GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Št. 1 (113) Januar 1983 UREDNIKOVA BESEDA S to številko stopa naš uredniški odbor v drugo leto svojega dela. O aktualnosti, kvaliteti in vsebini prispevkov ste si, dragi bralci, verjetno ustvarili svoje mnenje. Žal v letu, ki je za nami, kljub občasnim vzpodbudam k pisanju ni bilo zaželenega odziva. Tu mislim predvsem na družbeno politične organizacije, ki so bile v našem glasilu s svojimi prispevki slabo udeležene. Zanima nas vse! O čem se razpravlja, za koga in v imenu koga se sprejemajo sklepi, kaj se od tega realizira? Nekdo bi rekel, zato so delegati, aktivisti! Res je, toda ti so lahko še tako aktivni (koliko je takih?), pa težko prenesejo informacijo do slehernega delavca. Leto 1982 je bilo leto kongresov, na katerih smo vsi povprek obljubljali, da se bomo poslej obnašali drugače, to je bolj odgovorno, bolj delovno, med drugim tudi to, da bomo izpolnili obveznost, ki nam jo nalaga ustava: informirati, biti informiran. Vso pozornost bomo morali posvetiti problemu, imenujmo ga: ,,kriza zaupanja". Najhuje je, ko ljudje o ,,stvareh"govorijo in razmišljajo, ne skušajo pa o problemu odprto spregovoriti. Poizkusimo se končno mobilizirati pri odklanjanju ali razreševanju problema, ne pa poglabljati malodušja. Informativna dejavnost mora biti stvarna, prikazovati mora celovit pregled dogodkov in pojavov, pomembne dogodke in procese pa je treba razlagati, razčlenjevati in dodatno osvetljevati. Prav tako je res, da zgolj „črno slikanje družbenega življenja", ne da bi ob tem pokazali na pozitivna gibanja, pri ljudeh lahko povzroči razočaranje, negotovost, malodušje. Informiranje je sestavni del reševanja družbenih problemov, pomagati mora pri iskanju odgovorov na pobude in kritične pripombe in zahtevati odgovor na aktualna vprašanja. Poudarek moramo dati vsemu kar prispeva k zdravemu ekonomskemu razmišljanju. V letu 1983 bo medsebojno informiranje najbrž tudi objektivno bolj potrebno. Resnost nalog in težave ter problemi pri njihovem uresničevanju bodo to zahtevali. Urednik KAKO BOMO POSLOVALI V LETU 1983? To vprašanje smo zastavili našim vodilnim delavcem, ki so povedali naslednje: Boris Završnik — direktor spl. kadr. sektorja Lahko rečem, da so ljudje dojeli težko gospodarsko situacijo. Zelo pogosto je slišati besede: več in bolje delati, kar je pozitivno. Vprašanje pa je, če vsak, ki to reče, dejansko več in bolje dela. Le ob spoznanju, da je vse to, kar delamo (tudi zmanjševanje porabe, predvsem osebne porabe — kar je najbolj boleče za vsakogar) potrebno in bomo tako ravnali tudi v bodoče, bomo lažje prebrodili vse težave, ki so pred nami. Še posebej se bodo te težave odražale pri zaposlovanju, saj je vedno večje število nezaposlenih in to različnih profilov — od nekvalificiranih do tistih z diplomami visokih šol. V takšnih razmerah tudi ni pričakovati, da bi lahko pri nas zaposliti večje število ljudi. V glavnem bodo zamenjave znotraj delovne organizacije. Vsekakor se bo pri tem porajalo tudi nezadovoljstvo. Zato je to še en vzrok več, da moramo boljše in več delati, :e:hočemo zagotoviti osnovo za zaposlovanje. S tem, ko smo spreminjali naše samoupravne akte, moramo upoštevati tudi njihova pravila. Kadar kdo ne bo pravilno ravnal oziroma izpolnjeval svojih del in nalog, bomo morali ukrepati v skladu s samoupravnimi akti in zagotavljati dobro delo, čeprav to tudi za tistega, ki bi moral izvajati sankcije, ni prijetno. Zavedamo se, da moramo vsem delavcem zagotavljati čim boljši družbeni standard (zaposlovanje, stanovanja, letovanje ipd.). Glede stanovanjske politike smo lahko zadovoljni, saj trenutno ni perečih stanovanjskih problemov in so vse prošnje v glavnem pozitivno rešene. Za prihodnje pa vsaj nekaj časa ne moremo pričakovati, da bi kupili več stanovanj, ker se trenutno ne bo gradilo. Stanovanjske probleme bomo v glavnem reševali z izselitvami naših delavcev v svoje hiše ali kam drugam. Kar zadeva letovanja, iščemo za letos večje in boljše možnosti. Dogcv-ri so še v teku, zato kaj bolj določenega še ne moremo povedati. Čeprav je napoved v nekaterih primerih morda preveč optimistična, drugod morda preveč črnogleda, si ne bi upa! trditi, da ne bo težav. S skupnimi močmi pa jih bomo vsekakor lažje prebrodili. Osnova vsega pa je, da so urejeni medsebojni odnosi, ki so sicer na ugodni ravni, čeprav včasih, kot v vsaki veliki,,družini", malce zaškripa. Lojen Jožko — direktor komercialnega sektorja Prodajna funkcija je v vsakem času in vsaki delovni organizaciji zelo pomembna. Vprašanje je le, v kolikšni meri se zna pravilno vrednotiti. To še posebej pride do izraza v gospodarskih težavah, predvsem ko gre za blago, ki se ne da proizvajati na zalogo in katerega je na trgu več kot je absorpcijska moč tržišča. V normalnih pogojih so vsi minerala' sposobni napolniti v dveh izmenah enkrat več, kot tržišče potrebuje. V verigi ljudi, ki delajo v prodaji, ni samo tipična prodajna funkcija, ampak je pomembna že sama proizvodnja, zunanja oblika proizvoda. Pri prodaji hotelskih kapacitet so v prodajno funkcijo vključeni delavci od sobarice naprej. Letos pričakujemo pri prodaji na domačem trgu, da bodo ob dobri obdelavi trga (če ne bo kakšnih posebnih težav) dosegli planirano količino. Drugače se nam kaže prodaja hotelskih in zdravstvenih kapacitet, saj se število gostov na družbene stroške zmanjšuje zaradi težke gospodarske situacije. Deloma je neugodna tudi situacija na tujem trgu, kjer nam nenaklonjena propaganda poudarja naše gospodarske težave. To sicer prizadene bolj turizem na splošno, v neki meri pa tudi zdraviliški turizem. Kar zadeva izvoz mineralne vode, izvažamo samo Donat Mg, in sicer največ v A vstrijo, sledijo Italija in Zah. Nemčija. Izvoz sicer povečujemo, še bolje pa bi bilo, ko bi imeli več reklame. Ob tem so v tujini še razni omejitveni predpisi npr. v Avstriji, kjer se lahko zdravilne mineralne vode prodajajo samo v apotekah in drogerijah, kar bistveno zmanjšuje prodajo. Ce to leto ne bo še več podobnih težav, pričakujemo, da bomo uspeli povečati prodajo v tujini. K vsemu skupaj, sploh pa k povečanju našega zdraviliškega turizma, bi morali prispevati vsi, saj so pomembni tudi drugi dejavniki npr. zunanja ureditev Rogaške Slatine same, prav tako bi morale biti tudi vse storitve na ustreznem nivoju. Halužan Anica — direktor ekonomsko-finan. sektorja Delo planske funkcije je zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zaradi kopice nejasnosti v sistemu in predpisih veliko odgovornejše. Poleg splošne težke situacije se neposredno slabšajo pogoji našega poslovanja, kar se odraža v zmanjšanem obisku in o veliki kasnitvi pri izvedbi investicije „izgradnja hotelskega kompleska Sava". V taki situaciji je še pomembnejše, da znamo realno napovedati, kakšne rezultate lahko pričakujemo. Prvič bomo pripravili plane v več inačicah. Tudi na delo v finančni funkciji bistveno vpliva nespoštovanje dogovorjenih rokov za izvedbo in obračun investicije. Delo bo oteževal izpad ostanka dohodka po lanski bilanci, ker se zneski na drugi strani pri naših obveznostih ne spreminjajo oziroma zaradi devalvacije dinarja pri deviznih kreditih celo bistveno povečujejo. Da bi v taki situaciji vedno zagotovili potreben denar za plačilo računov, izplačilo osebnih dohodkov in plačilo vseh obveznosti, moramo vse te zneske za vsako obdobje poznati, po drugi strani pa zneske, ki bi bili večji od tekočega priliva iztržkov, pravočasno zagotoviti iz drugih virov. To seveda ni enostavno, ker likvidnega denarja povsod primanjkuje. V preteklih letih smo v širšem krogu poslovnihpartnerjev izoblikovali tudi finančno sodelovanje. In to tako, da smo višek sredstev po sporazumu posojali, kadar pa je nam zmanjkalo, smo v tem krogu koristili sredstva drugih. V takih odnosih vidimo možnost reševanja teh problemov tudi v letošnjem letu, ker v poslovni banki za te namene ni razpoložljivih sredstev. Vendar pa vseeno v tekočem in prihodnjem letu pričakujemo na finančnem področju tudi pomoč poslovne banke. Pri delu v računovodstvu, ki je v našem sektorju najobsežnejše, so spremembe vezane na spremembe predpisov, na dodatno evidenco povečanih sredstev in kapacitet, pri čemer moramo zagotoviti pravočasno in kvalitetno sestavo obračunov. Da bi lahko izvršili sklep temeljnih organizacij o omejitvi režijskih služb, zadnji dve leti število zaposlenih v našem sektorju^.pismo povečevali. Zaradi upokojitve naših sodelavk smo sicer lahko sprejeli naše štipendiste iz ekonomske srednje šole, v letošnjem letu tudi teh sprejemov ne bo. Rešitev smo našli v prehodu evidence osnovnih sredstev in drobnega inventarja v avtomatsko obdelavo pri Emo, Celje, kar bomo izvedli tekom tega leta. Kitak Gordana čujež Stane, direktor TOZD Zdraviliška dejavnost VRELCI: Kakšni so načrti vaše temeljne organizacije v I. 1983? Odgovor: Načrti so zmerni in uresničljivi. Realizacijo pa obremenjujeta dve moreči hipoteki: nagel padec obiska, ki se je pričel konec novembra lani, pa nadležno in nerazumljivo obnašanje izvajalca SCT pri prevzetih investicijskih delih na povezujočem hodniku med Terapi- jo in hotelom Sava. Izvajalca nikakor ne moremo prepričati, kako nujna je dovršite v teh naročenih del. Od te investicije je v mnogočem odvisna uspešnost sezone. Agencijam in ostalim gostom smo obljubili, da bodo lahko hodili v pokritem hodniku do Terapije. To povezavo so nam obljubili do decembra 1982. Ko to govorim, se ta rok vnovič oddaljuje v nedoglednost. Dokončanje del v Terapi- ji? Nihče ne ve za odgovor. V skladišču leže drage aparature iz uvoza za popestritev zdravstvene ponudbe. Izvajalca ne ganejo niti naše roteče pretnje niti prošnje, razpoložljiva finančna sredstva nekoristno leže na bančnem računu, njihova vrednost pa iz dneva v dan pošastno kopni zaradi nezadržne inflacije. Zastavili smo si nalogo, da uresničimo 315.000 nočitev, od tega 100.000 inozemskih. Poprej opisano stanje bo to močno oviralo. Osebno menim, da je to minimalni plan, če hočemo uspešno reproducirati vse faktorje v letnem ekonomskem ciklusu, kot so: osebni dohodki, družbene obveznosti, režija, pogodbene obveznosti itd. VRELCI: Menite, da bo zastavljene naloge možno uresničiti? Odgovor: Leto 1983 bo v Jugoslaviji preizkusno leto za vse družbene sile. Pestijo nas visoka odplačila zunanjih dolgov, drag uvoz nafte in prepotrebnega reprodukcijskega materiala za industrijsko proizvodnjo. Iz inozemskega turizma pričakujemo za 20 % več prenočitev. Zanimanje tujcev za letovanje pri nas pa je spričo nekaterih grobih pomanjkljivosti v pretekli sezoni močno upadlo. Prazne trgovine in bencinske črpalke so pustile težko popravljive narobe zaorane brazde na naši ponudbi. Objektivno moramo računati na padec realnih osebnih dohodkov in na zmanjšanje vseh vidikov potrošnje. Povečano industrijsko proizvodnjo bomo morali izvoziti. Z lastnimi silami se moramo izvleči iz plačilne nelikvidnosti. Odmikanje od tega lahko ogrozi našo neuvrščeno in samoupravno naravnanost. Skrajna štednja v lastni hiši in večji izvoz, to sta dve temeljni zapovedi. Za nas velja prioritetna naloga: čimveč tujskih prenočitev in čimveč steklenic slatine na zunanji trg. Če smo se nekoliko odvadili skromnega življenje in se preveč potrošniško in razsipniško obnašali do materiala in do delovnega časa, se moramo kar najhitreje poboljšati. Ostali bodo le najbolj žilavi. Verujem pa, da to smo. VRELCI: Kaj si v letu 1983 pri svojem delu najbolj želite? Odgovor: Želim si uspešne prodaje in mnogo zadovoljnih gostov. Želim, da bi vsak naš delavec, ne glede na naloge, ki jih opravlja, spoznal, da je naš gost živo inteligentno bitje, ki hitro reagira, če ni zadovoljno. Od zadovoljstva do nezadovoljstva pa je le korak. Torej je nezadovoljen gost „lahko pokvarljivo blago", ki s silo epidemije okuži interesente, ki bi želeli v Rogaško. Želim, da bi enako želeli vsi naši delavci. magnezijeva slatina DONAT Mg KAKO SMO PRAZNOVALI NOVO LETO V HOTELU ,.SAVA" Hotel Sava se je letos prvič vključil med hotelske kapacitete Zdravilišča, v katerih prirejamo silvestrovanja. Za takšne vrste plesnih prireditev s programom ima restavracija hotela Sava dobre možnosti, saj ima zraven 450 sedežev še plesišče, ki je v sami restavraciji. Ker se je hotel vključeval v našo ponudbo silvestrovanja prvič, še ni imel svoje stalne klientele, zato je svoje kapacitete ponudil predvsem agencijam. Večji del te ponudbe je realizirala revija Naš dom, ki je imela v hotelu 238 gostov, 50 gostov je imela agencija Integral — Golfturist, po nekaj gostov pa še agenciji Kompas in TTG, okrog 100 gostov je rezerviralo 3-dnevno bivanje s silvestrovanjem v individualnih aranžmajih, nekaj pa je bilo naših stalnih gostov. Tako smo 1. 1. 1983 imeli v Hotelu Sava in Zagreb skupaj 517 gostov, ki so ostali pri nas 3 dni. V Hotelu Sava smo imeli plesno glasbo 3 dni zapored. Revija Naš dom je za svoje goste organizirala zabavni program, ki je tekel vse tri dni, med udeležence pa so razdelili tudi mnogo nagrad. V program pa so se vključevali tudi ostali naši gosti. Po izjavah organizatorjev in mnogih gostov, lahko rečemo, da so bili vsi s silvestrovanjem zadovoljni in zato lahko upamo, da se bodo še vračali. Posebej še zato, ker so iz revije Naš dom obljubili, da bodo naslednje silvestrovanje za svoje bralce priredili zopet v našem hotelu. Drugače je silvestrovanje potekalo brez izgredov, saj je bil hotel vsak večer odprt samo za goste z vstopnicami. Dela je bilo veliko, kajti restavracija in točilnice so delale med prazniki skoraj neprekinjeno (čez dan so bili tukaj penzionski gosti, preko noči pa so bile plesne prireditve). Ob večjih praznovanjih, kot je seveda tudi Silvestrovo, stalni delavci vsega ne zmorejo samo, zato so delavcem v restavraciji za enostavnejša opravila priskočile na pomoč tudi sobarice, razen tega pa je večina delavcev delala med prazniki dosti več kot 7 ur dnevno, mnogi pa vse dni med prazniki skoraj neprekinjeno. Prav njihovo razumevanje je veliko pripomoglo, da smo praznovanja ob novem letu uspešno izpeljali in da gosti niso imeli dosti pripomb na naše delo. Ludvik Prah KAKO SMO PRAZNOVALI NOVO LETO PRI,,POŠTI" Priprave za praznovanje tega praznika so se pričele že sredi leta, ko smo se odločali o tem, kje bo silvestrovanje, kakšne bodo naše cene, kakšna godba in podobno. Kljub temu, da smo s pripravami začeli že sredi leta, je bilo največ dela zadnji mesec, ko smo pričeli s čiščenjem in okrasitvijo. Majhna ekipa delavcev je počistila vsak najmanjši kotiček, da bi se gostje, ki so se odločili pričakati novo leto v naši restavraciji, počutili kar najprijetneje. Tudi za dekoracijo smo poskrbeli sami, okrasili smo vse prostore in jim tako dali svečani videz. Ko smo zadnji dan še enkrat vsi skupaj pregledali, kako smo se pripravili, da bi nudili gostom kar najprijetnejše trenutke, smo z zadovoljstvom ugotovili, da smo storili vse, kar je bilo v naših močeh. Že dve uri pred pričetkom se je zbralo osebje, lepo urejeno, v predpisanih delovnih oblekah in dobro razpoloženo. Tudi kuhinja je bila primerno založena in pripravljena na najbolj zahtevne želje gostov. Že na samem začetku je bilo razpoloženje prijetno. Glasba se je trudila, da ustreže željam gostov. Natakarji in kuharji so vso noč na samo Silvestrovo in tudi ostale tri dni skrbeli, da je bil zadovoljen tudi najzahtevnejši gost. Obisk na vseh naših zabavah je bil izredno v redu, tako da smo se po praznikih zadovoljni oddahnili. Ne morem pa mimo tega, da ne bi omenil ravnanja nekaterih delavcev, ki se ne zavedajo odgovornosti in niso tovariški, saj so tik pred praznovanjem kratko-malo poskrbeli za svoj „bolniški stalež". Ne gre le za to, da so s tem povzročili škodo delovni organizaciji, ampak so naprtili svojim sodelavcem še večje breme, ki je že tako težko. Čeprav malo pozno, vendar kljub vsemu želimo vsem sodelavcem v temeljni organizaciji in ostalim srečno in uspešno novo leto. Mikša Albin SILVESTROVANJE PRI BOHORJU Silvestrovanje pri Bohorju je organizirala mladinska organizacija Zdravilišča. Vstopnice — tudi za večerjo — so bile kmalu razprodane, bilo jih je okrog 130. Mladinci Zdravilišča so sami poskrbeli za okrasitev in pripravili tudi lep program. Pohvalno je, da so se trudili za red v restavraciji in za čim boljše vzdušje, toda kljub vsem prizadevanjem programa niso mogli izvesti, niti ni bilo možno obdržati reda in discipline. Gostje — mladinci iz Rogaške Slatine so se dokaj hitro opili in prišlo je do pretepov in razbijanja. Potolkli so nešteto kozarcev in steklenic, razbili so vse okraske. Velika pa je tudi druga škoda: umazane stene, s cigaretnimi ogorki prežgane zavese, prerezana tla od razbite steklovine in še bi lahko naštevala. Klicali smo miličnike, ukiniti smo morali točenje pijač, kar je še dodatna škoda za obrat. Tako smo torej pričakali novo leto v naši restavraciji. Mnenje nas delavcev, ki smo bili na silvestrovanju mladincev prisotni, je, da bi se morala mladinska organizacija v bodoče bolj potruditi pred silvestrovanjem — mnogo prej. Mladince, ki se ne znajo obnašati in ki ji kvarijo ugled in delajo škodo naj ne vabi na svoje zabave, če nikakor ne bodo pripravljeni vsaj kdaj pa kdaj tudi drugače sodelovati kot so razbijaško navajeni. Še enkrat pa moram pohvaliti vse mladince Zdravilišča, ki so se trudili, da bi pripravili čim lepše silvestrovanje. Kidrič Marija SILVESTROVANJE V TOZD POLNILNICA V TOZD Polnilnica so imeli skupno praznovanje — silvestrovanje 30. 12. v prostorih jedilnice. Jedilnico so okrasili že nekaj dni prej, saj so tam tudi nadvse lepo sprejeli upokojence. S samo organizacijo pa je bilo takole: proizvodnja ni bila prikrajšana, saj je precej delavcev, ki delajo popoldne, delalo že dopoldne, pač na tistih delih, kjer je to bilo možno. Vso hrano so dobili svežo, tako da so sami kuhali, pekli ipd. Pecivo so prinesle ženske od doma. Imeli so tudi glasbo in pravijo, da je bilo vzdušje pri njih prav prijetno. Kako dolgo je trajalo? Od 12h do 17h, ko so se razšli. No, tisti, ki pa so morali delati 30. 12. popoldne, ali pa so bili odsotni, so praznovali še dan kasneje. Vseh, ki so se praznovanja udeležili, pa je bilo okrog 100. Je pa res moralo biti veselo in lepo, saj je vodilni delavec upravičeno rekel: To je kot prava ,gostija'. Želijo, da bi takšno praznovanje organizirali tudi prihodnje leto, čeprav je res, da je pri tem potrebno precej dela in tudi mnogo dobre volje. In od kod denar? Delavci Polnilnice so ta problem dobro rešili: odpadni material so nekoč delili zastonj in pri tem je tudi prišlo do prepirov. Sedaj ga z minimalnim prispevkom odkupijo, sredstva pa zbira organizacija sindikata. Tako je vedno nekaj rezerve. KJ KRATEK NOVOLETNI INTERVJU Na vprašanja: kaj pričakujete od leta 1983 (kaj bi bilo treba storiti za boljše poslovanje) in kako ste praznovali novo leto, so mi sodelavci odgovorili takole: Kregar Anica: Nič kaj dobrega. Čim boljša postrežba in vljudnost-in to na vseh področjih, pa da bi se vsak potrudil pri svojem delu. Drugače pa mislim, da bomo slabo plavali, dokler bodo v veljavi sedanji zakoni za prestop naše nekdaj „najbolj odprte meje". „Ta prvo" silvestrovanje sem preživela v službi, doma sem gledala le en film, na zdraviliški reprizi pa nisem bila. Turnšek Brigita: Da bi bilo vsaj takšno kot 1982. Čimprej dokončati kulturni dom in v njem nuditi gostom čim več kulturnih in zabavnih prireditev, (za marsikatero prireditev je zdraviliške dvorane, milo rečeno, škoda.) Silvestrovala sem v Bohorju, kjer smo praznovanje organizirali mladinci Zdravilišča. Samo silvestrovanje je bilo zame zelo mučno. No ja, ne smem reči, da se nisem naplesala. Ampak zdi se mi neumno nekaj organizirati, v vso zadevo vložiti ogromno truda, žrtvovati svoj prosti čas, prosjačiti tu in tam . . . Nazadnje, ko si vse pripravil in pričakuješ vse najboljše pa — oh smola. Zaradi nekaj tipov, ki se ne znajo razživeti brez alkohola, je pokvarjena noč stotridesetim mladincem. Kobale Kristina — TOZD Polnilnica Kaj si želim? Da bi bilo leto 1983 vsaj takšno kot je bilo prejšnje. In če ne bo slabše, bo še kar šlo. Silvestrovala sem z družino in sorodniki v Celju. Gledali smo TV, bilo je lepo. Fruk Branko: Kaj posebnega že ne, da bi le bilo kot 1982. Več delati in to vsi. Silvestroval sem delovno z gosti. Silvestrska repriza za delavce enkratna! Rudi Stiplošek Sajko Tončka, DS Skupne službe Kot vsepovsod slišimo in vemo, bo to eno najtežjih let v našem gospodarstvu. Mislim, da se bomo morali vseh težav lotiti z vso resnostjo in odgovornostjo, tako da bomo vse ovire s skupnimi močmi lažje premagali. Tudi leta nazaj se je že dogajalo, da je bil sam začetek leta za nas težaven, imeli smo padce prometa v zdravstvenem in hotelskem delu naše dejavnosti pa tudi pri prodaji mineralne vode. Med letom pa smo vedno uspeli izboljšati razmere in smo leto zaključili z dobrim poslovnim rezultatom. Zato sem tudi letos kljub vsem težavam optimist. Vsem našim delavcem moramo zaupati, tudi naši komercialni službi in s tem prispevati k boljšim rezultatom poslovanja in k stabilizaciji. Z varčevanjem na vseh področjih bo več možnosti za debelejšo kuverto in tudi za boljši standard našega delavca. Kitak Gordana s :<$; * $ s t $ mm magnezijeva slatina DONAT Mg FINANČNI REZULTATI SILVESTROVANJA OD 31.2.1982 DO 3.1.1983 Večji promet ob novoletnem praznovanju smo pričakovali v restavracijah Donat, Sava, Zdraviliški dom in Pošta. V teh restavracijah smo namreč poleg silvestrovanja priredili še dodatne zabave na prvi, drugi in tretji novoletni dan. Tako količinskim kot tudi finančnim prometom med novoletnimi prazniki smo lahko več kot zadovoljni. V letu 1980 je pri nas silvestrovalo 985 gostov, v letu 1981 že 1402, v letu 1982 pa 1563 gostov. Sorazmerno s povečanjem števila gostov se je povečalo tudi število prodanih silvesterskih menujev: tako smo v letu 1980 prodali 695, predlani 995 v letu 1982 pa 1354 menujev. Prvega dne novega leta smo za plesne prireditve iztržili 756 rezervacij, drugega 662 rezervacij tretjega pa le 25 rezervacij sedežev. Diskoteka je bila v restavraciji Soča dobro obiskana, saj so tam v dveh dneh prodali 414 vstopnic. Povečano število obiskovalcev se je odrazilo tudi v prometu točilnic, iztržku za hrano po naročilu in pensionsko prehrano. Nekaj podatkov v primerjavi z lanskim letom: Iztržek v točilnicah na Silvestrovo 1981 je znašal 332.860,10 din, na letošnje novo leto pa 513.250,20 din, iztržek za hrano po naročilu je lani znašal 95.513,— din, letos pa 156.225,50 din. Realiziran promet po posameznih restavracijah med novoletnimi prazniki pa je bil naslednji: 31. 12. 82 rest. rest. Zdrav. Pošta Ostali HD HS dom Število vstop. 433 457 385 288 Znesek vstop. Število silv. 269.200,- 319.900,- 230.700- 154.500- menujev 429 450 294 181 Vrednost menujev 246.500. - 270.000. - 147.000. - 90.500. — Po naročilu 19.431,50 60.792,- 31.025.- 29.701,- 15.276,- Pensioni 45.295,- 34.057,50 48.250,- 8.750- Promet točilnic 26.142,50 138.680,50 61.845,10 92.159,- 94.423,10 Skupaj din 706.569- 823.430,- 518.820,10 375.610- 109.699,10 1. 1. 1982 Štev. vstopnic 404 146 206 Znesek vst. — 161.600.- 58.400.- 61.800,- Po naročilu 7.186,- - - - 46.632,- Pensioni 139.490.- 205.550- 113.830,- 16.170,- Promet toč. 40.433,- 77.347,- 24.197,- 46.591,- 65.007,40 Skupaj 187.109- 444.497.- 196.427,- 124.561,- 111.639,40 2. 1. 1983 Štev. vstopnic 359 303 Znesek vstopnine - 35.900,- - 30.300,- Po naročilu 7.186.- 29.755,- 16.114,- 13.306,- 26.966,- Pensioni 130.455- 199.110- 97.280,- — Promet toč. 72.631 - 117.232,- 11.232- 55.032- 55.042,30 Skupaj 210.272,- 381.997 - 124.626- 98.638,- 82.008,30 8. 1. 1983 Število vstop. 25 Znesek vstop. — — — 1.250,- 15.393,- Po naročilu 3.459,- 3.655,- 1.842,- — Pensioni 110.730,- 136.645,- 55.280,- — — Promet toč. 45.292.- 30.735,- 5.473,- 22.231,- 42.013,10 Skupaj 159.481.- 171.035.- 62.595,- 23.481 - 57.406,10 Diskoteka v restavraciji Soča je v dnevnih obratovanjih iztržila, kot že rečeno, 414 rezervacij v vrednosti 41.400,— din in realizirala promet v točilnici v skupnem znesku din 61.275,20 din. Vsa navedena realizacija skupaj znaša 5,072.576,20 din. S finančnim prometom med novoletnimi prazniki smo zadovoljni, vendar nas to ne sme uspavati pri pripravah naslednjega praznovanja novega leta. Šket Marija DELO DELEGACIJE SIS Z volitvami v marcu 1982 so bili na novo izvoljeni delegati za samoupravne interesne skupnosti. Nove delegacije so začele z delom. Delo delegacij samoupravno interesnih skupnosti teče takole: ko prispe gradivo za skupščino ustrezne SIS, se skliče delegacija ustrezne SIS vsake TOZD na skupno sejo, kjer se predela material za skupščino SIS. Na takšni skupni seji določimo po enega delegata iz vsake TOZD in DS skupnih služb, da se skupščine udeleži. Na žalost pa se naši delegati srečujejo s težavami, saj je gradivo, ki ga prejemajo, DELO DISCIPLINSKE KOMISIJE V LETU 1982 Disciplinska komisija je v letu 1982 zasedala 12-krat in izvedla obravnave zoper 61 delavcev, od katerih jih je 9 obravnavala dvakrat. Izrekla je naslednje ukrepe: — 14 prenehanj delovnega razmerja — 7 prenehanj delovnega razmerja pogojno — 4 premestitve — 11 javnih opominov REZULTATI REFERENDUMA 27.12.1982 skoraj vedno napisano zelo strokovno in zato zelo težko razumljivo. Prav tako se dogaja, da gradiva ne dobijo pravočasno ali pa ga sploh ne dobijo in jim ga posredujejo šele na seji skupščine ipd. Če za konec omenim še udeležbo naših delegatov na sejah, moram povedati, da se delegati zelo slabo udeležujejo skupnih sej v Zdravilišču. Tako se ponavadi udeleži skupščine delegat, ki se ni predhodno udeležil skupne seje, kjer je bilo gradivo obravnavano, to pa pomeni, da gre nepripravljen in neseznanjen na skupščino. Darja Po k raj ac — 18 opominov — 6 delavcev je oprostila — 1 zahtevek pa je zavrnila. Struktura delavcev po TOZD-ih pa je naslednja: — 46 jih je bilo iz TOZD Zdraviliška dejavnost -4 so bili iz TOZD Polnilnica — 1 delavec pa iz DS skupne službe. Marinka Šeligo SE Sl ŽELIMO DELATI NA SILVESTROVANJU GOSTINCEV Leto dni je minilo od takrat, ko je v našem sektorju potekala akcija za zbiranje prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni delati na silvestrovanju gostincev. Naši gostinci so namreč zaposleni tudi takrat, ko drugi delavci Zdravilišča praznujemo, pa naj bo to 8. marca, 29. novembra, silvestrovanje itd. Lepa in pohvale vredna je zamisel za tak način praznovanja gostincev, čeprav šele po novem letu. Tudi me smo bile zelo navdušene nad takim delom in akcija je bila takoj zaključena, ker je bilo dovolj kandidatk. Zbrale smo se v Zdraviliškem domu ob 19 uri. Sprejel nas je šef strežbe in nam dal navodila za delo. Bilo je malce treme — razumljivo. Teda ko smo vstopile v dvorano s servirnimi vozički, nas je pozdravil navdušen aplavz gostincev. S tem so nas vzpodbudili, da smo delale še z večjim veseljem in zagnanostjo. Vzdušje je bilo enkratno, delale smo pozno v noč. Kljub temu, da je bil naslednji dan delovnik, smo bile pripravljene tudi na pospravljanje, da bi svoje „nočno" delo zaključile spodobno, pa je bila organizacija drugačna. Leto je bilo dolgo, kljub temu pa prenekateri delavec iz gostinstva ni pozabil na prijetno doživetje. Tako so nas večkrat spraševali, če bomo na njihovem silvestrovanju delale tudi letos. Na tihem smo si to želele in tudi pričakovale: morda bi naše delo vsaj v neznatni meri pripomoglo tudi k pristnejšim medsebojnim odnosom. Toda čakale smo zaman — čakale so zaman tudi tiste delavke, ki lani niso delale, pa so zaradi našega navdušenja letos želele. Pričakovali pa so nas tudi silvestrski gostje. Morda pa zopet prihodnje leto? 23. julija 1982 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SRS 27. 82). V skladu s temi spremembami je bilo potrebno tudi v Zdravilišču ustrezno dopolniti oz. spremeniti samoupravne splošne akte. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih so delavci obravnavali na zborih in jih tudi sprejeli. Novi Pravil- nik o delovnih razmerjih se uporablja od 1.1. 1983. dalje. Dopolnitve in spremembe — samoupravna sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD in — samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO Zdravilišče so bile sprejete z referendumom 27. 12. 1982. Rezultati referenduma po posameznih TOZD in DSSS so naslednji: dopisujte v svoj Časopis REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE: VODORAVNO: kapar, atomi, semit, ano, srečno, nen, nord, slepota, interes, Tetovo, kandidat, anakonda, ee, vrh, total, Antarktika, ub, le, gard, monom, ena, to rur, me, termovka, etapa, s, ažur, Eolus, zlet, smučar, ares, umetelnost, Nin, Poe, ne, inje, krmin, Siesta, ala, tj, ter, tor. V uredništvo je prispelo 16 rešitev. Izžrebani so bili naslednji: I. nagrada 500.— din — BIRSA Cilka IL*nagrada 300 — din — Igor ISTENIČ lil. nagrada 200.— din — HALUŽAN Betka I. samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev 5„ Vpisano v Glasovalo ZA PROTI volilni imenik TOZD 1 523 460 338 oz. 65 % 116 oz 22 % TOZD 2 174 171 1 24 oz. 72 % 43 oz. 25 % TOZD 3 115 114 83 oz. 73 % 27 oz. 24 % DSSS 115 106 101 oz. 87 % 5 oz. 4 % II. Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO Zdravilišče Vpisano v Glasovalo ZA PROTI volilni imenik TOZD 1 523 460 334 oz. 66 % 110 oz. 21 % TOZD 2 174 171 124 oz. 72% 43 oz. 25 % TOZD 3 115 114 85 oz. 74 % 23 oz. 20 % Z. J. ZDRAVILIŠKA MEDICINA IMA PRIHODNOST (NEKAJ SPOZNANJ IN IZKUŠENJ IZ ZAHODNONEMSKIH ZDRAVILIŠČ) Kakor hitro se poslabšajo življenjske razmere, se običajno postavijo na glavo tudi merila za vrednotenje zdravilišč. Nekateri sodijo, da so zdravilišča nekakšen privesek življenjske ravni, neke vrste socialno breme, ki postane v kriznih obdobjih bolj ali manj odvečno. Toda zahodnonemške izkušnje kažejo, da se kljub gospodarski dekonjunkturi obisk zdravilišč ne zmanjšuje ter da ostaja nespremenjeno ali pa se v skupnem številu gostov celo povečuje število samoplačnikov. Tako je predlanskim obiskalo zahodnonemška zdravilišča več kot šest milijonov Nemcev. To število pa se še poveča, če k tem obiskovalcem prištejemo še tiste, ki so se v zdraviliščih mudili obdobno ali pa zato, da so v njih preživeli svoj redni letni oddih. Presenetljivo pa je pri vsem tem, da sta več kot dve tretjini gostov bivanje v zdraviliščih plačali iz lastnega žepa. Tudi želja oziroma pripravljenost za zdravljenje v zdraviliščih sta vse opaznejši. Še pred leti je to željo izražala približno četrtina državljanov, zdaj pa je zdravilišče kljub poslabšanim gospodarskim in življenjskim razmeram na seznamu želja najmanj pri tretjini prebivalcev ZR Nemčije. Zdravilstvo, ki seje kot temeljna potreba ljudi zakoreninilo v vseh dozdajšnjih kulturah, je preživelo že dosti hujše čase in tudi sedanja kriza — gledano dolgoročno — uresničevanja teh primarnih potreb ljudi ne bo bistveno okrnila. V zavest sodobnih ljudi je prodrlo spoznanje, da ,,morajo za svoje zdravje nekaj storiti", in to bolje prej kot pozneje, vsekakor preden zares zbolijo. Današnja medicina je, če izvzamemo posebno skrb za raziskave raka, bolj usmerjena na kurativo kot na preventivo. Zdravstvena medicina se je sprevrgla v bolnišnično medicino. Prišlo je sicer do razvoja visoko specializiranih tehnik zdravljenja, ki so pripomogle k skrajšanju poteka bolezni, k preprečevanju prezgodnje smrti in k podaljšanju življenjske dobe ljudi. Vendar pa imamo prav zaradi sodobnega razvoja bolj in bolj opraviti z medicino aparatov in statistike, ki naravnost kliče k humanizaciji in odpravljanju človeku odtujenih postopkov, ki jih je rodil sodobni razvoj medicine. Se do sredine minulega stoletja zdravnik ni bil zdravstveni tehnik, temveč življenjski svetovalec, ki je ljudi učil živeti zdravo življenje, kako obvarovati zdravje. Četudi se je težišče zdravniške dejavnosti preusmerilo na uporabo tehnik zdravljenja pri izvoru bolezni in so se možnosti obvladati bolezni pri njihovem izvoru s specifičnimi terapijami tako rekoč potisočerile, število bolezni vendarle strmo raste. Kako je to mogoče? Dovzetnost za obolenja se je zelo povečala. Napredek in udobje, razne pridobitve visoko industrializirane in produktivne družbe, so zahtevale svojo ceno. Ljudje trpijo zaradi težav pri prilagajanju, zaradi bolezni visoke življenjske ravni. Ker žive v klimatiziranih prostorih, niso več odporni, dovzetnejši so za razne okužbe. Ker uporabljamo razne stroje, se manj gibljemo. Vrhu tega jemo več kot je potrebno, vsakodnevno uživamo alkohol in kadimo, skratka počnemo to, kar so si naši predniki privoščili morebiti le ob praznikih. To je razkrojilo naš organizem. Zdravje pa ni nič drugega kot optimalna prilagojenost organizma, z njegovim celovitim sistemom, življenjskim normam v danem okolju. Drugače povedano, je zdravje zaželeno življenjsko ravnotežje, ki se je, žal, porušilo. Blagostanje je prineslo pojave, ki jim sodobna medicina pogosto ni kos ker se vse manj uspešno sooča in spoprijema s socialnimi in družbenimi dimenzijami bolezni. Živčna stanja izčrpanosti in vegetativne regulacijske motnje, ki jih povzročajo preobremenitve in stresi, sodobna medicina ublažuje — vse preveč lahkomiselno — s psihofarmacevtskimi sredstvi, torej s kemijo, namesto da bi se trudila spreminjati življenjske okoliščine, ki povzročajo bolezni, ali pa s pomočjo učinkovitih po krivici pozabljenih, Kneippovih kur spet vzpostavljati umen življenjski ritem. Zdraviliška medicina je dovolj zgodaj doumela posledice teh pomanjkljivosti sodobne bolnišnične nega in še zlasti medicinske preventive. Zavedati se je namreč treba, da zdravje ni dobrina, ki jo človek dobi z rojstvom in ki jo glede na svojo konstitucijo različno hitro uporablja v teku svojega življenja (statistični pojem zdravja), temveč je stanje ravnotežja med telesnimi in duševnimi zmogljivostmi ter zahtevami okolja v slehernem izsečku življenja (dinamični pojem zdravja). Zaostriti oziroma razviti zavest in odgovorno razmerje do zdravja kot dobrine, ki jo je treba negovati in ki je ni mogoče nepremišljeno izrabljati, to je poglavitna skrb zdravnikov v zdraviliščih. Ob tem je mogoče ugotoviti, da sta medicinski perfekcionizem in domala nepregledna ponudba raznih tablet in drugih zdravil nekako otopela občutek mnogih ljudi za nerazdruženost telesa in duše, za nujno nepogrešljivo ravnovesje. Mnogokrat so fizični problemi predhodniki telesnih tegob, in narobe. Zdravljenje v zdravilišču je lahko 'uspešno le tedaj, ko se paciehti odpovedo raznim razvadam, na primer prekomerni prehrani, kajenju itd. Kdor po zmerni ali dietni hrani v zdravilišču spet poseže po premastnih in preobilnih jedeh in slaščicah ali pa se po razgibalnih vajah, ki se jim je v zdravilišču podredil, po prihodu domov spet preda lenobnosti, ne more računati na uspešnost zdraviliških kur. Ker je zdraviliško medicino treba pojmovati kot celovito terapijo, je razumljivo, da mora biti v zdraviliških programih dovolj mesta tudi za ..zaposlitev duše". Zato v zdraviliščih visoko vrednotijo skupinsko delo in interaktivnost ljudi z okoljem kot zdravilni ,,pripomoček". Šele skupinski dinamični procesi dostikrat omogočijo spremembo vedenja posameznikov. Nemalokrat bolj kot prizadevnost zdraviliškega psihologa pomagajo razgovori med pacienti. Zlasti osamljeni ljudje, ženske v klimakteriju, ki se potem, ko so otroci odrasli in si ustvarili lasten dom, pogosto čutijo nekoristne, se v razgovoru s partnerjem, z drugimi pacienti, spet razžive, pogosto kar prerodijo. Strah in občutek brezpomemb-nosti kajkrat poglabljata depresivna stanja. Moške take izkušnje in taka občutja dolete po upokojitvi. Mnogim je težko ohraniti svojo identiteto in stike z okoljem. Življenjske krize so dostikrat predznamenja kasnejših bolezni. Omeniti velja nadalje nepogrešljive kure po operacijah in ob akutnih revmatičnih obolenjih. Prav tem kuram, ki pomenijo neprecenljiv prispevek zdravilišč k ohranjevanju zdravja ljudi, je družba žal odrekla oziroma omejila pomoč. Prav recesija leta 1876 je pokazala, da je takšna situacija nevzdržna. Pacienti so, skladno s svojimi možnostmi, za svoje zdravje sami plačali to, kar bi jim morala omogočiti skupnost. Sistem blaginje ima očitno dve plati. Kako si sicer lahko razlagamo dejstvo, da se v poslabšanih življenjskih razmerah število bolezni oziroma obolenj zmanjšuje? Ali se oboleli boje zapustiti svoje delovno mesto? Ali je vmes kaj drugega? Internist Christoph Kirschner, vodja zdraviliške klinike v Bad Neuenahru, sev nasprotju z nekaterimi drugimi zdravniki in zdraviliškimi strokovnjaki zavzema za to, da bi povečali lastno finančno udeležbo pacientov pri zdraviliškem zdravljenju. Kajti, meni Kirschner, kdor je pripravljen na žrtve, bo tem bolj zainteresiran za uspeh zdravljenja, kdor je pripravljen podrediti se zahtevam zdraviliških postopkov in se ob napornih telesnih vajah odpovedati slabim navadam. Bistvo zdraviliške medicine je namreč v tem, da zahteva odpovedovanja na škodo udobja. V zdraviliščih ni nihče pasivno prepuščen učinkom katerihkoli zdravil. (Vsakdo je kovač svoje uspešnosti). Le vaje izboljšujejo konstitucijo in prinašajo red napačno uravnavanemu organizmu. Najsi gre za balneo, hidro ali klimatsko terapijo, načeloma gre vedno za to, da bi z zunanjimi spodbudami dosegli reakcije, ki vodijo k uravnovešenju. Zdravilišče je nekakšno zatočišče, kjer se posameznik lahko dokoplje do telesno in duševno spontanih izkušenj, ki omogočajo spremembo načina življenja. Prav v tem so še vse premalo izkoriščene prednosti zdravilišč in njihovih kur kot priložnosti, da si utrdimo zdravje in se obvarujemo pred boleznimi. Zdravilišča so nedvomno del medicine prihodnosti, ki se vse bolj zaveda svojih antropoloških di- menZ'*' Po „Handelsblattu" povzel N. Ž. S OBETAVNI NAČRT BOTER JEZ NAS UČI PETJA . . . Gradbeno podjetje SCT iz Ljubljane pričakuje, da si bo v prihodnji turistični sezoni pridobilo velik renome v svetu. Kot izvajalec gradbenih del na hotelu Sava se je odločilo za dve obetavni potezi: Naši gosti bodo imeli prilopnost občudovati to, kot vidite, najbrž eno izmed najbolj urejenih gradbišč v turističnih krajih po svetu. Veliki uspehi se obetajo tudi zaradi najsodobnejših strojev, ki so že pri- pravljeni za razstavo preko turistične sezone. Gosti, ki jih sedaj še ni veliko, že pogledujejo po razstavljenih strojih, vendar se čudijo, kako da jih pustijo samevati na gradbišču brez enega samega človeka. Pa kaj nam mar, saj, ko bo turistov v Rogaški več, bo tudi gradbišče oživelo. Naj turisti ponesejo v bližnji in širši svet spoznanje, kako se lahko solidno dela: važna je organizacija dela, solidna izvedba in točni pogodbeni roki! Menda so nas nategnili precej na dolgo. Se bomo revanširali? Bomo potegnili „ta kratko"? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta GOBEC Antona se iskreno zahvaljujeva za darovane vence in izrečeno sožalje. Žalujoča hčerka Marta Zorin in sin Anton Gobec ZAHVALA Boleča izguba žene in matere Anice Čonžek nas je zelo prizadela. Zahvaljujemo se delavcem Zdravilišča in sindikatu za prispevek in cvetje ter za udeležbo na njeni zadnji poti, posebej pa še pevskemu zboru Zdravilišča za sodelovanje pri pogrebu. Žalujoči mož Vlado in otroci ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sodelavcem hotela Donat za darovano cvetje in izraze sožalja ob izgubi dragega brata Franca. Verbek Ivan ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Karla Kunstiča se zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam Polnilnice ter sindikatu Zdravilišča za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoča žena Lojzka in sinovi z družinami Pojd'mo v restavracijo, gledat kaj delajo, gledat kaj delajo kelnarce tri. Ena zelo hiti, druga za voz drži tretja pa jezna je, ker le bloke dobi. Prva brž jesti da, druga še voz pel ja, tretja pa venomer le godrnja. Prvo vsi hvalimo, drugo le gledamo, nad tretjo pa vsi razočarani smo. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega a teka Andreja GOLEŽ-a se iskreno zahvaljujem Zdravilišču Rogaška Slatina, sodelavcem tehničnega vodstva gostinstva, kolektivu hotela Sava, Donat in hoteli za darovano cvetje in izrečena sožalja. Hčerka Inka IN MEMORIUM Anici Čonžek Ob zatonu leta 1982 se je iztekla njena življenska pot. Kruta je bila usoda, ki ji je pretrgala nit življenja z dolgo morečo in neozdravljivo boleznijo, ki je človeški genij še ni uspel premagati. Kruta je bila, ker je posegla po življenju mlade žene, matere dveh nepreskrbljenih otrok, ki je imela veliko želja in skrbi za svojo družino. Čonžek Ane se bomo spominjali kot dobre, skromne sodelavke, ki je svoje delo opravljala z marljivostjo, disciplino in tovariško zavzetnostjo. Vedno je priskočila na pomoč in nesebično pomagala. S tem si je pridobila krog tovarišic in prijateljev, ki so jo imeli radi in so jo spoštovali. Tu jo bomo pogrešali, ob tem se je bomo spominjali, ob teh mislih pa nas bo lep spomin nanjo zbodel s pritajeno bolečino. PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNI KU 8. FEBRUARJU Na seji kulturnega društva Svoboda v Rog. Slatini smo se dogovorili, da bomo ob letošnjem kulturnem prazniku 8. februarju pripravili proslavo. Na proslavi bodo sodelovale vse kulturne skupine, ki delujejo v naši krajevni skupnosti in so vključene v društvo Svoboda. Krajanom se bodo predstavili: moški in ženski pevski zbor Zdravilišča, folklorna skupina Minerali, Folklorna skupina šolskega kulturnega društva. Rogaška vokalno instrumentalna skupina ROVIS, Rogaški instrumentalni kvintet. K sodelovanju bomo povabili tudi literate, pesnike in pisatelje amaterje, ki ustvarjajo v naši krajevni skupnosti. Likovna sekcija bo pripravila istočasno razstavo likovnih del ustvarjalcev iz Rog. Slatine. Proslava bo v zdraviliški dvorani 8. februarja ob 19. uri, razstava pa bo v pivnici. V naši krajevni skupnosti se kultura močno razvija. Vsak čas vznikne nova kulturna skupina, čeprav so pogoji dela izredno slabi. Manjkajo nam predvsem prostori za vadbo. Zato si kulturni dom še kako želimo! Prepričani smo, da bodo naši krajani še naprej podpirali odločitev referenduma, da ja prioritetna naloga izgraditev kulturnega doma. Milica Libnik RAZMIŠLJANJE OB KULTURNEM PRAZNIKU! Ali zadovoljuje naše hotenje delovanje dveh zdraviliških pevskih zborov? Smo lahko zadovoljni samo s to ljubiteljsko dejavnostjo? AH sta dovolj dva recitala mladincev? Revolucionarne in borbene poezije — sodelovanje na dveh proslavah? Koliko nas obiskuje kulturne prireditve namenjene zdraviliškim gostom? Kolikokrat si gremo ogledat razstave v pivnici ali otvoritve razstav s kulturnim programom? Kaj nam pomeni knjiga? Kakšen je naš odnos do okolja, kjer živimo, do našega turističnega kraja in njegove okolice? Koliko nam pomeni gledališče? In koliko nam pomeni film, filmski spored? Ponavadi smo zadovoljni in trdimo, da je kulturnega delovanja zadosti. Največkrat so nam v opravičilo za našo neaktivnost kulturne prireditve, kč jih pripravlja zdravilišče kot popestritev kulturno turistične ponudbe zdraviliškim gostom. Izjema je pevski zbor, ki sodeluje s svojimi koncerti tudi v tem programu kulturnih prireditev za goste. Ko opravimo ob koncu leta inventuro, kakšna je bila kulturna žetev, naštevamo, preštevamo in ugotavljamo. Niti ni bilo malo vsega, kar sodi v kulturo. Zadovoljni smo — količinsko je bilo skoraj vsega dovolj. Ne vprašamo se, koliko smo prispevali sami, kakšno je bilo naše aktivno sodelovanje gledalcev, poslušalcev, ali smo soustvarjalci kot kulturni ljubitelji (amaterji) in organizatorji. Kultura ni samo visoka umetnost in ni kultura samo ljubiteljstvo. Kultura je tudi naš odnos do vseh umetnostnih področij. Kultura je naš način bivanja, dela in življenja, medsebojnih odnosov, samoupravljanja in politike. Živimo v kraju, kjer naj bi bila stopnja naše kulturne zavesti izredno pomembna. Kaj smo storili doslej na tem področju? Koliko je takšne organizirane kulturne vzgoje? V lanskem letu je bil ustanovljen podmladek Turističnega društva Rogaška Slatina, ki ima v svojem programu tudi turistično vzgojo in izobraževanje, kar bo nedvomno bogatilo tudi kulturno zavest in s tem razvijalo kulturo bivanja, kulturo okolja in ne nazadnje tudi kulturo medsebojnih odnosov. Premalo je tega za odrasle (občasna predavanja Turističnega društva). Kako organizirano pripraviti to dejavnost in vzbuditi interes? Kdo naj bo prireditelj in kdo naj bi bil plačnik? V okvir vsebinske dejavnosti sodi to Turističnemu ali Kulturnemu društvu in ne nazadnje Delavski univerzi (družbena vzgoja). Program bi lahko bil vsebinsko pester in bi obravnaval kulturne, turistične in urbanistične teme; teme s področja varovanja okolja, kulture bivanja, ekologije . . . Oblika bi lahko bila različna; predavanja, okrogla miza, projekcije filmov — in tc redno kot četrtkovi ali petkovi večeri, s stalno lokacijo (veranda pri Soncu, posebna soba v Bohorju). Možnost razvijanja kulturne zavesti in poglobljenega kulturnega doživljanja, bi bila možna tudi z delovanjem kinogledališča, kar bi bilo možno organizirati takoj, stroške pa pokrivati z odkupom vstopnic, (Podjetja za delavce, ali individualno kot abonma.) Ob razmišljanju o kulturni beri v preteklem letu ne bodimo samozadovoljni. Nekaj smo naredili, vendar premalo. Za začetek nam ni potrebno amatersko gledališče. Z malimi koraki lahko dosežemo nekaj velikega, visokega. Ob našem slovenskem prazniku kulture si zaželimo: napravimo več! že letos in prihodnja leta. Tone Slivnik OBLETNICA SMRTI TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA Že četrto leto počiva velikan naše revolucije v grobnici, mimo katere ne more nihče, ne da bi se misli vsaj za trenutek ne ustavile pri njem. Čas teče, izgradnja našega socialističnega samoupravljanja se nadaljuje kljub gospodarskim težavam v vsej domovini. Pri premagovanju teh težav nam je vedno v pomoč njegovo delo, njegove misli, ki so bile vedno namenjene delavcu — proletarcu, samoupravljalcu. Njegova življenjska moč je pošla kljub želji, da ustvari še več za naš boljši jutri. Kljub temu pa je in bo ostal vedro med nami kot velik revolucionar, državnik, družbenopolitični delavec in ne nazadnje tudi kot naš dragi gost, ki nas je večkrat obiskal. Zato moramo njegovo delo nadaljevati in stopati po njegovi poti. Tako bomo lažje s skupnimi močmi premagali vse ovire, ki nas še čakajo v prihodnosti in ustvarili zase in za tiste, ki pridejo za nami, dobro osnovo za nadaljnji razvoj naše domovine in delavskega samoupravljanja. Kitak Gordana UJETNIK Jesenski veter — konec toplih dni: suho listje, mrtve trave gole veje — življenje onemi. Srce v zaporu — ljubezni ni. In ti? Pomlad morda te spremeni? Po suhem listju hodiš s sklonjeno glavo. „ V daljave!" v mislih blodiš in oroseno je oko. Le kdo v daljavi čaka, da žene pot te tja? Ji pravi misel vsaka: srce ga prepozna. Zakaj je pot zaprta? Zakaj ni brez solza? Zakaj ljubezen mrtva? Mladost jo le pozna! VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 800 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: ..Papirkonfekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.