Dušan Ludvik
IZ ZGODOVINE LJUDSKIH IGER NA SLOVENSKEM - I
Dušan Ludvik
1. »Jezusa poziblimo...« Božične duhovne igre so se razvile iz
oficijev na božični dan. Pesmi »Puer natus...« in »Gloria in excelsis ...«
ter dialogi pastirjev so izhodiščne dramatične prvine, iz katerih se po-
zneje razraste cel ciklus. Tako imenovana »igra pri jaslicah« (ludus in
cunabilis Christi — Krippenspiel) je nekakšen uvod vanj. Znani »Er-
lauer Spiele« s konca srednjega veka nam vsaj za silo lahko služijo za
rekonstrukcijo takih iger. Njih podoba bi bila morda takale: Pismouki
dvomijo o Jezusovem rojstvu — nastopi Jožef z Marijo in Jezusom na
osliču — babica z zibko^ in babiškimi inštrumenti — pastirji s čredo,
vojaki — kot konec pa prizor »zibanja Jezusa« (cfr. Nagl-Zeidler:
Deutsch-österreichische Literaturgeschichte I, 339 ss., 351 ss.). Te božične
igre, ki so jih uprizarjali povsem realistično, so bile močno priljubljene
in razširjene ter so tudi zelo stare. Že prost passavske dieceze, Gerhoh iz
Reichersperga (1093—1169), graja običaj »zibanja«, češ da ee po cerkvi
razlega vekanje novorojenega Jezusa itd., kar ne sodi v božji hram
(Vogt-Koch: Geschichte der Deutschen Litteratur, 1897, str. 66).
Ohranjena slovenska pesem (Kotnik v Nar. Slovencev, 105) in zibelka
res še ne potrjujeta, da je bila »igra pri jaslicah« (ne »cerkveni obred«!)
razširjena tudi pri nas, ako pa pritegnemo sem še božične pastirske
pesmi (Štrekelj, SNP III), menim, da lahko vse to ohranjeno gradivo (pa
najsi bo iz novejše dobe) smatramo za ostanke stare božične »igre pri
jaslicah«. Ta običaj bo treba pri nas šele raziskati, vendar ne samo s
»poročili starih mamic« in z eventualnimi najdbami »pisanih virov«
(Kotnik), ampak tudi s preiskovanjem ljudskega in cerkvenega slikar-
stva. Dokazano je, da so predstave ljudskih iger vplivale na cerkveno
stensko in podobno slikarstvo (cfr. n. pr.: Weber, GeistUches Schauspiel
und kirchliche Kunst, 1894, itd.), pri nas pa tudi na slikanje prizorov na
panjske končnice (Kotnik, I.e., 119).
Kelemina pripominja (SE VI—VII, 328), da vzhodna Štajerska nima
kaj pokazati na področju cerkvenih iger, vendar navaja besedi hempa,
hempež iz Haimpel, t. j. neumni vrag iz velikonočnih iger. Pesem » Jezusa
poziblimo...« je znana tudi pri Podčetrtku. Ali ne bi kazalo zapisati,
(zlasti, ako bi se potrdila moja gornja podmena), da so bile velikonočne
in božične igre znane tudi na vzhodu današnje Slovenije, da pa se niso
ohranile. '
Zusammenfassung '
ZUR GESCHICHTE DES VOLKSSCHAUSPIELES IN SLOWENIEN — I
1. Die mittelalterlichen. Krippenspiele (ludus in cunabilis) sind in Slovoenien
nicht bezeugt. Man könnte sie vielleicht aus den halbdramatischen Schäfer-
liedern, die zur Weihnachtszeit gesungen wurden, und aus dem Lied -»Lasst uns
das Kindlein roiegen«, erschliessen, da ja Schäferszenen einen Teil, das »JFiegen«
aber den Schluss des Krippenspieles bildeten (in Deutschland schon im 12. Jahr-
hundert bezeugt). Vielleicht Hessen sich dafür in der sloroenischen Kirchen- und
Volksmalerei Beroeise finden.
170