KMETSKI
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni Hranilnici št. 14.194.
Slovens&e Siiifeožfi
Praznik razsvetljenja po Duhu božjem se nam je zopet približal in je našel tokrat svet v taki temi, kakor morda že dolgo ne v vseh dveh tisočletjih, odkar poznamo Kristusov nauk.
Ko motrimo življenje, se z grozo vprašujemo, kam vse to drvi. Brat je proti bratu, narod proti narodu, vse dejanje in nehanje človeštva, v besedi polno želje po miru in sodelovanju, je v resnici eno samo
ogromno Itojišče
kjer zavezniki in prijatelji ter dobri sosedje komaj čakajo, kdaj bodo planili drug drugemu za vrat.
Če bi tako ovdušje vladalo kje v daljnih pokrajinah neciviliziranih divjih ljudstev, bi se temu končno niti ne čudili. Dejali bi, da jim pač manjka posvečujoče, odrešilne vere in božjega razsvetlenja. Toda topov ne vlivajo malikovalski črnci, strojnic ne izdelujejo Beduini, strupenih plinov ne proizvajajo Indijanci, granat in tankov nc izdelujejo Melanezi, ki jim vsem liodi Evropa ponujat svojo vero, kulturo in civilizacijo. Nc, vse to strašno morilno orožje izdelujemo mi, evropski kristjani, ki pravimo, da smo razsvetljeni z božjim naukom.
Ali si kdaj razmišljal o tem, dragi čitatelj in čitateljica? Mi, ki vsak dan molimo: »Odpusti nam naše dolge« — žrtvujemo tri četrtine vsega svojega dela samo za
morilna sredstva,
ki naj v blaznem bojnem metežu spremene vso Evropo, vso kulturo starega sveta, vso civilizacijo bele rase v eno samo pogorišče, v strašno razvalino in v mrtvašnico, ki bo segala od špansko-francoske obale tja daleč do sibirskih planjav, od Črnega morja pa visoko gori na sever do večnega ledu!?
Človeka stresa mraz, ko gleda to blazno početje. In nehote se vsiljuje vprašanje:
Cdkod laka tema?
Z vseh strani nam prihajajo lažnjivi apostoli, ki nam govore o vsem mogočem, samo resnice nam noče nihče priznati. Resnica pa je vendar samo ena in edina: Tisti, ki so vzeli božji nauk v zakup, ga teptajo s svojimi blatnimi nogami in so ga prodali za lečno jed bogastva, oblasti in posvetne moči. »Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste naredili iz nje jamo razbojnikov!« je očital Kristus pismarjem in farizejem, ki so barantali v templju, ki je bil kraj molitve. In kaj je naredil božji Sin? S korobačem je izgnal to zalego iz hiše božje!
Dva tisoč let mineva odtlej, zadnje stoletje drugega tisočletja izza tega dogodka se bo kmalu nagnilo k zatonu. In kaj vidimo .
Svef, najlepše svetišče,
ki ga ni gradila slabotna človeška roka, ampak vseobsežni duh božji, je spremenjen v jamo
razbojnikov. Sami vidite, kako teče kri, sami vidite in občutite na sebi, kako trpe nedolžni, sami veste, kako krivica praznuje svojo strašno zmago. Vsaka slovenska vas je priča tega gorja, nebroj slovenskih domov je spremenjenih v žrt-venike, kjer padajo nedolžne žrtve.
Tako je pri nas, a tako je tudi po vsej širni Evropi. Prišli smo tako daleč, da nihče ne verjame več niti svojemu najbližjemu, skoraj bi rekli, da človek ne verjame več niti sam sebi.
Če smo tako odkrito pogledali resničnosti v obraz, moramo tudi odkrito povedati, da kljub tej strahoti še ni treba obupati in kloniti. Bin-koštni pravnik nam vliva novega poguma in nam daje upanje, da bomo premagali temo in vihar, vso peklensko zlobo, ki se je zgostila nad nami.
Kakor je duh v podobi ognjenih jezikov razsvetlil nekoč apostole, tako nas mora danes vse prešiniti
duh zmagovalne resnice,
ki nam bo pokazal pot iz sedanjega gorja. Otresti se moramo misli, da bi nas hotel in mogel rešiti kdo drugi! Ne, mi sami se bomo rešili, če bomo prav spoznali svet in svojo nalogo v njem.
Prvo pa, kar moramo vedeti, je tole: Tisti, ki so prodali nauk, tisti, ki so iz vere ljubezni in bratstva že tolikokrat naredili peklensko žrelo morije in pogina, tisti, ki so ljudi sežigali, da so se lahko polastili njih imetja, tisti, ki na vseh straneh hujska-j o narode, ko se med seboj koljejo in pobijajo, tisti nas ne morejo in ne smejo voditi! Če se niso bali prodati in izdati enkrat, kaj jih bo oviralo, da ne bi prodali nas?
Zato pa moramo iskati rešitve in pravice v sebi. In ta pravica nam narekuje večno postavo, da je vsako človeško življenje sveto in da nimamo oblasti za njegovo uničenje. Ta pravica nam pravi, da smo kot sinovi skupne matere zemlje vsi skupaj ena sama
velika družina,
povezana v skupnost, ki jo moramo gojiti brez ozira na razliko v narodnosti, veri in stanu. Vsi smo ljudje, vsi pa se moramo likratu truditi, postati čim boljši ljudje.
To in samo to je naša rešitev. Ali se spominjate, da je dejal sam Bog, da bo prišel čas, ko ljudje ne bodo molili no v templju ne na gori, »ampak v duhu in resnici?«
■Ta klic odmeva danes bolj živo kakor kdaj koli. Naše vasi so izmozgane, čeprav jih krasi toliko cerkva. Naši gozdovi, naša brda in griči in holmi se krušijo pod strašno pezo dolgov, čeprav smo zgradili toliko svetišč. Niso nam odpuščeni dolgovi, ker so nas krivi preroki pahnili na kriva pota. Naj bi nas vsaj sedaj duh razsvetlil, da vsi spoznamo resnico.
Najgloblja, najlepša molitev na svetu je izpolnjevanje dolžnosti do sebe in svojega bližnjega. Kdor ti dve dolžnosti spobijuje, ta na najpopolnejši način pomaga ustvarjati v svetu tisto skladnost, h kateri po božji zamisli stremimo. Kdor pa v zaslepljenosti to molitev zanemarja, je kakor drevo, ki mu je bolezen vzela tvorno moč. Treba ga je posekati in sežgati, da ne okuži drugih.
Slovenski narod se nahaja na usodnem razpotju: Ali bo slišal klic božji, glas svoje zemlje in lastne krvi ter se odločil v svoj blagor — Ali pa se bo dal preslepiti njim, ki po temnem ukazu neznanih sil prihajajo k njemu s hinavsko besedo in lažnjivim smehljajem, da bi ga pahnili v sužnjost in smrt?
Narod naj izbira. Vi, kmetje in delavci, vi vsi, ki s svojim delom in žrtvami ohranjujete rod in pomagate ustvarjati vse, kar je v Slovencih lepega, plemenitega in življenja zmožnega, vi ste narod! Duh, ki je v toliko težkih trenutkih vodil našo kri in nam vselej pomagal premagati najhujše, kliče v naše domove. Ali ga bomo preslišali?
Ne! To je duh božji, to je duh naših dedov in pradedov, to je duh slovenske zemlje! Zato še nismo izgubili vere v slovenske Binkošti.
Štiri milijone na dan
Najbolj donosno podjetje pri nas je pač državni monopol. Dohodki monopolov znašajo namreč v naši državi 27 odstotkov ali več kot četrti del vseh državnih dohodkov skupaj.
Samo pri tobaku in tobačnih izdelkih zasluži država po — 4 milijone dinarjev na dani Državni uslužbenci dobivajo 63 odstotkov svojih prejemkov iz monopolskih dohodkov. Lani so v vsej državi obravnavali 110.000 primerov kršitve monopolskih predpisov. Iztihotapilo se je 3,500.000 kg tobaka ali en vagon dnevno. Država je imela od tega 500 milijonov letne škode ali okrog poldrugi milijon dnevno. Za izvoz tobaka dobimo letno okrog 170 milijonov, delavci v ustanovah monopodske uprave dobivajo 90 milijonov, prodajalci monopolskih proizvodov 250 milijonov za provizijo, sadilci tobaka pa preko 300 milijonov. Lahko se reče, da živi v naši državi vsak deseti človek od monopolskih dohodkov.
Pri tem ostane še vedno skeleče — zamotano razmerje 'dohodkov, ki ga srečujemo v vsem sedanjem gospodarskem sestavu.
Kakor je razvidno k gorenjih številk, zaslužijo pridelovalci tobaka skoraj enako kakor prodajalci tobačnih izdelkov. In vendar je delo pridelovalcev, torej kmetov, neprimerno težje, bolj odgovorno in tudi bolj tvegano kakor delo prodajalcev. Kljub temu ostane kmet tudi ob pridelovanju te tako rentabilne rastline še vedno revež.
f Ivenulku duševne zmedenosti
Ena najgrših družabnih laži, ki jih dan za Hnem čitamo po časopisju, je krilatica ob vsa-jfcem samomoru, češ da si je kdo končal življenje pv trenutku duševne zmedenosti«. Ker noče o Mem vprašanju in o tem žalostnem pojavu nihče Spregovoriti poštene in odkrite besede, jo bomo pač mi.
Kako je torej s to Jzmedenostjo«, ki dan »aa dnem peha ljudi v nenadno smrt?
Pomladni čas je doba, ko se nanovo obujajo ;življenjske sile v prirodi. Kakor na druga živa pitja, deluje "to novo prebujenje tudi na človeka (S«i vzbudi v njem nekak nemir. Po zimskem iaatišju pomeni pomlad za vsak organizem ne-teako — revolucijo. Zato to kipenje in vrenje povzroči tudi v našem duševnem življenju in v iživčnem sestavu pretresljaje, ki na občutljive in bolehne nature močno in včasih celo usodno vplivajo. Potrtost, pobi t ost in obup brez pranega vidnega vzroka so potlej posledica tega, a končni sad marsikdaj — samomor.
Statistika že dolgo ve, da je pomlad, doba samomorilne epidemije, vendar je bila ta bolečem do novejše dobe na kmetih malone neznana (Sn razširjena samo na mesta, kjer so življenjski pogoji in sam način življenja mnogo bolj ne-todravi kakor na deželi.
Na žalost moramo priznati, da se je bolezen razširila sedaj tudi na deželo. Mesto pa, ida bi pošteno in veslno pogledali zlu v obraz !an ga skušali premagati, govorimo vsi o >hipni ^duševni zmedenosti«.
To ije laž. Gospodarska beda, neznosna bremena, brezupen položaj našega podeželja, skratka vse silno zlo, ki ga zajamemo z besedo »kriza«, to je tisti birič, ki goni ljudi v ;prostovoljno« smrt! Kdo ne bi bil zmeden, če iz
dneva v dan, iz leta v leto gara kakor črna živina, pa nazadnje od vsega dela nima niti toliko, da bi preživel sebe in družino? Kdo ne bo zmeden, če mu hodijo otroci napol nagi in sestradani okrog, pa mu eksekutor zarubi kravo, ki je bednim dajala mleko, zadnijo in edino krepilno hrano? Kaj bi človek ne bil zmeden, če gleda, kako se kos za kosom kruši z domačije, na kateri je trpel iai delal njegov oče, na kateri, se je do smrti zgarala njegova mati, za katero je pripravljen vedno umreti tudi 011, ko bi le vedel, da vsaj s smrtjo reši rodu ljubljeni doni?
Vidile, to je duševna zmedenost! Odpraviti bedo, urediti naše gospodarske razmere, pravilno urediti in porazdeliti bremena, ki nas danes tarejo, to se pravi zdraviti! Tu ne pomaga noben lek, nobena učena razprava in nobeno sklicevanje na človeško dostojanstvo! Človek vzdrži, kolikor more, ko pa so njegove moči izčrpane, omahne ali se upre. Močni bruhnejo v revolucijo in upor, šibkejši omahnejo v smrt in se s samomorom umaknejo v grob !
Marsikaj bi še bilo treba pripomniti k temu pojavu, ki je tako žalosten, da se mora ob njem zdrzniti tudi najbolj labkomišljen človek, vendar naj za danes zadostuje samo ta klic. Pomnite pa: Vsaka žrtev, ki zaradi gospodarske bede omahne v grob, vsaka žrtev, ki obnemore zavoljo razmer, ki nam niso potrebne in bi jih poklicani lahko spremenili, ije strašno seme, ki bo v bodočnosti vedno bolj strupeno kalilo. In prav zato, ker ne mislimo samo cd danes na jutri, ampak gledamo v krvavo temo bodočnosti, ki se ji lahko izognemo, če se bomo dovolj zgodaj spametovali, smo napisali te besede — vsem poštenim v premislek, vsem drugim v opomin.
O fett&evosfi iti©dz?e @r«alice im šhvo^lj&mfu.
Vsakoletno prigovarjanje' in debatiranje o kakovosti te aH one znamke modre galice v jvinogradniških krogih ponekod, nam daije povod, ida podamo nepristransko in odkrito svoje mišljenje k temu važnemu in perečemu vprašanju. Dejstvo je, da je modra galica poleg žvepla itlosedaj neprekosljivo zatiralno sredstvo pri za-' tiranju glivičnih bolezni na vinski trti in tudi na (drugih kulturnih rastlinah. Bakreni sulfat, ki pa vsebuje modra galica, je važen činitelij pri zatiranju bolezni zlasti tako zvanjh paležev. V zadnjih letih pridelujejo tudi pri nas modro palico in sicer v zadostni meri. Naš domači trg ne potrebuje več tuje galice, ker krije domača proizvodnja vso potrebo. Zakoniti predpisi pri izdelavi in državna kontrola tvornic so garancija, da se tudi pri nas proizvaja kakovostno brezhibna in neoporečna modra galica. Kdor 1,-di drugače, dela to iz nevednosti ali pa s ka-ikega drugega vzroka. Procenti bakrenega sulfata, ki ga vsebuje modra galica, so tu mcrodajni in prav nič drugega! — Tehnični postopek pri izdelavi pa tudi v naših tvornicah ni prav v ničemur drugačen, kakor je drugje vpeljan. Ker jamči domača tvornica na podlagi uradne analize, da vsebuje njena galica 99°/o in še nekoliko več bakrenega sulfata, potem je gotovo enakovredna z vsako inozemsko znamko.
Nekateri vinogradniki hvalijo domačo ga-licx> jSolnce«, drugi zopet i>Zorko«, redki pa še sedaj ne morejo izhajati brez galice jMonte-catini«. — Resnica je, ako se vinogradnik čemu privadi, da to z veliko težavo opusti. Starokopit-nost pa ne sme biti merodaijna, zlasti, ako je brez vsake podlage. Zares neopravičljivo je, da ee letos ponekod vsiljuje tuja galica in trdi, da domača ne odgovarja in da je slabša. Ali imajo v teh okoliših vinogradniki zares odveč denarja, da plačujejo tujo galico po 8 din, ko je eena domači palici 6'40 din?
Kdor trdi, da je tuja galica boljša nego domača, ta eovori vedoma neresnico. Kot dokaz
naj služijo lanske analize, ki so jih izvedli državni kontrolni zavodi. Tako je imela n. gr. galica >Solnce« Celje 9972 °/o čistote, znamka »Zorka« 9970 °/o, avstrijska pa 9979%. Te razlike v kvaliteti so tako malenkostne, da jih praktični človek pri nakupu galice ne upošteva. Kdor kupuje in plačuje tujo galico kar za 1'60 din pri kg dražje, pa čeravno je iste kakovosti kakor domača, gotovo ne more trditi, da je v denarnih stiskah in naj se mu pomaga Pravilno ravna torej oni vinogradnik, ki kupuje in uporablja domačo galico, ki je iste kakovosti kakor ona tujega izvora. Galica se ne kupuje zaradi intena in predsodkov, ampak samo na podlagi cene in njene kakovosti, to naj si zapomnijo oni, ki begajo ljudi v tem pogledu. Odlične važnosti pri uporabi modre galice je, kako vinogradnik modro galico pripravlja in uporablja. Pravilni napravi škropiva iz modre galice in apna moramo posvetiti vso pozornost Vsaka površnost itn domišljavost nekaterih, da znajo galično zmes pripraviti brez posebnih priprav, se mnogokrat z velikim neuspehom maščuje. Naprava galičnega škropiva je kemični proces, ki se ne da kar tako izlalika izvesti. Ni sam ogalica merodaijna, nego tudi kakovost in čištota apna ter vode. Vse se mora natančno odtehtati v pravem razmerju. Dognano je, da se potrebuje za 1 •/• raztopino modre galice eden in pol odstotka sveže ugašeuega apna, ako se hoče napraviti zares učinkovito škropivo. Brez belega reagenčnega fenolftaleinovega papirja naj se nikdar ne napravlja škropiva!
Pravi uspeh pri zatiranju paleža in sličnih bolezni pa dosežemo le tedaj, ako škropimo z bakreno-apneno brozgo o pravem času in v pravilni jakosti. Na podlagi dolgoletnih izkušenj je vzeti za prvo škropljenje 1 %i raztopino modre galice. Povedano velja tudi za drugo in tretje škropljenje. Le v primeru slabega vremena, vzamemo pri tretjem in poznejšem škropljenju IVi •/« raztoopiuo. Prvo škropljenje izva-
jamo, ko so poganjki trsa za pedenj dolgi, t. j. približno koncem maja; drugo škropljenje pred cvetjem, tretje po cvetju in tedaj pa temeljito po zarodu poškropiti. Ako pada med tem dež ali nastopa močna rosa, tedaj moramo škropiti tudi med cvetjem. V tem primeru izvedemo četrto škropljenje takoj po cvetju. Poznejša škropljenja zavise od nastopa vlage in toplote. Ako je med tem časom suho vreme, izliaijamo s štirikratnim škropljenjem, drugače pa s petkratnim.
Kdor zamudi pravi čas in odlaša s škropljenjem, lahko doživi razočaranje. Gotovo je lanskoletna katastrofalna škoda naučila naše vinogradnike, da morajo vsa škropljenja izvesti pravočasno in natančno. Pomniti je, da zavarujemo s prvimi tremi škropljenji na trsu predvsem zarod, z ostalimi škropljenji pa listje in mladike. Zamujeno škropljenje se ne da nadomestiti in nastala škoda je nepopravljiva, pa četudi vzamemo dvo- in veoodstotno škropivo.
Na podlagi navedenega, opozarjamo vinogradnike, da uporabljajo pri letošnjem škropljenju le domačo modro galico, ki ni nič slabše kakovosti kakor tuja. Vsa škropljenja naj se pravočasno, preudarno in pravilno izvajajo. Uspeh jim bo zagotovljen.
Sv. pismo, policija in državni »vel
Pred časom je bilo z odobrenjem oblasti ustanovljeno društvo »Svetilnik«, ki je hotelo proučevati sv. pismo ter izdajati in razpečevati primerne knjige. Na pritožbe znanih krogov je policijska oblast društvo končno razpustila, češ da je društvo prekoračilo v pravilih določeni delokrog.
Društvo se je pritožilo proti razpustu na državni svet. Ta je pritožbi v celoti ugodil in razsodil takole: »Razpust kakega društva je skrajno sredstvo, ki se ga oblast lahko posluži le, »ako bi vsi drugi ukrepi ne mogli doseči, da bi se preprečilo nezakonito dejanje«, širjenje knjig, ki kasneje zapadejo zaplembi ali kazniva dejanja, ki se zagreše na sicer oblastveno dovoljenem sestanku, pa še ne pomenilo, da je društvo prekoračilo svoj v pravilih označeni delokrog ali da je protizakonito delovalo.«
Kakor poroča Privilegirana agrarna banka (PAB), so kmetski dolžniki doslej plačali tej banki 51 milijonov dinarjev na račun dolgov, ki so bili po novi uredbi preneseni na to banko.
Od tega zneska odpade na centralo 38.4 milijona Din, na podružnico v Zagrebu 7.3 milijona Din, na podružnico v Ljubljani 4.5 milijona D«n in na podružnico v Sarajevu 1.0 milijona Din. Dolgovi, ki so jih denarni zavodi izročili Priv. agrarni banki pa znašajo pri centrali 1032 milijonov in pri podružnicah v Zagrebu 523 milijonov, v Ljubljani 600 milijonov in v Sarajevu 271 milijonov, skupaj preko 2 in pol milijarde Din.
Kitajski socialni čut
Na Kitajskem so oblasti v Kantonu dale ustreliti 215 gobavcev, ki se jih niso mogle drugače znebiti.
Gobavce so najprej skušali potopiti in so ijih odpeljali' na čolnih po vodi. Bolniki pa so spoznali grdo nakano in prisilili moštvo v čolnih, da je odplulo z njimi nazaj na kopno.
V tej stiski je oblast sklenila, da spravi gobavce s streljanjem v kraj. Vsakemu bolniku so »privoščili« samo po eno kroglo v zadnji pozdrav. Mnogi niso bili smrtno zadeti, a so jih menda z ostalimi vred kar žive pokopali.
Novica, ki jo posnemamo po tujih poročilih, zveni tako razbojniško, da se nam skoraj ne zdi verjetna. Prej bi ji zaupali, če bi slišali, da se je kaj podobnega primerilo kje v kulturni Evropi.
Doma in drugod
ParZamenlarzia IMala antanla
Pretekli teden so prispele v Beograd skupine češkoslovaškega in romunskega parlamenta in obiskale uradno jugoslovansko narodno skupščino. V petek preteklega tedna se je vršila skupna seja jugoslovanskega predstavništva senata in narodne skupščine, ki so ji prisostvovali tudi češkoslovaški in romunski parlamentarci. Pozdravne govore so imeli predsednik jugoslovanske vlade, predsednika senata in parlamenta, nakar so se za pozdrave zahvalili Čehi in Romuni.
Na čast prijateljskim in zavezniškim parlamentarcem je bilo prirejenih več pojedin. Romuni so že v soboto odpotovali domov, češkoslovaški parlamentarci so si pa ogledali še nekatere srbske kraje in nato tudi oni zapustili Jugoslavijo. Gosti so bili povsod nadvse prisrčno sprejeti.
Srbska zemlj or adniska stranka
Te dni so se sestali v Banjaluki nekateri prvaki Saveza zemljoradnikov in razmotrivali vprašanje preimenovanja stranke v Srbsko zemljoradniško stranko, da bi s tem na srbski strani organizirali partnerja Hrvatski seljački stranki. Posebno se zavzema za tako preimenovanje dr. čubrilovič, ki misli, da bi mogli potem ti dve stranki brez vseh ovir napraviti sporazum v nekaj minutah. Dr. čubrilovič pravi, da je edino pravilno, da se zberejo Srbi v Srbski zemljoradniški stranki, če se že Hrvati zbirajo in Hrvatski seljački stranki.
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« podpira prizadevanje banjaluških zemljoradnikov.
Proti preimenovanju se je pa odločno postavil minister g. Voja Djordjevič, ki je mnenja, da bi se s tem postavili zemljoradniki na plemensko stališče in bi opustili socialno gospodarski ' značaj zemljoradniškega gibanja, na katerem je bil zemljoradniški savez ustanovljen, neglede na plemensko pripadnost. Za zemljoradnike bi bilo tako stališče škodljivo, ker bi se ponovila pogreška, ki so jo napravili hrvatski kmetje, ko so ustanovili ozkosrčno Hrvatsko seljačko stranko, mesto vsedržavne kmetske stranke, ki bi se združila s sorodnimi grupami med Srbi, torej slično kakor se je ustanovila narodna kmetska stranka v Romuniji, po združitvi nacionalne stranke iz Sedmograškega s kmetsko stranko iz predvojne Romunije. Ako bi ne bilo te napake, bi bila mesto 6. januarja prišla na krmilo zemljoradniška vlada, v kateri bi ravno hrvatski kmet imel premoč ob krepki podpori srbskega kmeta. Ta rešitev, da je še edino prava za obe strani.
•
Narodna skupščina
; bo sklicana 20. t. m. na pomladansko zaseda-inje. Na dnevnem redu bodo predlogi odbora za prošnje in pritožbe ter vprašanje konkor-data. Največ zanimanja vzbuja brez dvoma predlog mednarodne pogodbe med Jugoslavijo in Vatikanom, ali takozvani konkordat.
V ponedeljek je imel sejo in pretresal razne predmete skupščinski odbor za prošnje j in pritožbe.
Spomenik bratoma Hadičema
bodo postavili v rojstni vasi Trebarjevem pri Sisku. Spomenik je že izdelan in ga bodo slovesno odkrili 20. junija t. 1. v spomin na dan skupščinske tragedije 1. 1928. Ves hrvatski narod se bo oddolžil ustanoviteljema in voditeljema hrvatskega kmetskega pokreta.
Dogoditi v Sonja
Agencija Avala (AA) je izdala o nedeljskih dogodkih, pri katerih je bilo šest ljudi mrtvih in šest težko ranjenih, naslednje uradno poročilo:
Dne 8. in 9. t. m. se je ob priliki obiska pevskega društva Trebeviča v Senju vršila proslava dneva Matije Gubca in bratov Ra-dičev. Proslave se je udeležilo tudi več tisoč ljudi iz sosednjih krajev, že podnevi so neki neodgovorni elementi, ki so prišli na to proslavo, poskusili v nedovoljene svrhe izvršiti na raznih krajih mesta izpade, za katere določa kazenski zakonik stroge kazenske sankcije. Oblasti so morale opozoriti prireditelje na to, da se morajo preprečiti, spopadi in incidenti, ki bi lahko nastali zaradi njih.
Snoči ob 19. je pri odhodu udeležencev iz Gospiča — peljali so se po mestu v odprtem tovornem avtomobilu — ponovno prišlo do težkih izpadov in do streljanja iz tovornega avtomobila na orožniške organe, ki so jih srečali na cesti. Pri tem je izgubilo življenje 6 ljudi, šest jih je bilo ranjenih. Določena je bila posebna preiskovalna, upravna in sodna komisija, da na licu mesta dožene dejansko stanje. Med ubitimi in ranjenimi so tudi taki, ki jih je sodišče obsodilo zaradi udeležbe pri znani liški ustaški aferi, in taki, ki so znani kot komunisti.
»» Slovencu**
ni všeč naše pisanje in se strašno jezi, da imamo korajžo zapisati tisto, kar mislimo, da imamo korajžo povedati resnico in da vsaj nekaj od tega zagleda luč sveta v deževni pomladi klerikalizma. Ni mu všeč, da povemo resnico o Petru živkoviču, ni mu všeč, da ponatisnemo nekatere izjave dr. Mačka, katere si morajo naši čitatelji sami tolmačiti, in ni mu všeč, Sa hodi naš »Mlatič« križem po deželi in bije s čepom po raznih mrcinah in tistih stvareh, ki. niso v skladu s krščansko moralo, ne z interesi naroda in ne z njegovo svobodo, najmanj pa z besedami in dejanji, ki prihajajo iz katoliškega tiskovnega društva in njegovega glasila »Slovenca«.
»Slovencu« naše pisanje še dolgo ne bo všeč, kajti te skladnosti ne bomo pri njem nikoli našli, dokler ne bo znal razlikovati politične stranke od katoliške cerkve.
»Slovencu« pa ni všeč tudi Franjo Lubej, načelnik ljubljanske sokolske župe. Ta si upa povedati, kaj pomeni za Slovence klerikali-zem in napačna vzgoja. On neče, da bi se Javorški umori postavili za vzor slovenske kulture in morale,
Skoda pri poplavah
Letošnje pomladanske poplave so zavzele ogromne površine in so dosegle skoro višino in obseg najhujših poplav po svetovni vojni iz 1. 1933. Najbolj se je letos razlila Sava v svojem dolenjem toku in njeni pritoki, čez 100 tisoč ha plodne zemlje je poplavila voda in napravila čez pol milijarde dinarjev škode. Cele vasi so bile pod vodo in mnogo se jih je porušilo.
Pa tudi sicer je hladno in deževno vreme zadrževalo rast in se bo letina zakasnila za nekaj tednov.
Jzvoz živine v "Palestino
V Beogradu se je te dni mudila židovska družba za izvoz živine v Palestino. Z njo je bil dosežen sporazum za reden iz^oz živine v Palestino, živina se bo tovorila na ladje v Splitu in Gružu, odkoder bodo vozile ladje redno vsakega pol meseca.
ffbmagaj. io&jmtu otroku.
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Žrfcv ljubosumja
Angela Novakova, blagajničarka V Petov varjevi trgovini v Ivanjkovcih, je postala žr-. tev ljubosumnega mladega človeka, ki je ho-« tel po vsej sili imeti njeno ljubezen. V dekle se je namreč pred leti zagledal Avgust Lipovec, doma iz občine Trave v čabarskem okra-* ju, ki je pred časom služil tu kot orožniški
kaplar. Zavoljo svojega prepirljivega, razburljivega in sploh čudaškega značaja pa je bil pozneje odpuščen in je odšel domov. Pred kratkim se je vrnil v Ivanjkovce, kjer je začel nadlegovati brhko Angelo in groziti H umori. Dekle ga je seveda spričo tega odklanjala. Končno jo je Lipovec pričakal, ko se je zvečer od vaje za predstavo v ivanjkovski dvorani vračala domov. Pred hišnimi vrati jo je iznenada napadel in ji z nožem bliskovito naglo zadal 7 vbodov. Kljub takojšnji pomoči je dekle izdihnila, morilca pa so prijeli o rož« niki.
Umeljsko poročilo
Vsled skrajno neugodnega, hladnega in deževnega vremena meseca marca, aprila in v začetku maja se je rez limeljske korenike nenavadno zavlekla in je bila šele pred nekaj dnevi1 končana. Hmeljarji so trenotno zaposleni s postavljanjem hmeljskih drogov, katero delo se radi slabega vremena doslej ni moglo izvršiti v vseh nasadih.	>	_ .
Hmeljska korenika je dobro prezimila ter j« krepka in zdrava. Vendar se lahko trdi, da je hmeljska kultura 2 do 3 tedne v zaostanku. Le v nekaterih nasadih — zlasti v višjih legah — so poganjki nekaj centimetrov visoki.
Od letnika 1936. je*le še kakih 300 kvintalo* neprodanih, za katere se je pred kratkim pokazalo nekaj zanimanja.
\
Kmet, ki se zaveda svoje mofi, ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta ve tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov.
Kaf se godi po svetu
človeške pokolje trpečih ljudskih množic. Kdaj bo kulturna Evropa toliko dozorela, da se bo vsaj glede tega kaj naučila od Amerike?!
Katastrofa „Ziin<lenbuvga"
Največja zračna ladja na svetu, nemški zrakoplov »Hindenburg«, je samo še razvalina. Na vožnji v Ameriko je tik pred pristankom na letališču Lakehurst pri New Yorku nastala v zadnjem delu strahovita eksplozija, nakar je bil v nekaj sekundah ves zračni orjak v plamenih.
Na ladji je bilo 61 mož posadke in 39 potnikov. Ob pristanku je bilo vreme skrajno neugodno in viharno. Potniki so že mahali svojcem in znancem skozi okna v pozdrav. V višini kakih 100 metrov na zemljo se je primerila katastrofa. Ljudje so skakali iz goreče gondole, ki je trešči-
Dr, Eckener, predstavnik nemškega zrakoplov-stva in graditelj »Hindcnburga«
la na tla. Del potnikov in posadka se je rešilo, a 9 potnikov in 22 mož posadke je po najnovejših vesteh postalo tekoj žrtev plamenov, pozneje pa se je to število zvišalo na 34 oseb. Vmes je tudi nekdo iz občinstva, ki si je hotel ogledati pristanek zračnega velikana.
Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Brez dvoma je največ kriva tragedije okolnost, da je bil zrakoplov polnjen s plinom, ki rad eksplodira in je gorljiv (vodik). Edini za tako rabo primeren plin bi bil helij, ki se ne vname in ne eksplodira. Tega pa Nemčija nima in ga mora kupovati v tujini (Rusija, Amerika itd.) To pa je drago.
Marsikaj se tudi govori o sabotaži, torej kakor da je bila nesreča s sovražne strani podtaknjena namenoma. Glede tega vodijo angleške in nemške oblasti obširno preiskavo, vendar je malo verjetno, da bi bilo kdaj mogoče doseči popolno jasnost. Če so bili kakšni sledovi, so jih uničili plameni. Okrog gorečega zrakoplova je še dolgo po katastrofi vladala taka strašna vročina, da se še več ur po dogodku niti gasilci niti reševalci niso mogli približati pogorišču, Eksplozija sama je bila tako silovita, da je razdejala tudi jekleni stolp, kamor privezujejo zračne ladje ob pristanku.
V Nemčiji je zavladala po katastrofi splošna narodna žalost in vlada je prejemala sožalne izraze z vsega sveta.
Zavarovalnica bo- izplačala za zrakoplov 6 milijonov mark. Poleg tega so bili potniki zavarovani za skoraj 2 in pol milijona, posadka pa za 3 in dober četrt milijona, tako da znaša celotna zavarovalnina, ki jo bo nemška zavarovalnica izplačala ob tej katastrofi, v našem denarju okrog 196 milijoirov dinarjev. Vodstvo zavarovalnice je že izjavilo, da bo takoj izplačalo vso zavarovalnino, kakor hitro bo znan izid uradne preiskave.
V Omoriki
Prcm/r/e ?
Boji pri Madridu in na severnem bojišču pri Guernici trajajo dalje. Francovci obstreljujejo Madrid, začeli pa so tudi novo ofenzivo proti Baskom. Uspeha doslej še nimajo.
Medtem so se na pobudo angleške vlade začela pogajanja, ki bodo skušala privesti do premirja. Italija, Nemčija in Portugalska podpirajo angleške predloge, vendar je vprašanje, kakšen bo uspeh.
Italija in Nemčija sta po zadnjih zagotovitvah pripravljeni odpoklicati iz Španije prostovoljce, nočeta pa, da bi se Španija boljševizirala. Te zahteve so tako daleč vsaksebi, da je v njih okvir mogoče zagvozditi nešteto drugih, ki so lahko sprejemljive ali pa tudi ne, zato je prav malo verjetno, da bi prišlo v Španiji na podlagi takega diplomatskega dela do kakega vidnejšega preokreta.
ftemčija—Rusija—Jialija
Glasovi o zbližanju, oziroma sporazumevanju med Nemčijo in Rusijo že nekaj-časa krožijo po svetovnem tisku Nemški uradni krogi so ijih že večkrat zanikali, vendar se vedno iznova spet pojavijo. Zadnji čas spet oživljajo v.esti, da se bosta nemška in italijanska politika do Rusije v kratkem močno spremenili. Predsednik nemške narodne banke dr. Schacht je po teh poročilih odločen pristaš sporazuma in zopetnega
Ogromen železen stolp v ameriškem mestu La-kehurstu, kjer pristajajo zrakoplovi
Končno besedilo novega zakona o nevtralnosti so takoj po sprejetju v senatu poslali z letalom Rooseveltu v podpis, da ga bo mogel o pravem času podpisati. Dosedanji nevtralnostni zakon namreč poteče 1. maja.
Kakor je iz tega videti, Amerike prav nič ne mičejo evropski krvavi vzgledi. Čeprav se tam tudi bore proti komunizmu, se jim vendar ne zdi primerno, pod to krinko uprizarjati ne-
zbližanja s Sovjetsko Rusijo. Vodiijo ga pri tem čisto gospodarski razlogi, ki koncem koncev itak odločujejo v politiki. Nemčiji primanjkuje surovin, Italiji prav tako, Rusija pa jih ima v izobiliju. In to je rusko bogastvo! Brez tega bogastva bi nemška in tudi italijanska industrija počasi shirali.
Seveda iz takih glasov ne smemo izvajati prenaglih sklepov, vsekakor pa tudi ti glasovi potrjujejo v mednarodni politiki isto zahtevo, ki smo jo mi že neštetokrat ponovili v naših domačih razmerah: Da je prvo in najvažnejše politično delo ustvaritev zdrave in trdne gospodarske podlage, ki šele omogoča potem ideološko razčiščenje in izoblikovanje.
je bil nedavno sprejet nov nevtralnostni zakon, ki v bistvu določa tole:
1. Predsednik je dolžan, da po lastnem nagibu ugotovi, ali je v kakem delu sveta izbruhnila vojna, in ali se mora proti njej izvajati zakon o nevtralnosti. 2. Ko predsednik to ugotovi, se avtomatsko začne izvajati prepoved izvoza orožja in municije iz Zedinjenih držav kakor tudi prevoz teh predmetov na ameriških par-nikih iz kake tretje države. 3. Takoj se začne izvajati tudi prepoved posojil državam, ki se vojskujejo, kakor tudi prepoved lombardiranja državnih obveznic držav, ki so pričele vojno. 4. Prepovedano je oborožiti ameriške trgovske ladje, ki prevažajo kakršnokoli blago, čeprav je dopuščeno v države, ki se vojskujejo. 5. Predsednik lahko po lastni uvidevnosti in potrebi prepove ameriškim parnikom prevoz blaga v vojskujoče se države, ki po odredbah tega zakona ni prepovedano. 6. Morebitni prenos lastnine ameriškega blaga na osebe, ki niso ameriški državljani, se mora izvršiti, preden bi zapustilo ozemlje Zedinjenih držav. 7. Oblasti lahko po lastni uvidevnosti prepovedo dostop v ameriške luke parnikom vsakršne vrste in katerekoli izmed vojskujočih se držav.
/ Boji v Španiji so postali tako okrutni in zlasti uničenje Guernice, svetega mesta Baskov, je teko grozotno, da se je zopet zdrznila vsa Evropa ob tem grozodejstvu. Nemci, ki so z letali do tal porušili to neutrjeno in za vojaško obrambo (popolnoma nesposobno mestece, sicer skušajo s ■tajenjem zabrisati porazen moralni učinek, ki ga je to fašistično-nacionalistično dejanije povzročilo v svetu, toda domači španski glasovi so premočni in zlasti angleške priče so preveč odločne, da bi mogel še kdo verjeti nemškim olepševalnim izm išl joti n am.
Španska vlada je zahtevala o stvari mednarodno preiskavo, a angleški zunanji minister Eden je že izjavil, da bi bil srečen, ko bi prišlo do takih mer in potom njih do primernih ukrepov.
V Kataloniji je medtem izbruhnil v Barceloni upor anarhistov, ki zahtevajo vso oblast v deželi zase. Kdo je zanetil to novo iskro na španskem pozorišču, ije lahko uganiti. Marsikatera tuja sila se namreč ne bi mogla vmešavati v španske zadeve, če ne bi imela izgovora, da se mora tamkaj boriti proti boljševizmu.
Predsednik japonske vlade Hajaši, kateri je bil pri nedeljskih volitvah poražen, pa kljub temu noče odstopiti
Kmehka
mladina
Novo mesto
VI. redni občni zbor Pododbora Zveze kmet-ekih fantov in deklet se bo vršil na binkoštni ponedeljek, dne 17. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne i v Novem mestu v salonu hotela Koklič. — Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila funkcionarjev. 4. Poročilo delegata Zveze kmetskih fantov in deklet. 5. Volitve novega odbora. 6. Delovni načrt za bodoče leto. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Vsa tovariška društva se pozivajo, da se udeležijo občnega zbora polnoštevilno.
Ig pri Ljubljani
Tukajšnje društvo Kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo 25. aprila v društvenih prostorih (K. h.) na Igu svoj redni občni zbor.
Poročila o društvenem delovanju so podali posamezni funkcionarji. V preprostem domačem pogovoru smo si fantje in dekleta položili obračune za preteklo leto ter hkratu postavili nove načrte za delovanje in prospeh mladinskega gibanja.
Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči člani: Senk Tone, predsednik, Hitejc Antonija, tajnica, Ernest Hitejc, blagajnik. Cankar Franc, Abina Zalar in Ivan Merkun, odborniki. V nadzorni odbor pa Gerlec Albin in Vovk Ivan.
Ormož
Tretji redni občni zbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje se vrši v nedeljo, dne 23. maja 1937 ob pol 8. uri zjutraj v dvorani J. Skorčič v Ormožu. Na dnevnem redu: 1. čitanje in odobritev zapisnika II. občnega zbora; 2. poročila: predsednika, tajnika, blagajnika, načelnice ženskega odseka in nadzornikov; 3. poročilo delegata »Zveze«; 4. volitev novega odbora; 5. določitev članarine; 6. Predlogi in slučajnosti. Včlanjena društva pošljejo na vsakih 10 članov po enega delegata. Vabimo pa tudi druge člane, zlasti tečajnike in tečajnice, ter prijatelje našega pokreta, da se občnega zbora udeležijo in vidijo naeš delo! — Mirko Plepelec s. r., tajnik, Joško Toniažič s. r., predsednik.
Frankolovo
Društvo kmetskih fantov in deklet radi raznih ovir ni moglo prirediti igre »Prisege o polnoči« dne 9. t. m. Zato se bo igra vršila na Binkošti ob 3. uri pop. pod šnablovim kozolcem.
Vljudno vabimo vsa sosednja društva. Šmartno ob Dreti
Kakor se je po drugih krajih vzdramiJa kmetska mladina in si utrla pot v enotno mladinsko kmetsko prosvetno organizacijo, tako smo se zbudili tudi mi k novemu prosvetnemu življenju v Šmartnem ob Dreti: Spoznali smo trdo resnico, ki pravi »če si kmet ne bo pomagal sam, mu tudi drugi stanovi ne bodo nikdar«.
Za osnovo društva smo se zbrali že na Sveč-nico. Navzočih nas je bilo na migljaj 21. Na vprašanje riših fantov in deklet glede ustanovitve društva, smo soglasno, pa še s kakim veseljem sklenili, da se to takoj osnuje. No, in z močno vero in trdnim upanjem, smo se lotili. Čeprav nismo uživali nikjer naklonjenosti, smo slednjič po dolgem času le prejeli od banske uprave potrjena društvena pravila.
V nedeljo dne 2. maja t. 1. smo imeli ustanovni občni zbor, ki je potekel v soglasju in
najlepšem redu. Društvo šteje 25 članov. Začetek kot vidite, zadovoljiv in po naših pojmih prav dober.
Za predsednika smo izvolili tov. Remic Franca, za podpredsednika tov. Levar Mirka, za tajnico tov. Levar Marijo, za blagajnika tov. Glojek Jožkota. Odborniki pa so: Slaut Ivan, Levar Franc, Malko Felicjan in Levar Mohor. Nadzorni odbor tvorijo: Izmančnik Tine, Štaut Micka in Bric Martin.
Pridružujemo se armadi kmetskomladinske-ga prosvetnega gibanija na vasi in kličemo vsem, ki se še niso prebudili, da je samo v slogi naša nezlomljiva moč!
Vojnik
Okrožni odbor Društev kmetskih famtov in deklet Vojnik sklicuje svoj 11. redni občni zbor v nedeljo, dne 30. maja t. J. ob pol osmi uri dopoldan v pisarni društva Vojnik v kavarni Eller v Vojniku.
Udeležba delegatov vseh pripadajočih društev strogo obvezna!	Predsednik.
Mirna peč
Društvo kmetskih fantov in deklet tudi letos prav živahno deluje. Prirejamo redno članske sestanke z debatami. Posebno pa se pripravljamo za zgradbo doma. Nabiralna akcija sicer ni tako izpadla kot bi si želeli, to nas ne moti. Kljub vsem oviram in zaprekam smo trdno odločeni, da si zgradimo Kmetski dom, ki bo nam in Mirni peči v ponos.
V nedeljo 13. junija t. 1. priredimo tekmo koscev, z vrtno veselico. Na to že daneš opozarjamo vsa tovariška društva, kakor tudi ostala v okolici, da ne prirejajo na ta dan svojih prireditev, ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo doma.
Izlet na Ilmeljnik
Na binkoštni ponedeljek 17. t. m. priredijo Društva kmetskih fantov in deklet Mirna peč, Muhabcr in Gotna vas skupni članski izlet na zgodovinski grad Hmeljnik.
Dvor pri Žužemberku
Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo pretečeno nedeljo 9. t. m. III. redni občni zbor. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da društvo v preteklem letu radi mnogih ovir in zaprek ni tako delovalo, kot bi bilo želeti.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Jerše Franc, podpredsednik Jarc Jože, tajnica Repar Angela in blagajnik Repar Mirko.
Sklep občnega zbora ije, da se društveno delo poživi. Delegat Novomeškega pododbora tov. Josip Udov ič ml. je v svojem govoru podčrtal pomen kmetsko mladinske organizacije za kmetsko skupnost in pozval navzoče k složnemu in v^ ^nemu delu za boljšo bodočnost kmetske-ga stanu.
Nad 10.000 vlagateljev
štejemo v svoj delokrog.
Od 3-5%
Vam obrestujemo prihranke, ki jih naložite pri nas.
Kratkoročna posojila
dajemo pod ugodnimi pogoji.
Za vse naše obveznosti
jamči z vsem premoženjem In davčno močjo Dravska banovina.
Hranilnica dravske banovine
LJUBLJANA___
Dopisi
Zreče
Dne 25. aprila je bil na Loški gori pri Zrečah izvršen strahovit umor. Hlapec posestnika Pačnika, Alojz Kladnik je bil udarjen po glavi, nato zaklan in končno še obešen. Hlapca so v nedeljo pogrešali. Našla ga je Marija Pačnik, hčerka gori imenovanega posestnika in to takoj, kakor hitro ga je šla iskat v družbi Marije Vidmar.
Ljudje, ki so obešenca ogledovali, niso mogli ugotoviti ničesar drugega kakor samomor z obešenjem. Po ogledu je orožništvo odredilo prenos trupla v Pačnikovo hišo, da se ga tam položi na mrtvaški oder do pokopa.
Ko je Ignac Lamut truplo preoblačil, je našel v žepu okrvavljen nož, ki je bil zaprt. Opazil je tudi 16 cm globoko rano na levi strani prs. Srajca pa ni bila prerezana. Na glavi pa je imelo truplo močne podplutbe. Vse to so bili sumljivi znaki, da ne gre za samomor, temveč za uboj. Nekdo je nesrečnika najprej z udarcem omamil, nato ga zaklal in potem še obesil.
Orožništvo je pričelo takoj z obširno preiskavo in nekatere osumljence aretiralo.
Alojzij Kladnik je služil pri gospodarju Pačniku nad 17 let in vodil skoro celo gospodarstvo. Bolehni Pačnik je dostikrat izrazil, da bo prepustil svoje posestvo hčerki edinki Mariji in hlapcu Kladniku, da bi skupno gospodarila, ker je bila hčerka za težka dela manj sposobna in se je mislilo, da se zato ne bi poročila. Marija Pačnik pa je imela izbranega drugega ženina v osebi Lamuta Ignaca.
Orožništvo marljivo poizveduje za zločincem in upati je, da se bo kmalu posrečilo izslediti storilca.
čudimo se, kako morejo nekateri še trditi, da se je nesrečni Kladnik sam zaklal in nato lepo nož zaprl, ga vtaknil v žep in se šel potem sam obesit.
Kdo je imel interes na Kladnikovi smrti? Zanimivo je, da se je isti dan zvečer, ko je bil Kladnik umorjen, delala predajna pogodba po želji starega Pačnika.
Kamnik pri Preserju
V	ponedeljek 10. t. m. je nenadoma preminul posestnik, gostilničar in trgovec Andrej Petelin. Zjutraj je nakladal hlode, pa mu je po nesreči spodrsnilo in hlod ga je udaril po glavi in ga na mestu ubil.
Pokojni Petelin je bil mož korenina in značaj, kakršnih najdemo redko v današnjih časih. Ugleden gospodar, srčno dober človek, vzoren vzgojitelj družine ter zaveden pristaš kmetske in nacionalne -misli. Svoje prepričanje je povsod javno izpovedal in tudi neustrašeno branil. Bil je med ustanovitelji »So-kolskega društva«, član »Gasilnega društva«, vseh naših gospodarskih organizacij in dolgoletni politični delavec. Užival je za to svoje možato in vzorno zadržanje ne samo pri svojih somišljenikih visok ugled in spoštovanje, temveč so ga cenili tudi njegovi politični nasprotniki. Ohranili mu bomo trajen spomin, njegovi užaloščeni družini pa Izrekamo so-žalje.
Vel. Loka
V	naši okolici so bili podrti trije evhari-stični križi. Nekateri so osumili Jožefa Komata iz vasi Kitne, da jih je on podrl. Sum pa je bil popolnoma neutemeljen in je nekdo hotel le pokazati osebno maščevanje nad Komatom in pa neugnano strankarsko mržnjo. In kakor v srednjem veku, ko so nekateri coprnce žgali, tako se je zgodilo to pot z našim Jožetom iz Kitina. Cel dan je moral bresti pc gozdu. Navzkriž so letela nanj vpra-
CELJSKA	POSOJILNICA D. D.	V CELJU
	V LASTNI HIŠI NARODNI DOM	
	Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000'— * Kupuje	in prodaja devize
	in valute * Izdaja uverjenja za izvoz blaga * Sprejema hranilne vloge	
	na knjižice in tekoči račun ter nudi zanje p	opolno varnost
	in ugodno obrestovanje	
Podružnic	i: MARIBOR, ŠOŠTANJ	
Sanja in pretnje, da naj prizna spodžaganje križa. Za dokaz svoje nedolžnosti bi moral (Vtakniti roki v ogenj, ki so ga sredi gozda napravili. Kljub vsemu pritisku pa Jože ni mogel ničesar priznati, ker je na celi stvari nedolžen in je postal le žrtev strankarskega sovraštva. Ta stvar se je pa pri nas tako razpasla, kakor še nikdar ne. Nekateri prenape-teži bi se radi naužili muk in trpljenja kmetskega naroda. Vse, kar se ne plazi po trebuhu pred temi »katoliškimi« izvoljenci, vse, kar hoče samostojno misliti in presojati, vse mora biti uničeno. Tako mislijo in počenjajo nekateri, ki so zamenjali ljubezen s sovraštvom, dobroto s krivico, Boga s hudičem. Toda sejejo veter in želi bodo vihar, ker so pozabili na tiste svetopisemske besede, da bo z mečem pokončan, kdor z mečem okoli hodi.
Dolenjska je že večkrat pokazala in še bo ob prvi priliki, da ne prenese krivice in nobene nepoklicane komande. Nobeno nasilje nas ne bo upognilo, da bi priznali nekaj za dobro, kar ni, in da bi se uklonili tisti strankarski komandi, ki je nenaravna, pa če je še tako »katoliška«. Pustite nas kmete pri miru, vi pa pojte k vragu, ki je edini še vaš za-yeznik.
Želimlje
Naša Prostovoljna gasilska četa priredi na binkoštni ponedeljek otvoritev novega gasilskega doma. V domu je lepa dvorana z odrom in bo nudila streho vsem prosvetnim organizacijam v okolici.
K svečani otvoritvi vabimo vse prijatelje gasilstva.
Podgora
Preteklo nedeljo je bil otvorjen in blagoslovljen v naši vasi vodovod, za katerega ije dala prvo pobudo gasilska četa Dol-Beričevo in ki ji načeluje že čez 40 let ugledni gospodar Franc Šimenc.
Gasilci so bili veano v zadregi za vodo v slučaju kakega požara, zato so skrbno iskali možnosti, kako bi mogli zagotoviti zadostno množino vode v bližnji okolici. Najprej so hoteli zgraditi dva rezervarja. Ko je pa prišel na lice mesta inž. banske uprave g. Maček, je izrazil mnenje, da bi se zgradil vodovod. Tedanji župan občine Dol g. Ivan Grad je takoj napravil prošnjo za podporo, večkrat osebno interveniral pri tedanjemu banu g. dr. Marušiču ter z. velikim trudom uspel zbrati prva sredstva za zgraditev vodovoda.
Nedeljska slavnost je bila zelo lepa in naši možje so lahko ponosni na nov koristen spomenik svojega požrtvovalnega dela.
Mnogo zaslug si je pridobil za zgraditev vodovoda predvsem g. Fortunat Špenko, ki je bil vodja gradbenega odbora ter g. inž. Maček, ki je stalno nadzoroval vsa gradbena dela. Vodovod nosi letnico 1935.
v Takoj po blagoslovitvi je gasilska četa vodovod preizkusila. Z motorjem in s ludrantom so istočasno delali poskuse in ugotovili, da ima vodovod močan pritisk, s katerim bodo mogli vsak čas koristno pomagati nesrečnikom v slučaju požara.
Pri celi prireditvi je sodelovalo tamburaško društvo »Sokola« in društva Kmetskih fantov in deklet. Zabava in veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč.
Št. Pavel pri Preboldu
V zadnjem času kaj česlo posega smrt v naše vrste in dela prav občutne vrzeli, kakršne težko izgladimo. V Latkovi vasi je predzadnji petek zjutraj umrla 32Ietna posestniška hči in gospodinja Frančiška Vošnjak. Baš v naročje cvetočega maja jo je ponesla zavratna bolezen — jetika. Lep pogreb, ki se je vršil dne 2. maja, je dokazal, kako težko so se poslovili od pokoj-nice njeni svojci, premnogi znanci in zlasti mnogo je bilo pri pogrebu pokojničinih birmank, katere so se svoji botri oddolžile s krasnimi venci in cvetjem. Tudi društva, pri katerih je Frančiška Vošnjakova sodelovala, so se oddolžila na njeni zadnji poti; bila ije požrtvovalna delavka in podporna članica Gasilske čete, pred leti je vneto sodelovala pri Društvi! Kmetskih fantov in deklet, kjer je nastopila med prvimi tekmovalkami na »tekmi žanjic«. Z izobrazbo, ki si jo je pridobila z uspešnim dovršenjem meščanske šole v Celju ter z bogatim življenjskimi izkušnjami je z vso pridnostjo skoroda vodila domače kmetsko gospodarstvo, dokler ji ni smrt presekala njene nedovršene poti. Ohranili jo bomo v lepem in častnem spominu!	T.
Matil
Obubožano- PMiocie
Vozil sem se in peš hodil vsepovsod, pa sem slučajno bil po naključju brez čepa, tako da nisem mogel udariti, ko sem prišel v neko pohorsko vas. Zalo pa danes mislim tako v troje. Saj veste kako to gre.
Pridem v tej vasi do prve žage — seveda prazne žage. Stopim v ob žagi stoječo hišo, kjer je lastnik imel tudi trgovino — tudi prazno. Pa se mi je le čudno zdelo, kako da je vse tako z mirom in praznino obdano. Bog mi ne zarajtaj te moje radovednosti, pa le vprašam gospodarja, kaj ste pa tako prazni? Kje pa imate les za žago ali mogoče kar ponoči žagate, da podnevi tako počivate? In mogoče strežete ponoči svojim strankam, da jih podnevi ni videti? Gospodar je bil zelo čemeren in je tožil o velikih davkih i u o konkurenci, ki ne plača nobenega davka.
Grem malo naprej pa vidim zopet žago polno lesa — rezanega in okroglega. Ker sem tako firbčen, jo pa le mislim mahniti, da vprašam čigavo je pa to? Vidim ravno ljudi, ki zlagajo les pa se napotim do njih. — Kar sapo mi je zaprlo — Kaj si mislite, čisto sem ohromel. Niti koraka nisem mogel napraviti naprej, kaj pa še pozdraviti. Namreč nisem se znašel. Mislil sem, da bodem pač tam lahko ogovoril kakega delavca ali pa skladiščnika. Pa veste, kedo je tam bil? Ah, saj mi ne boste verjeli, pa kakor je bog v nebesih, da ne lažem. Kaplan je deske meril.
Bog mi je zopet toliko moči dal, da sem se
lahko obrnil pa prav grdo hrknil in jo mahnil kar za nosom naprej.
Prišel sem mimo trgovine, za katero pravijo, da jo tudi ta gospod vodi jo. Tu se mi je pa zdelo, da so kar trije komiji švigali. Ljudje so mi pravili, da gospod tudi postrežejo, če že ravno tako pride. Jaz sem si pa mislil, to je fejst reklama. Ko pa vidim enega komija, ga pa le vprašam: Po čem pa plačate še rezan' les. Komij je v meni mlatiškem cepcu videl poharsko teslo, pa je široko zinil: Plačamo več kakor vsak drugi trgovec, samo, da morate biti poprej član naše zadruge, potem šele lahko pri nas kaj kupite ali pa obratno. Tu se morate poprej zavezati. Kaj zavezati, to pa nisem vedel. Prav lepo sem se zahvalil, kajti moj les — cepec še ne prodam, ker ta še mora malo porasti, da ko bo potrebno, bo res na kubik nekaj zneslo. Mahnem jo naprej. Tu pa srečam enega pohorskega nesrečnika, ki ravno gospodu vleče les. No očka, kam pa kam, ga ogovorim. Ja, v zadrugo vlečem. Vprašam: Res tako dobro plačajo. O kaj še, mi odgovori, tam sem se zavezal pa se nikakor ne morem rešiti, ko so pa gospod tako hudi. Če besedo ali pa zavezo prelomim, pa odveze ne dobim. No pa lx> še že nekak šlo, malo basnga dajo, drugo pa dolžni ostanejo, les pa že nobene cene nima, pravijo, da ga imajo dosti.
Jaz sem si pa mislil. Pa res morajo gospod imeti dosti takih oslov, ki so nakopičili take grmade lesa. Pa kaj bode, ko se bodo ti osli prelevili v kakšne bol brihtne zverine. Potem se pa bo reklo: Adijo pa zdrava ostani ti moja mila, ti moja draga Zr.,. fara.
")<z(ai/a
V nedeljskem »Slovencu« pa ne lanskem, ampak letošnjem, se je bralo blizu tiste kosmate »s kom je fežko razpravljati« tudi tale:
Na občnem zboru Akademske zveze dne 7. maja je bila sprejeta naslednja izjava:
»Slovenski katoliški akademiki, zbrani na občnem zboru Akademske zveze, protestiramo proti pisanju revije »Dom in svet« kot se je razodevalo iz v zadnji številki objavljenega članka g. prof. Kocbeka pod naslovom »Premišljevanje o Španiji«.
Dasi kot preprost in trd kmet nimam dostopa med tako visoke kroge, kakor so člani • Akademske zveze, vendar si dovoljujem na lastno pest dvomiti, če so akademiki res o tej malenkosti kakor je Premišljevanje o Španiji na univerzi sploh kaj sklepali. Če pa jaz kot pro-stak v to dvomim, s tem še ni rečeno, da ni lahko res, kar je res!
ž topacietn po toku
Zadnjič me je pot zanesla v Prlekijo, kjer sem v neki viničariji naletel na prelakiranega mariborskega gospoda, ki ga je siromašen, skoraj bos in nag viničar, gostil z najboljšim haložanoni. Prelakirani gospod je pil kakor goba in jedu kod krokodil, da me je spreletavala kot opazovalca groza. Viničar mu je stregel in izpraznil vse, kar je siromak premogel. Prelakirani gospod mu je namreč obljubil, da se bo zavzel za uboge vini-čarje. Nazadnje pa, ko se ga je pošteno zastonj
uatreskal, je začel la lump grdo zabavljati. Na-drajsal je siromaka in vse njegove izmozgane tovariše z najhujšimi psovkami in udrihal po njih tako grdo, da bi se samemu vragu gabilo. Na koncu je dejal, da bo treba vso to zalego, kmete, bajtarje in delavce, v prvi vrsti pa nadležne viničarje pomesti z železno metlo vragu v r... t.
Tedaj se je zazdelo iudi viničarju preveč in je stisnil pesti. Nenadoma je pograbil' lopar in lopnil prelakiranega in pijanega širokoustneža, da se je kar bajta stresla.
Ko je viničar zamahnil drugič, je prelakira-ma govedna ležala že zunaj v blatu in bridko javkala s polomljenimi bedri. Razkačen viničar pa je skozi odprto okno brusil:
»2e dve leti hodi postopač k meni žret in mi obljubljat svoio pomoč, zdaj, ko me je do kosti ogulil, me pa psujek
Segel sem možaku skozi okno v roko in samo obžaloval, da nisem imel cepa s seboj. Potlej bi prelakiran lump videl, ali je res, kar je res, ali ni res, da ije res lažnivec hujši kakor sama jetika in uš!
Domači dogodki
Žrtev materinstva
Tragična nesreča je zadela družino Udo-vičevih v Mirni peči. Mati številne družine je zopet pričakovala trenutka, ko bo dala življenje novemu otroku. Nesreča pa je hotela, da je posegla vmes koščena roka smrti.
Kako velika je bila ljubezen otrok do matere v tej družini, naj pokaže samo okolnost, da ji je najstarejei sin Josip, vzoren delavec in borec v kmetsko mladinskem pokretu, dvakrat dal kri za transfuzijo, toda tudi ta žrtev je bila zaman. Po nepojmljivem sklepu usode se je čaša materinega življenja nagibala in se je končno nagnila. Niti ljubezen drhtečih otrok niti spretnost zdraynikov v ljubljanski bolnišnici, nič ni moglo preprečiti žalostnega dogodka. Iz ljubljanske bolnišnice so mater prepeljali domcv, kjer je obdana od svojih dragih v mukah izdihnila.
Naj bo v fem težkem trenutku tovarišu J. Urioviču v tolažbo zavest, da vsi sočutstvu-jemo z njim in s težko prizadeto rodbino. Naj bo njegovi pokojni materi miren poslednji počitek v naročju matere grude, nega pa naj ^orje še bolj poveže v ljubezni do slovenske grude in do kmetske misli, v kateri je obsežena tudi živa ljubezen do vseh slovenskih mater.
X Ogropine poplave so letos povzročile v ^posavskih krajih Srema, Bosne in Slavonske krajine nad pol milijarde škode. Porušenih je
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
ima
p 3)in 122,000.000— novih vlog, ki jih izplačuje brez vsake omejitve
Za >se vloge jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
mnogo nasipov in cest, hiš in drugih poslopij. Potonilo je tudi precej živine, a posetve so marsikje popolnoma uničene.
X Dvolastniki ob italijanski meji zahtevajo v posebni spomenici, ki so jo poslali v Beograd, razne olajšave v prometu. Zlasti zahtevajo, da se jim dovoli prenesti v Jugoslavijo denar, ki so ga dobili v Italiji za prodano blago.
X Nesreča na morju. Jugoslovanski paruik »Plavnik« je v Severnem morju trčil z angleškim parnikom »Alecto«, ki se je nato potopil. Domala vsa posadka angleškega parnika je utonila, le tri mornarje je bilo mogoče rešili.
X Toča je pred kratkim povzročila precej škode po ljutomerskih goricah. Po vinogradih je s trt oklestila poganjke, po sadovnjakih pa z jablan vse cvetje. Padlo jo je toliko, da je ponekod ležala še drugi dan popoldne.
X Mrtvega so našli v obcestnem jarku pri Spodnji Polskavi ondan 251etnega posestniko-vega sina Leopolda Resnika iz Šikol. Fant se je ustrelil in ponesel vzrok svojega dejanja s seboj v grob. . Nihče ne sluti, kaj ga je pripravilo do tega koraka.
X Mrtvec s sodnim povabilom. V Zagorju je Sava naplavila truplo neznanega moškega, velike postave in po vsem videzu kmetskega stanu. Pri sebi ni imel nobenih listin razen povabila s sodišča, ki pa ni bilo več čitljivo.
X Prileten obupanec. V trenutku duševne potrtosti in zmedenosti je šel prostovoljno v smrt 751etni upokojeni rudniški paznik Martin Stibrič v Zagorju. Kaj je moža v teh visokih letih spravilo v obup, ni znano.
X Tragedija 131e(ne deklice. V Rakovcu blizu Vilanj je bila živčno močno bolna 131etna Rozalija, hčerka lovskega čuvaja Grabnerja, uslužbenega pri grofu Turnu. Pred kratkim se je nekaj sprla s služkinjo, odhitela nato v sobo in se ustrelila z lovsko puško. Bila je takoj mrtva.
X Po slabi tovarišiji... Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju je prišel v Maribor neki pre-kupec in prodal 10 svinj. Ker se je možakarju kupčija dobro obnesla, si je zaželel prijateljice v veselju. Našel je neko Barbko in se z njo odpeljal na Tezno. Tam se ga je v zapeljivi Barb-kini družbi navlekel in v neki gostilni zadremal za mizo. Ko se je predramil, ni bilo dekleta nikjer, a z Barbko sta pobegnila tudi 2 »jurja«.
X Namesto v zatišje pred ploho — v smrt! V Tuhinjski dolini so na senožetih v Šmartnem pasli nedavno pastirji svoje črede, ko je nenadoma pričelo močno deževati. Umaknili so se pred ploho v zatišje k bližnjemu kamnolomu. Nenadoma se je kamenje sprožilo in nekega osemletnega pastirja na mestu ubilo, njegov šestletni tovariš, Slaparjev Pavle pa je tudi dobil zlasti po glavi tako močne poškodbe, da so ga morali nemudoma prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
_•	X Požig iz maščevanja. V Sp. Bregu pri Ptuju je nek brezposelni za žgal skedenj po-seftniku Martinu Ve-ganu. Bil je jezen na kmeta, ker mu je prejšnji večer odrekel prenočišče. Požigalca so orožn<\i prijeli, posestnik pa trpi kakih 8000 dinarjev š'-ode.
X Predrzna vlomilska tolpa je ponoči od nedelje na ponedeljek vdrla v poslovne pr -tore našičke družbe v Dol. Lendavi. Vlomil'' so odp-ljali šest tisoč kilogramov težko blagajno in omaro z raznimi spisi. Imeli pa so smolo. Ko so blagajno zunaj na travniku odprli, so našli v
njej samo 2000 dinarjev. Vlomilci so brez sledu izginili.
X Smrt vestnega šolnika. V Št. Ilju pod Turjakom je nedavno umrl nadučitelj v pokoju Franc Rozman. Pokojnik je bil vse svoje življenje vzoren učitelj in požrtvovalen narodni delavec, zato mu ohranimo trajno hvaležen spomin.
X Skladišče sena, last trgovca Friderika To-polška v Slov. Konjicah, je pred kratkim pogorelo. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Mogoče je tudi, da ga je povzročila samo velika neprevidnost. Popoldne so bile tam poleg športne tekme in je nemara kdo izmed gledalcev po neprevidnosti odvrgel tlečo cigareto. Škoda, ki jo je povzročil ta požar, je precej občutna.
X Smrti ga je rešila. Ko je te dni mariborski mestni avtobus privozil na Aleksandrovo cesto v Studencih, se je v času izstopanja in vstopanja potnikov neopaženo splazil pred avto trileten otrok in se igral pred hladilnikom. Šofer, ki pač ni mogel videti otroka pred avtobusom, je že pognal motor v tek, ko je k sreči skočila v zadnjem hipu pred avtobus neka gospa in je otroka, ki se je igral s črkami na hladilniku, potegnila stran in ga rešila smrti.
X Na smučkah je pohitel v smrt dr. Marjan Bukovec, ndad ljubljanski zdravnik. V soboto je med smučanjem na Triglavu treščil nad Sedmerimi jezeri v 20 metrov globok prepad. Obležal je takoj mrtev. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer bo mladi, nadarjeni zdravnik spal svoje večno spanje.
X Tragična smrt kmetskega pesnika. V Gradcu pri Litiji se je obesil najpremožnejši kmet v tej okolici, Franc Pregelj, po domače »Gregec«. Pokojnik, star šele 46 let, je bil izredno nadarjen. Mnogo je čifal in tudi sam zlagal prigodne pesmi. Udeležil se je svetovne vojne, a leta 1919. je sodeloval pri bojih na Koroškem. Zadnje čase je tudi on moral občutiti breme krize. To ga je potrlo in ga v trenutku duševne pobitosti zavedlo v obupni korak. Blag mu bodi spomini
Listnica uredništva: Na mnoga vprašanja sporočamo, da glede umora na Javorju trenutno še ne moremo dati točnih pojasnil. Ker pa ni nič tako skrito, da bi ne postalo očito, bomo tudi o tem še spregovorili, ko bo čas za lo. Prtf-simo torej potrpljenja, ker nikakor nočemc motiti preiskave.
SZivinslki sejem v Piuju
Dogon na živinski sejem v Ptuju pretečem teden je bil dokaj obilen. Prignanih je bilo 39
volov, 7 bikov, 371 krav, 31 juncev, 85 telic, 2 teleti, 105 konj, 13 žrebet, skupaj 653 glav živine. Prodanih je bilo 26 volov, 129 krav, 4 biki, 10 juncev, 66 teiic, 1 tele, 27 konijev, 7 žrebet, skupaj 270 glav. Cene so bile naslednje: pri volih 4'50—o din, krave 2'50—4'50 din, biki 3'50 do 5'50 din, junci 3'25—4'25 din, telice 3'50 do 525 din, teleta 5 din, vse za 1 kg žive teže.
Sejmi
16.	maja: pri Sv. Barbari v Halozah, v Lukovku, Kočevski Reki, Krki, Radmirju, Moravčah, Studencu pri Krškem, pri Sv. Duhu na O. v., v Pilštanju, Razkrižju, Vojniku, Lukovici, Sred. vasi, Gor. Sušiei.
17.	maja: na Jesenicah, v Račah, Ljutomeru.
18.	maja: v Bušeči vasi, Metliki, Radovljici, Šent Vidu pri Stični, Laškem, Kamniku, na Rakeku, v Marenbergu, Mozirju, Pristavi, Ormožu, Ptuju, Ljutomeru, Dol. Lendavi.
19.	maja: v Ljubljani, pri Sv. Lenartu v Slov. g., v Bogojini.
20.	maja: na Igu, v Črnomlju, na Vrhniki, v Šmihelu-Stopičah, Mozlju, Senožetih, Slivnici, Prevaljah, Turnišču, Škocijanu.
21.	maja: v Mariboru, Ptuju, Vidmu ob Savi.
22.	maja: v Tržiču, Grahovem, Loki pri Zidanem mostu, Št. Lambertu.
VznegradniH sadjariz isi vvlnaLvji!
ma
zccz

<$oIuce

CELJE
JE DOMAČ PROIZVOD! ki vsebuje 993[4°jo bakrenega sulfata
je za napravo bakreno-apnene brozge in pravočasno škropljenje vinogradov, sado-nosnikov in povrtnine proti škodljivim glivičnim boleznim, raznim paležem in rjam NAJUČINKOVITEJŠE in tudi NAJCENEJŠE zatiralno sredstvo
Svez škropljenja z modro galico ni pridelkov in brez pridelkov ni denarja i
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA
BANKA^^
^^V LJUBLJANI ~ ^ Gosposka ulica 12
TELEF. ST.: 21-76, 22-76
PODRUŽNICE: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD IN SPLIT
v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavl: Kmetskidom
Račun pri Narodni banki
Eskontuje menice
Daje kratko-* ročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
« N °o>e




st:
% O^
Zaupaite denar domačemu zavodu!
Odvetnika
dr. Dinko Puc in dr. Boris Puc x
sta se preselila iz Dalmatinove ulice 7 v
Dalmatinovo ulico 11
Hranilne knjiiice
nakup in prodaja — najsolidneje potom pisarne
ALOJZIJ PLANINŠEK. Ljubljana
Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10
TISKOVINE
vseh vrsti trgovske, uradne, relcfamno, Čase— plse, knjigo, večbarvni flsk hitre to pocenil
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 25 TELEFON STEV. 25-52