z vnemo, samoinci jativo požrtvovalnostjo naj pohite n-~ delo in naj po- spešijo tempo dela. S stopnjevanjem svoje ak- tivnosti do skrajnosti naj dokažejo, da pozna- jo in cenijo smisel in bistvo propagande ,ki p-av tako kot puška ni nič drugega, kot sredstvo na- šega narodno osvobodilnega boja. Črtomir Zunanja in notranja situacija Vojaški pregled s Po velikih uspehih in po prodoru Rdeče arma- de do čehoslovaške in Madžarske, po vdoru v Ro- munijo preko Pruta in Sereta ter po zasedbipol- otoka Krim vlada danes na celotni vzhodni fron- ti zatišje. Uradna poročila omenjajo le delo- vanje patrol, kvečjemu še krajevne sunke .in od- bite napade Hoocev. Isto zatišje vlada tudi na italijanski fron- ti, kjer je le tu pa tam delovanje patrol. To zatišje je zatišje pred viharjem.Presledek pred velikimi zamahi in udarci, ki bodo padali od vseh strani po Hitlerju in njegovih prirep- nikih, po vsem tistem barbarskem,požiralskem in ubijalskem fašističnem redu, s katerim hoče Hi*- tler osrečiti Evropo in kateri danes teži ter stoji na plečih podjarmlj enih narodov. Vzdolž cele vzhodne fronte Rusi koncentrira- jo ogromne sile, Na fronto prihajajo iz zaledja ' 'ffOT*!!!'...: KATERA EDINICA BO PCILILJALA NAJBOLJŠO KRONIKO ? 3o t "i 11 thtti imrt ii—ii ~ ii i~i"irin— ~ i i n iiimww———■trn. i ——jui—il«—.ujm^t nove divizije, novi t^nki, topovi in nova leta- lu. Rdeča armada se pripravlja na poslednji u- darec v smrtnih krčih se zvijajoči Hitlerjevi zveri, kdeča armada Čaka samo še povelja naprej, da uniči Hitlerjevo tiranijo, da osvobodi svo- bodoljubne narode. V Angliji stoji masa zavez- niških vojakov, tankov, letal in ladij, ki ča- kajo samo še povelja, da ponesejo boj na evrop- ska tla. Istega povelja čakajo zavezniške sile v Ita- liji in tako bode. začeli padati udarci z Vzhoda, juga in zapada, kot so to sklenili lanske leto na Teheranski konferenci Roosevelt, Stalin in Churchill. Med tem ko vlada na vseh frontah zatišje^raz- vija letalstvo, tako zavezniško kot rusko, ve- liko aktivnost. Zavezniško letalstvo je svojo ofenzivo še stopnjevalo in zadaja še občutnejše udarce Hitlerjevemu vojnemu stroju. Napadi se vrste predvsem na industrijske kraje v Nemčiji in na vojne tovarne, prometne naprave ter komu- nikacije v Franciji, Belgiji, Nizozemski, v se- verni Italiji in jugovzhodni Evropi. Ti napadi se vrše noč za nočjo, dan za dnem in spreminja- jo Nemčijo in atlantsko obalo v pravi pekel. Rusko letalstvo bombardira vojne in prometne naprave vzdolž vzhodne fronte. Sistematično bombardiranje prometnih zvez in vojno-važnih naprav v zaledju, na zahodu in vz- hodu, je predpriprav: za velike dogodke, ki so pred nami in,ki bodo odločilni v poteku te vojne. V Jugoslaviji se vrše egorčene borbe navečih odsekih. Nenci hočejo izkoristiti še zadnje tre- nutke In zatreti polet naše narodno osvobodilne vojske. Zavedajo se odločilnih dogodkov,ki sto- je pred njimi. Hočejo na vsak način pritegnitiv obrambo pred invazijo in ofenzivo na vzhodu čim več divizij, ki jih veže naša NOV. Zaradi tega vrše močan pritisk na naše položaje nav^čihsek- torjih. Najmočnejši pritisk vršijo v vzhodni Bo- sni, kjer sodelujejo tudi nemške SS-divizije ter - 31 - ustaške in četniške bande. Prav -tako se vršijo srdite borbe v zapadni Besni in Hercegovini.Tu- di v Srbiji vrše Nemci napade in pošiljajo oja- čenja iz Grčije z namenom, da bi zadržali pohod naših brigad. V zadnjem Času so se vodile borbe ukrogUžic, katere so morali Nemci in njihovi po- magači odstopiti zaradi pri ti ska .naš e vojske.Na- dalje se razvijajo hude borbe tudi ob bolgarski meji in ob progi Beograd - Skopi je. Vse napade naši borci uspešne odbi j ajc in pri- zadevajo Nemcem in njihovim pomagafe&in - bandam velike in občutne izgube. Le v vzhodni Bosni je sovražniku uspelo ob velikih izgubah zasesti ne- kaj krajev, katere pa je kmalu zopet osvooodila naša vojska, katera uspesno čisti tudi ozemlje-, ki je v zadnji nemški ofenzivi bilo zasedeno po sovražniku. Ua ostalih sektorjih v Slavoniji, Vojvodini in Liki vrši naša vojska ofenzivr*. ak- cije, in je osvobodila v zadnjem času vrsto manj ših in večjih krajev, med njimi tudi nekaj vasi v neposredni bližini Zagreba. Naša vojska je ob sodelovanju zavezniškega brodovja zasedla skoro vse otoke od Splita do Dubrovnika. Vse nemške posadke na otokih so bile uničene ali pa zajete. Veliko vojakov se je brez boja predalo naši vojski. Zaplenjenega je bilo veliko vojnega materijala. Tako je bile s ,pc na Korčuli ubitih in zajetih okrog looo sovražnikov. Veliko delovanje naših edinic je še vedno u- smerjeno proti prometnim žilam in napravam sov- ražnika. Iztirjenih je bilo zopet veliko števi- lo^vlakov, posebno na progi Beograd - Zagreb in Niš - Skoplje. V veČih akcijah je pomagalo naši vojski za- vezniško letalstvo, ki je bombardirale promet ob Dalmatinski obali ter prometne naprave in zbi- lišča sovražnih čet v osrčju Jugoslavije. V Sloveniji se vrše borbe v okolici Ljublja- ne, Novega mesta, Gorice, Trsta in Postojne. U- spešni so bili napadi na sovražne kolone pri I- driji in ob progi Velike Lašče - Ribnica. V teh - 32 - bojih je bilo ubitih in ranjenih 9o sovražnikov, I ri borbah Trs ta pa je bilo ubitih okrog3o Nemcev in zaplenjenega veliko orožja. Naše čete so na Dolenjskem zasedle tudi del Hibnice, a so se morala pred protisunkom in nadmc č j o sovra- žnika naposled umakniti. Pri tem so bile zadane občutne izgube koloni, ki je prišla sovražniku na pomoč. Ubitih je bilo več kot 80 Nemcev in č- vubobrancev. Poleg tega so bili tudi uničeni 3 tanki. logosti napadi se vrše tudi na ostale 0- kupatorjeve ..in švabobranske postojanke. Na Ko- roškem je bila pt.tolčena pri Beljaku ena nemška kolona. Na štajerskem so se razvijale večje bor- be pri Kamniku, kjer so Nemci drago plačali svo- je napade. Imeli so veliko izgub. Uničen je bil 1 tank in več oklepnih avtomobilev, naši so za- plenili precej orožja. V zadnjem č. su je okupa- tor izvršil ofenzivo tuoi na področju Primorske, ki pa je bila brezuspešna. Uspešna je bila le v plenitvah živine in živeža pri civilnem prebi- valstvu. Na Gorenjskem je okupator izvršil ofenzivo na področju III. bataljona G.O., ki je trajala 4 dni. V toku ofenzive je batalj hniki rodil Ivan Cankar* mojster slovenske be- sede. Bil je sin proletarske družine. Študiral je v Ljubljani realko. Po maturi se je na Du- naju vpisal najprej na tehniko, študiral poaie- je romanske in slovanske jezike, pa se končno posvetil samo pisateljevanju. Na Dunaju je ži- vel do leta 19o9> ko se je preselil v Ljublja- no, kjer je živel do svoje smrti leta 1918. Cankar je naš najboljši prozaist. Uživa sve- toven sloves. Njegova dela so se prevajala v ruščino, češčino, poljščino, angleščino, fran- coščino, italijanščino, nemščino, madžarščino in finščino. Cankarju umetnost ni bila niti sama sebi na- men niti ne služkinja siti meščanski družbi,ki je jemala vse dobrine v zakup. V službi umet- nosti je videl službo resnici in pravici. V svojih črticah, povestih, novelah in dramatskih delih je neusmiljeno in brezobzirno izpovedo- val svoja spoznanja. Okusil je brezup bede in vso ostrino družabne krivice. (Hlapec Jernej in njegova pravica^) Videl je laž, hinavščino, ne- značajnost in nasilje. Zato je vihtel bič.{£Lap- ci, Kralj na Betajnovi.) Videl je zaslepljenost, neodločnost, strahopetnost in svetohlins tvo.Za- tq je bil strupen njegov smeh. (Za narodov bla- gor, Pohujšanje v dolini šentflorjaaaki* Krpa- nova kobila.) Videl je uboge, ponižane in uža- ljene, preganjane in trpeče. Zato je bila pol- na ljubezni njegova beseda. (Križ na gori, Za križem, Na klancu, Podobe iz sanj.) Neutešljivo hrepenenje po resnici in pravi- vjoc omiujpregovor:JotJe strma? cilj je lep. * (Jvan Cankar) ci je dalo vsemu njegovemu delu visoko moralno vrednost. Cankarjeva beseda je s kritiko druž- be in dobe vzgajala narod k značajnosti in za- vednosti. Na poti razvoja našega naroda iz na- roda hlapcev v narod notranje in zunanje svo- bodnih ljudi stoji Cankar, kažipot in vodnik, ki v svoji silni veri v svoj narod gleda v bo- dočnost in vidiš "Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar!" ® Črtomir 21. maja sta potekli dve leti, kar je bil v Ljubljani ustreljen narodni heroj tovariš Tone Tomšič, organizacijski sekretar KPS in eaen vo- dilnih tvorcev našega narodno osvobodilnega gl- b an j a. Naša najtežja žrtev in naša najdragocenej- ša žitev. Žrtev, s kakršnimi mi kupujemo svo- bodo . Povesile so se cevi italijanskih fašistič- nih pušk, zlomil se je bes zlobe in nasilja laš kih zatiralcev. Naša sila pa je zrasla. Zrasla je tal, poškropljenih s krvjo junakov. Kri junakov je seme v brazdi bodočnosti. Nobena žrtev v naši borbi ni zastonj. Veli- čina žrtve rodi veličino sadu. Na mesto padle- ga' borca Toneta Tomšiča so stopile stotine bor- cev - brigada. Nam vsem pa je spomin nanj vzpodbuda,da sle- dimo njegovemu vzgledu, je vir bo jaželjnostt in maščevalnosti• .. Iz spoštovanja in ljubezni do padlih borcev nam raste sklepi Z vsemi silami nad sovražni- ke, ki nas še tlačijo! Nad grobovi žrtev zgra- dimo slavolok zmage, svobode! Črtomir ŽIVELA ZEDINJENA SLOVENIJA V 2Kt,-CKR>tTIČNIf FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI! - 38 - NAJ IBlOlLjiti MtDAJO "V akciji ima glavno zaeedo Borisova trojka',' je odločil tovariš komandir. Boris,osemnaj st le- ten fant, je sprejel kot vedno povelje discipli- nirano in z veseljem, češ mogoče bo še pokalo, čeprav je vedel, da bo moral dve do tri ure zmr- zovati na straži. Akcija v Tržiču! Četa in tehnika nujno rabi- ta pisalno stroje, kuverte, pisarniški materi- al itd. Tovariš namestnik komandanta bataljona izbere same prostovoljce in seveda Boris se ja- vi med prvimi, čeprav je komaj prišel s straže. Ko se znoči krene četa počasi, tiho. Tajinstve- no se zgubijo koraki v noč. Položaj, kjer se je imela vršiti akcija, ni bil ravno najboljši in tovariš namestnik koman- danta bataljona je moral postaviti štiri zasede. Na najvažnejše mesto je šel Boris. Ker pa so bi- li samo trije mitraljezi, je bilo postavljenih šest puškarjev, ki so v četrti zasedi branili edinico in ob enem tudi Borisov hrbet.kalo pred akcijo je prišlo v omenjeno mesto več avtobusov ivabov, ki so se vračali s hajke. Naši so t• ve- deli, toda akcija se je morala na vsak način iz- vršiti! Nekaj besed, nekaj tihih povelj in že so bi4 le zasede na mestu. Ostali so odšli po svojempo slu, nekateri v pisarno po stroje, drugi na po- stajo, da jo razbijejo. Toda sredi dela zapo'je breda svojo smrtnonosno pesem. Mitraljezeč druge zasede je opazil Lvabe in užgal. bvabi so sebrez strela razbešall, toda kmalu so dobili pomoč i* z vseh strani navalili na naše zasede. Največja pomoč je prišla ravno na zasedo, kjer-so bili strelci. Zapele so brzostrelke, toda naši strel- ci in brede jim niso ostali dolžni odgovora.Za- radi hudega pritiska so ge moral* šestih strelcev umakniti proti zbornemu mestu.Tudi to- T' "ii^tj.-.f/iV-iT', - 39 - variš Boris bi se lahko umaknil, toda zavedal se je, da bi s tem i vabe spustil preblizu in da se četa ne bi mogla v redu umikati. Žrtvoval seje! postavil je mitraljez na sredo oeste za fcup ka- menja in nažigal na Švabe. Ti pa so mu prišli za hrbet in streljali nazaj, toda on ni klonil,na- žigal je rafal za rafalom, zdaj na prednje Nem- ce, zdaj na one, ki so mu bili za hrbtom. Ko mu je pošla vsa municija,je napravil umik. Ker pa je bil svet okrog njega odprt, so ga pri umiku zadele smrtonosne krogle iz švabske brzostrelka Tovariš Boris, žrtvoval si se, da si rešil ostale. Boris, vsi te pogrešamo, med nami m več mirnega, tihega,a vedno vedrega in veselega fan- ta. Ostal nam boš kot svetal zgled v dnevih bor- be, takrat, kadar narod zahteva od vsakogar, da izpolni svojo sveto narodno dolžnost. Daroval si svoje mlado življenje svojemu krvavečemu naroduf ki gre trnjevo pot in si preko trupel svojih ju- nakov utira pot v lepšo bodočnost, v srečo, v svobodo! Naj ti bo lahka domaČa zemljicai Zdravo Boris! Ružo, II. bat. adel si. Povedali so mi in ni'88ip mogel verjeti, da bi bilo res. Le kako se je moglo zgoditi. Zadela te je krogla belih psov in uniči- la tvoje mlado življenje, polno nad in hrepenenja po svobodi. Še včeraj sva pela vsa vesela v pričakovanju lepših dni, danes pa ležiš tih in negiben v prezgodnjem-grobu.Le- žiš na kraju, kjer sva tolikokrat stala in gle- dala vasice pod seboj, vasice,-v katerih se je nekoč razlegal naš fantovski vrisk in kjer seje razlegala naša pesem, pojoča pod okni, na kate- tih so se košatili rdeči nageljni. Morda takrat nisi mislil, da boš prijel za puško in stopil v vrsto borcev za svobodo in pra- vice svojega naroda. Toda prišlo je in si šel. Nisi se ustrašil žrtev, nisi se bal trpljenja, katerega si prestajal. Pripravljen si bil dati življenje na oltar domovine in dal si ga. Boril si se z neomejeno vero v srcu, da bosta nekoč domovina in ljudstvo v njekari jo tova in pretrgala tvoje sanje, vero in upanje za vedno. Počivaj, dragi Ino, naj ti bo žemljica lahka. Počivaj po borbi in spi brezskrbno, saj bomo mi ustvarili veliko dejanje, katerega smo zapoČeli. Uničen bo tiran, uničen še huje stokrat prokle- ti pes belogardist in takrat bodo romala ljud- stva na tvoj grob in na grobeve drugih junakov, ki so dali svoje najdražje za njihovo svobodo. Kekec, I. bat. Od Triglava do Balkana sila raste neugnana. Narod vstaja zdag.ia teme, moč ga nova kvišku žene tja do sonca, gor k svobodi! ***** i '> Zdaj se dvigajo narodi 'kakor plaz, ki z gore plane. "".Klic glasi se že povsodis 1 Fant je, v si v partizane! Naj trepeče klet tiran, . A. naj se zdaj v krčih zvija, % / . naj še ropa in pobija, trud mu ves je že zaman'. ^/^A^^i I - 41 - w\ ^ Ce se pol sveta pogrezne, naiš pohod več ne ubstdna, nihče nam srca ne gane, dokler zadnji strt na tleh - brat sleherni, ni tiran in maščevan vsak tlačan! Drago,2. I SV Bataljon je na pokretu. Temno je kot v ro- gu. Nevidno se vleče dolga kolona. Tovariši se drže drug drugega, da se ne trga veza. Ne vidiš ničesar. In še dež! Kot nalašč! Zdi se nam, da se je še vreme zaklelo proti našemu pokretu. Vso noč lije. Nekoliko poneha, pa se zopet ulije ploha, premočeni smo, mokra sprema in obleka postaja ved no težja. Pot se vleče, blato cmoka pod nogami, noge postajajo vedno teaje. Ure minevajo! Kmalu bo dan, pohiteti je tre- ba, počivati ne utegnemo, Na vzhodu se dani. Nejasni obrisi vasi so že pred nami. Kmalu bomo na cilju. Kolona se nenadoma ustavi. Cd tovariša do to- variša gre živčen 'šepet. "Naprej"! Nervozni in radovedni stopamo počasi naprej. Nenadoma me presune. j. red hišo leže trije mrtvi - naši to- variši. Pogledam bližes dva poznam! Svoj čassba bila pri nas, kar stisne me, In kako grdo soj-az- mesarjeni- Gotovo so padli ponoči v z asedo?£va- bi še najbrž ne- vedo, da so jih ubili. Imajo še orožje in vso opremo. Vrsta se počasi pomika naprej. Kakor proce- sija ob božjem grobu se mi zdi, Opazujem tova- riše. Sovraštvo jim zre z obrazov, maščevanje je njihova edina misel in želja, Zunaj vasi smo.. Druga četa je določena, da stojno pokoplje padle tovariše* Mi krenemo do- na- f is prej . Nekje v daljavi se oglasita dve brzostrelki. Mi nadaljujemo pot. £e nekoliko,pa bomo v tabo- rišču. Dež zopet pada, sicer pa, saj je vseeno, mokri smo t.ko že. Blizu vasi zapoje znova brzostrelka in zare- gljajo mitraljezi. Najbrž so udarili na našo dru go četo. Prispeli smo do taborišča. Tam smo našli ku- rirja. "Dvanajst gestapovcev se goni spodaj o- koli, sinoči so prišli!", nam povo. Kot zveri planemo pokonci. Niti trenutka ne smemo izgubiti. JLaje takoj nadnje. Takoj moramo maščevati padle tovariše. "Tovariši,za menoj!", zakliče tov. namestnik komandanta. lot blisk se poženemo za njim. treveč! Nekaj naz a j . S edemnajst nas je ostalo. Z nami ena zbrojevka in ena bre- da. Le metalec min se nam pridruži. V strelcih hitimo čez planoto, brca nam utripi jej o,kri nam vre po žilah. Pokazali bomo tem psom. "Danes bo pa borba - kar za mano!",se široko smeje Kropar kali in hiti naprej. Pregledamo ves teren nad vasjo. Nikogar ni . Smo žt pri vasi. Ljudje stoje pred hišami in plaho gledajo. "Partizani!", gre od ust do ust. "Kje so lvabi?", zahtevamo vsi hkrati. " Spodaj - 43 - v vasi!", govore počasi in nekoliko s strahom. V streloih drvimo naprej proti dolnjim hisaa Tovariša Bine in Potok sta prva, za njima pa o- stali. Nekateri ostanejo na robu gozda in stra žijo hrbet. S puškami"na gotovs" gremo naprej - skokoma. Nenadoma zaslišimo s"Hu..." Ozrem se. Iz baj- te sta skočila dva Švaba in nas opazila. Bum- bum. Dva strela istočasno. Dum-ta-ta! Binetova brzostrelka že poje. Pri spodnji bajti že vžiga kar stoje. Potok je že za bajto. Njegova zbro- jevka zareglja. Drrr-bum-bum... Streli padajo. Z mrzlično naglico se razvija borba. Švabi se zabijajo v bajte. "Juri-š!" Tovariši skočijo. Prva Potok in Bi- ne. Gestapovci že beže, nekateri skočijo v zak- lon. Iz okna še vedno nabija z brzostrelko.Naše puške pokajo, šipe se drobe, zid se kruši."TJžgi ga!", zavpije Slavček. Skoči med vrata in užge. Sabotiran naboj! Brž za zid. Na drugi strani odlete vrata. Binetova brzo- strelka s« pokaže. Svaba skoči na stopnice. Ta- ta- trr... Bine naziga - Svaba ni sam. Tesno ob vratih uzge Bineta drugi. Kri se pocedi.Bine o d skoči. Ni go. videl. Dobil je skoz obraz pod o- bema očesoma. Skoči nazaj v zaklon, odda vse Slavčku in se umakne. Svaba nažiga iz line. Pritisne mu še dve v nogo. Bine je že v zaklonu. Ne boš ga ne! Tova- riš namestnik je v bajti. Skozi okno jih pobi- ja, tiste, ki beže. t vab a dela umik. Nekaj oko- li trideset jih mora biti. Bine je že pri meni. Obveza je brz pri roki. Dvakrat okoli in rana je obvezana. Treba ga je spraviti na varno. Nekaj Švabov še nažiga. Naši tudi. Tovariši krijejo u- mik,4a ga odstranimo. Kar čez polje se umikamo z njim. Tovarit Koleno, ki je nosil metalec min- je jo tudi dobil. Pravijo, da je padel. Metalec je torej ostal tam? Ne, ne sme! Tovariši jurišajo nazaj. Gestapovci beže že pro- ti Trsteniku v paničnem begu. Dva sta poginila, - 44 - sedem je težko ranjenih. Tovariš Bine težko do- haja. Še malo-ne more več. Naložimo ga in ga ne- semo. Očesi sta mu zatekli in nič več ne vidi. Kaj bo z očmi? "Tovariš namestnik Likar je tudi ranjen!", pravijo tovariši v taborišču. Ni ne- varno. Tovariši se vrnejo z metalcem min in ran- jencem. Veselje nam žari z obrazov. To smo jih nažgali, hudiče! Čez dva dni smo zvedeli, kako Trstenik, raztrgani, zamazani, b uma. Vzeli s* voz in konja in se ti Kranju. V bolnici sta poginil li se bore semrtjo. "Kakšni so partizani, naj mi pravi.Sam sem videl dovolj. Ni b znej.-ih borcev - in šc sami mlad lim se več udariti z njimi", je ski orožnik! so pritekli na rez kap in brez odpeljali pro- a še dva, osta- nihče več ne oljših in dr- i povrhu.Ne že- dejal neki švab- St ane ft C :n Ji Stoletja tlačanil je n.-rod Slovan, stoletja v verige bil sužne vkovan, zdaj prišel je č-s vstajenja, Slovan, da dvigneš glavo, da stopiš na plan. Na vzhodu, glej, zvezda se zlata žari, v svobode svetlobi se krasni blišči, hitimo pod njeno okrilje, Slovani, ker ona edina lahko nas ohrani. Razdrobi stoletne verige si zdaj, zaceli si rane krvave, z orožjem v roki vsak bori se naj, da vstane dan zmage in slave. - 45 - Prijeti tudi ti moraš enkrat volan, da vrneš ozemlje si svoje, zatorej, ti narod slovenski, na dan, napočil dan SLAVE je tvoje! Janko, II. bat. Začelo se je mračiti. Rdeča zarja je pobar- vala jasno nebo. Le s severa se je podilo nekaj belih oblačkov. Bataljon se opaja ob tem krasnem začetku ve- čera in se vdaja topli misli na dom in svobodo. Od nekod se sliši glas harmonike. Tovariši brun- dajo napev. Nenadoma se zaslišijo krepki "zdravo! zdra— vo!". Tovariši kar po vrsti vstajajo in pozdra- vljajo. Tovariš komandant se je vrnil. Obraz mu je nasmejan, veselo odzdravlja. Z oči mu gori ; Fantje, nocoj pa bo!"Zbor!", zakliče dežurni čez nekaj minut. Vse kar završi. Vsakdo hiti in se postavlja v stroj. Dežurni komandira. Komandant prihaja. Raport. "Mirno! Na mestu volno!"Koman- dant je dobre volje. "Tovariši, 36 jih rabim id- coj! la pogumne in drzne i V načrtu imam sijajno akcijo. Kdo se javi sam? Roko v zrak!" Roke so zletele kvičku. Tovariši so spočiti in željni novosti, borbe. Komandant odbere tovariše. Čez deset minut odhod. "Stroga tišine! Cdsto janje!", gre tiho od to- variša do tovariša. Tiho,neslišno nadaljuje e- dinica pot. "Stoj"! Tovariši se spogleiffajo! Tu je vendar železniška proga! Bomo obstali tu, namesto da skočimo hitro čez? Kom.ndant in namestnik že od- rejata položaje. Tovarišem se mod splošnim za- čudenjem posveti. Vlak! Ta bo torej naša žrtev. Položaji so neslišno zavzeti. Niti dihanjane 46 Sj-jitE TiBMTlTiV^ujž Zopet pisk! Hoče peljati do luči? Ko. Takoj mora obstati. Lučca se nenavadno hitro zavrti. Za-vore zaškripl j e jo . Vlak stoji. "Juriš", pretrga tišino rezek, močan in od- slišiš. Tovariši čakajo in premišljujejo. Kako ga bomo ustavili, eaj nimamo min. Ga bomo samo z mitraljezi in puškami poškropili? lisk! Monotono drdranje koles. Roj isker se vleče skozi noč. Ropotanje postaja vedno glas- nejše. Vlak se bliža. Tovariši zadržujejo dih. Tedaj se nenadoma izlu?či iz teme postave. V rokah se rdeče posveti. Rdeča lučca se vrti v krogu. Zdaj smo razumeli! Z zvijačo! Rdeči krog se vedno bolj manjša. / 47....................................... ločen glas. Kot zveri planejo naši fantje.V hi- pu so v vseh vagonih. Namestnik komandanta je že na lokomotivi. Pištolo ima v roki:" Tovariša, z lokomotive dol!" Dva prestrašena "ja"in stroj je prazen. Namestnik je tudi vlakovodj a.Kot bi tre- nil, pregleda stroj - vse v redu. Ifakor nalašč, vse se bo izteklo po načrtu. Tovariši so medtem pregledali vlak. Bil je skoro prazen. Le nekaj ljudi so našli. Med nji