Hruftica pri Jesenicah — Po večletnih prizadevanjih tako Avstrije in Jugoslavije so minuli petek, 9. novembra, na Belem polju zabrneli delovni stroji pri izgradnji predora skozi Karavanke. Investitor izgradnje južnega dela predora je republiška skupnost za ceste, letošnje leto pa bodo opravili pripravljalna dela, z vrtinami v Karavanke pa začeli spomladi prihodnje leto. Predor bodo po predvidevanjih gradili štiri leta, tako da bo že leta 19&4 odprt za cestni promet iz Evrope, skozi Jugoslavijo in proti Bližnjemu in Srednjemu vzhodu. — Foto: F. Perdan mXll Številka 89 oMinske konference SZOL !* Kranj, Radovljica, Skofja Loka % - Izdaja Časopisno podjetje m~Glavni urednik Igor Slavec %»,«nesećnih obračunih poslovanja obravnavali tudi možnosti jmeranja za zaključek leta in pripravili plane za naslednje tm leto sedanjega srednjeročnega načrta. Pojem dohodka \% v zavest slehernega delavca v združenem delu, saj je od \k kako odvisen osebni dohodek, pa tudi redne mesečne akon-Hp. Ce smo dobro gospodarili, pri tem mislim predvsem na ■pnofl in ekonomičnost poslovanja in manj na »uspešnost« ■tosa/iju cen naših izdelkov in storitev, potem mora biti ustrezno Wnu rezultatu tudi višina naših OD. Zadovoljni smo, kadar V, OD gibljejo skladno z gibanjem življenjskih stroškov. To pa H da nam pogosto naše organizacijsko, delovno in poslovno SpM pobere inflacija, kateri pa mi sami z »ustreznimi« dvigali naših proizvodov pomagamo k njenemu bujnemu razcvetu. se nam ob pripravljanju naših planov za naslednje leto B dve dilemi oz. se nam ponuja kot skušnjava naslednja B ali naj ne bi že takoj v januarju enostavno »popravili« m akontacije OD za 20%, kolikor se za drugo leto predvideva Si dvig življenjskih stroškov ter temu primerno izvesti tudi JHfiADe ukrepe, torej vnaprej deliti nekaj, kar je sicer planiki pa še realizirano (čez leto pa bo kar bo!). Nekateri kolektivi k prakticirajo, in imajo preko celega leta »trdne, stabilne« OD m na trenutni poslovni položaj OZD in ne glede na trenutni m rezultat. S tem sicer povzročijo dokaj težav drugim organi-» združenega dela, ki svoje nagrajevanje uravnavajo sproti pN od sprotnih rezultatov gospodarjenja, vendar se na to Kotirajo, ker imajo svojo politiko, ki se je v vseh dosedanjih M v praksi dokaj obnesla. 's vendarle se sprašujem: ali je to resnično tudi prav, in kaj ti%d\\o, će bi tako prakso posnemali še vsi ostali kolektivi? I. S. lOGOVORI SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE iitnni objavljamo povzetke gradiv za sejo zborov kranjske iopačine, ki bo v sredo, 21. novembra ob 15. uri v sejnih dvo-"»iji« občinske skupščine. Delegati bodo obravnavali osnutek 11 politiki izvajanja družbenega plana kranjske občine v "m krtu, osnutek republiške resolucije, uresničevanje družbe-*« kranjske občine v zadnjih štirih letih in izhodišča za obli ■fakt* porabe v prihodnjem letu. Na seji bo govora tudi o -rfeanmtičnega. načrta za Jezersko in detajlnega urebanistič-»krajevno skupnost Zalog. ZBOROV ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Ni 6. in na 7. strani objavljamo gradivo za zasedanje vseh *jwlj)*ke občinske skupščine. Delegati bodo med drugim raz-Iftifl o stanju in možnosti razvoja kmetijstva v občini Skofja **«Biutku resolucije o uresničevanju družbenega plana občine m v leto 1980. Prometna vez prijateljstva dveh držav Uradna slovesna otvoritev del pri izgradnji predora Karavanke — Dr. Bruno Kreisky in Veselin Djuranović o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju Avstrije in Jugoslavije — Srečno vsem graditeljem predora na avstrijski in jugoslovanski strani Karavank JESENICE - Po večletnih prizadevanjih o izgradnji cestnega predora skozi Karavanke so se minuli petek uradno začela dela pri izgradni predora tako na jugoslovanski kot na avstrijski strani. Slovesne otvoritve so se udeležili zvezni kancler dr. Bruno Kreiskv, koroški deželni glavar Leopold Wagner, avstrijski minister za promet Kari Lausecker ter drugi predstavniki avstrijske vlade, z Jugoslovan-ske strani pa predsednik Zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton VratuSa, predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelić, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze in predsednik jugoslovanskega dela komisije za cestni predor skozi Karavanke Livij Jakomin ter drugi. Predsednik zveznega izvršnega vati prometne povezave s skupnimi sveta Veselin Djuranovič in avstrij- močmi in z medsebojnim razume-ski zvezni kancler dr. Bruno Kreiskv varnem. sta se najprej sestala v hotelu Kom- . . ,g . pas v Kranjski gori, kjer sta začela Nadaljevanje na i O. Sir. pogovore o sodelovanju obeh sosednjih držav. Nato pa so se visoki gostje odpeljali na Hrušico pri Jesenicah, kjer jih je ob prisotnosti številnih občanov Jesenic in okolice najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Jesenice Slavko Osredkar. Slavko Osredkar je izrekel prisrčno dobrodošlico uglednim gostom in poudaril željo vseh, da bi izgradnja karavanškega predora potekala nemoteno in v skupno zadovoljstvo vseh. Za njim je povzel besedo avstrijski minister za promet Kari Lausecker, ki je poudaril pomen izgradnje predora, ki pomeni nadaljevanje evropskih prometnih poti proti bližnjemu in srednjemu vzhodu ter povezuje obe sosednji državi, tako Avstrijo in Jugoslavijo, ki sta pripravljeni reše- Predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelić je spre govoril o pomembnosti izgradnje predora Karavanke, ki je najpo membnejši objekt na jugoslovanski cesti Bratstva in enotnosti. Mogočen steber kulture Delavsko prosvetno društvo Svoboda Tone Čufar z Jesenic, ki letos praznuje šestdeset let delovanja, je minuli petek počastilo svoj jubilej s slavnostno akademijo - Prireditev v jeseniškem gledališču je bila zgovoren dokaz plodnega društvenega razvoja Jesenice — Obiskovalce slavnostne akademije ob 60. obletnici ustanovitve DPD Svoboda na Jesenicah, med njimi so bili Vencelj Perko m nekateri drugi predvojni pa dolgoletni člani Svobode, predstavniki delavskih društev z avstrijske Koroške, prejšnji dobitniki čufarjevih plaket in družbenopolitični delavci iz jeseniške občine, je v uvodu pozdravil Joža Vari, ki že četrt stoletja vodi društvo. V slavnostnem govoru je opisal pomen in vlogo jeseniške Svobode v bitki za osvobajanje človeka in dela, označil pomembne mejnike v dolgoletnem delovanju društva in seznanil goste z današnjo aktivnostjo članstva Svobode. Jeseniško delavsko prosvetno društvo, v katerem so delovali vsi je- Nadaljevanje na 9. 8tr. PREDDVOR — V petek, 9. novembra, popoldne je bil v Preddvoru pri Kranju sestanek gorenjskih gospodarstvenikov s članom Zveznega izvršnega sveta in zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Metodom notarjem, o vprašanju zunanjetrgovinske politike Jugoslavije in nfemh ekonomskih odnosov s tujino. V livahni, tehtni in kritični razpravi so sodelovali mnogi predstavniki gorenjskih proizvodnih in trgovskih^ organizacij združenega dela, ki so ponujali tudi rešitve za sedanje težave pri usklajevanju zunanjetrgovinske bilance. Na zastavljena vprašanja in predloge, ki zadevajo pristojnosti republike Slovenije, je odgovarjal član Izvršnega sveta skupščine SRS Jernej Jan, sicer pa sta tako Metod Rotar kot Jernej Jan v svojih izvajanjih podprla prizadevanja gorenjskega gospodarstva za izvoz proizvodov, storitev in tehnologije. — 7. S. NASLOV: G LAS 2.STRAN TOREK, 13. NOVEMBRA Magistrala ob dnevu republike Letos bodo v Nišu dan republike počastili z otvoritvijo vzhodnega, 14 kilometrov dolgega kraka nove obvozne ceste proti jugoslovansko-bolgarski meji. Na odseku so že postavili vse potrebne objekte. Ko bodo magistralo izročili prometu, se bo znat no zmanjšala gostota motornih vozil, ki so morali sedaj voziti po glavnih mestnih ulicah. Hkrati v Nišu hitijo z gradnjo južnega kraka obvoznice proti Skopju. Ta odsek naj bi bil gotov julija prihodnje leto. Spodbuditi delo sosvetov Svet za družbenopolitični sistem pri RK SZDL je obravnaval predlog programov RTV Ljubljana za prihodnje leto in menil, da gre za dovolj strnjen prikaz dela obeh sredstev javnega obveščanja v prihodnjem letu. Kazalo pa bi pri oblikovanju predlogov programov v prihodnje bolj upoštevati in tudi spodbuditi delo sosvetov posameznih uredništev, hkrati pa bi bilo treba oddaje časovno uskladiti in jih tako prilagoditi poslušalcem in gledalcem. r Radovljica - V soboto. 10. novembra, je bilo v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici prvo tekmovanje gasilskih oddelkov civilne zaščite, ki se ga je udeležilo 41 ekip iz delovnih organizacij in iz krajevnih skupnosti radovljiške občine. Udeleženci so se na tekmovanje temeljito pripravljali in tudi pokazali zelo dobro znanje, čeprav vaje s hidrantom zaradi izredno slabega vremena niso mogli pripraviti. Med ženskimi ekipami je bila prva ekipa Ljubljanske banke skupaj s Službo družbenega knjigov-p rog ram sk i konferenci osnovne organizacije ZSMS v Tovarni kos in srpov. Stališča mladih namreč niso upoštevana, čeprav je delovna organizacija v kočljivem gospodarskem položaju, predvsem zaradi notranjih odnosov, ki jih bo treba čimprej razčistiti. Vse te naloge vsebuje program mladinske organizacije za naslednje leto, v katerem veliko pozornosti namenjajo tudi delu mladih delegatov, ki doslej niso povsem zadovoljivo opravljali svojih dolžnosti. Na konferenci so izvolili za predsednika Branka Filipčiča, za sekretarko pa Zdenko Truden. Člani predsedstva, teh je devet, so si delo porazdelili glede na področja mladinskega delovanja in pričakujeio, da bo zato uspeh ob koncu prihodnjega leta boljši. J. Kepic Danes, 13. novembra, se bo ob 10. uri sestal izvršni svet j«, občinske skupščine. Člani sveta bodo razpravljali o predvi naložbah v jeseniški občini za prihodnje leto ter obravnavali nalog za uresničevanje družbenega plana razvoja občine za obdobje 1976—1980 v 1980. letu, osnutek odloka o pr„ občine Jesenice za prihodnje leto in osnutek analize o uresnic programa razvoja malega gospodarstva v jeseniški občini . tega bodo pregledali analizo o preskrbi prebivalstva v občini niče, razpravljali o osnutku odloka o spremembah in dop. odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in seu, z informacijo o možnostih rešitve problema parkiranja tc vozil na Jesenicah. (S) KRANJ Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj, Jok I sklicuje jutri, v sredo, posvet sekretarjev osnovnih organi*^ Sekretarji se bodo seznanili z aktivnostjo komunistov in um organizacij po 5. seji CK ZKS in 8. seji CK ZKJ, razpravljali pa 1 tudi o uveljavljanju stališč komiteja do gradiva občinske skupf ki obravnava izvajanje družbenega plana v zadnjih štirih letaV osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v tali Včeraj je bilo v Kranju zasedanje občinske konferenc Na njej so razpravljali o osnutku gradiva za volilno konti republiške konference SZDL, o nalogah SZDL pri uveljavljanj«! gatskega sistema in o predlogu stališč do praznovanja soT jelke v kranjski občini. RADOVLJICA V petek, 16. novembra, bo v dvorani Gozdnega gospodarstva problemska konferenca sindikata v sestavljeni organizaciji zdruh. dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva. Na seji bodmi, navali probleme uresničevanja srednjeročnega plana sestavljen«? o» nizacije GLG od leta 1976 do 1980 ter planiranje v sestav nizaciji za naslednje srednjeročno obdobje. J Nova mladinska organizacija Tržič — Zc več let so si mladi v tržiški poslovni enoti Mesoizdelki prizadevali, da ustanovijo osnovno organizacijo ZSMS. To iim ie pred kratkim le uspelo. Program dela, ki so ga ob tej priliki sprejeli, ni obsežen, saj se zavedajo, da so začetniki. Večina njihovih akcij bo usmerjena k sodelovanju z občinsko konferenco, povezati pa se na-vršnem svetu pa je o njej razprav- meravajo tudi z drueimi osnovnimi ljal že svet krajevne skupnosti Ko- organizacijami ZSMS. vor. Dal je nekaj pripomb tehničnega značaja, ki pa na zasnovo ne bodo bistveno vplivale. Po sklepu izvršnega sveta bodo arhitektonski zazidalni načrt javno razgrnili v oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Tržič, predstavniki delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in seveda občani pa si ga bodo lahko ogledali tudi v prostorih krajevne skupnosti in posredovali morebitne pripombe oziroma predloge. O načrtu bo krajevna skupnost Kovor skupaj z Arhitekt birojem pri- J1.'3- *} Predlogu bo te dni razprav pravila tudi javno razpravo. 'Ja,a skupščina občine Tržič. H-J- H. J. J. Kepic Erjavšek kandidat za pravobranilca Tržič — Na minuli razširjeni seji predsedstva občinske konference SZDL Tržič so izrekli podporo Vla-dimirju Erjavšku, vodji splošnega sektorja v Zlitu, kandidatu za družbenega pravobranilca samoupravljanja. O predlogu I jala še skupšči Bohinjska Bistrica — Bohinjska Bistrica je v nedeljo, II. noivmbm p* borce NOB nekdanje člane Jeseniško-bohinjskega odreda, ki so um* redni letni občni zbor. Navzočih je bilo preko sto članov, med katrnmni tudi sedanja sekretarka OK ZKS Radovljica Vlasta Vidic, ki so kot (»cenili dosedanje delo odbora odreda. Na zboru je bil izvoljen mx x Ivan Leban z Jesenic za njegovega predsednika in Franc Jenu, \ njegoi«ili 20-letnico Delavske univerze Radovljica. Ob tej priložnosti so ti uspelem obdobju Delavske univerze, kije v vseh teh letih zado-'/'uljalfi svoje poslanstvo ter o njenih prihodnjih nalogah in usme-"/ prunbvi so podelili tudi več priznanj vsem, ki so sodelovali z '•'Uuverzo. Med drugimi so priznanja prejele tudi družbenopotitič Radovljica in skupščina občine Radovljica. - Foto: F. [tfiiranje in sindikati ihodek je najpomembnejši /janizacijah združenega dela morajo posebno osnovne orga-i /veze sindikatov posvetiti vso pozornost planiranju, kajti at«ocene sedanjega planiranja so pokazale, da so bili planski erti sestavljeni večinoma v ozkih krogih, bili so preveč for-ddavci pa z njimi premalo seznanjeni. Prav tako so bili plani jeni, niso vsebovali in ne predvidevali razvoja dohodkovnih , predvidevana rast porabe, produktivnost in čisti dohodek bila v skladu z osebnimi dohodki. Za počasno uveljavljanje „ekonomskih odnosov se upravičeno iščejo vzroki v pre-iaktivnosti družbenopolitičnih organizacij ter tudi v pomanj-ffl spremenljivih sistemskih rešitvah. Wdjne usmeritve nadaljnjega razvoja se bodo morale izkazo-'$obvladovanju dohodka, saj je najvažnejša kategorija planirata dohodek. V srednjeročne programe bo treba upoštevati prihodek, sindikati pa odločno zagovarjajo, da bi se morale jdni menjavi združiti sredstva za dogovorjeni program, za vse ifcar bi želeli več, bi morali nameniti sredstva iz dela čistega j, ki je namenjen za osebno porabo. Pri sredstvih za investi-Kmorali nujno zmanjšati krediti, saj nove objekte prva leta ii bremenijo velike anuitete, prva leta tako nerentabilno >o. V srednjeročnih planih za naslednje obdobje bodo po ' .run temeljnih organizacijah združenega dela morali izdelati ')>.<> delitvi dohodka in delitvi po delu, zato naj bi družbeni v/edelili plansko višino dohodka na enoto dela, vsebovali pa li plansko razmerje med čistim dohodkom in dohodkom 'Haeao porabo. Do zdaj teh področij družbenopolitične skupnosti * 'm tehtno in dosledno razpravljale. bfco bodo morale zdaj prav osnovne organizacije sindikatov Ti učencev Ivo Lola RI- V>diiča za programske Sn razvoja osnovnih Sol S« občini do leta 1990. ., u območje, ki ni I urbanističnim ali zazi-I :ni,nom. Domplan kot ^organizacija je pripra-'toiUtićno dokumentacijo [fe/vanju s krajevno skupkim pa so bila pridob-■rft potrebna soglasja, b in smernice pristojnih I r organizacij ter skup-x»madokumentacija obse-fitoi del in pravilnik za % kar naj zagotovi enot-%lavG celote s skupnimi btuni, kakor tudi upošte-[arficnih prostorskih ele-p Tako detajlni red zago-0to vseh značilnosti, ij k medsebojna razmerja • r, kmetijskih površin, aa*&d»Ine površine kot tudi *X'Va neorganizirano novej- 1 ■/-/,. ki kazi značilnosti < m'"1' -i naselij. ■----_J DOGOVORIMO SE Ocena uresničevanja družbenega plana in resolucije Povsod nismo uspeli Podatki o razvoju kranjske občine v zadnjih štirih letih vzpodbudni, čeprav zapisani cilji pri zaposlovanju, mednarodni menjavi in investicijah niso bili uresjiičeni — Tudi letošnji razvoj občine na splošno dosega planirano, čeprav so pomanjkljivosti iz prejšnjih let prisotne tudi letos Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije določa, da moramo na vseh ravneh najmanj enkrat letno analizirati in oceniti uresničevanje družbenih planov za tekoče leto ter ugotovitve upoštevati pri sestavljanju razvojne resolucije za prihodnje leto. Kranjska občina že nekaj časa sprotno ? analizira in spremlja svoj razvoj, zato je letošnja analiza uresničevanja družbenega plana 1976- 1980 usmerjena predvsem k letošnjemu letu, za nazaj pa povzema le glavne ugotovitve. Čeprav splošni pogoji gospodarjenja vedno niso bili najugodnejši, se je kranjska občina zadnja štiri leta vzpodbudno razvijala. Družbeni proizvod je vsako leto naraste! za več kot 9 odstotkov, industrijska proizvodnja vsako leto za skoraj 11 odstotkov, družbena produktivnost je letno naraščala za 7 odstotkov, delež produktivnosti v rasti družbenega proizvoda pa je presegal 75 odstotkov. Hitreje od družbenega proizvoda, in to je razveseljivo, so naraščala tudi sredstva za reprodukcijo. Vendar povsod hotenjt družbenega plana niso bila dosežena. Zaposlovanje je bilo višje od predvidevanj, prav tako pa izvoz se ne pokriva uvoza. Tudi uresni- čitev vseh nalog na področju investiranja ni bila mogoča. Če upoštevamo samo leto 1979, torej letos, se nekatere slabosti ponavljajo. Gre za uveljavljanje in razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Letos je bil dosežen največji napredek pri planiranju, za ostala področja pa takšna ugotovitev ne velja. Kranjska občina ne dosega planiranega pri investicijah, pri zunanjetrgovinski menjavi in pri odpravljanju strukturnih neskladij gospodarstva, kar seveda ni enostavna in preko noči uresničljiva naloga. Tako kot drugje tudi kranjski občini ni uspelo brzdati cen, bolj pa je bila uspešna pri cenah, ki so v njeni pristojnosti. Vzpodbudnejsi rezultati so doseženi pri rasti družbenega proizvoda, produktivnosti, delitvi ustvarjene vrednosti in pri sredstvih, namenjenih za reprodukcijo gospodarstva. Vendar pogoji gospodarjenja niso bili nikdar letos stabilni. Pozitivna ocena velja tudi urejanju urbanističnih zadev, uresničevanju nalog na področju pravosodja, uprave in gospodarske zbornice, še posebej pa pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Se posebno razveseljivo je, da se v kranjski občini na vseh ravneh uveljavlja sistem družbenega planiranja. Vse letošnje naloge so odgovorni nosilci planiranja dosledno uresničevali. Želja elezerjanov uresničena Urbanistični načrt bo pomagal k razvoju Sprejem urbanističnega načrta Jezersko, kakor je predviden po urbanističnem programu za območje občine Kranj, zahteva specifičen položaj Jezerskega z vodilnim naseljem Zgornje Jezersko, sicer pa območje urbanističnega načrta obsega še naselje Spodnje Jezersko, dolinski del Ravenske Kočne, dolinski del Makekove Kočne, del doline reke ' okre in Komatevro s pobočji. Specifični položaj Jezerskega je v tem, da je to območje najbolj oddaljeno od Kranja kot kraja zaposlenosti večine aktivnega prebivalstva Jezerskega. Ta ugotovitev in stalno upadanje števila prebivalstva zaradi desagrarizacije ter nazadovanje drugih proizvodnih dejavnosti kot tudi stalnega naraščanja dnevne migracije delovne sile v Kranj in drugam zahteva, da se tako stanje sanira z ustreznim urbanističnim dokumentom, ki 'naj zagotovi hitrejšo rast vodilnega naselja kot centralnega naselja v turistično re-krecajiskem prostoru Jezerskega. Urbanistični načrt poudarja bodočo vlogo Jezerskega kot turistično rekreacijskega centra, kjer se bo lahko uveljavljalo tudi klimatsko zdravljenje očesnih in drugih bolezni, razvoj kmečkega turizma in perspektivnih kmečkih gospodarstev. Območje urbanističnega načrta obsega tudi visokogorske komplekse pri Češki koči in na Ledinah, njihova zaledja kakor tudi kompleks severnega, zahodnega in jugozahodnega pobočja Mlinarjevega sedla na Malem vrhu. Gre torej za prostor v mejah bodočega kamniško-savinjsko-karavan-škega krajinskega parka, ki naj bi bil namenjen rekreaciji v naravi, planinstvu in naravoslovni rekreaciji; skratka, gre za zavarovanje bodočega naravnega parka, ki naj v skladu s primarnimi gospodarskimi dejavnostmi (kmetijstvo, gozdarstvo) zagotovi ustrezen razvoj turizma in rekreacije. Ob takih ugotovitvah in predvidevanjih naj predloženi urbanistični načrt omeji stihijsko zazidavo, kvarjenje kvalitet krajine, posebej pa onesnaževanje okolja; po teh predvidevanjih in ugotovitvah skuša predloženi urbanistični dokument reševati tudi problematiko populacijske in gospodarske stagnacije celotnega prostora. Kako se bomo ravnali prihodnje leto Manj nepričakovanih pretresov Prihodnje leto je pričakovati mirnejša in manj vznemirljiva gospodarska gibanja, kar utegne ob stabilizacijskih prizadevanjih povzročiti tudi nižje stopnje rasti Osnutek letošnje resolucije 0 politiki izvajanja družbenega plana kranjske občine /a prihodnje leto se razlikuje o enakih dokumentov v preteklih letih. V letošnjem osnutku je opredeljeno le tisto najpomembnejše za uresničevanje družbenega plana v zadnjem letu sedanjega srednjeročnega obdobja. Sestavljala osnutka resolucije predvidevajo težke gospodarske razmere in zaradi tega mirnejše gospodarske tokove ter manjše stopnje rasti kazalcev uspešnosti gospodarjenja. Po drugi plati pa tak položaj ob stabilizacijskih prizadevanjih napoveduje stabilnejše razmere v gospodarstvu. Družbeni proizvod naj bi se povečal za največ 8 odstotkov, zaposlenost za 2 odstotka, izvoz utegne bolj pokriti uvoz, investiranje pa naj bi ostalo na ravni letošnjega leta. Rast osebnih dohodkov bo nižja od rasti dohodka, pod rastjo družbenega proizvoda pa bo tudi rast sredstev za vse oblike porabe. Kranjčani so v osnutek resolucije zapisali najpomembnejše naloge za prihodnje leto. Na prvo mesto so postavili razvijanje in krepitev delegatskih samoupravnih odnosov. Na voljo so številne analize tega področja. Uspešneje in dosledneje bo treba uresničevati načelo delitve po delu, oblikovati trajne samoupravne in dohodkovne odnose med udelženci, ki skrbe za preskrbo prebivalcev kranjske občine. Cilj vsega tega je ustanovitev interesne skupnosti za preskrbo, pri tempa so pomemben člen potrošniški sveti. Delitev ustvarjene vrednosti bo morala postati še spodbudnejša. Materialna osnova združenega dela se mora krepiti. Skupščina bo sodelovala pri tem s Službo družbenega knjigovodstva. Pozornost bo veljala urbanističnim in zemljiškim zadevam, kjer bo nujno sodelovanje stanovanjske, komunalne in zemljiške samoupravne interesne skupnosti. Osnutek resolucije bo šel po razpravi na seji skupščine 21. novembra v javno razpravo, ki mora biti dobro pripravljena in temeljita, saj resolucija ni dokument postranskega pomena. Splošna poraba in proračun prihodnje leto Oblikovanje sredstev za financiranje splošne porabe v občini Kranj /a leto 1980 mora biti odvisno od rasti ustvarjenega družbenega proizvoda. Na tej osnovi planirana stopnja rasti splošne porabe pomeni realno rast za 7,5 %. Ob upoštevanju vpliva cen (cca 10%) pomeni nominalno povečanje za 18,2 %. Takega povečanja proračunski prihodki ne bodo zagotovili, zato se delež sredstev za splošno porabo v proračunskih sredstvih povečuje nesorazmerno s sredstvi, ki sicer ne sodijo med proračunske izdatke, pa s posegi razbremenjujemo pritisk na sredstva gospodarstva. V okviru sredstev za splošno porabo bodo zagotovljena sredstva za tiste naloge, ki so z ustavo, zakoni ali drugimi predpisi opredeljeni kot funkcija družbeno-politične skupno- (podatki v tisoč din) sti. V letu 1980 bo izvršena reorganizacija upravnih organov in bo po-' trebno zagotoviti tudi sredstva za izvajanje novih nalog. Zagotavljanje sredstev za delovanje delovnih skupnosti upravnih organov in pravosodnega sistema sloni na izhodiščih, da se bodo osebni dohodki zaposlenim povečali za! 17%, nove zaposlitve do 2 %, sredstva za materialne izdatke od 15—20 odstotkov in sredstva za sklade 15 odstotkov. Osnova za pridobivanje dohodka pa so družbeno dogovorjene osnove in merila. Sredstva za financiranje organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter krajevnih skupnosti naj bi se povečala za stopnjo rasti splošne porabe. Ocenjujemo, da bodo prihodki proračuna realizirani: 1979 140.018 8.700 10.770 159.488 davki takse ostali prihodki Skupaj Osnutek razporeditve proračunskih prihodkov po glavnih namenih 1980 164.655 9.695 12.410 186.760 indeks 118 111 115 117 01 — Dejavnost organov DPS 0*2 — Ljudska obramba 03 - Dejavnost DPO in društev 04 — Negospodarske inve- sticije 05 — Socialno skrbstvo 06 — Komunalna dejavnost 07 — Dejavnost KS 08 - Odstopljeni prihodki 09 — Intervencije v gosp. 10 — Tekoča prorač. rezerva 11 — Obvez, iz preteklih let 12 — Sredstva rezervi sklada SKUPAJ RAZPOREJENO Stran za delegatsko odločanje na osnovi gradiva Indok služb*- kranjske skupščine pripravil Jože Kosnjek Ocena realizacije 1979 90.787 9.888 9.385 2.959 4..387 5.550 ■1.970 25.700 1.590 2.085 8(K) 2.387 159.488 Predlog 198() 114.165 14.877 11.200 1.550 5.251 5.550 4.720 21.465 1.800 2.801 580 2.801 186.760 Indek.1- 125 150 119 52 120 100 119 84 113 134 72 117 117 Takt* kot nova osnovna Hola na Planini bodo tudi drugje v kranjski občim rasli objekti za vzgojo in izobraževanje. Delegati kranjske občinske skupščine bodo na prihodnji seji razpravljali o programski usmeritvi razvoja osnovnih šol do leta 1990. Družbenopolitični zbor je na zadnji seji usmeritev spre Jfl. i• sredit pa bosta ti njej razpravljala Se zbtfr krajevnih skupnosti in zbor združenega dela — Foto: F. Perdan Večina pripomb upoštevanih Delegati kranjske občinske skupščine bodo na prihodnji seji razpravljali o predlogu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike. Osnutek dogovora je bil do 20. septembra v javni razpravi. 141 pripomb so posredovali udeleženci javne razprave in večina jih je bila v predlogu odloka upoštevanih. Nekateri manj pomembni členi, ki so le ponavljali različne že zapisane ugotovitve, so v predlogu izpuščeni. Natančneje kot v osnutku je v predlogu obdelano ugotavlja-• njc in priznanje delovne zmožnosti. Spremembe so pri obveznostih organizacij združenega dela do izobraževanja svojih delavcev ob delu. Največ sprememb je doživel del, ki govori o organu za spremljanje izvajanja dogovora. Za to je v predlogu oblikovan predlog za ustanovitev odbora podpisnikov in njegovega izvršnega odbora. Natančnejše je opredeljena odgovornost. Za kršilce so predvidene hujše kazni kot doslej. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je o predlogu družbenega dogovora razpravljal in meni, da je zrel za obravnavo in sprejem na občinski skupščini. DOGOVORIMO SE SK.LOKA vi9 r 13. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 21. novembra, ob Iti. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Poljanska cesta 2 9. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki bo v sredo. 21. novembra, ob 13.30 v mali sejni sobi občinski1 skupščini'. Poljanska cesta 2 Dnevni red ZA SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: — ugotovitev sklepčnosti zbora — potrditev zapisnika 8. seje družbenopolitičnega zbora z dne 24. 10.1979 ter poročilo o izvršitvi sklepov — osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine 1975 - 1980 - predlog aneksa k srednjeročnemu programu stanovanjske graditve v občini Skorja Loka za obdobje 1976 - 1980 — predlog odloka o proračunu občine za leto 1979 — stanje in motnosti razvoja kmetijstva v občini Skofja Loka — osnutek dogovora o oblikovanju družbenega sveta in osnutek odloka o družbenem svetu za vprašanje prostora in varstva okolja — potrditev statuta raziskovalne skupnosti občine Skofja Loka — soglasje k statutu stanovanjske skupnosti občine Skofja Loka — delegatska vprašanja ZA SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI - izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov - potrdilo zapisnika 12. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 24. 10. ter poroCila o izvršitvi sklepov - osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine 1975- 1980 v letu 1980 - predlog aneksa k srednjeročnemu programu stanovanjske graditve v občini Skofja Loka za obdobje 1976 - 1980 - stanje in možnosti razvoja kmetijstva v občini Skofja Loka - osnutek dogovora o oblikovanju družbenega sveta in osnutek odloka o družbenem svetu za vprašanja prostora in varstvo okolja - potrditev statuta Raziskovalne skupnosti občine Skofja Loka - soglasje k statutu Stanovanjske skupnosti obCine Skofja Loka - predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča - predlog odloka o dopolnitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelizacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Lučinah — predlog odloka o dopolnitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemlji, šči, prepovedi parcelizacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Dražgošah - OMnutek odloka o ureditvi nekaterih zadev s področja zasebne obrti v občini Skofja Loka — informacija o sklenitvi samoupravnega sporazuma o gradnji ter financiranju stroškov enostavne in razširjene reprodukcije loške kanalizacije in čistilne naprave, na katere se priključuje območje od Stražišča do Zabnice — delegatska vprašanja Za malenkost večji prihodki Proračun občinske skupščine za letos je bil sprejet konec februarja. V njem je planiranih 64,580.000 dinarjev prihodkov, 63,943.000 odhodkov in 637.000 din tekoče proračunske rezerve. V devetih mesecih so znašali prihodki 50,556.114 dinarjev ali 78 odstotkov plana, odhodki pa 42,065.415 din ali 65 odstotkov plana. I/, tega je razvidno, da je bilo prihodkov za 3 odstotke več, kot so jih za 9 mesecev planirali. Do konca leta pa računajo, da bo plan presežen za 4,180.000 dinarjev. To pa pomeni, da se bo nateklo 68,760.000 dinarjev ali za 28 odstotkov več kot lani. Ker pa sredstva za splošno porabo ne smejo naraščati hitreje od družbenega proizvoda, se nominalno lahko povečajo le za 22 odstotkov. Predlog odloka o spremembi občinskega proračuna je obrav naval izvršni svet, ki je predlagal, da bi prosta sredstva, če bi jih bilo kaj ostalo, ob koncu leta porabili za potrebe prosto rov državnih organov. Ce pa bi bili prihodki pod planom, pa se ustrezno zmanjšajo sredstva za gradnjo prostorov državnih organov, kot tudi sredstva za osta le namene. V kolikor pa bi pri hodki porasli bolj kot dovoljuje resolucija, se denar razporedi za posege v gospodarstvo. lili" lllk llllll ■■ .V i w mm *sm a- ■ JF* Za prihodnje leto bodo še strožja merila za investiranje. Osnutek resolucije za leto 1980 Planiranje v zaostrenih pogoj gospodarjenja Družbeni proizvod naj bi porastel za 5, industrijska proizvodnja za 5 do 6, vlaganja prav toliko, zaposlovanje pa za 2 odstotka Čiščenje vode v loški' čistilni napravi Na osnovi triletnih prizadevanj je pripravljen samoupravni sporazum o gradnji in financiranju enostavne in razširjene reprodukcije loške kanalizacije in čistilne naprave, na katero se priključuje področje od Stražišča do Žabnice. S primerjalno študijo je bilo namreč ugotovljeno, da je dolgoročno gledano odvajanje in čiščenje odpadnih voda območja občine Kranj od Stražišča do Žabnice ceneje, če se te vode čistijo v loški čistilni napravi. Izračunano je tudi, da je za dobo 15 let ceneje čiščenje v lastni čistilni napravi v 2abnici, vendar bi se v tem primeru slabo očiščene vode ali, če bi bila čistilna naprava v okvari, vode stekale po regularni strugi potoka Žabnica in ponikale v podtal Z dziroma na ključne probleme ekonomskega razvoja letos, zlasti visok deficit v zunanjetrgovinski menjavi, težnje OZD o uvozu opreme, tehnologije in repromateriala, neustrezna sestava investicij, usmerjenost na domači trg, neskladja med cenami posameznih proizvodov, bo potrebno vrsto ukrepov za normalizacijo gospodarskih razmer. Vendar pa predlagani ukrepi pogosto zvodenijo, ker se gospodarstvo kot negospodarstvo vse preveč zanašajo na sistemske ukrepe. Zavedati se prav tako treba, da bo gospodarski položaj prihodnje leto težaven, vendar pa vse kaže, da se večina kolektivov zanaša na rešitev problemov, brez, da bi tudi sami pomagali. Najlepši primer je planiranje investicij in vseh oblik porabe. Želje OZD po investiranju, uvozu nico Sorskega polja, katerega vode opreme in repromateriala kot po bodo črpali za loški vodovod. Zato raznih kreditih se namreč ne zmanjšujejo. Zato naj .bo predla je interes, da se vode stekajo v loško čistilno napravo. V sodelovanju /. INIX)K centrom pripravila I.. Bogataj r Za lepše okolje V škofjeloški občini pripravljajo ustanovitev družbenega sveta za vprašanja prostora in varstva okolja Urejanje prostora in varstvo okolja predstavljata že vrsto let eno ključnih vprašanj občine, saj je za pravilno in smotrno izrabo prostora vezan celotni gospodarski in družbeni razvoj. Zato je bilo oblikovnano mnenje, da se najprej oblikuje v občini družbeni svet za vprašanja prostora in varstvo okolja. Pripravljen je že osnutek dogovora in odloka o ustanovitvi. Oba urejata bistvena vprašanja o delovanju družbenega sveta. Določata udeležence v delu družbenega sveta, področje za katero se oblikuje družbeni svet, delovno področje družbenega sveta, način delegiranja delegatov udeležencev in drugih v delu sveta in njihovo odgovornost, koordinacijski odbor družbenega sveta in njegove pristojnosti itd. Poleg udeležencev, ki so navedeni v osnutku pa lahko tudi drugi sedelujejo v svetu, predvsem so to znanstveno-raziskovalne in druge samostojne organizacije in skupnosti, društva, krajevne skupnosti in delovne organizacije. Treba pa bo še konkretneje izoblikovati predlog katere samoupravne skupnosti in organizacije bodo zaradi svoje dejavnosti že članice sveta in katere bodo vabljene k razreševanju posameznih vprašanj. Potrebni bodo tudi konkretni dogovori s strokovnimi oziroma znanstveno-raziskovalnimi organizacijami oziroma posameznimi strokovnimi delavci o njihovem sodelovanju v družbenem svetu. Denar za delovanje družbenega sveta mora zagotoviti občinska skupščina v proračunu. Ta obremenitev proračuna bo enaka kot za ostale organe, razen za sodelovanje znanstveno-ragiskovalnih organizacij oziroma posameznih znanstvenih delavcev. Ostaja pa odprto vprašanje ali naj se k naštetim udeležencem pripiše še kdo, giede na problematiko, ki jo družbeni svet obravnava. gani osnutek resolucije spodbuda vsem načrtovalcem in oblikovalcem planskih dokumentov v gospodarstvu za kritično oblikovanje dokumentov, ki naj bodo takšni, da jih bo v praksi moč uresničiti. Ključni problemi razvoja, ki so značilni za letos so premajhna usmerjenost v izvoz, pretirana rast zaposlovanja in premajhen delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda, prenizka udeležba negospodarskih investicij in slabo zadovoljevanje potreb po storitvah družbenih dejavnosti, slabo obvladovanje materialnih stroškov proizvodnje, velika odvisnost od uvoženih virov energije, velika zadolženost, inflacija in ne nazadnje izredno slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih in novo-zaposlenih. Da bi te negativne tokove prihodnje leto omejili, bodo pred- J Statut raziskovalne skupnosti Raziskovalna skupnost je predložila statut v potrditev občinski skupščini. Komisija za samoupravne akte pri občinski skupščini predlaga delegatom, da potrdijo statut raziskovalne skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost pa je zaprosila za izdajo soglasja občinske skupščine za statut te skupnosti. Tudi za ta statut je komisija za samoupravne akte ugotovila, da je v redu in predlaga delegatom, da izdajo soglasje. nostne naloge uresničevanje samoupravnega sistema odnosov s tujino, dohodkovne povezave in združevanje sredstev namesto kreditiranja, skladnejša razmerja v ustvarjanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka v korist krepitve reproduktivne sposobnosti gospodarstva, delitev po delu in nadaljnje uveljavljanje sistema družbenega planiranja in pripravljanje novega srednejročnega plana, ki naj bo osnova za spremembo sestave proizvodnje in odpravljanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. DRUŽBEN PROIZVOD VEČJI ZA 5 ODSTOTKOV Na osnovi dosedanjih rezultatov razvoja in -zgoraj omenjenih usmeritev v škofjeloški občini predvidevajo, da bi bilo v prihodnjem letu moč doseči 5 odstotno rast družbenega proizvoda. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrijska proizvodnja, planirano rast pa bo lahko dosegla s povečevanjem izvoza in večjim deležem produktivnosti. Investicije v osnovna sredstva naj bi porasle za 5 do 6 odstotkov. Kreditov bo manj, zato se bodo dogovorjena merila še zaostrila. Pri novih naložbah bodo imeli prednost objekti in oprema, ki se bo financirala na podlagi sovlaganj oziroma združevanja sredstev; Gorenjska predilnica in Bača Podbrdo za proizvodnjo preje volnenega otipa; SGP Tehnik in Cementarna Trbovlje za povečanje proizvodnje cementa; MIG in Kolinska Ljubljana za gradnjo tovarne strukturnih rastlinskih beljakovin; Odeja in Teksti I-promet Zagreb za izgradnjo skladiščnih prostorov; Jelovica in 5. maj Pula za nakup opreme za izdelavo stavbnega pohištva, Alpina Žiri za ureditev prodajalne na Kraigherjevi ploščadi in Rudnik urana Žirovski vrh. Prednost imajo tudi objekti, ki se financirajo s samoprispevkom. To pa so naslednje investicije: gradnja šole v Selcih in kulturno družbenega centra v Selcih. Med družbenimi objekti pa bodo imeli prihodnje leto prednost šola za usmerjeno izobraževanje, dijaški dom, obnova delavnice v Centru slepih in večnamenska hala v Podlubni-ku. Poleg tega pa objekti in naprave stanovanjsko-komunalne gradnje in PTT infrastrukture ter objekti, ki jih načrtujejo krajevne skupnosti. Absolutne prioritete bo deležna realizacija srednjeročnega plana stanovanjske gradnje v občini in odkup in priprava zemljišča za gradnjo v Frankovem naselju. Prav tako ima prioriteto na tem področju razvojno-raziskov naloga za uvajanje sončne gije v praktično uporabo in naj bi prihodnje leto odkupili i pripravili zemljišča za mi vas za Kamnitnikom. Investicije v opremo pa so stavljene tako, da bodo oi čile pomembno povečanje in racionalno nadomeščale surovin in reprodukcijskega teriala. PRISPEVEK ZA NOVEGA DELAVCA Ne glede na vire financir naj bi v letu 1980 investitorji vsaki investiciji v industriji obrti morali zagotoviti z« vsak ga novozaposlenega delavca predračunski vrednosti ini cije 1,5 milijona dinarjem denar bo porabljen za ko no urejanje zemljišč, za sevanje kmetijstva in za Prispevka ne bo potrebno! čati investitorjem, ki bodo dili v nerazvitih področjih ne — Sorica, Lučine, Davci investitorji, ki vlagajo proii njo, ki je namenjena za ii tisti, ki bodo z investicijo večji dohodek kot je pop dohodek v ŠR Sloveniji in meni, da pride do s pot med TOZD o prerazpoi delavcev. Znesek morajo zagotoviti investitorji, če pa se po tal ku investicije ugotovi, da njujejo merila za oprostitev, jim prizna znesek pri porai KMETIJSTVO IN TRGOVI? Kmetijstvo, trgovina, go* stvo, turizem in obrt zaostajaj«* razvoju, zato bo tem pano posvečena posebna po tor Tako bo Kmetijska zadruga bela za modernizacijo zai gospodarstev, MIG bo dof. silosne celice, rekonstruiral šalnico, uredil deponijo odp kov in topilnico masti ter ob za predelavo mesa. GG pa bo naprej urejal traktorske vl«_ Prednost bo dana tudi iagradi in nakupu trgovskih lokalov storitveni obrti. IZVOZ VEČJI ZA 10 ODSTOTKOV Prodaja na tuje naj bi se hodnje leto povečala za 10 stotkov in bi se celotni pri) dosežen na tujem trgu, pov za 10 odstotkov in bi znašal milijonov dinarjev. Uvot pa bi porasel za 3 odstotke, v »t turi materialnih stroškov p« bi se znižal na račun doma* surovin. Število zaposlenih naj bi slo za 2 odstotka, kar pomeni, bi lahko na novo zaposlili novih delavcev, rudnik pa upoštevan posebej in bo v našlo delo 60 novih delavcev. Sredstva za skupno in %\ porabo bodo rasla po stopnji kot naj bi se povečtv družbeni proizvod. IJPJtfl. NOVEMBRA 1979 7.STRAN GLAS Večja pomoč hribovskim kmetijam samoupravne stanovanjske skupnosti bo dopolnjen program t ((radnje. tdbišča na vseh koncih W prihodnje leto se bodo odprla gradbišča hi krajih, vendar v škofjeloški občini še Po ni dovolj možnosti za stanovanjsko grad-Vzrok je pomanjkanje urbanistične doku-te - Vsa gradnja bo družbeno usmerjena skupščina je že leta program stanovanjske to srednjeročno obdob-r&vosprejete urbanistič-/ntarije, ki omogoča nali planiranje, je stanovanja/št predlagala dopolnitev i Prelagala je, da se ob-jtr bo letos ali prihodnje pditi ali pa se bo zanje ^ dokumentacija, bolj | opredelijo. -jske bloke bodo gradili >;ki, Železnikih, Žireh in r>i V Skofji Loki so v JZ h predvidene površine v * . oa Plevno in v Frankovki. V Železnikih bodo čaru in na Trnju. V Ži-Vari vasi in na Jezerih, v ■ni pa na desnem bregu .Blatah. Podrobnejše Io-/>seg del so ali pa še izlili z zazidalnimi načrti. |k kBc pa naj bi zrasle v nad Plevno, za Kamnit-!> • tetečah, Dašnjici, v Želez-ii i v/inah in v 2ireh. V Stari v določen zazidalni kom-fcen« od ceste Skofja Lo-toiki, v približni velikosti hektara in bo na njem ^tfanovanjskih hiš. Za ob- močje nad Plevno bo izdelan zazidalni načrt na podlagi republiškega javnega natečaja, ki bo opredelil način in vrsto pozidave. Za Kamnit-nikom pa je na ha velikem zemljišču predvidena gradnja 15 montažnih hiš, ki bodo ogrevane s pomočjo sončne energije in drugimi sodobnimi ogrevalnimi sistemi, ki jih bo v jelovške hiše vgradila Jelovica. V Retečah bodo nove hiše zgradili severno od železniške proge, za katere je pripravljeno 5 ha zemljišča. Predvidena je gradnja 24 montažnih hiš in 5 hiš z delavnico. V dolini Dašnjice pa je na površini 5,7 ha predvideno 78 stanovanjskih hiš, od tega 23 atrijskih* in 55 vrstnih hiš. V Dražgošah je za stanovanjsko gradnjo določenih 4 ha zemljišča, v Lučinah pa hektar več. Za obe območji bo izdelan zazidalni načrt. V Žireh se bo nadaljevala gradnja po zazidalnem načrtu, in sicer bodo gradili vzhodno od zadružnega doma. Dopolnilo k srednjeročnemu programu je obravnaval izvršni svet, ki je ugotovil, da ni zajeta gradnja v Dolenji vasi, zato bodo tam in v še nekaterih drugih krajih začeli graditi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. DOGOVORIMO ŠE ilo o uresničevanju sklepov ^družbenopolitičnega zbo-%tega zasedanja zbora i dela in zbora krajevnih skupičine občine Skofja '«2(10.1979 sklepov iz zapisnika J^hmopolitičnega zbora in 1* zasedanja zbora zdru-* feb in zbora krajevnih u* ^ z dne 24.10.1979 je bil ' Milanom predsedstva in V4 *wrta ter upravnim orga-*j mi skupščine in drugim k * neposredno izvajanje. ijV Wm o dopolnitvah družit** trn razvoja občine Skofja noj %M, v katerega so bili »fe prejeti popravki, je bil pobil "4emu vestniku Gorenjske rad '*> i uradnem glasilu. m je tudi družbenopoli-' *» 1 vprejel informacijo o i v 'rju usmeritev izvršnega "v daljnji razvoj stanovanj-1 M V//Jars(va v občini, bo iz-i»erf 'ždaljeval z začrtanimi I i ilih in pripombah ob-//ne do predloga sta-[ * u priporočil Skupščine ra nadaljnji razvoj MM družbenoekonomskih tanovanjskem gospodarji ter do predloga Ntau o stanovanjskem ' . „1 predloga /,a izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih s tezami za osnutek zakona so bile seznanjene skupine delegatov za zbore republiške skupščine. 7. Priporočilo občinske skupščine podpisnikom samoupravnega -sporazuma o združevanju sredstev in uresničevanju družbenega plana razvoja kmetijstva v občini Skofja Loka ter samoupravnega sporazuma o intervencijskem regresiranju prodaje krmnih žit in močnih krmil, na podano problematiko s področja kmetijstva, da poskušajo v okviru možnosti realizirati nastale obveznosti še letos oziroma najkasneje po opravljenem zaključnem računu, bo objavljeno v glasilu IN DO K centra — BILTEN. 8. Oddelek za inšpekcijske službe je seznanjen s sklepom občinske skupščine na poročilo o uresničevanju in izvajanju odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov. 9. Sklep o razglasitvi določenih gozdov v Zmincu in na Blegošu za gozdove s posebnim namenom je izdan. O pripombi delegacije Krajevne skupnosti Poljane glede uporabe gozdne poti Crni kal—koča kot javno cesto sta bila seznanjena TO Gozdarstvo Skofja Loka — GG Kranj in Postaja milice Skofja Loka. 10. Sklepi o volitvah in imenovanjih so izdani. 1 11. Delegatski vprašanji delegacije Krajevne skupnosti Poljane glede Tavčarjeve domačije na Visokem in vprašanje konference delegacij s kulturno prosvetnega področja ejlede razdelitve parcel na območju Stare Loke in za Kamnitnikom sta bili posredovani izvršnemu svetu občinske skupščine. Odgovori so bili dani že na seji družbenopolitičnega zbora in na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Analiza razvoja kmetijstva v škofjeloški občini je pokazala, da kmetijstvo napreduje in se tudi oddaljeni hribovski predeli ne praznijo več - Spodbuda za čiste kmete in večja pomoč hribovskim kmetom naj bi tudi v prihodnje pripomogla k hitrejšemu napredku VEČJA POMOČ HRIBOVSKIM KMETIJAM Na predlog kmetijsko zemljiške skupnosti so v škofjeloški občini izvedli popis kmetijstva. Anketa je zajela 2.446 kmetij in sicer vsa gospodinjstva, ki redijo govejo živino in vse kmetije, ki imajo več kot ha kmetijske zemlje in več kot 5 ha skupnih površin. Anketa je pokazala, da kmetijstvo napreduje in se tudi najbolj oddaljeni hribovski kraji ne praznijo več. kar je posledica velike zaposlenosti kmetov v industriji in cestne povezave po drugi pa rezultat ustrezne kmetijsko pospeševalne službe. Pretežno hribovski značaj občine, saj ima le 15 odstotkov kmetij značaj ravninske kmetije in podnebne razmere dokazujejo, da je pravilna sedanja usmeritev proizvodnje v pridelovanje krme za govedo. Govedoreja je in bo osnovna proizvodna panoga. Tudi stanje v živinoreji je dobro, saj redijo kmetje v škofjeloški občini poprečno S velikih glav živine na kmetijo, kar je za dve glavi nad republiškim poprečjem. Je pa čreda precej razdrobljena. Za razvoj živinoreje je v zadnjem času značilno upadanje krav in povečana usmeritev v pitanje. Pričakovati je treba, da bodo zlasti manjše kmetije se opuščale rejo krav. Izpad bo treba nadomeščati s povečevanjem staleža na čistih in preusmerjenih kmetijah. Reja prašičev pa je v celoti namenjena samopreskrbi gospodinjstev. Podatki tudi kažejo, da bi se lahko intenzivnost reje živine na večjem delu kmetij lahko še znatno povečala. V ta namen je potrebno predvsem pospešiti pridelovanje krme. Za tisti del travnatega sveta, na katerem ni mogoče uporabljati mehanizacije, kaže vpeljati skupno pašo. ki ob malo ročnega dela zagotavlja gospodarno rabo teh površin. LE TRAKTORJEV JE DOVOLJ Opremljenost kmetij, razen s traktorji, je slaba. V okviru pre-usmeritvenih programov kaže posvetiti posebno pozornost mehanizaciji. Kjer je le mogoče, se kaže posluževati skupinske nabave in rabe strojev. Začeti kaže tudi z močno pospeševalno akcijo za izgradnjo silosov, kar bo omogočilo intenziviranje pridelovanja krme in doseganje boljše kvalitete. Brez silosov je še 84 odstotkov kmetij. Tudi opremljenost hlevov ne odgovarja sodobnim potrebam, saj večina kmetov še vedno spravlja gnoj iz hleva ročno. Na kmetijah, ki nameravajo kmetovati tudi v prihodnje, bo treba hleve posodobiti, pri čemer naj bi iskali ekonomsko ugodne rešitve, da ne bi proizvodnje brez potrebe obremenjevali s stroški. NOVE MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV KMETOV Tudi delovnih moči je na večini kmetij še vedno dovolj, razen na tako imenovanih »ostarelih« hribovskih kmetijah. Okrog četrtina/ kmetij pa je na tem. da bo v dogled-nem času izumrla, če ne bo ustrezne pomoči. Skupaj pa je 1.000 do 1.200 Sedanjih kmetij takih, na katere v razvojnih programih verjetno ni mogoče računati. Možnosti in pripravljenost za kmetovanje gledano dolgoročno ima 1..T0O do 1.500 sedanjih kmetij. Vendar pa zmanjševanje števila kmetij v škofjeloški občini ne bo povezano z odseljevanjem prebivalstva in praznenjem pokrajine. To je brez dvoma zasluga dosedanje agrarne poljtike in pospeševalnega dela v občini. Hkraten razvoj nekmetijskih dejavnosti in usmerjeno pospeševanje kmetijske proizvodnje vplivata tudi na poselitev, ki sloni na hkratnem zaposlovanju in obdelovanju zemlje. Mešana sestava prebivalstva podeželskih in zlasti še hribovskih naselij zagotavlja te sama po sebi poseljenost. Zato bo potrebno še naprej odpirati delovna mesta v nekmetijskih dejavnostih blizu kmetij. Proučiti bi kazalo možnost za polovično redno zaposlitev kmetov v gozdarstvu, pri čemer bi na osnovi delne zaposlitve in proizvodnega sodelovanja z zadrugo kmet dosegel pogoje za popolno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izboljšati bo potrebno ceste do najbolj oddaljenih hribovskih vasi in razvijati dopolnilne dejavnosti, predvsem kmečki turizem in zgraditi telefonsko omrežje tudi najbolj oddaljenih kmetij. Poleg tega bo treba nenehno skrbeti za razvoj kmetijstva v celotnem prostoru. Pri tem je treba računati s tem, da bo naraščalo število mešanih kmetij, kar je lahko dobro. Ob možnosti rednega zaslužka izven kmetijstva bodo tudi majhne kmetije obdržale proizvodnjo celo za tržišče. V takih razmerah je velikost posesti manjši problem kot vitalnost družine. Ta pa je, kot kaže anketa, tudi v hribovitem predelu škofjeloške občine v splošnem zadovoljiva. Kljub vsemu pa si je treba prizadevati, da se ohrani določeno število čistih kmetij. Te kmetije bodo jedro tržne kmetijske proizvodnje. Lahko bodo prevzemale v obdelovanje opuščeno zemljo. Čistim kmetijam bo potrebno zagotoviti tudi možnost nadaljnjega povečevanja proizvodnje. Poleg vključevanja novih površin bo potrebno okrepiti tudi kapitalno bazo na teh kmetijah, bodisi v obliki kreditiranja ali skupnega vlaganja. Kmetijska zemljiška skupnost pa mora sproti pridobivati vse opuščene površine ter jih ponovno vključevati v proizvodnjo. Potrebno bo zagoto- • viti več denarja, kot ga sedaj dobiva zemljiška skupnost iz rednih virov. VEC POMOČI HRIBOVSKEMU PROSTORU Ob tem velja opozoriti še na nujnost različnih pospeševalnih ukrepov. Hribovski prostor potrebuje večjo materialno spodbudo za razvoj gospodarskih ali kakršnih koli drugih aktivnosti iz čisto enostavnega razloga, ker je življenje v odmaknjenem in hribovskem svetu dražje. Če naj doseže enako kvaliteto kot v urbaniziranem naselju, obenem pa so rezultati dela, zlasti če gre za kmetijsko proizvodnjo, skromnejši. KAKO DOSEČI PREDLAGANO Ko je izvršni svet občinske skupščine obravnaval analizo, je poudaril, da analiza kaže na dosedanjo pravilno usmerjenost kmetijske politike v občini. Ugotovitve pa bodo postale sestavni del plana že za prihodnje leto in zlasti novega srednjeročnega plana do leta 1985. Pri uresničevanju predlaganih ukrepov pa naj se najprej jasno opredeli vloga kmetijske zemljiške skupnosti kot institucije za pospeševanje kmetijstva, ki ga izvajajo pospeševalna služba, kmetijske zadruge ter kmetijska posestva in gozdarstvo. Nujna je usklajenost akcij gozdarjev in kmetijske zadruge. Za pospeševanje je treba združevati še več denarja in zato kaže še naprej pospeševati hranilno kreditne službe. Zaradi hitrejše in konkretnejše akcije bodo vse krajevne skupnosti dobile poimenske sezname kmetij, ki so že opuščene in kmetij, ki so v nevarnosti, da jih bodo opustili. Kmetijska zemljiška skupnost mora v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pripraviti programe, ki bodo zagotovili pospešen razvoj predvsem na ogroženih področjih. Se naprej je treba združevati denar in določiti prioriteto. Za doseganje boljših ekonomskih pogojev pa je potrebno razvijati razne dopolnilne dejavnosti. Spremembe v določilih o zasebni obrti Obrtni zakon, ki ga je sprejela skupščina SRS konec lanskega leta pooblašča občinske skupščine, da z dopolnilnim predpisom uredijo nekatere zadeve s področja zasebne obrti Tako zakon določa, da lahko obrtna delavnica sprejema naročila in prodaja svoje izdelke tudi izven poslovnih prostorov obratovalnice, in sicer pod pogoji, ki jih predpiše občinska skupščina. Na podlagi tega zakona lahko občinska skupščina tudi določi pogoje, pod katerimi lahko občan v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici oziroma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom hrano in pijačo. To določa predloženi odlok. V njem je tudi določeno, da morajo biti za kmečki turizem izpolnjeni pogoji, navedem v Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje in prenočevanje ter za pripravo hrane in pijač v gospodinjstvih. Za točenje pijač in nuđenje hran« pa so določeni dodatni pogoji sanitarne inšpekcije. Obrtni zakon nadalje določa, da je moč ustanoviti zasebno prodajalno na drobno v krajih in pod pogoji, ki jih določa občinska skupščina. V odloku je zato navedeno blago, ki ga lahko samostojni prodajalec prodaja. To določilo je povzeto iz obrtnega zakona. S tem odlokom je urejena tudi prodaja plina za gospodinjstvo s strani zasebnih prodajalecv. Za tako prodajo odlok določa, da je možno tako prodajalno oziroma skladišče ustanoviti povsod tam, kjer zato obstaja potreba. Po obrtnem zakonu določi občinska skupščina dejavnosti, katere lahko občani opravljajo kot postranski poklic. Doslej veljavni občinski odlok je dopuščal opravljanje vseh gospodarskih dejavnosti, tako proizvodnih kot storitvenih z nekaterimi omejitvami, ki so vgrajene tudi v novi odlok. Po ustavi je zajamčena svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi v lasti občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostmi osebnega dela in, če ni v nasprotju s pridobivanjem dohodka po delu in drucimi temelji socialistične in družbene ureditve. Omejevanje je možno le, če to zahteva skrb za zdravje in življenje ljudi. Zato vsebuje odlok le nekatere temeljne omejitve. Med njimi je navedena tudi gostinska dejavnost, ker je že navedena tudi v prejšnjih določilih odloka in ni potrebe, da bi poleg redne gostinske obrti uvajali še tretjo kategorijo takih obratov. V okviru postranskega poklica lahko občani sklepajo kooperaeij-ske pogodbe z OZD za izdelavo raznih predmetov ali polizdelkov oziroma za opravljanje storitev, ki so OZD potrebne v proizvodnji. Zaradi potreb, po zaposlitvi večjega števila delavcev v nekaterih obrtnih strokah, je po novem odloku možno povečanje števila delavcev do največ 7 zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami ali opravljajo dejavnosti po poeodbi z OZD. DOGOVORIMO (4. nadaljevanje) TONE POGAČNI Med lepimi so tudi dobri ljudje. Vsaj peščica. V prodajalni avtomobilskih plaščev zraven Jueoban-ke, Vojaškega sodišča in Zveze slepih Jueoslavije, se nas usmili prodajalka srednjih let. Odvije ventil z gume za stoenko. Brezplačno. Za hvala lepa. Brane je ganjen. Stisne šop drobiža, vsuje ga na drobcene dlani njenega sina. »Za v 'šparovček'!« In že lahni kot veter zapuščamo BEOGRAD. Pri vulkanizerju na robu mesta zalijemo še razpoko na zračnici rezervne gume. Da nam jo potem lahko v PLOVDIVU razcefra na tisoč razbeljenih ojeklenelih gumnih pasov. Pa o tem pozneje! Pol dneva hoje po vročem soncu, spraševanja, moledovanja — za en sam drobcen ventil. AVALA v daljavi. Avtocesta. Delovne brigade ob njej pulijo plevel na vmesnem zelenem razmejitvenem pasu. Konec. Cestnina. Pay tool. Spet se začenja avtomobilski ring. Kosilo in večerjo zlepimo skupaj na parkirnem prostoru zraven nastajajočega levega pasu bodoče avtoceste ZAGREB-NIŠ. Vročina. Ring. Kdo bo koga? Deset, dvajset kilometrov na uro. Pa spet samo deset. Kolona obstane. Cestni infarkt. V daljavi zagledamo težke tovornjake, ki hropejo pod ogromnimi cevmi za zbiralnike hudourniške vode v rovih zraven avtoceste. SUROGATI V MAVCU (POBARVANEM) Stojimo. Spaček je razgret, nemiren. Mi naveličani do amena. Premišljujemo, če ne bi parkirali v prvi senci, postavili šotora in počakali jutra. Gorenjska trma (s kančkom dolenjskega optimizma) nas žene naprej. V Niš. NIŠ. Mesto s stotrideset tisoč prebivalci na Niškem polju ob Nišavi. Prometni križ — vozlišče za smeri SOFIJA, SKOPJE, BEOGRAD. V času Rimljanov je bil vojaška postojanka NAISSUS. V starem NISU je bil rojen rimski cesar Konstantin Veliki. Odkrili so številne rimske nekropole, staro- NIS. Rojstno mesto kega. Belo mesto. Z vojaki, uco na razgretih ulicah Z navzkrilmmi pogledi. Ijično mesto iz vicev in KULO, postavljenim iz cesarja' Konstantina Veli- Z Romi. Z gomazočo mno-Z elektronsko industrijo. Belmmi. Slučajnimi. Prav-anekdot. S stolpom CELE-slasti maščevanja. krščansko grobnico s freskami ... Zgodovina je burno tresla tudi Niš: V prvi svetovni vojni je bil tu začasni sedež srbske vlade, med drugo svetovno vojno pa nemško taborišče, kjer so pobili na deset tisoče rodoljubov. In kdo še ni videl niške CELE KULE? 31.5.1809 so Turki premagali pri Kamenici blizu Niša srbsko vojsko in kot zmagovalci in opo-minjevalci dali vzidati 962 glav ubitih Srbov v t. i. CELE KULO. Slast maščevanja. NIŠ. Mesto Romov, vojakov, prostitutk, resničnih in izmišljenih zgodbic. Živo Gomazeče. Sodobno. Belo. Napeto. Prijazno. Razgreto. Umazano. Vse to se nam prikaže od daleč in slučajno. Bencinska črpalka. Gume so v redu. Nalijemo gorivo. Presenečeni pogledi. Navzkrižni. Obkroži nas grozd otrok in odraslih Romov. Ponujajo jugoslovanske »suvenire«, original, mahajo z raznoraznimi svetniki različnih religij, s srbskimi narodnimi junaki, vse do Dudeka in Regice — v podobi odlitkov iz mavca, ki so kičasto »balkansko« pobarvani. Par za trideset, pet skulptur lahko celo izberete za petdeset MARK. Dinar nima vrednosti. Gledamo kraljeviče Marke, gledamo Dudekov poneumljeni obraz, gledamo Kristuse, gledamo starce na oslih, kako to-vorijo sode z vodo. Vsak je unikat! nam zatrjujejo. Hand made. Narejen na roko? Res? Verjamem. Jasno kot slikanica, ki jo barva sosedova Maja. Na tisoče so jih naštan-cali, vse so enake, samo barve se pastelno razlivajo. Odvisno od trenutnega razpoloženja »umetnika«, ki barva. Ali od kvalitete barv. Rumen namesto zelenega klobuka na Dudekovi glavi — pa imate doma na knjižni polici ali v vitrini UNIKAT, ne, ne, dragi moji. SUROGAT namesto unikata. Za trideset mark. »Vse mogoče reči sem že doživel v tem mestu na robu,« se skremži Brane. Od nekod se primaje črnolasec z luskinastim obrazom. Z desko prodajalca sladkarij in sokov v cirkusu, privezano okrog vratu. »ZNAČKE! VELIKE I MALE...« se dere. Gledam razstavljeno ponteroško kramo na grobi smrekovini: V RAZDELJAK TE LJUBIM — piše na prvi, ovalni, malce našobljeni z rdečo šminko prevlečeni ustnici, da se takoj ve, kam pes taco moli. »Kupi, bre! Izaberi i kupi!« vleče iz žepov plehnate verižice, nalepke, plastična ogledalca, balončke (za »intimnu upotrebu«, pravi). Šare na kupe. »Pa bio sam ja u Ljubljani i prodao sve! Ma, veruj mi, kad ti JA kažem. Slovenac samo »pogleda« i kupi. Stvarno! Toliko da znate. A sad da predžemo na poslove. KOLIKO?« je nakuhaval makarone, da mu jih je šop že pošteno lezel iz glave. Črnolasec z luskinastim obrazom je vrtel in vrtel lajno, mi grizljali zlatordeče breskve. »Ma vi ste svi šašavi!« je zamahnil z roko in kot odmev zginil med parkiranimi avtomobili. PRAGOCENA IZKUŠNJA Navgem teleobjektiv na obod Praktike, detektivsko se splazim za vogal črpalke, naravnam metre, izsekam motiv: skupina se jih gnete okrog nemškega Audi-ja, kdo bo mark-gospodom zbrisal šipe, kdo jim bo vsilil kolekcijo mavčastih »jugoslovanskih suveni-rov«. Cas: dvestopetdesetinka, zaslonka: 11, roko že držim na sproŽilcu, ko . . . Štirje Romi pred mano. Plečati. Mrkih obrazov. »Ma bogami, Slovenaac, dali neznaš, da je u vojaš-koj coni zabranjeno fotografiranje?« Obrnem se okrog. Res — vojak na kapiji. »Izvuci film!« »Ne dam! nisem . . .« »Izvuci! Što čekaš! Očeš batine, a, Slovenac?« Grozijo mi, da mi bodo razbili fotopaprat s teleobjektivom vred. Naj kar. Jaz se ne dam. Trmasto vztrajam, da nisem še slikal (kar je - žal - čista resnica). Omehčajo se. Mali rdečelasec pove, da je bil v Ljubljani pri vojakih, zato je prepoznal tudi avtomobilsko tablico, »fina sjecanja . . . lepe cure-« . . . fiiijj, zažvižga nekdo za vogalom. Razkadijo se kot dim. Vsi. Tudi črnolasec z luskinastim obrazom. Črpalko ovije tišina. Pa privozi policijski džip. »Puno . . .« Mi se odpeljemo za njim. Ob 70. obletnici Glasbene sole v Kranju Prodor glasbene vzgoj Septembra 1909. leta so v Kranju ustanovili glasbeno šolo — Razmah dejavnosti po drugi svetovni vojni — Šola se odpira, množičnost in kvaliteta pa rasteta Kranj — Kot drugod v Sloveniji se je ideja narodnega preporoda po letu 1848 manifestirala tudi v takrat še majhnem Kranju. Nastala je vrsta kulturno-političnih društev, ki so bila značilna za vse obdobje do prve svetovne vojne. Najvažnejša je bila Čitalnica, ki je postala središče kulturnega in političnega življenja. V Kranju so jo ustanovili 1863. leta in je med drugim z veliko vnemo gojila tudi slovensko pesem. Ker pa ni bilo zavoda, ki bi pospeševal in dvigal kvaliteto petja ter skrbel za naraščaj, so člani Čitalnice dali spodbudo za ustanovitev glasbene šole. Za zgled jim je bila šola ljubljanske Glasbene matice. Društvo se je imenovalo Glasbena šola v Kranju. Ustanovni sestanek je bil 21. septembra 1909. leta v gimnazijski telovadnici. Prva leta jo je obiskovalo okrog sto učencev, kar je bilo za mesto, ki je imelo tedaj le štiri tisoč prebivalcev, izjemno veliko. Izbor zborovskih skladb dokazuje, da so izvajali predvsem slovenska dela, medtem ko je je bil pouk solističnih instrumentov usmerjen k družabnemu muziciranju. Po prvi svetovni vojni ni bilo glasbene šole vse do leta 1925. Kljub temu, da se ie Kranj z industrializacijo povečal na šest tisoč prebivalcev, je bil odziv k vpisu precej slabši kot pred vojno. Učenci so bili še vedno le meščani. Leta 1934 je šolski pevski zbor prvič nastopil v Ljubljani, z orkestrom in zborom pa se je kranjska glasbena šola predstavila ljubljanskemu občinstvu maja 1936, ko je priredila koncert ob 25. obletnici svoje ustanovitve. V tem času so že začeli izbirati program, ki je zajemal čas od klasike prek romantike do moderne. Z začetkom druge svetovne vojne je kranjska glasbena šola spet zaprla vrata. Okupator pa je vedel, da ima Kranj bogato glasbeno tradicijo in jasna mu je bila vloga glasbe v vzgoji mladega človeka. Zato je 1943. leta obnovil glasbeno šolo in jo prenesel v sedanje poslopje. Tudi po osvoboditvi je nova ljudska oblast takoj spoznala pomen, ki ga ima glasba v oblikovanju vsestransko razgledanega človeka. Zato je bila glasbena šola priznana kot najvažnejša vzgojiteljica mladih glasbenikov in posredovalka glasbe- nih umetnin ne le otrokom, ki sej uče, temveč tudi tistim, ki so z nerazumevanjem gledali na bo kot na nekaj, kar ni doste vsakemu človeku. Zadnja leta ima nižja glasbena la v Kranju poprečno po 420 cev, letos celo 470, ki jih poučuj; petindvajset rednih učiteljev, od ti je kar sedemnajst profesorjev veliko sodelavcev. Največ zanimaiv ie za učenje klavirja, harmonike i kitare, vendar pa tudi v drugih delkih ni vrzeli, najsi gre za uk pr hal, trobil, godal ali solo petja. Pn» leti so uvedli tudi predšolsko elav beno vzRoio,.ki ie že pokazala vrst* spodbudnih rezultatov. Učni proeram ie predpisan z konem o glasbenih šolah, vendar] pedagoei vnašajo vanj tudi nove«* tede. Naivečia ovira za še večii nfJ mah glasbene dejavnosti v Kranj*! saj moraio vsako leto odkloniti w| kaj desetm kandidatov za vpis, prostori. Zato se je šola v tadaii letih začela odpirati navzven. Tak*| ima oddelke v Preddvoru, Cerkli Stražišču, Predosljah in strokovno in delema tudi or cijrko pa pomaga še glasbeni na Koroškem. Cilj glasbene šole ic odpreti dobne oddelke v vseh Vrani: csncvn'h šolah, s nmer bi po strani omogočila čim več otr glasbeno vzgojo, po drugi strani bi z neke vrste selekciio vala neve talente za nadaljnje bra zevanje. Ko govorimo o dejavnosti Šole. n smemo zanemariti tudi številnih m stopov njenih učencev. Vsako lil jih je okrog šestdeset, in to v osno« nih in sredniih *olah. v delovn»| kolektivih in kraievnih skupnost^ ter na raznih širših priredim«*. Omeniti velia še vsakoletna rad«!, ska snemania ter uspehe nekate*J učencev. Najboli izstopa flavtist«! Maia Gogala, kLie bila druga na tošnjem državnem prvenstvu, ohfl. Kranj, ki je pred dvemi leti pil v Oldhamu, je pa tudi nekaj nadarjenih pianistov, kitaristov harmonikarjev. 70. obletnico obstoja Glasbene le v Kranju bodo učitelji in proslavili ta petek, 16. nov« ko bedo na koncertu v šolski _ ni prikazali celotno dejavnost. H. J« UTRINKI IZ ANDOV 2e prva dva skoka v steni poka-žeta zobe. Prvi je ves iz mehkega luknjičavega snega, drugi pa iz vodnega ledu, ki spominja na steklo, oba pa dosegata 80 stopinj, torej sta skoraj navpična. Strmina, ki jo nudi stena, se giblje v splošnem med 65 stopinjami, kolikor je dosegal globok suh sneg, in 80 stopinjami v vodnem ledu. Z opisom smeri vas ne bom moril. Po celem dnevu plezanja preko vršnega dela, ki je izredno puhel, okrog šestih zvečer dosežemo raven prostor na J grebenu, tik pod vrhom. Izpolnjuje se mi torej velika želja, nocojšnjo noč bom prespal na izkopani snežni polički, jutri pa nas čaka še tistih nekaj metrov do vrha. Pa saj smo vendar v Peruiu — kje je še tisti mafiana. Kdo bi le mislil nanj. Ponoči, ko vsi štirje že davno spimo, se potihoma, kot dva tatova prikradeta na vrh Alpamava Matej in Luka. Dokai nevarni severni ure-ben sta preplezala kar ponoči in zjutraj ju Pero nadvse vesel zagleda. Malo manj nas je vesel Luka, zgrozi se namreč, ko vidi, kje smo mirno prespali noč. Nič hudega sluteč smo namreč spali in hodili po ogromni sneženi gobi, ki je z velikimi razpokami v svojem vznožju obetala skorajšnje romanje v dolino. No pa smo jo le prehiteli. Cez kaki dve uri si i > se srečali s tovan- Matjaž Dolenc šema, prišli pa so še ostali prijatelji, ki so noč prespali na S sedlu. Na vrhu so zavihrale zastave Planinske zveze Jugoslavije in Peruja, stisnile so se roke, še spominski posnetki in sedaj navzdol. Ker je S greben zlasti podnevi objektivno zelo nevaren zaradi ogromnih, od sonca omehčanih opasti, se odločimo za sestop po JZ steni. Sestop spominja na skupno turo alpinističnega odseka. Kar 11 nas je. Hitim naprej, zadaj pa varujeta Tomo in Luka. Imamo šest vrvi. Zaradi hitrejšega sestopa zvežemo vse skupaj in sestopamo ob fiksni vrvi. Strmina dosega 60 stopinj, vendar smo se včeraj tako navadili na dosti večje naklonine, da to niti ne opazimo več. Malo me motijo le dereze, ki vseskozi letijo navzdol. Tako je Hoze zgubil obe, 2are pa eno, zato sedaj nekoliko počasneje sestopata. Na sredi stene se ustavimo. Počakati moramo še Luko in Tomo-ta, zmanjkalo je namreč vrvi. še enkrat je vržemo navzdol, višina stene dosega torej kakih 500 m. Zadnji del je spet silno strm, nato pa zazija pod nogami praznina. Krajna poč! Precej visoka je, vendar po obliki plaznega stožca sklepam, da je pobočje pod menoj na debelo pokrito s pršičem. Ni kaj, skočiti bo treba, nič kaj me ne mika spust ob vrvi preko snežnega previsa. Nikoli ne veš, kakšno presenečenje v obliki široke razpoke te čaka spodaj. Šele v zraku vidim, kako globoko bom priletel. Kar šest do sedem metrov je bila visoka krajna poč, vendar je globok pršič izdatno ublažil pristanek. Tako, stene je konec, pod mano je le še ledeniški plato med Alpamavem in Kitarajem, preko katerega se bomo povzpeli na južno sedlo in od tu sestopili v bazo. Kakih sto metrov pod menoj so tri črne pike. Dereze. Gora je vrnila tudi to. Res je milostna z nami. S sedla se vračamo s prvenstveno, Kranjsko smerjo v JV steni in s prvenstveno smerjo, ki smo jo preplezali v sestopu. V eni sapi bi rad vse povedal Bistremu, Carlosu in Pablotu, ki nam pridejo nasproti po ledeniku. Pa ne gre, vtisov je preveč. Ta dva dneva sta najlepše darilo za rojstni dan, ki sem ga imel en dan pred vzponom. Na ledeniku se raziđemo. Omenjeni prijatelji gredo navzgor. Njihova naloga v bazi je zaključena. Sedaj gredo na hrib oni, mi pa jih bomo počakali v dolini. Se dolgo v noč gori ogenj v taboru. Kot vsak večer v bazi tudi danes migota prijetna svetloba, ki jo da le taborni ogenj. Pripovedovanja kar noče biti konec in šele po pol- Alpamavo; Z-stena. Foto: M. RučigaJ a) italijanska smer b) prvenstveni sestop članov odprave »Alpamavo 79« noči počasi odidemo v nami sta dva naporna, a dneva. Zjutraj nas čakajo dobre i vice. Trojica zgoraj je preko bočij in S grebena osvojila visok Nevado Kitaraju in ses na J sedlo. Tu nameravajo pr in nato nadaljevati preko It ske smeri na Alpamavo. Ta je do nedavnega veljala za naju, v tem vrhu. Prvi pristopniki so njej napeli kar 700 m fiksnih ćo sedaj pa je doživela le novitev. 7. junij. Ne zdržimo več v šoto Štirje se spustimo v dolino in nato povzpnemo v sosednjo ped J steno Kitaraja. Prijeten zaključimo šele zvečer v bazi. nas čakajo zanimive reči. žare Alberto sta namreč zjutraj odšla | ledeniku pod steno, da bi material, ki smo ga pustili Šotor, ki smo ga postavili na »l1 varnem mestu«, sta našla nutr na kosce. Visoko desno nad njinl je odlomil serak in po čudnih okoli vogala priletel nanj. še enk nam je bila gora milostna, nam je le svarilo. Ledenik se je od našega zadnji vzpona preko njega močno igf nil. V štirih dnevih ie postal sama velika past. Tudi gore, zlasti Pucahirca Sur. ki mi že od prihoda sem burila dom« jo, so se že nekaj dni i mM hrupom otresale plazov. Ustavila ni niti noč. Ta dan prijatelji na gori ino rovali. Italijansko smer so poooi v treh urah in pol. Plezali m kot smo plezali nasploh w. \ skem stilu, to je na način, ki alpinisti uporabljamo v Alpah. SE Dobitniki Ćufarjevih plaket 'Utf JU* hniee - Med slovesno pristavijo ob HO. obletnici delova-Vlavsko prosvetnega društva ■»toda na Jesenicah so minuli »ia v jeseniškem gledališču raz-M dobitnike letošnjih Cufar-ikplaket. S tem priznanjem so tit nagradili pet občanov za M dolgoletno gledališko, li-• n glasbeno delo. Nagradni je plakete podelil pred-"j jeseniške kulturne skup-»tiBratkoSkrlj. vria tekla še o razvoju organizacije Glasbene mladine v Tržiču. J. Kepic V RIBNEM ŽE DRUGA PRIREDITEV ftibno—V Ribnem je bila minulo soboto prva prireditev v novi jM v Zadružnem domu. Gostovali so člani amaterskega gledališča // Cufar z Jesenic. Predstavili so se s komedijo Razbiti vrč. V/uava je bila zelo toplo sprejeta. Igro si je ogledalo okoli tristo fcfclcev. Vioboto, 10. novembra, pa so si krajani lahko v Ribnem ogledali *wko razstavo gorenjskih slikar jev-amaterjev. Razstava bo odprta I /cde, 14. no ve m b ra. 'h tej priliki pa je DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega pri-Mrita te večer pesnika Minattija. Njegove pesmi so predstavili kjttgrji domačega društva. Nekaj narodnih pesmi pa je zapel široki zbor DPD Svoboda iz Ribnega. r M J RADOVLJICA — Linhartov trg počasi, a zanesljivo dobiva lepšo podobo Z novimi pročelji starih stanovanjskih hiš. Denar za obnovo in revitalizacijo starega mestnega jedra je namenila skupščina občine Radovljica, zdaj pa potekajo najbolj zahtevna dela na radovljiški graščini, ki bo spet dobila baročno podobo 18. stoletja. Počasi, a temeljito bodo potem obnovili še vsa ostala pročelja, da bo stara Radovljica zares ohranjena in privlačna za obiskovalce. — Foto: F. Perdan Mogočen steber kulture Nadaljevanje s 1. str. seniški komunisti in najnaprednejši delavci na osnovi marksističnih načel, je bilo od ustanovitve 26. januarja 1919. leta vneto v borbo delavskega razreda. Kazalo mu je pot prek dnevnih ekonomskih bitk v bodočnost. Jeseniški delavski dom, nasprotniki so ga imenovali rdeča trdnjava, je bil med obema vojnama resnična trdnjava marksističnega delovanja. V tem obdobju so si v društvu zavestno in programsko prizadevali, da so bili pesem, igra na odru. beseda na predavanju ali v debatnem krožku, glasba, knjige, izleti in druge oblike rekreativne pa tudi športne dejavnosti usmerjeni nredvsem v medsebojno zbliževanje, krepitev delavske enotnosti in utrjevanje revolucionarne zavesti ter čistosti marksistične misli. Jeseniška Svoboda ni prenehala delovati niti 1933. leta, ko jo je centrala v Ljubljani zaradi komunistično marksistične orientacije razpustila. Najupornejši člani so ustanovili delavsko kulturno društvo Enakost, v katerem so še dalje uresničevali svoj program. Številni člani društva so bili tudi nosilci takratnega revolucionarnega in poznejšega narodnoosvobodilnega gibanja. Po osvoboditvi je jeseniška Svoboda, ki so jo poimenovali po njenem članu, delavskem pisatelju in pesniku, komunistu, revolucionarju in padlemu borcu Tonetu čufarju, nadaljevala s plodnim delom svojih vzornikov in velikih učiteljev. Vsa društvena aktivnost, ki se je odvijala v izobraževalno klubskem delu, likovnem ustvarjanju in razstavni dejavnosti, delovanju pevskih zborov, godbe na pihala in dramskih, lutkarskih ter folklornih skupin, je bila osnovana na zavesti, da je socialistično revolucijo moč dokončno izbojevati le z razredno osveščenim in kulturno razgledanim delavskim razredom. V Svobodi so vznikle tudi mnoge dejavnosti, ki so prerasle okvire društva in danes predstavljajo temeljne prosvetno kulturne dejavnosti v jeseniški občini. V delavsko prosvetnem društvu Svoboda Tone Cufar na Jesenicah deluje več skupin. Ena od njih je kulturno umetniški klub, katerega glavna dejavnost sta urejanje kulturno umetniške priloge jeseniškega Zelezarja Listi in izdajanje knjig Male Cufarjeve knjižnice. Likovni klub Dolik, ki stalno združuje od 20 do 30 slikarjev amaterjev, odlikuje pestra ustvarjalna in razstavna dejavnost. Odsek ročnih del uspešno ohranja in neguje bogato izročilo ljudske umetnosti. Kulturna skupina Jutro, ki jo sestavljajo predvsem mladi delavci iz bratskih republik in pokrajin, pa je posebnost društvene dejavnosti, saj se z raznimi originalnimi deli jugoslovanske poezije in proze uspešno predstavlja svojim rojakom. Kot je predsednik društva med drugim poudaril ob koncu svojega govora, se člani Svobode, v petih sekcijah jih aktivno deluje prek dvesto, pri svojem delu zavedajo Titovih besed, da brez kulturnega napredka delavci ne bodo zmogli samoupravljanja. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so v teh prizadevanjih bili doslej v pomoč in bodo tudi v bodoče, še posebej pa tistim delavcem, ki so v težkih razmerah med obema vojnama postavili trdne marksistične temelje, na katerih danes društvo gradi k*ulturo socialistične samoupravne družbe. V bogatem kulturnem sporedu v nadaljevanju prireditve so sodelovali ansambel narodnih plesov in pesmi pri jeseniški Svobodi, ki ga vodi Pavel Dimitrov, ženski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom Milka Skoberneta in pihalni orkester jeseniških železarjev pod vodstvom Ivana Knifica, ki je pripravil pravo glasbeno revijo s skladbami od maršev do zabavnih in narodnih melodij. Akademijo je popestrila tudi priložnostna razstava o dejavnosti kulturno umetniškega kluba, odseka ročnih del in likovnega kluba pri jeseniški Svobodi. Posebni del prireditve pa je bila podelitev letošnjih Cufarjevih plaket. S. Saje Kmalu premiera filma o Nikoli Tesli V produkciji Zagreb filma končujejo /. izdelavo lilma o Nikoli Tesli, ki so ga naslovik »Tajna Nikole Tesle«, kar borne mi prevedli v skrivnost. S tem režiser Krsto Papič zaključuje svoje skoraj štiriletno delo o velikem mislecu in genialnem znanstveniku, čigar ideje in izumi so temelj sodobne, industrijske dobe. Film se pojavlja v času dramatične krize klasičnih virov energije, času suma v nuklearno energijo in času naporov celotnega človeštva, kako pridobiti potrebno energijo, kako preživeti. Film o Nikoli Tesli ne pripoveduje samo p neverjetni usodi neobičajnega dečka iz nepoznane Like, ki postane duhovni vodja tehnološke revolucije na prehodu stoletja, temveč je to film o poteh in usodi naše celotne civilizacije. Spor izbora izumov med Edisonom in Teslo pred skoraj sto leti se danes ponavlja V podobni obliki. Toda ali imamo danes koga kot je bil Tesla? Ali imamo možnost izbire v energetiki? Ali se v spisih in razmišljanjih, ki jih je zapustil Tesla, skriva pot za odkritje neomejenih količin čiste energije? Film na umetniški način zastavlja to vprašanje. Vlogo Nikole Tesle bo tolmačil mladi beograjski igralec Petar Božovič. Trojico Američanov, ki so odločali o usodi tehnološke revolucije, bodo igrali trije ameriški igralci: Orson VVelles bankirja Morgana, Dennis Patrick izumitelja Edisona in Strother Martin poslovneža VVestinghousa, ki je v praksi izvedel Teslove zamisli. \v Na akademiji ob 60. obletnici delovanja jeseniške Svobode je v kulturnem sporedu nastopil tudi ansambel narodnih plesov in pesmi. - Foto: F. Perdan Napaka, ki jo bo treba priznati Porušilo se je ostrešje na hlevu, tudi streha na hiši pušča in ii grozi enaka usoda. Prvi sneg je že na delu. Kaj bo s Tavčarjevo domačijo na Visokem? Vprašanje, ki vrta in terja odgovor, ni novo. »Pozor, Visoko propada«, je Delo pisalo že leta 1962, ko so bili lastniki še Tavčarjevi dediči. Dve leti kasneje je posestvo postalo družbena last. Porajale so se ideje, kaj narediti na Visokem. Toda zgodilo se ni nič. Leta 1966 je domačija dobila novega gospodarja. Občina Skofja Loka jo je prodala Mirku Šinkovcu in do danes je Visoko spet privatna last. Škofjeloški kulturniki so tedaj dvignili glas, da se občina s tem ni rešila sramote. In res se ni. ,' • , , Lahko bi se pogovarjali, kaj je Mirko Šinkovec naredil na Visokem in kaj ni. Resnica je, da sam ni kos vzdrževanju objektov. Škofjeloški izvršni svet je 9. oktobra obravnaval problem, se vprašal kakšen spomenik je Visoko in predal Štafeto kulturni skupnosti. '" ■. " . Pa poglejmo, kakšen spomenik je Tavčarjeva domačija na Visokem. V publikaciji Kulturni spomeniki Slovenije, ki jo je leta 1964 izdal Zavod za spomeniško varstvo SRS, je zapisano, da je dvorec pisatelja Ivana Tavčarja s Savinškovim spomenikom in družinsko grobnico spomenik prve kategorije. Januarja letos je bila ovrednotena in zaščitena z režimom druge stopnje. In kdo je dolžan vzdrževati spomenike. V prvi vrsti je to lastnik. ,. Kaj je storila kulturna skupnost? Sama nima denarja za obnovo dvorca, niti za najnujnejšo zaščito pred propadom. Sklicala je razširjeno sejo izvršnega odbora in poslala vabilo štiridesetim škofjeloškim delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in občinski skupščini. Predstavnikov slednje ni bilo, prišli so le trije direktorji. Vabilo so razumeli kot prošnjo za denar, ne kot iskanje rešitve. Delavci gotovo ne bodo vlagali v privatno lastnino. Obnova dvorca presega privatno pobudo, je bila skupna ugotovitev. Izvršni odbor kulturne skupnosti je sklenil, da bo posebna komisija, v kateri bodo tudi predstavniki delovnih organizacij, do konca leta izdelala idejni program, kaj naj bi Tavčarjeva domačija pomenila. Istočasno naj bi uredili vprašanje lastništva. Izvršnemu svetu občinske skupščine pa je predlagal, naj iz sredstev za elementarne nesreče da denar za zaščito objektov pred zimo. Polovico teh sredstev — posebna komisija je ocenila, da je potrebnih 727.000 dinarjev — je pripravljena dati republiška kulturna skupnost. Kaj bt) na Visokem torej danes še ni znano. Prav gotovo je najpomembneje, da se uredi vprašanje lastništva. Skupščina občine je že pred leti skušala dobiti domačijo nazaj, toda tega ni nihče speljal. Napako iz leta 1966 bo treba priznati in jo popraviti. Če tega v celi občini nihče ne more narediti, potem naj se dvorec podre. M. Volčjak ! 1 i i 1 i \ p \ S \ • » 1 \ Podvin — pojem kvalitete Med tremi slovenskimi hoteli je na zboru gostinskih in turističnih delavcev dobil visoko priznanje tudi Hotel Grad Podvin — Nova teniška igrišča in depandansa za hotelom IZGRADNJA NOVEGA ELEKTRIČNEGA VODA — Delavci delovne organizacije Dalekovod iz Zagreba so julija letos pričeli z gradbenimi deli, avgusta pa z montažo dvojnega 110-kilovoltnega daljnovoda od Kranja do Most pri Žirovnici. Dajnovod bo imel skupno 90 stolpov, doslej pa so jih postavili že prek 30. Skupini desetih delavcev, ki dela zdaj pri montaži stolpov, se bosta pozneje pridružili še dve. Tako bodo, če bo vreme ugodno, montažna dela opravili do konca letošnjega leta. Kot je povedal vodja montažne skupine Alojz Kovač iz Čakovca, je montaža stolpov sicer težka in nevarna, vendar jim gre delo, ki so ga vajeni, kar dobro od rok. Na sliki: montaža stolpa novega električnega voda v Podbrezjah. (S) — Foto: S. Saje Najboljši mladi iz Naklega Kranj — V ponedeljek, 5. novembra, so pri gorenjski turistični zvezi v Kranju ocenili najboljše naloge mladih na temo o turizmu. Pri četrtih razredih je bil najboljši prispevek Mateja Zontarja iz osnovne šole Simon Jenko iz Kranja, pri petih je bil prvi Matej Gantar iz šole padlih borcev Žiri, pri šestih se je na prvo mesto uvrstila Andrejka Ilenič iz osnovne šole Tone Cufar, pri osmih razredih pa je zmagal Oton Gartnar iz šole Matije Valjav-ca iz Preddvora. Vsi prvouvrščeni se bodo lahko udeležili lepega izleta, ki bo prihodnje leto. Na tekmovanju, ki ga je razpisala gorenjska turistična zveza v okviru vsesplošne dejavnosti na turističnem področju, jc bil prvi turistični pod mladek turističnega društva Naklo, drugi je bil podmladek osnovne šole Tone Cufar z Jesenic in tretji iz osnovne šole Josip Plemelj Bled. Pohvale in nagrade so najboljšim podelili v soboto, 10. novembra na jubilejnem 10. srečanju turističnih delavcev, ki je bilo v Škof j i Loki in v Železnikih. B. B. Podvin — ljetos v turistični sezoni sta republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma in združenje za turizem pripravila anketo v vseh slovenskih hotelih in motelih, da bi tako ugotovili, s katerim hotelom in njegovimi storitvami so gostje najbolj zadovoljni. Ob rezultatih ankete pa so upoštevali tudi ekonomske rezultate, dosedanje ocene kvalitete storitev ter dosedanja priznanja. Tako so resnično dobili hotele najvišjih vrednosti, med katere upravičeno sodi tudi Hotel Grad Podvin. PRODUKTIVNOST RASTE Hotel Grad Podvin ima na svojih stenah že številna mednarodna priznanja, med drugim tudi zadnje priznanje Maison de Qualite, ki mu ga je podelila mednarodna organizacija za napredek in kvaliteto gostinskih storitev. Hotel zaposluje 33 delavcev, poslovni rezultati pa so iz leta v leto ugodnejši. V primerjavi z lanskimi devetimi meseci jim je letos ves prihodek porasel za 28 odstotkov, čisti dohodek za 20 odstotkov, produktivnost na zaposlenega pa 32 odstotkov in dohodek na zaposlenega 56 odstotkov. Zmanjšalo se je število zaposlenih, ki pa so opravili vsa dela. tako, da je bila produktivnost izredno visoka. Osebni dohodki so znašali v povprečju 7.113 dinarjev, bruto dohodek na zaposlenega pa 10.000 dinarjev. Vsi ti poslovni rezultati pa bi bili še boljši, če bi delovna organizacija prejela plačilo izvozne stimulacije, ki jo je obračunala. Delavci pa so ostanek dohodka zelo gospodarno porazdelili in precej denarja namenili za razširjeno reprodukcijo. 2e letos pa so v okviru nalog sedanjega srednjeročnega programa kupili štiri stanovanja v Mošnjah za zaposlene delavce v hotelu ter za učence. Ali res ni nobene odgovornosti Ali res ni nobene odgovornosti za tako početje, so se spraševali člani škofjeloškega izvršnega sveta, ko so imeli pred sabo poročilo, ki ugotavlja velike napake pri gradnji prostorov milice v Zireh. Projektant je enostavno pozabil na dimnik, električno napeljavo, vodovodno inštalacijo, kanalizacijo in ureditev okolja. Videli jih niso ne nadzorni organ Lokainvest iz Škofje Loke, ne ponudnik gradbenih del Tehnik Skofja lx)ka, ne ob izdaji gradbenega dovoljenja. Opazili so jih Tehnikovi zidarji, med gradnjo. Brez teh del seveda ne bo šlo, zato izvršnemu svetu ni ostalo drugega, kot da potrdi dodatek k pogodbi za znesek 1,066.505 dinarjev. Kolikor je stvar smešna je tudi žalostna obenem. M. Volčjak Bo kranjska hortikultura spet zaživela? Že lani je osnovna šola Simon Jenko v Kranju odstopila Hortikul-turnemu društvu Kranj sedemsto kvadratnih metrov šolskega vrta, ki leži ob paviljonu društva. Letošnjo jesen so ga člani društva ogradili in zdaj že nekaj tednov urejajo vrt. Načrtujejo, da bi postal to pravi mali arboretum, sadni vrt, nasad raznega cvetja, jagodičevja, še celo zelenjave. Tu naj bi šolarji na kupu spoznavali tudi vse redke rastline, ki uspevajo pri nas, imeli ure iz botanike. Kadar bo v paviljonu pripravljena razstava, bo tudi vrt odprt za obiskovalce. Prihodnje leto bodo usposobili tudi bazen za prikaz vodnih rastlin in bivši peskov-nik za močvirne rastline. Uredili bodo tudi skalnjak in en del tega bo zasajen le z alpskimi rastlinami. Poseben kotiček pa bodo imele zdravilne rastline, ki rastejo na Gorenjskem. Potem bo tu vresišče z vsemi vrstami resja, brinja, svoje mesto bodo imele sencoljubne rastline, grmovnice, trajnice in čebulnice, svoj prostor na soncu pa bodo dobile vseh vrst vrtnice. Vrt so te dni zasadili z živo mejo in ko se bo razrasla,«bo vrt, ločen od ceste in šole, šele dobil pravi videz in vrednost. Te dni sade čebulnice, ki se sade jeseni. Člani so prinesli kar svoje, le malo so dokupili. Cez dvesto članov ima zdaj kranjsko hortikulturno društvo in če bodo vsi poprijeli, bo maja res že lahko razstava za ogled, kot pravi njihova predsednica ing. Anka Ber-nardova, ki vodi vsa dela v njihovem novem vrtu. Direktor hotela Grad Podvin Štefan Spilak NOVA TENIS IGRIŠČA Gostje, ki prihajajo na dopust v hotel Grad Podvin, ki ima 65 postelj ter grajsko pristavo, kjer je grill restavracija, so večinoma tuji in ostajajo za dalj časa. Precej imajo stalnih gostov, ki jim je v Podvinu všeč izredno lepa in mirna okolica, sprehodi v naravo ter seveda ponudba in postrežba najvišje kvalitete. Da bi še bolj izpopolnili svojo turistično ponudbo, so se odločili, da v naslednjem srednjeročnem obdobju namenijo precej sredstev za novogradnjo in igrišča. »Načrtujemo izgradno depandanse poleg gradu,« pravi dolgoletni direktor hotela Grad Podvin, Štefan Spilak, »depandanse s 100 novimi posteljami, da se bodo naše prenočitvene zmogljivosti povečale. V njej bo pokriti bazen, trim prostori, objekt pa bo ločen od sedanjega gradu. Razen tega se že pripravljamo na izgradnjo treh tenis igrišč poleg hotela, ki jih bomo zgradili z lastnimi sredstvi in deloma s krediti banke. Vsako leto bomo seveda opravili nujna vzdrževalna in obnovitvena dela na obeh objektih. Prav zdaj, ko je hotel zaprt in delavci na dopustih, se oba objekta temeljito obnavljata.« Grad Hotel Podvin je enovita delovna organizacija, ki že leta in leta pomeni pojem kvalitete v našem turizmu. Zato, ker znajo gospodariti, zato, ker se dobro zavedajo, da se lahko le z nenehno in stalno kvaliteto obdržijo še tako zahtevni gosti, ki se potem tudi radi in vedno vračajo. D. Sedej r VAŠA PISMA Za ureditev botaničnega vrta v malem pri paviljonu hortikulturnega društva Kranj so se zavzeti start in mladi člani društva. Grmovnice, čebulnice m druge trajnice so sadili v sredo popoldne. — Foto: D.Dolenc Spoštovani! Oglašam se z Bavarske. Rojena sem bila v Tržiču, poročena sem z Bavarcem in živim tukaj ie trinajsto leto. Da vsako leto večkrat pridem v Tržič, mi ne zadostuje. Veste, mi Slovenci smo ljudje, ki doma in Slovenije ne moremo pozabiti. Ker sem naročena na Jano, Delavca in razne druge knjige, vas prosim, da mi, če vam je prav, začnete pošiljati vaš časopis Glas, ker se zanimam za novice z Gorenjske. Tukaj, kjer sem zdaj doma, ni Slovencev. Zato želim vaš časopis, da bi bila povezana z domovino, posebej z Gorenjsko. Upam, da boste ustregli moji želji. če pa bo kdo potoval tu naokrog, je prisrčno vabljen na kavico. Veste, tu je zelo lepo. živim 300 metrov od jezera. Tudi tovarn ne boste videli. Pač pa zdravilna kopališča, bolnišnice za srčne bolnike. Lepa pokrajina, ampak čez Slovenijo pa ni kraja. Upam, da bom dobila vaš časopis. Želim vam veliko uspeha, lepe iesenske dni in pozdravljam vse Slovence. Vaša rojakinja Marjeta Breitmoser Najvišje priznanje za kvaliteto so letos dobili Grad Oločec, mariborski hotel Habakuk in Hotel Grad Podvin. — Foto: F. Perdan Kljub težavam uspešno v novo leto Tržič — Več kot devetdeset mladih, ki so zaposleni v Mercatorjevi temeljni organizaciji Preskrba v Tržiču, se bo sestalo na redni letni konferenci osnovne organizacije ZSMS. To je na zadnji seji sklenilo predsedstvo, ki je razen tega obravnavalo tudi uresničevanje letošnjega programa dela. Kljub temu, da so druge družbenopolitične organizacije kritično ocenile delo mladinske organizaenje, ta trditev ni povsem točna. Mladi se namreč udeležujejo vseh večjih prireditev v občinskem merilu, dovolj delavni pa so tudi v samoupravnih organih temeljne organizacije. Res je, da niso dovolj povezani s sindikatom in zvezo komunistov. Na rezultate dela vpliva tudi specifično delo v Preskrbi. Glavna vzroka sta razdrobljenost delovnih enot v občini in zunaj nje ter deljen delovni čas. Zato so tudi redki primeri, ko se vsi mladi zberejo. V prihodnje zato nameravajo delovni program osnovne organizaciie skrčiti in se osredotočiti na tiste naloge, ki so zanje kot tudi za temeljno organizacijo večjega pomena. Več pozornosti pa bodo posvetili tudi akcijam, ki jih organizira občinska konferenca ZSMS. J. Kepic Kranj - V prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici so v pettk. 9. novembra, odprli razstavo Kamnik v arhivskih virih. Prenesena je iz Kam nika, kjer so jo pripravili - v sodelovanju z Zgodovinskih arhivom SUmujk — v počastitev 750-letnice mesta. Razstava pravzaprav nima namena prikazati zgodovino Kamnika, temveč časovno opozarja na najpomembnejši dokumente o dogodkih v mestu in na dokumente ustanov in organizacij, na vplivale na razvoja mesta. Tako je na ogled tudi listina iz leta 1229, kotebd Kamnik prvič omenjen v pisanih virih. Razstava bo odprta do :i. decembra - Foto: F. Perdan Kranj — V galeriji Mestne hiše so v petek, 9. novembra, odprli razstaiv del članov bežigrajske sekcije Društva slovenskih likovnih umetnikov. Gorenjski muzej jo je pripravil v sodelovanju z Bežigrajsko galerijo iz Ljubljane -Foto: F. Perdan JESEN V ZBILJAH — S hladnimi jesenskimi dnevi se je končala letoinja bogata turistična sezona v Zbiljah. Zbiljsko jezero je tudi letos privabljalo številne obiskovalce od blizu in daleč, ki so v čolnih domačega turističnega društva kaj radi zaveslati po jezeru. Do spomladi se bodo ob obali zbirali predvsem ribiči, sicer pa je vabljiv turistični dom, ki slo\i po dobri postrežbi, ne nazadnje pa disco klub v spodnjih prostorih dom*. (~fr) »Će čte stari bit, neč pit...« more več" sesti za ,pun-njc je vrgla kleklje za lindvajseti november in novem letu še malce pora ni šlo več. Preslabotna j leži in je vsa srečna, lahko posluša, kako jih tam pri peči njena Fran-jta pesem klekljev . . . Se-eset let (87) je kleklja-bi spravil vse ,špice' sku-|.far jih k ona naklekljala. bi »e videla iz njih. Ko ji je l;«em let, je začela. Starejša |tqjo je naučila. Pri vseh hišah & tako. Otroci so učili otroke, finoj punkcij, jnuštar', potem sjprej ,ketn'ca', .platnce', rib'-Koliko noči je presedela pri .•-a), da se je le dan nare-- z.ećer pri petrolejki. Pa je (oda petroluma' in bili so ča-y tako sledili, da tudi nosa ižknili na petrolejko, da ni kjjsreveč stenja ... ke se imama najbolji, pa it de bom stara ratala.« se šali v, kletna Neža Galičič, Mati- i i Dcbeni pri Leskovici v Poti dolini. %'t imela malo lepega na tem . viorda je bilo najlepše takrat, a še dekle in so dekleta s vadila plesat k Bajtari pod Jjt »En razsut Ještarng' srna ta star Žlebi r s Studorja je asrjlce špilu. No, ja, takrat je t mlad, jel...« Ali pa, ko so * v Blegošu kosili in so jim de-:i prinesla malico. Kukar sa le si«: temna krila z modrcem, ■■„uze, rdeča ruta za vratom in •fejerbasa, na belem prtu, šo- Vsak kosec je dobil svoj pt in ko so jih zagledali, so fcjj, da se je slišalo v obe do- ikot pol življenja je prehodila k Menda je šele tam pri dva- ii letih dobila prve čevl je. Se taj v Leskovico je morala bo-»iiikorada bi imela čevlje. Ce tido od domačih dovolil obuti %m, je 5Ia očetu čim dalj po iffflf v Cerel, kjer je stude-uljal za najboljšega. In ko se .je vsa leta hodila bosa ■ v«. Pa je bilo treba tričetrt 'M v eno smer in po grdem. * j* bilo treba na hrbtu zno-Ži tri glave živine in dva pra-Sjjjrjebilo. Pa Še v .tabarh' je r ćabraće k Mešiču, h Jez-I pa v Zalo in Davčo, grabit g otavo. trfffli ni imela sreče. Prvič se ila leta 1910, ko ji je bilo »Ce na bom lepa na slik, na znate slikat«, se je pri 96 letih Se šalila Neža Galičič iz Debeni. — Foto: /J I) 26 let. S sosedovim Francetom sta se imela rada, pa so ji branili. V Ameriko so jo hoteli spraviti. Pa se ni dala. V prvi svetovni vojni ji je mož padel. Na sporočilu je pisalo, da je padel na višini Kozja lata ... Nekje v Rusiji. Takrat je mislila, da se ji bo zmešalo. Tri otroke je imela, pa sta ji takrat kmalu drug za drugim umrla 3-letni fantek in 5-letna punčka. Leta 1920 se je drugič poročila. Z Balantinčkovim Matijem s Hlavčih njih. Ta je bil ,gol-car' v Blegošu, pozimi pa je z njo vred klekljal in .škundre' delal, Neža jih je pa hodila v žiri prodajat. Cipk je največ znosila Kafurki V 2iri in v Gorenju vas k Jaku in k Palčku. Tudi v Ameriko jih jc pošiljala. Za eno najboljših čipkaric je veljala. No, drugega moža je pokopala pred 17 leti. Lesena hiša ie bila včasih, le peč v njej ie bila zidana. Pred dobrimi dvajsetimi leti so jo pozidali in zdaj je polna rož. Pa ima rože Neža že od nekdaj rada. Tako kot je bila rada lepo oblečena. Kako je spravljala skupaj grošc, da si je kupila za predpasnik. Prvo poročno obleko še vedno hrani. Še vedno se ji zdi najlepša. Vanjo jo bodo morali obleči za na zadnjo pot ... Pa o tej ne razmišlja dosti. Vse časopise še prebere. Povečevalno steklo ji je v pomoč. Povesti in romane ima najraje, pa tudi vse o nesrečah prebere. »Ne vem, a sn tok žleht, al kej, ampak preberem jih...« Pa se ji vsi ljudje tako smilijo in sproti ji morajo pripovedovati, kako pomagajo po potresu v Črni gori. Zvedava je še vedno. Vse nove hiše v Debeneh, Studorju in Leskovici bi rada videla. Ko bi vsaj še lahko enkrat šla okrog hiše, pa bo spet dobro. Rada vidi, če jo pride kdo obiskat. Šestdeset prijateljic jo je že prišlo obiskat v tej enajstih mesecih, kar leži. Komaj čaka, da se Francka vrne, če gre po opravkih v Gorenjo vas. Tako lepa se ji zdi, pravi, ko jo spet zagleda med vrati... In njen nasvet za tako starost? Zelje, sok, krompirjevi žganci, ja-bolČnik in malo mesa enkrat na teden. Pa nobene pijače. »Ce čte stari bit, neč pit«, je njen recept. Sto let ji je prerokoval pokojni gorenjski zdravnik Gregorčič. Pa jih tudi zna doživeti. Kolikokrat je bila že slabša kot zdaj, pa se je vedno pobrala. Saj bo še prišla pomlad ... D. Dolenc Aparat za dializo tudi v jeseniški bolnišnici V regionalni zdravstveni skupnosti Kranj ugotavljajo, da se stroški prevoza na ledvicah obolelih, ki se vsake dva ali tri dni vozijo na dializo v ljubljanske bolnišnice, neprestano večajo, pač zaradi višjih cen bencina. Po zadnji valorizaciji kilometrine so stroški prevoza postali tolikšni, da se sedaj že vprašujejo ali je tak prevoz — pogodbe so skle- imini na železniški predor U Markež z Jesenic se še spominja, kako je ii, na Hrušici in na Jesenicah tedaj, ko so gradili železniški predor skozi Karavanke „ — Za Jeseničane in okolje gradnja cestnega predora oavanke pri Hrušici na Be-iju vsekakor izreden dogo-ij bodo prav v njihovi nepo-irfifini v naslednjih štirih le-ila velika gradbena dela, „.ivi pa bo skozi predor prija tisoče vozil in prometa iz 0'ftEvrope na Bližnji vzhod, jipilnja železniškega predo-flfoku stoletja na Hrušici je rvala na delovni in živi jen j-Jesenic in okolice. Le ma-iv je Še, ki bi se izgrad-predora spominjali, na Murovi živi 82-Jetni J, ki mu je šc v spomi-so kopali pod Karavan-ko se je skozi Kara-Hrušici in na Jesenice prvi vlak. 'd»ie železniškega predora se *l»jam tudi po pripovedovanju % k »orodnikov. Tedaj, pri I zares niso skoparili z od-iitof za škodo, ki bi jo pori tudi delavci, ki so kopali Čim, to bili plačani v zlatnik/z ?a je izredno težko in na-kv, pri katerem so sodelo-M, jeseniški kmetje in delav- ci, ki so najprej vozili kamen iz Mirce ter odvažali material, vse z vprego, s konji. Material so odlagali na mesto, kier teče proga iz predora proti železniški postaii in jeseniški delavci so tja hodili po odpadni les. Ko so kopali globlje in globlje, kvaliteta jeseniškega kamna ni bila več zadovoljiva, zato so ga vozili iz Škofje Loke. Družba, ki je gradila karavanški predor, je najprej zgradila elektrarno v Vintgarju, pri prvi izmenjavi tistih dropov sem Še sam sodeloval in spominiam se jih, ker so bili vsi žierosani. Zpradili so ozkotirno železniško progo s Hnašice na Mirco, da je bilo delo lažje "in je hitreje potekalo. Vendar pa so delavci vseeno opravljali izredno težko delo, čeprav dobro plačano. Znana je tra-gedija v železniškem predoru Hru-šica zaradi vdora plina, žrtvam smo na Jesenicah ohranili spomin tudi s spominsko ploščo, ki je še do danes ostala v jeseniškem parku. Delavci pri predoru, med njimi so bili le redki domačini, so seveda trošili, kar lepi časi so bili to za jeseniške zasebnike. Prav dobro se spominjam, kako smo otroci hodili proti predoru, proti delavskim barakam, da bi prodali malo zelenjave, solate in naleteli na široke in zaničljive po-smehe njihovih kuharic. Ko so se srečali z delavci, ki so kopali z druge strani Karavank, je bilo težakom v predoru še huje, kajti pritoževali so se, da zdaj strašno piha in so včasih delovni pogoji prav nemogoči. Vendar je bil predor končno zgrajen, pripeljal je poseben vlak za Trst in ustavljal se je na vseh postajah. Vsi krajevni veljaki so hiteli pozdravljati vlak in avstrijskega prestolonaslednika, ki je sedel v njem...« Joža Markež, zasebni elektrikar, se je udeležil tudi minule slovesnosti ob začetku del pri izgradnji cestnega predora Karavanke, nedaleč stran od Hrušice. Joža Markež je bil tako priča že drugi veliki vrtini v Karavanke, vrtini, ki bo zahtevala ogromno dela, a veliko manj fizičnega napora, saj prihaja na Hrušico najbolj moderna gradbena mehanizacija. D. Sedej njene z več lastniki avtomobilov — še racionalen. Prav to so se vprašali tudi delegati na zadnji seji skupščine regionalne zdravstvene skupnosti. Doslej kake druge možnosti za prevoze niti ni bilo, že pred leti pa je računica pokazala, da pa bi bili prevozi z rešilnimi avtomobili še neprimerno dražji. Na Gorenjskem je trenutno 26 bolnikov, ki so jim odpovedale ledvice in morajo zato enkrat do dvakrat na teden preživeti nekaj ur priključeni na aparat za dializo. številke kažejo, da se število bolnikov, ki za življenje potrebujejo dializo, neprestano povečuje: samo od lani se je število takih bolnikov povečalo za 5. V kranjski občini potrebuje tako zdravljenje 15 bolnikov, 5 iz radovljiške občine, po eden do tri pa v ostalih občinah. Zaradi tolikšnega števila ljudi, obolelih na ledvicah, je bilo že pred leti sklenjeno, naj bi bil aparat za dializo tudi v jeseniški bolnišnici. Zdravljenje v domači regiji bi bilo namreč tudi dosti cenejše kot v izvenregijskih ljubljanskih bolnišnicah. Zataknilo pa se je pri uvozu. Aparat za dializo je bil že kdaj naročen, jeseniška bolnišni-ea je pripravljena na to novo dejavnost, čez uvozne omejitve pa se zaenkrat ne da. , L. M Slaba udeležba Kranj — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine iz Kranja je skupno s pripadniki kranjske garnizije Stane Žagar priredila v torek, 6. novembra, ob 20. uri v kranjskem kinu Center recital, ki so ga poimenovali Heroji in vizionar j i so za večnost. Nastop, v katerem so sodelovali pripadniki ljubljanskega armad-neca območja in mladinci iz Jeseniške občine, so posvetili življenjski poti in delu velikega jugoslovanskega misleca, teoretika, publicista in revolucionarja Edvarda Kardelja. Nastopajoči so skozi pesem in besedo predstavili Edvarda Kardelja kot osebnost, ki je s svojim delom dal pomembno osnovo razvoju naše samoupravne socialistične ureditve. Recital bi mogli nagraditi z odlično oceno, kritika pa velia zelo slabi udeležbi na prireditvi. Napol prazna dvorana kaže na neodgovornost predvsem najodgovornejših članov osnovnih organizacij mladih, zaradi katere izvedba kulturno politične akcije ni bila najuspešnejša. Omeniti je treba tudi to, da najbolj primernega zgleda mladim ne daje niti odsotnost predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in kranjske občinske skupščine. Džilio Filipčič Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (18. zapis) Kot pri izhodu iz Tuhinjse doline kamniški Stari grad, tako naj bi na njenem skrajnem zapadnem koncu ščitil popotne trgovce utrjen grad Motnik. ZGORNJI MOTNIK Sprva se je tako imenoval le grad postavljen vrh prepadne stene nad Motnikom. Strma, nedostopna skala pada tu neposredno v strugo Motnišnice. Po Valva-zorjevi upodobitvi je grajsko temeljno zidovje kar zraslo s skalo-vito pečino! Grad Motnik je bil zelo star, stal je menda že v 9. ali 10. stoletju. Najprej seve le kot utrjen stolp, ki so mu šele pozneje prizidali udobne stanovanjske prostore. Ker pa so ob koncu 15. stoletja gospodje Motniški izumrli, je postal grad, skupno s trgom Motnikom de-želno-knežja zastavna posest, dokler gospostva niso prevzeli Apfaltrerni, ki so gospodarili skupaj s sorodni-ško rodbino Scarlichi do konca 18. stoletja. Scarlichi — morda Skr-liči? V letu 1760 je grad pogorel. Za silo obnovljeno poslopje se je v letu 1771 samoodsebe podrlo. Gradu potem niso več obnavljali, razvaline je prerasla trava in grmičevje. V današnji čas se je ohranilo le malo sledov. Graščaki se z Motničani nikoli niso dobro razumeli. Grajski so imeli tržane za kmetavzarje. Motniški domačini so objestni gospodi močno zamerili. Celo tako, da niso hoteli gasiti požara, ki je leta 1760 zajel graščino. Ne kriki z gradu, ne glasen jok grajskih stanovalcev, ki se je z gradu slišal do sredine Motnika, nista ganila užaljenih tržanov. Morda so grajskim nesrečo celo privoščili? Potem graščakom res ni kazalo drugega, kot da so se preselili v Ljubljano. Poslej gradu Zgornjega Motnika ni bilo nikoli več, enega od spomenikov naše podložniške dobe... Seveda pa so bila sosedska nasprotovanja tudi med hribovskimi kmeti in motniškimi tržani. Posebno kmetje najbližjih zaselkov so bili gorki na ošabne in domišljave trža-ne. Saj so se po gosposko oblečeni tržani tudi po vnanjem hoteli ločevati od okoliških vaščanov, ki so Še držali stare ljudske noše. V knjigi Zgodovina trga Motnika, ki jo je napisal in v samozaložbi izdal 1. 1940 profesor Pavle Urankar, je stara noša motniškh tiržanov in okoliških kmetov natanko opisana. Iz taistega vira sem črpal tudi nekatere tu uporabljene zgodovinske podatke. OSVOBOJENI TLAČANI Najbrž, tvepam zamero pri »tr-škočutečih« Motničanih, če povem, da so bili kmečki pod-ložniki gradu Zgornjega Motnika dosti razboritejši od njih, ki so se navadno le pritoževali zaradi krivic, ki jim je delala graščina Kmetje iz okoliških zaselkov, \\ so veljali dotlej za podložnike, so se takoj po odselitvi zadnjega gra-ščaka v Ljubljano, složno sporazumeli, da pokupijo oziroma odkupijo vso grajsko posest. Bilo je to leta 1798. Pomembnost tega pogumnega dejanja spoznamo ob dejstvu, da so se ti motniški kmetie celih 50 let poprej rešili tlačanskih spon Ln bremen kot grajski podložniki drugod po Slovenskem! TRŠKI PRIVILEGIJI Bolj prav: trške svoboščine. Lete so bile nujna osnova za pridobitev trškega naslova. Danes poznamo le mesta in kraje (tj. vasi), včasih pa je bil vmes še trg s svojimi »trškimi pravicami«. Seveda se nekateri imenitni stari trgi (npr. Mengeš, Kropa, Motnik) niso-ničkaj radi sprijaznili s tem »degradiranjem«. No, čas zaceli vse rane, pa bo tudi te ... Če jih že ni? Trg pa je nekoč moral izpolnjevati določene pogoje za dosego trške časti in veljave. Predvsem je moral biti na prometnem kraju, imeti razvito obrt in trgovino pa še kak grad in veliko faro naj bi kraj, bodoči trg imel. Motnik je vse to imel in tako je mogel avstrijski nadvojvoda Ernest Železni s posebno listino povzdigniti kraj v trg. Bilo je to 26. marca 1423. — Poudarjeno pa je tudi bilo, da Motničani to zaslužijo s svojo zvestobo oblastem in z lepim vedenjem ... Zgodovinar Pavle Urankar, ki je preteklost Motnika natanko raziskal, meni, da so tržani res dobili pravico tržnega dne v tednu, da pa so si druge pravice najbrž nekako kar sami prisvojili! Tako: avtonomijo trga, lastnega sodnika s sodnim okolišem, pravico zatočišča ali azil in vojaško prostost. — No, najbrž pa le ni šlo vse tako po domače, čeprav ustreznih listin ni bilo mogoče najti, ne prej ne pozneje. Trški sodnik je bil izvoljen za eno leto. Med drugim je moral tudi priseči, da ne bo delal razlike med bogatimi in revnimi. Obrazec prisege je iz leta 1411! Meja trškega ogradja (ozemlja, področja) je bila označena z mejniki, križi ali starimi drevesi. Nekateri trški gospodarji so bili oproščeni hišnega davka, njihovi sinovi pa vojaščine. — Trg Motnik je imel tudi pravico varnega azila (za-. točišča, pribežališča) posebno za vojaške ubežnike. Na trškem območju jih nihče ni smel prijeti. In tako so se ti možje v zahvalo vdinjali imo-vitim tržanom kot hlapci brez plače. Kajti to je bilo za kmečkega fanta manjše zlo, kot vse življenje nositi glavo v nenehni nevarnosti po vseh evropskih bojiščih. Takrat je bilo v veljavi služenje vojaščine do smrti ali vse do visoke starosti. Po nekem izročilu, ki pa listinsko ni podprto, je cesar Friderik III (vladal v letih 1439—1493) dodelil vse te pravice trgu Motniku kot zahvalo za zvestobo, ki so mu jo domačini izkazali v bojih za celjsko dediščino. Ko se je Jan Vitovec, vojskovodja Katarine, vdove zadnjega celjskega grofa Ulrika II., vračal leta 1457 izpred Ljubljane (ki jo je zaman oblegal) na Štajersko, so Motničani skupno s Špitalci in tuhinjskimi kmeti razbili njegovo vojsko vrh Kozjaka. Vitovec se je z manjšim krdelom vojakov rešil čez hrib v dolini Črnega potoka. Tu pa je bil hlizu Krašnje dokončno po-tolčcn; komaj si je rešil golo življenje. Turških vpadov skozi Motnik ni bilo dosti, le redke tolpe plenilcev so »obiskale« te kraje v letih 1469 in 1471. — Vendar pa bi izpričani »turški« tabori v Šmartnem in v tuhinjski srednji vasi utegnili govoriti ' nasprotno: da turških vdorov skozi Tuhinj le ni bilo tako malo in niti tako nepomembnih ne, četudi revni odročni hribovski kraji in pusta slabo poseljena močvirnata dolina niso bili ničkaj mikavni za turške jezdece. Prostovoljna akcija vaščanov Vrbenj Vrhnje pri Radovljici — V nedeljo, 4. novembra, je petindvajset vaščanov naselja Vrbnje, ki sodi v krajevno skupnost Radovljica, opravljalo zemeljska dela za postavitev transformatorja v naselju. S prostovoljnim delom so izkopali jame za drogove, posekali drevje, krajevna skupnost pa je pomagala pri nabavi materiala. Pripravljajo pa se že na prostovoljno delovno akcijo, ko naj bi v nedeljo, 18. novembra, popolnoma očistili potok Zgošo od Nove vasi do konca vasi Vrbnje. Potok je sicer čist, vendar je ob njem polno smeti in odpadkov, kar kazi lepo okolico naselja. Prebivalci krajevne skupnosti Begunje so potok v zgornjem delu že očistili, zdaj ga bodo še prebivalci Vrbenj. Prostovoljna akcija se bo začela ob 8. uri. D. S. Pred novo olimpijsko smučarsko sezono Razširjena lista kandidatov za Lace Placid BEOGRAD — Na novo je iz-branih kar petindvajset kandidatov za odhod na zimske olimpijske igre, ki bodo februarja v Lace Placidu. Tako so na skupni seji Zveze za telesno kulturo Jugoslavije in jugoslovanskega olimpijskega komiteja odločili delegati. Tudi za Moskvo — letne olimpijske igre — 50 evidentirali nekaj več reprezentantov kot jih je bilo predvidenih. »Novi« bodo morali še potrditi olimpijsko normo. Največ so dobili smučarji v vseh treh disciplinah, saj jih bo na pot odšlo devetnajst ali dvajset. V alpskih disciplinah pri mo-škili so na seznamu sedaj še Ma-gusar, Franko in Cerkovnik, poleg ie določene trojice naših najboljših Bojana Križaja, Borisa Strela in Jožeta Kuralta. Koliko od novih treh bo odšlo čez iuio, pa bodo pokazale prve tekme v decembru. Le dobre uvrstitve peljejo v Lace Placid. Pri ženskah so kandidatke vse naše najboljše in že prekaljene smučarke. Bojana Dornik, Meta Jerman, Anja Zavadlav in Nuša Tome. Tudi one bodo na decembrskih tekmah morale pokazali ali je upravičena njihova pot na olimpijske igre. Edini kandidat in zanesljivi potnik na 01 je bil pri skakalcih le Bogdan Norčič. Temu so se sedaj po novem priključili še Mlakar, Bogataj, Tepeš, Vlaga in Baje. Vendar bodo novi štirje, odpadel bo eden ali dva, motali pokazati v medna-rodni areni v januar in res dobro formo, ki naj bi bila pogojena " ; dobrimi uvrstitvami, tnako je pri tekačih. Kandidati, med rtjimi so Ivo Gurman, Janez Rćbr-šak, Tone Djuričič, Cveto Podlo- gor in Bojan Cvajnar ter bitih lonci Burgar, Vidmar in Cečer. Kot vsi ostali bodo potnike za Ameriko med tekači določili na mednarodnih tekmah. Vendar tekači sedaj pridno nabirajo kilometre na snegu na Finskem. Zanesljiva potnica za 01 pa je tudi Sandra Dubravčič, umetnostna drsalka iz Zagreba. In zakaj razširjena lista? To predvsem zato, da bodo mladi spoznali utrip olimpijskih iger. Vsi se namreč zavedamo, da so ti fantje in dekleta tudi kandidati za olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu. Odločitev o večjem številu politikov za Lace Placid je edino pravilna. Alpski reprezentantje so se med tednom vrnili iz Kapruna. Trening so morali prekiniti zaradi večdnevnega slabega vremena. Vreme je bilo pretekli teden v Kaprunu tako slabo, da nihče ni tnogel na vadbo. Toda že v nedeljo so naši fantje odpotovali na novo načrtovani novembrski trening na snegu. Tokrat so si izbrali nove terene. Odšli so v smučarsko središče Zauchensee v Avstrijo. Tam so namreč dobri pogoji za nemoten trening. Med tednom se je sestal tudi sekretariat Smučarske zveze Slovenije. Največ govora je bilo seveda o težkem finančnem položaju. O tem smo že večkrat pisali. Odločili so se, da rešijo načrtovane treninge reprezentan-tom. Najeli so namreč milijon dinarjev posojila. Res je škoda, da moramo na tak način reševati priprave naših alpskih reprezentantov v moški in ženski konkurenci ter ostalih selekcijah. D. Humer XIII. letne sindikalne športne igre Kranj V kegljanju sodelovalo 68 ekip NOGOMET Namesto žoge — sneg! \ zadnjem kolu občinskih rekreacijskih f J° J° noRometaftem zagodlo vreme Poplavo vode na igriAčih je nazadnje prekril Ae sneg in većina srečanj je bilo preloženih. Sneg pa očitno ni motil igralcev Triglava, ki so napolnili mrežo Naklancev UJM i m tako znova dokazali, da so brez konkurence v A (lanski ligi. Razen te tekmepa so se v pravem metežu pomerili fte Bntofljani in moitvo Preddvora. V obračunu, ki je odločal o drugem mestu v B liKi •o imeli već sreće in znanja gostje, ki so zmagah s 3:2. Po teh srećanjlh sta tako že znana jesenska prvaka pri ćlanih, v A ligi je to prepričljivo Triglav, v B ligi pa Fil-marji. Organi Občinske nogometne zveze bodo odloČili, Ce bo nepopolno kolo odigrano v soboto ali pa bodo rekreativci odšli na zaslužen poCitek. Sneg je preprečil tudi pionirjem, da bi konCali s prvenstvom. Vodi pa Sava pred Kokrico. Tudi kadeti Britofa niso odigrali avojega sreCanja, kadeti Save pa so po pet centimetrov debeli snežni podlagi igrali v Ihanu. Slabim domaćinom je bil sneg pravi zaveznik, Savćani pa so z golom Majcna vendarle odnesli obe toćki. ODBOJKA Poraz Bleda in Plamena BLED - V tem kolu moške in ženske druge zvezne odbojkarske lice in v obeh slovenskih so gorenjski predstavniki dosegli već kot so pričakovali. S porazom sta se morala zadovoljiti le Bled v drugi zvezni ligi in k ropa m k i Plamen v moški slovenski ligi - zahod ter ženske Gorij. Izidi - II. ZRL - Bled : Stavbar 1:3. Kamnik : Metalac 1:3, ženske - Radna : Jesenice 1:3. Slovenska liga - moiki -Plamen : Bovec 0:3, Železa r : Sava 3:2, ženske - Mialinja : Bled 1:3, Krka : Gorje 3:2. •h Judo 3 Uspehi razveseljujejo Kranj — Vedno več je /nakov, da sc kranjskemu judu obetajo boljši časi. Najmlajši judoisti so sodelovali v Sarajevu na državnem pionirskem prvenstvu. Udeležili so se ga Bodiraža, Kalan in Bešič. Slednjima sreča ni bila naklonjena, zato pa je presenetil Ti-homir Bodiraža, ki je bil tretji v kategoriji do 64 kilogramov. Uspešna so tudi dekleta kranjskega Triglava. Izkazale so se na pozivnem turnirju v Mariboru. To velja Se posebno za sestri lastnino in Dušanko Bešič. V svojih kategorijah sta prepričljivo zmagali. Dobra četrta je bila tudi Boni Jerkovič. Prav zaradi teh uspehov bi kazalo v TKS razmisliti, ali judo klub Triglav 5c uvrščati med rekreativne športe. Zaslužili bi mesto med tekmovalnimi športi, kar prinaša večje družbeno priznanje in boljši materialni položaj. M. Bcncdik Nogometaši pete selekcije so v Mariboru prejeli fttiri gole in s tem porazom nadaljevali serijo neuspehov. V zadnjih treh tekmah niso osvojili niti toćke in to lahko pomeni zelo slabo uvrstitev po jesenskem delu. Res je, da je v SNL vsaj se pet slabših ekip, ki so po kvaliteti za kranjskimi nogometaši, obenem pa ocene na papirju ne pomenijo nićesar, po toćkah pa je SNL v glavnem zelo izenaćena, se posebno pa to velja za sredino in dno lestvice. ' Le zmaga v zadnjem kolu proti Iliriji pomeni tudi vsaj minimalno zalogo toćk pred pomladnim nadaljevanjem prvenstva. Vendar pa so Ljubljančani v zadnjem kolu dokazali, da so trdno odloćeni popraviti slabo uvrstitev. Tako Kranjčani nimajo lahke naloge in le dve toćki bi nogometaše Kranja resili uvrstitve na dnu. Neposredna odločitev o slabi ali manj alabi uvrstitvi bo torej padla v nedeljo. Zal ho Kranjčani sami krivi (po igrah v Lendavi in Kranju), da je boljša uvrstitev v sredini lestvice splavala po vodi. M. Subic DRAGOCENI TOČKI JESENIČANOV Jesenice — Jeseniški nogometaši, ki tekmujejo v republiški območni ligi, so v zadnjem srečanju gostili nogometaše Elana iz Novega mesta. Zaradi borbene igre so zmagali z 2:1. Želja vodstva kluba in nogometašev je uvrstitev v enotno republiško nogometno ligo. Tretja selekcija Jesenic je premagala Ihan s 3:2, četrta selekcija pa je doma izgubila z Elanom z 2:1. Leska četrta selekcija je kljub borbenosti in terenski premoči zgubila s Kočevjem 2:1. Končalo se je tudi pokalno tekmovanje. Leščani so premagali Bohinj, Tržič pa Alpino iz Zirov. Polet B je bil boljši od Reteč. V prvem kolu pokalnega tekmovanja pa so Leščani premagali Jeseničane, Alples Polet, Bohinj Bled, Alpina pa Gorcnjo vas. Izidi — I. kolo: Lesce : Jesenice 1:0, Alples : Polet A 4:1, Bohinj A : Bled 6:2, Bohinj B : Rcteče 1:5, Alpina : Gorenja vas 6:5, Tržič : LTH 3:0, Kondor : Polet B 2:3: II. kolo: Lesce : Bohinj A 3:1, Tržič : Alpina 4:3, Rete-če : Polet B 0:4. Prihodnje leto spomladi se bodo v polfinalu srečali Lesce in Tržič ter Polet B in Alples. P. Novak Nogometaši Tekstilindusa najboljši KRANJ — XIII. letne športne igre OOS v obćini Kranj v malem nogometu so se zaključile. Prvo mesto je preprićljivo osvojila ekipa OOS Tekstilindus A. ki se je v finalni tekmi pomerila z ekipo OOS Iskre A. tretje mesto sta se srećali ekipi Iskre C in Merkurja, zmago pa so slavili igralci Iskre. Od petega do šestega mesta pa so se ekipe razvrstile po naslednjem vrstnem redu: OOS Železniška postaja. OOS Sava A. OOS IBI ter OOS IKOS A. V organizaciji ZTKO Kranj je pod vodstvom Marjana Tom seta obćinska nogometna zveza celotno tekmovanje odlično izpeljala. M. C ade* KRANJ - Na kegljišču Triglava so se končala tekmovanja v kegljanju tako v moški kot tudi ženski konkurenci. Skupaj je nastopilo 44 moških ekip ter 24 ženskih ekip. v konkurenci posameznikov pa je nastopilo 195 posameznikov ter 74 posameznic. Izvedba tekmovanja je bila zaupana komisiji za kegljanje, ki je to nalogo izvrstno izpeljala pod vodstvom Mojce Polak. Rezultati ekipno moški: Elektro (1941). Iskra 1. (1849). Iskrali. (1747). Merkur). (1724). Iskra III. (170«), Cestno podjetje (1701). Planika (1683). IBI I (1678). Sava I. (1674). Tekstilindus I. (1649). Aerodrom (1648), Merkur II. (1641). Sava II. (1634), Tekstilindus II. (1632). Iskra V. (1622). Jelovica (1604), Klektro (1584), Iskra IV. (1574). Kksoterm (1571). Gorenjski tisk (1569). IBI II. (1563), Zav. skupnost Triglav (1560). Iskra VI. (1555). PTT (1538). Centrali. (1531). Domplan (1529), Živila 1. (1526), Živila II. (1524), IKOS (1509). Merkur III. (1504), Merkur IV. (1500), Železni ika postaja (1486), LB enota Kranj (1485). Central II. (1482), Zav. za po*, in teh. službo (1452), Institut Golnik (1445), ZSMS Jelen (1392), O. S. Lucijan Seljak II. (1390), Alpetour (1388). Orodjarstvo Šenčur (1346), OŠ J.B.Tito Predoslje (1339). OS Lucijan Seljak I. (1330). OS Matija Valja-vec Preddvor (1223). Gimnazija Kranj (1206). Rezultati ekipno ženske: Živila (601). Iskra I (566). Tekstilindus (564), PTT I. (560), Sava (557), Domplan (555), Iskra H. (546), Alpetour (537), Cestno podjetje (491), Klektro (481), OS Josip Broz-Tito Predoslje (473), Merkur I. (467), Merkur 11. (466). IBI (449). PTT II. (447), OS Matija Valjavec Preddvor (415), Jelovica Preddvor (402). Zav. skupnost Triglav (400). Gimnazija Kranj (398), SO Kranj (393), Aerodrom (380), Institut Golnik (380), VVZ Kranj (322), Oš Lucijan Seljak (304). Tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju KRANJ - Komisija za kegljanje pri ZTKO Kranj tudi letos organizira tradicionalno tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju tako za ženske kot moške ekipe. Letos bo to že šesto srečanje. Namen prireditve je. da se v tekmovanje vključi Čimveč krajanov iz občine Kranj, zato KS lahko prijavijo neomejeno število ekip. Kkipo moških sestavlja 6 tekmovalcev, žensko ekipo pa tri tekmovalke Izbirna tekmovanja bodo na že znanih kegljiščih v StražiSču, na Visokem in v Cerkljah, finalno srečanje pa bo na kegljišču Triglava v Kranju. Prijave sprejemajo po telefonu 21-176 do vključno 20.11.1979. razpored tekmovanj pa bomo takoj po končanih prijavah poslali vsem KS. CsuM r Kranjčani na igrah na snegu KRANJ — Na seji izvršnega odbora TKS Kranj so obravnavali udeležbo Kranja na »Igrah na snegu«, ki bodo leta 1980. V te igre se je za prihodnje leto vključila RTV Sarajevo, saj je. znano, da bodo leta 1984 v Sarajevu olimpijske igre. Zato se je RTV Jugoslavije odločila, da stvar prevzame RTV Sarajevo. Predstavniki RTV Sarajevo so k sodelovanju povabili tudi predstavnika mesta iz Slovenije in mesto Kranj je bilo prvo mesto, ki je od Sarajevčanov dobilo ponudbo. Izvršni svet skupščine Kranj je že dal soglasje, da bodo Kranjčani nastopili na teh igrah. V moštvu, ki naj bi nastopalo, bi bilo devetnajst fantov in deklet. Le v tekmovanju v paralelnem slalomu lahko nastopa alpinec, ki ni iz mesta mesta moštva. Tudi SZDL in TKS sama sta že dala soglasje, da bo Kranj nastopal na teh igrah. Enakega mnenja je bil tudi IO TKS in SK Triglav. Vendar bo treba k sodelovanju povabiti vse smučarje v občini Kranj in druge, saj igre niso izključno smučarsko tekmovalne. Organizator akcije bo ZTKO Kranj ter SK Triglav in druge športne organizacije v občini. Udeležba na igrah pa naj bi stala 100.000 dinarjev. V te igre so se vključili Francozi, Italijani, Švicarji in Jugoslovani. Tako bodo 3. februarja v Franciji jugoslovanske barve zastopali tekmovalci iz Mavrova, 9. februarja bi na igrah v Bormiu v Italiji nastopili Kranjčani, 17. februarja v Švici Delnice in 24. februarja v Sarajevu domačini. Ponudba, da bi Kranj odšel na filmu tudi mesta, iz katerih so ude-zimske igre, je dobrodošla že iz vidika, saj pred vsako evrovizijsko oddajo predstavijo v petminutnem lečenei iger. Tako bi Kranj prišel v evropsko TV mrežo. Vemo pa, da so te igre najbolj gledane na ekra nih v vsej Evropi. Dokončna odločitev o udeležbi Kranja pa bo padla v prihodnjem sestanku v Sarajevu. Vendar bi bilo neumestno, če bi občina Kranj ne sodelovala v teh igrah. Za predsednika organizacijskega odbora bodo zaprosili predsednika skupščine občine Staneta Božiča. V organizacijskem odboru pa naj ne bi bili samo športni delavci, temveč tudi družbenopolitični delavci občine. D. Humer V tekmovanju posameznikov je prvo mesto osvojil Anton Česen, drugi je bil Jože Turk (oba Klektro Kranj), tretje mesto pa je zasedel igralec Iskre Jože Zev-nik. Do desetega mesta so se se uvrstili: Cveto Zalokar, Kari BoALar. Alojz Kordež, Franc MarinAek, Tone Dolinar. Milan Pavlin ter Marjan Dolenc. V tekmovanju posameznic pa Jf pr»» mesto osvojila Milena Vrhovnik (Živila), druga je bila Pavla Vidali (Domplan). trene mesto pa je zasedla Marija Cej (Iskra). V nadaljevanju sledi vrstni red. in sktl Irena Smodila, Krna Zaje. Olga Skoftc.Ss-fija Rozman, Vera Ovsenek. Danic« Fras-celj, Jana Zaje. Cvetka Cadež itd. M Cadef Radovljiške sindikalne igre Prepričljivo LIP Bled RADOVLJICA - V okviru programa športno rekreacijskih iger radovljiških sindikatov se je v telovadnici osnovne sole Lesce končalo letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Na tekmovanju, ki so ga pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO Radovljica dobro organizirali in izvedli člani namiznoteniskega kluba Lesce, je nastopilo 20 žensk in 74 moških ali skupaj 94 Članov sindikata iz 44 OOZS. V ekipnem delu tekmovanja so v ženski, moški in skupni uvrstitvi prepričljivo osvojili prva mesta člani KOOZS LIP Bled. Tekmovalke in tekmovalci so nastopili v treh starostnih razredih. Najboljša mesta so osvojili: ŽENSKE DO 27 LET 1. Hrova-tinović Silvana (Elan Begunje). 2. Ravnik Nada (Iskra Otoće), 3. MatjaAič Mojca (Iskra Otoče), 4. Ravnik Marjeta (SO Radovljica), 5. Sifrer Ana (LIP), 6. Svete Tatjana (SO Radovljica), 7. Kos Lijana (GG Bled), 8. Troha Ana (Almira Radovljica), 9 Pogačnik Stanka (Iskra Lipnica), 10. Bec Marija (Klan Begunje); ŽENSKK OD 27 DO 40 LET 1. Kaizer Jasna (LIP). 2. To-mažin Milana (SO Radovljica), 3. Cerkovnik Polona (LIP), 4. Pogačnik Milojka (Veriga), 5. Mlakar Rezka (Iskra Otoće), 6. Vengust Marjeta (Iskra Lipnica), 7. Gros Majda (Veriga Lesce), 8. Brezovnik Kati (Vezenine Bled), 9. Gatej Romana (Veriga Lesce); MOŠKI DO 27 LET 1. Kpkalj Borut (Obrtniki Rad.). 2, Vida Srečo (Almira Radovljica), 3. Potočnik Zvone (Elan Begunje), 4. Cotelj Stane (Veriga Lesce), 5. Lju-bićić Ivica (Veriga Lesce). 6. Burazin Tomo (Iskra Otoče), 7. Stres Edi (LIP Bled), 8. Cop Toni (LIP Bled), 9. Hausman Jože (Vezenine Bled), 10. Fister Marjan (Iskra Otoće); MOŠKI OD 27 DO 40 LET 1. Eržen Lado (Iskra Otoče), 2. Urh Jože (Elan Begunje), 3. Kunstelj Štefan (GG Bled), 4. Pogačnik Miha (Veriga Lesce). 5. Kokalj Rudi (Elan Begunje), «. Turk Jože (Zapori Radovljica), 7. Luskovec Alojz (LIP Bled) 8. Zaje Stane (Veriga Lesce), 9. Sorl Edi (LIP Bled), 10. Torkar Tin* (Veriga Lesce); MOŠKI NAD 40 LET 1. Lap Praari (LIP Bled), 2. Pogačnik Marjan Matevža Langusa Kamna gorica). S.Sitar Janez (LIP Bled), 4. Gros Polde (LIP BWl 5. Kozamernik Stane (Elan Begunj*). I Malnar Jože (Zapori Radovljica). 7. Reki Zdravko (Veriga Lesce). 8. Hafner Dinju (Iskra Lipnica), 9. Kovač Tomai (Ho* Grajski dvor Rad.), 10. Kozamernik Ju« (Veriga Lesce). EKIPNO ŽENSKE 1. LIP Bled 4J 2. Iskra Otoće 38 točk. 3. I'pravni SO Radovljica 34 toćk. 4. Elan Betw 22 toćk, 5. Veriga Lesce 19 toćk. •. Iakni Lipnica 10 točk. 7. do 8. Almira Radovljica 5 toćk. 7. do 8. GG Bled 5 toćk, » Ve^ nine Bled 4 točke; EKIPNO MOŠKI 1 UP Bled 67 toćk, 2. Elan Begunje M tačk. 3. Veriga Lesce 50 točk. 4. Iskra Otoee 37 toćk. 5. Obrtniki Radovljica » tačk. 6. Almira Radovljica 18 točk. 7. do I. Zavad Matevža Langusa Kamna goric« 16 tori. 7. do 9. GG Bled 16 točk. 7. do ». Zapon Radovljica 16 točk, 10. do 11. lakra Lipsha 5 točk, 10. do 11. Vezenine Bled 5 točk: EKIPNO SKUPAJ 1. LIP Bled iN točk. 2. Elan Begunje 78 toćk, 3. I»kr» Otoet 75 točk, 4. Veriga Lesce 6» točk. 5. Alnita Radovljica 23 točk, 6. GG Bled 21 točk. 7. Iskra Lipnica 15 toćk. 8. Vezenine BH 9 točk. Letošnji program Aportno rekreacijakii iger radovljiških sindikatov obsega tekao-vanja v dvanajstih Športnih panogah. IV slej so bila izvedena tekmovanja v maito* Aportnih panogah, na katerih je »kopa* nastopilo 2612 članov sindikata, ii M osnovnih organizacij zveze »indikator V tekmovanju OO ZS za celoletno uvrant« na SSl 1979 je trenutno vrstni red naak* nji: 1. Elan Begunje 1637 točk. 2. \>n|« Lesce 1143 točk. 3. LIP Bled 731 taci. 4. GG Bled. 698 točk, 5. Iskra Otoče točk, 6. Iskra Lipnica 654 točk. 7. Veaeai Bled 544 toćk, 8. Upravni organ i $0 Radovljica 289 točk. 9. Plamen Kropa J66 točk. 10. Almira Radovljica 192 točk. M V SPORTlNG — Fusine Laghi (Trbiž) 500 m od mejnega prehoda Rateče, 150 m levo ŠPORT — KONFEKCIJA Uspešen start gorenjskih moštev v slovenski šahovski ligi Na Pohorju se je končal prvi del tekmovanja v slovenski Aahovski ligi. Med desetimi moštvi so S D Jesenice pete z 21 točkami, 9D Kranj pa sedmi z 18 točkami. Jeseničani so premagali Ponikve s 6:4, Radensko s 5,5:4,5, igrali neodločeno s Kranjem 5:5 in izgubili z vodećim Rudarjem iz Trbovelj s 4,5:5,5. Kranjčani so poleg omenjenega neodločenega izida z Jeseničani igrali ie neodločeno z Rudarjem 5:5 in izgubili s Kovinarjem iz Maribora in Po-nikvami s 4:6. NAMIZNI TENIS Žensko ekipno prvenstvo KRANJ — V telovadnici Partizana v Stražisču je bil drugi krog ekipnega prvenstva SRS v namiznem tenisu za ženske. Sodelovalo je 8 selekcij. Moštva Pomurja ni bilo. Zmagala je Koroftka, ki jo je zastopal Fužinar. Drugo je Zasavje-Kemičar, tretja Ljubljana-Kajuh, četrta Gorenjska. Sava, peta Ljubljana-Ilirija, Aesti Ptuj, sedma Obala in osma Gorilka. Prvi turnir je bil v Ptuju. Po kranjskem turnirju bodo moštva razdeljena v dve kvalitetni skupini, ki bosta na naslednjih dveh turnirjih odločali o uvrstitvi. Kranjčan-kam se kljub dobri igri doma, ie posebej se je izkazala Breda Mesec, ni uspelo uvrstiti v prvo skupino. Od nje jih je ločil le en set, kar je izredna smola, čeprav bi kranjske igralke po kvaliteti zaslužile nastopanje v prvi skupini. Po dveh turnirjih vodi Koroika-Fužinar pred Ljubljano-Kajuhom, Zasavjem-Kemi-čar, Ljubljano-Ilirijo. Ptujem, Gorenjsko-Savo, Obalo, Gori Ako in Pomurjem. S. Moštvo Jesenic je imelo tudi nekaj «*r boljsih posameznih rezultatov. 2eletaiki drugi plošči in mladinca Kosmač in f na mladinskih ploščah so osvojili vae I toćke. Zelo dobro je igral na 1. plošči f cinger, ki so ga Jeseničani dobili kot t pitev od MURKE Lesce in je osvojil toćke. Mladi kranjski prvokategornik Deželak, ki zadnja leta ni mnogo igral, je bil • !■* točke najboljii igralec na 4. plošči. Dosrt so igrali: Bavdek (1. ploiča - 2 točki).' novic (5. ploiča - 2,5 točke) in Peklak (2. ž. ploiča - 2,5 toćke). Vodstva gorenjskih moštev bodo aeaa) imela zadosti časa, da do 29. novembra, i* se bo liga nadaljevala in končala v Postajni, analizirajo dosežene rezultate in v *"* moitva vključijo tudi ostale igralce, ki» jih prijavili za tekmovanje, niso pa aaate-pili v prvem delu. Vsekskor je vapodbaa-no, da so v moitva vključili nekaj mlajši igralcev in s tem podredili končni ril) disciplini in uspehu. V P ROKOMET Zmaga in poraz SKOFJA LOKA - V drugi zveaai r«U metni ligi so igralke Alplesa in SMSti* Jelovice v tem kolu iztržili zmago is sam. Rokometaiice Alplesa so dobile arefeaje na gostovanju v Ptuju, kjer so priiiuh domačo Dravo, Jelovica pa je isgaMa i Ribnici z Inlesom. Izida - Drava : Alples 8:12 (6:7). laka: Jelovica 24:22(13:11). _ V slovenski ienaki ligi so tokrat igralk« Preddvora gostovale v Izoli. Tu pa ao ta* zaradi nemogočih razmer za igro iagubue Izid - Izola : Preddvor 9:6 (8:4). tj 3fe JIll &Pi L ^L^aVJa^a«Bm^ftr^(t9 W \i \ ml .lySlt ■ s^JHai!] 1 v *> itflrfv Na sliki rokometaši Veteranov iz Kranja, ki v letošnjem prvenstvu v enotni občinski rokometni ligi igrajo vse boljše. V zadnjih dveh kolih so zrnati v gosteh proti ekipi Save veterani (34:20) in premagali vodečo ekipo U&t — rokometaše Križ (27:25). V nedeljo ob 10. uri pa jim prihaja v goste ebpt labnice. — Foto in besedilo: J. Kuhar 13.STRAN G LAS HIŠKA GORA — Delavci kranjskogorskih žičnic so v glavnem te pri-na zimsko sezono. Večjih novosti na smučiščih letos ne bo. Le trt proge bodo manj grbaste, ker so izravnali zemljišče, podaljšali tudi vlečnico v Brsnini. Ker je staro leseno postajo ob vznožju \m\ct načel zob časa, grade nekoliko nižje novo postajo. — B. B. IBADOMA CEZ CESTO Imj - V petek, 9. novembra, ob tKjena Cesti Staneta Žagarja toa prometna nezgoda. Voznik *mavtomobila Marko Kobili-Ibj 1957) iz Domžal je peljal % Pnnmkovemu. ko mu je v kri-*\tustoječega tovornjaka sto-avtomobil Marija Lindič * M\ iz Kranja. Avtomobil je bijoudei, da je padla in so jo s ■im možgan in poškodovano Ii v Klinični center. NEPREVIDEN PEŠEC •Jrrijkt - Na Kranjski cesti 11 petek, 9. novembra, nekaj Ji i' uro pripetila prometna M Voznik osebnega avtomo-^iZiberl (roj. 1958) iz Krope irtobuani postaji kljub zaviti v Jožeta Graha (roj. (Bleda, ki je izven prehoda , (n cesto. Pešca ao s pretre-ripn in odrgninami prepe-jMJfto bolnišnico. ,ARKA I Sav čanke drage v SRS Iggrjg _ MUde koiarkarice tafcIsvt so v Mariboru na kadet-aiuaariarakeai finalu dosegle Mttjfatji «a»eh. V finalu ao bile MJ *° i««ubile s prvak i-« Mrtkorakim Branikom, lug utr ao najprej premagal? Ihai la tate nato ao za prvo me*to •»•rtssati prenio« Braniku. K^^Un: Menfti 71:47 (31:23). yn*\i\ ,*#*7). -n Lepa zmaga Triglava IP tlim m \J*A - SKL — moški B Lo->■*. Triglav 77:S3 (46:45), telovsuf-JMhaSnlk. sodnika Lotri*. Mihe-MliaMiaB«). I.Dolenc 8, Strekelj 13. .T.Doteac M, Vujič21. „JV - Kriah 8, Traven 2, Bilnn-r.| brnita ld, Zupan 24, Benedik 7. «at M. Žara », Bencan 2. Omahen 8. •Jruisia sovi točki za košarkarje 'i* Takrat ao jih oavojili na vročem Vsvftkafli Loki. Torej, prvi gorenj-w» tadateao za Kranjčane. Tekma rtas*. da bodo mladi košarkarji CmM tnt oreh za vaa moStva v B |^ V prvem delu »ta si bila nasprot-btsiavredna, aaj nobenemu ni uape-li M ii odmor odšel a prednostjo. Vfclofcidi v nadaljevanju. V zad-iMikariasUb »o se triglavani raz-i/,je bilo usodno za poraz gostr- jjkaaksreace v ligi D nastopajo tudi ^Radovljice. V tretjem kolu so r> fstai dobro moštvo Trnovega. [t4*raaaem srečanju in po vodstvu V* »da ao morali parket zapustiti L'aadse za njihov poraz so bile 4Uade srečanja, ko ao gostje izid liasato po sreči dobili le za točko .Radovljica : Trnovo «4:65 (32:28). -dh Kokre B .._ Kokre B nadaljujejo serijo Mar is nizajo zmago za zmago. Laakdaaji igralci kranjskega Tri-»asa ssjvečjih presenečenj v tekanj » slsreaski košarkarski pokal. fSStoajIk te vai odpisali v njihovem išarati Triglavu, dobili so ga s toc-! djll, aa sedaj nadigrali moitvo se-%lniksga zidarja, ekipo, ki tre-%mt asa vrh slovenske koisrke. 1 H vstop r cetrtflnale tekmo-Ms tasimivo od začetka do slfe as neprestano lovili vodeče ilssa ti alti za trenutek niso iz-H te rak. Suverena zmaga Ko-, Jt, da ae mislijo boriti za zmago f 'tasamjem krogu, ko gostijo igralce PIUmm if Ljuhljsne. Srečali ae bosta *fMeaeeeajs v tem pokalnem tek-JSMjjeefcips Slovana v prejšnjem is*Hm prvoligasko Iskra-Olimpijo. I). Anihroži«1 PEŠEC HUDO RANJEN Naklo — V petek, 9. novembra, ob 17. uri, se je na magistralni cesti v Bistrici pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil hudo poškodovan Drago Flegar (roj. 1927) iz Kranja. Voznica osebnega avtomobila Vida Mulej (roj. 1955) z Bleda je peljala po klancu navzdol proti Bistrici, ko je nenadoma z desne strani prečkal cesto Drago Flegar, tako da ga je avtomobil zadel. Hudo ranjenega so prepeljali v Klinični center. TRČILA V OVINKU Boh. Bistrica — V soboto, 10, novembra, nekaj pred 7. uro zjutraj se je v naselju Srednja vas pri Boh. Bistrici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Tomaž Mencinger (roi. 1951) iz Kamenj je vozil proti Cesnjici; v nepreglednem ovinku je peljal po levi strani ceste, prav ko je iz nasprotne smeri brez luči in z odprtim dežnikom pripeljal voznik kolesa z motorjem Mirko Sodja (noj. 1949) iz Srednje vasi. Voznika sta se zagledala na kratki razdalji, oba sta zavirala, vendar sta kljub temu trčila. Sodja si je pri tem zlomil nogo, v bolnišnico pa ga je odpeljal voznik Mencinger. NEZGODA V KRIŽIŠČU Skofja Loka - V križišču Kidričeve in Stare ceste se je v soboto, 10. novembra, nekaj pred 9. uro pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Rajko Pretnar (roj. 1935) iz Škofje Loke je peljal proti Plevni, ko je v križišču zapeljala predenj voznica osebnega avtomobila Slavka Prevc (roj. 1931) s Studena, ki je pripeljala iz neprednostne ceste, pri tem pa se zaradi zarosenih stekel v avtomobilu ni dovolj prepričala, če je cesta prosta. V trčenju je voznico vrglo iz avtomobila, da je nezavestna obležala. Prepeljali so jo na zdravljenje v Klinični center. Škode na avtomobilih je za 40.000 din. S CESTE V DROG Radovljica — V soboto, 10. novembra, nekaj po 18. uri se je na cesti med Radovljico in Kamno gorico pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Juli-jana Klopčič (roj. 1947) iz Radovljice je izven naselja na *Zg. Lancovem zaradi neprevidnosti zapeljala s ceste in trčila v električni drog visoke napetosti. Sunek je bil tako močan, da je zaradi tega odtrgalo dve žici. Voznici ni bilo nič, škode na avtomobilu pa je za 150.000 din. prav toliko pa tudi zaradi potrganih žic. NEPRIMERNA HITROST Bled — Na regionalni cesti med I„escami in Bledom se je v nedeljo. 11. novembra, nekaj pred 13. uro pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Dušan Langus (roi. 1953) z Bleda je v desnem ovinku zapeljal v levo s ceste in se prevrnil. V nesreči se je huje poškodoval sopotnik Mirko Mladen z Bleda, voznik pa je bil lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 17.000 din. L. M. Vlom v stanovanje Kranj - V petek. 9. novembra, dopoldne je neznanec vlomil v stanovanje Helene R. v Ulici '•<»renj-skepia odreda. Kriminalisti s< ugotovili, da je vlomilec odprl vrata tako. da je na vira I z izvijačem vhodna vrata, da so popustila. V stanovanju je vse razmetal. saj je iskal denar. Odnesel pa je zlato verižico t obeskom. Dvig prihrankov, ki jih ni bilo Mariji L., trgovski pomočnici, stari 20 let, prazaprav ni prišlo prvič na misel, da bi s »popravkom« V hranilni kniižici lahko dvignila iz banke več. kot pa je bila vložila. Medtem ko je lani in predlani poskušala na nepošten način priti do denarja pri Ljubljanski banki, je letos poskusila napetnajsitiii Jugobanko, ekspozituro Kranj. To ji je sprva uspevalo, toda kot se pri takih rečeh rado zrtakne, se je tudi tokrat. Konec julija letos je Marija odprla hranilno knjižico z začetno vlo-uo 630 din. sredi septembra pa ie na pošti v Komendi vložila še 1000 din, tako da je bilo skupaj na knjižici 1680 din. Se isti dan pa je k šte-velkam v knjižici, ki niso bile izpisane s strojem, pripisala številko 5, tako da je kazalo, kot bi na pošti vložila 51.000 din. Istega dne je nato odšla v Jugobanko v Kranj ter dvignila s knjižice nekaj več kot SONCE ŽE TAJA SNEG - Potem ko •mo se vsi »kupcu v »oboto in nedeljo pustili presenetiti letošnji prvi pošiljki snega, pa včerajšnje lepo vreme ie napoveduje, da bo sneg zdaj vzelo. V višjih legah pa je sneg napravil razen zastojev na cestah tudi škodo na električnem in telefonskem omrežju: na Jezerskem ter v Poljanski in Selški dolini so bili v nedeljo brez električnega toka, pa tudi telefoni niso delovali. Podobne težave so imeli tudi v gornjem koncu Gorenjske. Medtem ko se je Ljubljana pa tudi Dolenjska otepala z razmeroma debelo snežno odejo, pa je osrednji del Gorenjske dobil le skromno »nežno pošiljko. Na sliki: prvi »neg, čeprav moker, je najbolj razveselil otroke. -Foto: F. Perdan Tiskarna in kartonaia GORENJSKI TISK n. sol. o. TOZD Dodelava Kranj objavlja prosta dela in naloge za 1. DELAVCA ZA VODENJE IZMENE V TOZD Dodelava Pogoj: srednja tehnična grafična šola in 3-letna srednja grafična šola in šola za VK delavce, 5 let delovnih izkušenj. Delo je enoizmensko z 2-mesečnim poizkusnim delom. Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajniitvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, Kranj, Moie Pijadeja 1 v 15 dneh po objavi. 21.000 din »prihrankov«. Bančni uslužbenki se je sicer čudno zdelo, da je stranka istega dne vložila nekaj več kol pet milijonov starih din, čez nekaj ur pa veliko vsoto (lviga. No, stranka se pri tem ni zmedla, pač pa je zelo strokovno odgovorila, da morajo denar knjižiti z valuto vplačila in ji ga tudi izplačati, četudi denar nakazan na pošti še ni prišel v banko. Tako ji je uslužbenka zahtevani denar tudi izplačala. Marija L. pa je še istega dne odšla do pošte in dvignila s knjižice še 8000 din. Popoldne istega dne pa ie v Jugobanki odprla še eno knjižico z začetno vlogo 680 din, ki se je od druge hranilne knjižice razlikovala v tem, da ni kot v nrejšnji knjižici uporabila svoj dekliški priimek, pač pa priimek svojega moža. Z enako vlogo v drugi kniižici je pač hotela prikriti, da ima dve knjižici. V začetku oktobra ie nato še štirikrat dvignila na pošti in v banki denar, tako da ie ostalo na kniižici lc 5000 din. Medtem pa so v Jugobanki opazili, da še vedno niso s pošte v Komendi dobili nakazila v znesku 51.000 din, kolikor naj bi sredi septembra Marija vložila. Pismeno so io povabili, naj prinese hranilno kniižico. Ker pa je bila prav takrat Marija v bolnišnici in je imela »vročo« hranilno knjižico pri sebi, ie naročila možu, ki ni o tem nič vedel, naj nese nokazat v banko drugo hranilno kniižico, v kateri je bila vpisana le ena vloga. Istega dne, kot je mož nesel hranilno knjižico v banko, je tudi iz bolnišnice telefonirala v Jugobanko in se predstavila kot poštna uslužbenka iz Komende: natvezila ie bančni uslužbenki, da so na pošti pravkar v predalu našli pozablieno nakazilo na to in to ime in da bodo poslali banki 51.000 din. Pred tem so preko podatkov iz računalnika v banki že ueotovila. da ie Marija L. edina med vlagatelji, ki ima negativni saldo, toda še vedno so bili mnenja, da se je nakazilo denarja s pošte nekoliko boli zavleklo. Takoj naslednji dan, potem ko je Mariia L. zaigrala poštno uslužbenko s Komende, je telefonirala iz bolnišnice še enkrat, poskusila je igrati na isto karto — in izgubila. Predstavila se je namreč kot uslužbenka iz Jugobanke v Ljubljani in povedala, da je k njim prišlo nakazilo za 50.000 din in dodala, da je stranka v Ljubljani ter da želi saldirati kniižico. V Kranju so se s tem strinjali in stvar ie bila urejena. Toda ne: vodja ekspoziture v Kranju je takoj spet dvignil slušalko in poklical Ljubljano, kjer pa seveda niso imeli pojma o kakem nakazilu, kaj šele o pogovoru s kranjsko ekspozituro. Glede ponareditve in goljufije, preveč je dvignila okoli 48.000 din, pa bo zadnjo besedo imelo sodišče. L. M. Kdo jo pozna? V noči od 7. na 8. november je po vsej verjetnosti v zgodnjih jutranjih urah vlak na železniški progi nad Planiko v Kranju povozil starejšo žensko, ki ni imela pri sebi nobenih dokumentov. Visoka je 160 cm. stara okoli r>5 let. srednje močne postave, sivih las. Oblečena je bila v dolge črne nogavice z okroglimi podvezami, modro karirasto jakno, črno obleko, pod katero je imela še spodnjo srajco roza barve. Pod srajco je imela še dve jopi in sicer črne in zelene barve, nato pa še spodnjo belo srajco, belo majico in še nekaj spodnjih oblačil — srajc in majic, med njimi tudi moder meliran volnen pulover. Obuta je bila v črne nizke Čevlje neenakega modela, pokrila pa je bila s črno ruto. Pokojna ima zlate uhane srčaste oblike z rdečimi kamni v sredini. V čeljustih ima le sprednje spodnje in zgornje zol>e — sekalca. V torbici črne barve z ročajem, ki se zapira s pritiskom gumba, je bil robec, metrske vrvice, zeleno-črn kemični svinčnik in zavojček zelenih trdih bonbonov. V torbici ni bilo nobenih dokumentov. UJV Kranj naproša vse občane, ki bi karkoli vedeli <» pokojnici, naj to sporoče na UJV Kranj ali najbližji poslan milice. ZALIV AN JE RAZPOK — Da bi preprečili večje poškodbe na cesti t. reda Kranj—Ljubljana zaradi zmrzali, te dni delavci Cestnega podjetja Kranj zalivajo razpoke med betonskimi bloki z vročo smolo. Obenem bodo s tem tudi izboljšali vozno površino, (—fr) ISKRA Šolski center Kranj Delavski svet razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA — za pedagoško vodenje in usklajevanje dela v delavnicah šolskega centra, — med odsotnostjo ravnatelja šol nadomešča in opravlja naloge ravnatelja. Za pomoćnika ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki pokg splošnih pogojev, določenih / zakonom in družbenimi dogovori, izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka šolska izobrazba, — opravljen pedagoški strokovni i/pit, — najmanj S 1«.; ustrezne pedagoške prakse, — družbenopolitična aktivnost, moralno etična neoporečnost samoupravljani-i. Mandat traja štiri leta. ustvarjalen oJnos do Pismene prijave z dokazili u izpolnjevanju pogojev na) kandidati posijelo v zaprti kuverti na naslov Iskra — šolski center, Kranj, Savska loka Z, z oznako »za razpis pomoćniku ravnatelja« v petnajstih dneh od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo o Izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. r TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele večernih oblek in kril za svečane prilike triglav dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču 0*)$ avlo-moto araStrt kruj Kranj, KorotktM/d Jugmlavija Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri AVTO-MOTO DRUŠTVU Kranj razpisuje prosta delovna mesta in naloge PRI ADMINISTRACIJI DRUŠTVA Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoji: — dvoletna administrativna šola, — znanje strojepisja. Prijave sprejema Avto-moto društvo Kranj, Koroška 53/d — sekretariat do vključno 28.11.1979. SOZD SAPVIATOR DO VIATOR Ljubljana TOZD Tovorni promet n. sub. o. Ljubljana oglaša prosta dela in naloge VEC VOZNIKOV ZA TUZEMSKI IN MEDNARODNI TRANSPORT Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil, — C, E kategorija, praksa zaželjena. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov: SOZD SAP Viator, Kadrovski oddelek, 61000 Ljubljana, Celovška 166. GIP Gradiš TOZD GE Jesenice Prešernova 5 objavlja naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog: 1. 2 KV KUHARICI — za menzo v Struževem pri Kranju — za menzo v Zirovskem vrhu Pogoj: — poklicna gostinska šola ali tečaj za kuharje 2. 2 PRIUČENI KUHARICI — za menzo v Struževem pri Kranju — za menzo v Zirovskem vrhu Pogoj: — tečaj za PU kuharice oziroma priučitev na delovnem mestu 3. 1 KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA — za mehanično delavnico na Jesenicah, Prešernova 5 Pogoj: — poklicna šola in 3 leta delovnih izkušenj 4. 10 KV TESARJEV 10 KV ZIDARJEV 5 KV ZELEZOKRIVCEV — za gradbišča na Jesenicah, Kranjski gori, Kranju in Žirov-skem vrhu Pogoj: — poklicna šola ali tečaj za KV. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov GIP Gradiš, TOZD GE Jesenice, Prešernova 5, Kadrovska služba. Bi Industrijski kombinat Kranj Savska loka 21 objavlja za potrebe DSSS prosta dela in naloge: UREJANJE TEHNOLOGIJE ŠPORTNE OBUTVE Zahteva se višja strokovna izobrazba čevljarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in znanje enega svetovnega jezika. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, 15 dni po objavi. KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje: TOMO VINKOVIĆ od 15 do 30 KM UTB — Universal in za škropilnice naše proizvodnje Akumulatorje in snežne verige za traktorje in avtomobile ter gume za traktorje. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8 do 12. ure. DO Varnost Ljubljana o.sub. o. TOZD Varovanje premoženja Skofja Loka o. sub. o. Dopolnjujemo razpis z dne 6. novembra 1979 za INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja TOZD Skofja Loka — mandat traja 4 leta. Prijavljen«, kandidati bodo obveščen«, o izidu v roku 30 dni. r Q OPTIKA PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! MALI OGLAS oddati pri nas v uredništvo je enostavno: lahko ga napišete in pošljete tudi po pošti ali sporočite njegovo vsebino po telefonu na št. 23-341 Veletrgovina / \ \ 2IVIL-A Kranj TOZD Maloprodaja OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO MOTORNIH VOZIL 1 KOMBI ZASTAVA 1300 F nosilnost 1250 kg izklicna cena 20.000, - din 2 KOMBI IMV DIESEL nosilnost 1000 kg izklicna cena 30.000, - din Vozili sta v voznem stanju Javna dražba bo v sredo, 14. novembra 1979, ob 15. uri pred upravno zgradbo v Naklem. Splošna bolnica Jesenice Delavski svet objavlja prosta dela in naloge PREDSTOJNIKA KIRURŠKEGA ODDELKA (reelekcija) Pogoji: — specialist kirurg s 5-letno izkušenostjo, — s sposobnostjo za organiziranje, koordiniranje dela in z ustvarjalnim odnosom v samoupravljanju. Stanovanj ni na voljo. Osebni dohodek po samoupravnem aktu. Prijave z dokazili o izobrazbi in delovni dobi pošljite do 30.11. 1979 na naslov Splošna bolnišnica Jesenice, Maršala Tita 112. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izteku razpisanega roka. Osnovno zdravstvo Gorenjske TOZD Zdravstveni dom Kranj komisija za delovna razmerja razpisuje za šolsko leto 1979/80 naslednje štipendije: 1. dve štipendiji na medicinski fakulteti — oddelek splošna medicina (III. letnik) 2. dve štipendiji na šoli za medicinske sestre (profil medicinski tehnik) 3. štipendijo na šoli za laboratorijske tehnike Kandidati za štipendije naj vlogi, izpolnjeni na obrazcu DZS 1,65, priložijo: — življenjepis, — spričevalo o zaključnem izpitu ali potrdilo o vseh opravljenih izpitih in potrdilo o vpisu, — potrdilo o premoženjskem stanju (obrazec 0,12) — izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije oziroma da nima obveznosti iz naslova štipendiranja Upoštevali bomo vloge, ki bodo prispele v 15 dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjs>ke, Kranj, Gosposvetska 10 — kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka a sprejemanje prijav. E mm Bi Industrijski kombinat Kranj v Delavski svet TOZD Sestavni deli razpisuje dela in naloge VODJE TOZD SESTAVNI DELI Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati poleg pogojev, predpisanih v členu 511 zakona o združenem delu, še naslednje posebne pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo kemijske, ekonomske ali organizacijske smeri, — da ima tri leta uspešnih delovnih, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji obutve, v komerciali, finančno-raču-novodski službi ali splošni službi, — da obvlada nemški ali angleški jezik, — da je moralno ipolitično neoporečen, ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Rok za vložitev prijave je 15 dni po objavi razpisa, poslati pa jih je treba kadrovskemu oddelku Industrijskega kombinata Planika, Kranj, v zaprti ovojnici z oznako Razpis del vodje TOZD Sestavni deli. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka u vložitev prijav. ALPETOUR TOZD hoteli Pokljuka Skofja Loka objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge ŠIVILJE — LIKARICE Pogoj: — priučena delavka — šivilja, — 1 leto delovnih izkušenj. HIŠNIKA ŠPORT-HOTELA IN DEPANDANSE JELKA Pogoj: — NK delavec, J leto delovnih izkušenj SOBARICE DEPANDANSE JELKA Pogoj: — uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osnovne šole, — 1 leto delovnih izkušenj. POMOŽNE DELAVKE V KUHINJI Pogoj: NK delavka Za vsa zgoraj navedena dela je delo za nedoločen čas $ polnim delovnim časom in poskusnim delom 1 mesec. CISTILKE Pogoj: NK delavka Za dela čistilke je delo za določen čas — sezonsko s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škof-ji Loki, Titov trg 4 b, 15 dni po objavi. C izbiri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. 971 MEK, 13. NOVEMBRA 1979 15 STRAN GLAS MALI telefon OGLASI 23341 Prodam dobro ohranjen nemški KOPPERSBUSCH s pečico. Mar Jano vič Marija, Pol na Jošta 47, Kranj — .St ražišče 9288 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Okroglo 4, Naklo 9290 9R0DAM VOZILA -/am dvojno POMIVALNO KO | / nerjaveče pločevine (levo) OMARICO. Vprašajte po telefo-.#-26-150 9251 prodam uvoženo POROĆ-!,OBLEKO za vitko postavo. Oma-'.■-.Cd, Dcžmanova 9, Kranj 9252 Hm težko KRAVO, 8 mesecev Pokoren Franc, Binkelj 6, */žLuka 9253 Mm nov PISALNI STROJ ■ IBM de lux. Bobnar, Gode-ikofja Loka 9254 MM dobro ohranjeno Hrasto-'MNICO. Poljanska c. 42, Škof 9255 -m črnobel TELEVIZOR 'mGorenje. Bole, Kranj, C. Sta-^garja26 9256 #dno prodam enofazno ČRPAL-:->gljivost 6001 na minuto, ■•■plje 85. Ogled popoldan. 9257 .;zodni ceni prodam nov STEŽKA plin, 2 elektrika) in plin-?£č super, delno rabljeno, popoldan od 16. do 18. ure. Tončka Dežmana 4, stanovala 9258 /am fasadni PESEK, karam-m> školjko za Z-750 in z. d. -'A za Z-101. Lahovče 52, Cerk- 9259 -m TERMOAKUMULACIJ-;?EC 4kW. Zorman, Hrib 28, i* 9260 Mm večjo količino krmilnega MPIRJA, cena 1,50. Zavrl, Vo-< 17, Cerklje 9261 /am raztegljivo MIZO in 6 COV Marinkovič, Golnik 47 9262 fkš lamelni HRASTOV PARIL vrste. Dolenc Janko, Pra-: Selca nad Škof jo Loko 9263 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Telefon 064-47-308 9082 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. BritoP 173 9101 Prodam PASSATA L, letnik oktober 1974, registriranega do oktobra 1980. Informacije tel.: 061-749-039 9125 Prodam ŠKODO MB 1000, celo ali po delih, vozno, stroj gordini, generalno obnovljen, letnik 1961, stroj TOMOS CITROEN 2 CV 12 KS, primeren tudi za motorne sani. Ogled možen vsak dan po 16. uri, nedelja' cel dan. Cena ugodna. Kovačič N., Obrne 17, Bohinjska Bela 9264 Prodam, nov neregistriran CITROEN G super 1,3. Telefon 23-538, C. JLA 6, Kranj 9265 Prodam AUSTIN 1300. Jakše Janja, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 9266 Po ugodni ceni prodam avto PRINZ 1200 C. Adergas 28, Cerklje 9267 Poceni prodam 6 ZIMSKIH GUM za ŠKODO, komplet s platišči. Kamberi, C. 1. maja 37, Jesenice 9268 Prodam 126-P, letnik 1976, registriran do decembra 1979. Gobov-ce 7, Podnart 9269 Prodam VW — »hrošča«. Telefon O64-24-903 9270 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB. Telefon 064-60-501 9272 Prodam karambolirano LADO, letnik 1973. Kejžar Marjan, Davča 72, Železniki 9273 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Reševa 16, Kranj 9274 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, cena 8.000 din. Šimenc Marija, Zg. Lipnica 21, Kamna gorica 9275 Prodam TAM 5000 kiper, ter obnovljen VW 1200, letnik 1965, registriran do novembra 1980. Telefon 064-70-015 9276 Ugodno prodam PEUGEOT A 204 in 304 in TRATNOzAREčO PEC, dam tudi na GRADBENI KREDIT. Šenčur, Pajarjeva 12, tel.41-012 9089 Uvodno prodam dobro ohranjenega »SPAČKA«, letnik 1976. Telefon 27-221 — ogled vsak dan 9291 Prodam AMI 8, letnik 1975. Informacije popoldan po tel.: 26-632 9292 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do marca 1980. Ogled popoldan po 15. uri. Žboear Bojan, Novi svet 8, Škofia Loka 9293 STANOVANJA Zakonca z otrokom iščeta STANOVANJE v Škof j i Loki ali na relaciji Skofja Loka—Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku. 9199 Mlada 3-članska družina išče manjše STANOVANJE v Kranju za dobo enega leta. Ponudbe pod: Mirni 9201 Študentka išče GARSONJERO ali ogrevano SOBO v Kranju. Šifra: Lahko takoj 9277 Študentki iščeta v Kranju ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Šifra: Kmalu 9278 Študentka išče v Kranju ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Šifra: Čimprej 9279 Iščem SOBO na Bledu ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 9280 Oddam SOBO na Bledu proti predplačilu. Partizanska 5 a, Bled 9281 POSESTI V najem vzamem GARAŽO na Planini v Kranju. Za pet mesecev plačam vnaprej. Telefon 26-752 9287 ZAPOSLITVE V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ANTONIJA GOR J AN C Pogreb drage mame bo v sredo, 14. novembra 1979, ob 15.30 izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoča snaha, vnuki in pravnuki! Kranj, 12. novembra 1979 Takoj zaposlim dva ELEKTRO-INSTALERJA. OD 8.000 din. Infor-m?ciie po telefonu: 064-25-110 9223 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak, Skofja Loka, tel.: 62-091 9282 Sprejmem nekvalificiranega delavca ali delavko iz Kranja ali bližine v stalno zaposlitev. Puhar, Planino 38, Kranj 9283 Iščem delavca za 15 do 20 ur tedensko — dopoldan. Titov trg 8, Kranj 9284 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja I« — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-803-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglaini in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportaii 5 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 1 V 20. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin MILAN KRŽIŠNIK iz Škofje Loke — Frankovo naselje 70 Pogreb dragega sina bo v sredo, 14. novembra 1979, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Lipici na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči: oče Janez, mama Majda, zaročenka Jolanda s hčerkico Saško, brat Sandi in sestra Lidija ter stara mama Angela Skofja Loka, 11. novembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ALOJZIJE MOHORIC Ozebkove mame iz Golice — Selca nad Skofjo Loko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Možganu za požrtvovalno zdravljenje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala tudi delovnim kolektivom: Elektro Kranj, Skupščina občine Ljubljana-Šiška, Iskra Kranj, Skupščina občine Skofja Loka in Jelovica Skofja Loka za podarjene vence in cvetje ter izraze sožalja. Žalujoči sinovi in hčerke z družinami! • Golica, Selca, Kranj, Ljubljana, 31. oktobra 1979 Takoj zaposlim delavko za lepljenje podplatov pri izdelavi tekstilnih copat. Bučan Vilko, Britof 240 9285 Takoj zaposlim NK delavca v KOVINSKI STROKI. Stanonik Jožefa, Predmost 22, Poljane nad Škof jo Loko 9217 Nova PLESNA TEČAJA OBVESTILA AKADEMSKI KOMORNI ZBOR KRANJ vabi k sodelovanju moške, starejše od 18. let. Sprejem novih pevcev bo do 15. novembra v pevski sobi Gimnazije Kranj, in sicer vsak PONEDELJEK in ČETRTEK ob 20. uri. VABLJENI! 8623 ČIŠČENJE OBLOG: »tepihov«, ta-pisomov in sedežnih garnitur. Go-gala, Kidričeva 38, Kranj, telefon 22-059 (Senjak) 9213 v hotelu CREINA Kranj se' pričneta v torek. 70. novembra-NADALJEVALNI ob 18 uri ZAČETNI ob 19.30 Tečajnina za študente — dijake z dokazili 150 din, za zaposlene oa 300 din. Prijave na pričet k u tečaja. ZAMENJAM ali POPRAVLJAM ZAVORE na vseh vrstah vozil. Pavšič, Kranj, Kurirska pot 6 9286 ALPETOUR Skofja Loka TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1 REZALCA I ZA RAZREZ PLASTIČNIH MAS 2, REZALCA II ZA RAZREZ PLASTIČNIH MAS 3. STRUGARJA 4 ČISTILKE OSEBNIH VOZIL 2 delavki Pogoji za sprejem: Pod 1. poklicna šola mizarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Odslužen vojaški rok. Pod 2. NK delavec. Poskusno delo 1 mesec. Odslužen vojaški rok. Pod 3. Poklicna šola kovinske stroke in 3 leta delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Pod 4. NK delavka. Poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vsa dela razen pod točko 4. se opravljajo v obratu Cerklje, zato je zaželeno stalno bivališče v Cerkljah ali bližnji okolici. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kmetijsko živilski kombinat Kranj C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepa Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: TOZD Kmetijstvo Kranj K V AVTOMEHANIKA WM opravljanje avtomobilskih del II v Mehaničnem servisu v Šenčurju Posebni pogoj: eno leto delovnih izkušenj pri popravljanju kmetijske mehanizacije, vozniški izpit B kategorije, poznavanje agrotehnike, odslužen vojaški rok. K V STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za ključavničarska in varilna dela v Mehaničnem servisu v Šenčurju Posebni pogoj: 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju kmetijske mehanizacije, poznavanje agrotehnike, odslužen vojaški rok. TOZD Kooperacija Radovljica 3 DIPLOMIRANEGA KMETIJSKEGA INŽENIRJA ALI KMETIJSKEGA INŽENIRJA za vodenje delovisča Poljče Posebni pogoj: 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. 4 DIPLOMIRANEGA KMETIJSKEGA INŽENIRJA ALI KMETIJSKEGA INŽENIRJA za vodenje delovisča Bled Posebni pogoj: 'I oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. 5 KV ŽIVINOREJCA ALI DELAVCA BREZ POKLICA za krmljenje živine na delovisču Bled Posebni pogoj: veselje do dela z živino, praksa zaželena. 6 KV TRAKTORISTA za opravljanje traktorskih del v poljedelstvu in živinoreji na delovisču Bled 7. KV ŽIVINOREJCA ALI DELAVCA BREZ POKLICA za nočno dežurstvo na delovisču Bled Posebni oogoj: smisel za delo z živino, pravilen odnos do družbene lastnine, delo se opravlja do 20 ur tedensko, zato lahko dela tudi upokojenec , poznavanje požarno-varnostnih ukrepov in poznavanje dela čuvajske službe. Vsa dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, 15 dni po objavi. Prometna vez prijateljstva dveh držav Predsednik skupščine občine Jesenice Slavko Osredkar je uglednim gostom zaželel na Hrušici prisrčno dobrodošlico. - Foto: F. Perdan Nadaljevale 8 1. str. Ante Zelić, predsednik zveznega komiteja za promet in zveze, je v svojem govoru med drugim dejal: »Z izgradnjo predora skozi Karavanke začenjamo uresničevati dogovor med obema vladama. Objekt ima izreden pomen, z njim obvladujemo resnično veliko prepreko pri razvoju prometa in gospodarskega sodelovanja nasploh. Ta predor bo povezal evropski sistem magistralnih poti z jugoslovansko avtocesto Bratstvo in enotnost, ki predstavlja najbolj pomemben objekt v jugoslovanski cestni infrastrukturi. Predor Karavanke pa je brez dvoma največji objekt na vsej trasi, ki predstavlja tudi povezavo vseh držav zahodne Evrope z evropskim jugovzhodom in dalje z državami Bližnjega in Srednjega vzhoda. Prav tako je treba upoštevati prispevek tega predora k boljši povezavi severnojadranskih pristanišč z njihovim naravnim zaledjem v Evropi... Z izgradnjo tega predora,« je nadaljeval Ante Zelić, »bodo dani mnogo boljSi pogoji za hitrejši razvoj mednarodnega prometa in trgovine. Skupna akcija Avstrije in •Jugoslavije pri izgradnji tega predora predstavlja posebno pomemben primer usklajevanja naravnih interesov in sodelovanja med dvema <4# Po slovesni otvoritvi del karavanškega predora tako na severni kot na južni strani sta se dr. Bruno Kreiskv in Veselin Djuranović pogovarjala v Celovcu, predvsem o možnostih gopodarskega in obmejnega sodelovanja ter o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Posebno pozornost sta namenila tudi slovenski in hrvaški manjšini in bila enotna, da je uresničevanje pravic in zagotavljanje enakopravnosti, krepitvijo njihovega položja dana možnost, da postanejo most prijateljstva med obema sosedoma. Njun pogovor so ocenili kot izredno koristen in pomemben za prihodnji razvoj in sodelovanje sosed, predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović pa je avstrijskega zveznega kanclerja povabil v Jugoslavijo, kar je dr. Bruno Kreiskv z zadovoljstvom sprejel. Predsednik Djuranović in predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša pa sta se popoldne v Celovcu srečala tudi s predstavniki slovenske manjšine. V pogovoru so sodelovali Feliks VVie-ser, Matevž Grilc, Filip VVarasch, Franci Zwitter in Novak Pribičevič, ki so dejali, da se razmere na Koroškem od zadnjega obiska Veselina Djuranoviča niso bistveno spremenile in da bi si morali v prihodnje prizadevati za razreševanje številnih odprtih in nerešenih vprašanj slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović je dejal, da so zahteve manjšin sestavni del jugoslovansko-avstrijskih odnosov in da bo treba upoštevati njihove pravice in njihove zahteve. Tako so se sklenile slovesnosti ob otvoritvi del pri izgradnji predora Karavanke, jugoslovansko-avstrijski pogovori pa so dokazali, da si obe državi resnično želita nadaljnjega gospodarskega in političnega sodelovanja, ki temelji na spoštovanju suverenosti in enakopravnosti ter prizadevanjih za mir. D. Sedej Med bolnimi zdravi bolniki? V letošnjih devetih mesecih je bilo v gorenjski regiji zaradi bok-zenske odsotnosti z dela izgubljenih 947.000 delovnih dni. V to brw dvoma glomazno številko so všteti tako dnevi bolniške odsotnosti do.D dni. kar gre v breme organizacij združenega dela, kot dnevi, ki se poravnajo iz sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti. Ze bežen pogled ru število dni. organizacije združenega dela so letos plačale 563.000 delovnih dni. dokaj zgovorno priča, da letos nismo nič bolj zdravi, kot smo bili prejšnje leto. Celo nasprotno, bolniške odsotnosti z dela je več u dobrih 9 odstotkov. Ce pa vemo, da tudi v zadnjih mesecih tega leta. ki veljajo tudi za mesece prehladov tako pri odraslih kot otrocih, lahko pričakujemo, da bomo presegli lansko število bolezenskih dni — 1.3mili jona. Po bolezenski odsotnosti z dela je bila gorenjska regija med ostalimi regijami nekje v zlati sredini tako v lanskem letu kot tudi v letošnjem, vendar pa jo z dokaj ugodnim poprečjem postavljata na to mesto predvsem kranjska in škofjeloška zdravstvena skupnost, ki imata v regiji nižje odstotke odsotnosti z dela kot ostak tri občine. Da bi vsaj deloma zavrli nadaljnji porast bolniškega staleža, je bil v skupščini zdravstvene skupnosti na predlog zdravstvenega sveta sprejet predlog ukrepov, ki se med drugim nanaša tudi na bolniški stalež: vendar pa s samim administrativnim omejevanjem ne bi prišli daleč, prav tako ga ne bodo zmogli bistveno omejiti sami zdravstveni delavci oziroma le zdravniki splošnih ambulant. Za to naj bi se zavzeli tudi uporabniki zdravstvenega varstva predvsem v organizacijah združenega dela. Brez dvoma bi z doslednejšim spoštovanjem pravil o varstvu pri delu zavarovali in obvarovali prenekaterega delavca pred delovno nezgodo. Tudi strpnejši odnosi med delavci in vodstvenimi delavci nemalokrat kažejo »zdravo« stanje v kolektivu, nasprotno pa konfliktne situacije tudi povečujejo beg delavcev v bolniško. Slaba kontrola delavcev v bolniškem staležu, malomaren odnos do lastnega zdravja — neupoštevanje zdravnikovih navodil, slaba preventiva v samih organizacijah združenega dela pa so med drugim tudi vzroki, ki stalno večajo število delavcev v bolniškem staležu. V strukturi bolniških dni pa letos bolj kot vse drugo narašča izostanek z dela zaradi nege družinskega člana. V tržiški zdravstveni skupnosti, ki že dlje časa izstopa po povečevanju nege družinskega člana, je število dni v letošnjem tričetrtletju že preseglo število lanskih doseženih v celem letu, le malo bolje pa je v radovljiški zdravstveni skupnosti, kjer sicer nega družinskega člana še ni skocih čez vse meje, vendar pa ji veliko ne manjka. Nekaj bolje, toda še vedno dosti več kot v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, »e v ostalih zdravstvenih skupnostih. Zakaj takšen porast nege družinskega člana pa je najbrž vprašanje, na katerega ni lahko niti enostavno odgovoriti. LM Brez njih ne gre ve< Na Brniku pretekli četrtek podelili značke lei ca-reševalca in s tem je tudi uradno ustanov^ letalska reševalna služba Slovenije r Uradne otvoritve na H rutici «, m ». j »..... DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 New Vork — (leneralna skupščina OZN j«? včeraj začela razpravo o |>olož.aju v Kampučiji Trajala l>i> predvidoma tri dni. Skupščina i a/pravlja n dveh predlogih /.a rešitev |ierečega vprašanja. Države, slanice /.druženja ASKAN. zahtevajo ustavitev sovražnosti in takojšen umik vseh tujih čet iz Kampučije. Vietnam, ki so se mu pridružili še Afganistan. Angola, ('■renada. I.aos in Nikaragva, pa poziva vse države, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve K ampuli je in poudarja, da probleme med Kampučijo in drugimi državami v jugovzhodni Aziji lahko rešijo samo te države. Oslo - Na sedežu norveške družlie Hergesen. ki je lastnica velikega tankerja za prevoz surove nafte in rud »Herge Van-ga«. so s|M>ro«'°ili. da je t reha potopljeno ladjo šteti za izgubljeno Majhno upanje, da hi morda še našli kakega preživelega (Mana |>osadke tega tankerja, ki ga je uničila moriia eksplozija, spodbujajo občasni uspehi ladij in letal, ki sodelujejo v iskanju potopljene ladje. Tunis — .lulri se bodo v Tunisu sestali zunanji ministri članic arabske lige. da hi pripravili dnevni red za konferenco šef'o\ arabskih držav, predvideno za 21), november. Posebno pozornost bodo posvetili jugu Libanona obravnavali pa bodo tudi druga vprašania Beograd - Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi članica predsedstva CK in predsednica Zve/e komuni stov Hrvatske Milka Planine, je včeraj odpotovala na sedemdnevni obisk v Peking. Pogovor bo tekel o sodelovanju med kitajsko in našo partijo. Vreme - Kaže. da je z lepim In suhim vremenom konec. Za danes napovedujejo od zahoda |xislahšanje s pooblačit vam) in vmesnimi manjšimi padavinami, pretežno dežjem Teni|>eratura se bo na Ciorenj-skem gibala le nekaj stopinj nad ničlo HI ""n sosednjima državama in možnost nadaljnjega širšega sodelovanja v skladu s helsinško konferenco . . . Neuvrščena Jugoslavija in nevtralna Avstrija imata 'številne skupne interese, najprej težita k stabilnosti in miru na tem delu Evrope. Nedavno sta spet potrdili obojestransko pripravljenost za nadaljnji napredek medsebojnega sodelovanja, v duhu spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanja v notranje zadeve. S predorom Karavanke sta nedvomno potrdili ta načela. S tem objektom bo na obeh straneh dana možnost nadaljnjega razvoja gospodarstva in turizma, odprl bo nove in nove možnosti vsestranskega razvoja. Predor bo pomemben tudi za turizem, zgodovinske znamenitosti in prirodne lepote, po katerih sta poznani tako Slovenija kot Koroška.« Ante Zelić je sklenil svoj govor z željo, da bi imeli-graditelji veliko uspeha, predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović pa je s »srečno« uradno razglasil začetek del pri izgradnji predora. Nato so se gostje odpeljali v Pod-rožco, na avstrijsko stran gradbišča, kjer je bila podobna slovesnost, na kateri je med drugim predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelić ponovno poudaril velik pomen, ki ga ima izgradnja karavanškega predora, sodelovanje med sosedoma, sodelovanje, v katerem ima pomembno vlogo tudi slovenska in hrvatska manjšina. Zeljo po miru in sodelovanju je izrazil v Podrožci tudi Johan Gressel, župan občine St. Jakob. Predor Karavanke Predor skozi Karavanke bo dolg 7864 metrov, od tega 4414 metrov na avstrijskem državnem ozemlju in 3450 metrov na jugoslovanski strani. Graditi ga bodo začeli prihodnjo pomlad, ko bodo opravili vsa pripravljalna dela. Z deli naj bi zaključili spomladi 1984. leta, kredite bo zagotovila jugoslovanska stran, investitor republiška skupnost za ceste. Odplačevali iih bodo 25 let, vsi stroški izgradnje pa se bodo delili med Avstrijo in Jugoslavijo na polovico. V Avstriji bodo morali zavarovati strmo področje portala, gradijo dovozne ceste k portalu. V Jugoslaviji je dovozna cesta h glavi jaška že prevozna, oddali pa so tudi že dela za gradnjo mostu prek Save, za regulacijo Save v območju južnega portala in za cestno povezavo gradbišča. Medtem ko na avstrijski strani pri prodiranju skozi Karavanke ne pričakujejo večjih težav, računajo na jugoslovanski strani z razmeroma težkim prodiranjem, ker predor vodi skozi dolge odseke ilovnatega skrilavca in peščenjaka, na posameznih mestih pa pričakujejo vdor vode in metana. Brnik — Pred dvanajstimi leti je helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve prvič sodeloval v reševalni akciji in od tedaj dalje je ta naprava nepogrešljiva pri reševanju v gorah in drugje. Hkrati z rastjo te veje službe milice so se kalili in usposabljali tudi gorski reševalci. Številni tečaji so bili potrebni in veliko naprav je bilo vloženih v teh letih. Zavidljiv helikopterski potencial imamo že v Sloveniji in kmalu se bosta tej modri jati pridružili še dve ptici z izjemnimi lastnostmi. Ena od njih bo pravi velikan, saj bo lahko sprejel 12 ljudi ali, seveda preurejen, šest nosil, pa še bo dovolj prostora za opremo in reševalno spremstvo. V četrtek je bila na brniškem letališču s skremno slovesnostjo zaključena pomembna faza razvoja naše letalske reševalne službe. Desetim izkušenim in za rokovanje s helikopterjem usposobljenim gorskim reševalcem so bile podeljene značke reševalca-letalca, kar pomeni tudi ustanovitev letalske reševalne službe Slovenije. Razen desetih gorskih reševalcev dr. Andreja Robiča, dr. Evgena Vaukna. dr. Franceta Male-žiča, Emila Herleca, Kristijana Langusa, Toneta Langerholca, Toneta Kralja, Jožeta Rožiča, Andreja Ko-lenca in Franca Baumana so značke reševalca letalca prejeli tudi vsi pripadniki letalske milice Slovenije ter načelnik slovenske Gorske reševalne službe. Slovesnost je bila hkrati tudi delovni sestanek članov letalske reševalne službe. Govora je bilo o usposabljanju novih letalcev reševalcev, vedno glasneje pa razmišljamo tudi o poklicnih letalcih reševalcih. Kmalu utegne zagledati beli dan pose- ben priročnik za letalsko službo, ki bo hkrati tudi Breme izdaje so prevzeli si gorski reševalci sami. Ker je kar 36 slovenskih skih postojank odvisnih od be s pomočjo konjičev ali tovora na ramenih nosačev, bo rala helikopterska ekipa pan tudi te naloge. V tujini se n šen način oskrbe vedno boli vaio, po drupi strani pa bodo fli rali biti naši helikopterji tudi poh| izkoriščeni. J. Košnje! r Podelitev značk letalca reševalca na brniškem letališču — Foto: F. Perdan PROMETNIH ZNAKOV NI LESCE — Če se peljete iz Lesc proti Begunjam in nazaj, dvakrt: naletite na prometni znak *spci:-ka cesta«, toda za naselje Hleb-ce ni nobene table. Več kot dve leti je stal prometni znak It v eni smeri, naslonjen na blitn*) jablano in oznanjal, da se bliiait naselju Hlebce skupaj z zrakom omejitvijo hitrosti 40 kilome-trov na uro. Iz smeri Begunje— Lesce pa so prav tak znak ie pred tem odstranili v neznano. Tako ze leto dni tudi na jablt-no naslonjenega znaka m. Si istem mestu, kjer sta prej stik prometna znaka z označbo kuj* in omejitvijo hitrosti, so prti kratkim postavili nova promtm znaka, ki opozarjata le na spd> ko cesto. To pomeni, da v prime-ru suhe ceste lahko drvite ; neomejeno hitrostjo po vijugast: sesti, polni šolarjev, tovomjako\ .. Tudi kazni za prehitro voinjo i& stanejo... Vse to je prav lalostno za v*> ščane Hlebe, še posebej, ker st le pred tremi leti prosili skupščino občine Radovljica — reje-rat za promet, da obno\Hjo dotrajana prometna znaka. Verjetno bi ta znaka ob današnji gostoti prometa mnogo bolj potrebovali kot so ga ob prvi namestitvi, ko se je večinoma vozilo še s konjsko vprego. Vse kote, da po novem letu lahko prometni znak za spolzko cesto nadomesti znaka za označbo kraja in omejitev hitrosti...