iSćAskL
ŠTORE
25. oktober 1965 fit. 10 Leto ▼
ZELEZAR
G DA s ilo del ovne g a ko le k ti va z e BE z AKNE ŠTGlI^t
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA za razdobje januar—september 1965
Aglomeracija................. ......	75 9
Elektroplavž	................................. 77 a
Jeklarna .................................. gg g
Valjarna ........................ . .	75^
Siva livarna .	.	.	............... 54 g
Livarna valjev	............................ 729
Obdelovainica	valjev ... .	............ 6g o
Samotama .	.	.............................. oq g
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .	. . . . .	77^
STORSKI ŽELEZAR, Glasilo, delovnega kolektiva železarne štore -'s— Izhaja vsak mesec«7— Odgovorni urednik
Stane Ocvirk — .Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jernejšek, Anton.Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
AKTUALNE
NALOGE
PO REBALANSU DRUŽBENEGA PLANA
Skoraj tri mesece je že minilo, oclkar je bil uradno objavljen začetek ekonomske preobrazbe. V tem času so gospodarske' organizacije utegnile bolj ali manj uspešno ugotoviti neposredne spremembe pogojev gospodarjenja. Družbeno-poli-tične organizàcije so lahko izdelale akcijske programe, ki bodo omogočili aktivno vključevanje vseh družbenih sil v sodobna dogajanja. Iz začetnih ugibanj in nejasnosti so se počasi a razločno oblikovale situacije tako, da so organi delavskega samo-
upravljanja dobivali vedno podjetju in otipljive jše osnove čega dela.
V naši železarni so člani organov delavskega samoupravljanja in družbeno političnih organizacij obravnavali vprašanje gospodarjenja v pogojih po gospodarski reformi.
Kmalu po začetku uveljavljanja novih ukrepov je biio jasno, da morajo strokovne službe izdelali analize, ki bodo dovolj nazorno pokazale, kaj je treba ukreniti, da bodo negativne posledice čim manj občutne. Na osnovi izračunov, ki kažejo uspešnost poslovanja v prvih sedmih mesecih in predračunov za ostali del leta, je ugotovljeno, da je bilo treba izvršiti rebalans, družbenega plana za leto 1965.
Rebalans, ki so ga naredile za to zadolžene strokovne službe, so obravnavali organi delavskega samoupravljanja ter politične organizacije v podjetju. Člani tovarniškega komiteja zveze komunistov so o njem razpravljali na posebni razširjeni seji, na katero so bili vabljeni tudi člani uprave, ki morejo s svojim delom vplivati na dosledno izvrše-vabje spremenjenega plana, ter predstavniki drugih političnih organizacij v podjetju.
Obseg proizvodnje je v. okviru letnega družbenega plana z Ozirom na predvideno zmogljivost obratov in pogodbene obveznosti za tekoče leto. Pri tem so upoštevani že doseženi letošnji proizvodni rezultati. Fizični obseg proizvodnje se po rebalansu družbenega plana ne spremeni, čeprav bodo prikazana navidezna odstopanja, ker vsi obrati niso v prvih Sedmih mesecih izvršili točno sedem dvanajstin letnega plana. Ekonomske enote, ki so v prvem polletju presegle plan, ga bodo v drugem lahko znatno presegle, ostale pa si bodo morale prizadevati, da ga izpolnijo.
Naše podjetje je tako kot druge slovenske železarne v zelo neugodnem položaju zaradi neplačane realizacije, ki vpliva tudi na višino osebnih dohodkov zaposlenih.
Komercialna služba in finančni sektor morata stremeti za tem, da. bodo kupci plačali najmanj 92 % vrednosti prodanih proizvodov.
Ugotovljeni poslovni stroški za zadnjih pet mesecev tekočega le-
jasnejšo predstavo o stanju v za oblikovanje smernic bodo-
ta so višji od predvidenih po osnovnem družbenem planu 'za 29 %, materialni stroški pa so . višji za 38 %. Posledica tega je potreba po zvišanju obratnih sredstev za 81:1 milijonov.
Predvideni osebni dohodkj so izračunani na osnovi planiranega števila zaposlenih in temu ustreznega števila predvidenih plačanih ur. V času od avgusta do decembra naj bi se osebni dohodki dvignili povprečno za 23 %. Tako so bili v letu 1965 višji za 25 % od osebnih dohodkov v letu 1964. To pa bo mogoče v celoti realizirati, če- bomo z ustrezno proizvodnostjo dosegli vsestransko realizacijo rebalansiranega plana.
Iz navedenega sledi, da so spremembe rebalansiranega plana z Ozirom na letni družbeni plan za leto 1965 posledica spremenjenih pogojev gospodarjenja, ki še kažejo predvsem v zvišanju materialnih in poslovnih stroškov. Ukrepi po reformi so bistveno vplivali tudi na akumula-tivnost osnovnih obratov. V valjarni je npr. stopnja izbirne sposobnosti spremenjena zaradi spremembe vrste proizvodnje, v drugih obratih pa je le posledica sprememb nabavnih in prodajnih cen..
Če bomo hoteli doseči zgoraj prikazano povišanje osebnih dohodkov, bomo morali izkoristiti vse možnosti, ki jih imamo za povečanje delovne,' storilnosti.
Povsem jasno je, da bo mogoče doseči predvsem povprečni osebni dohodek v višini 70.000 din le v primeru, če bomo izpolnili re-balansiran družbeni plan vsaj 10Ö odstotno.
Iz razprav je razvidno, da je za izboljšan je sedanjega stanja in dosegov predvidenega uspeha treba narediti sledeče:
Vr V vseh obratih je treba iz-polniti predvidene obveznosti, določene z rebalansiranim planom.
—	Komercialna služba in priprava proizvodnje morata vskja-diti termine tako, da ob koncu leta ne bo v zalogi več nedovršene proizvodnje, kot to dopuščajo normativi obratnih sredstev.
—	Nabavna služba mora vse zaloge osnovnega in reprodukcijskega materiala spraviti v okvir razpoložljivih obratnih sredstev.
Skupaj s tehničnim vodstvom ie že izdelala predlog za usklajevanje zalog.
—	Proizvodni obrati, in obračunske enote morajo analizirati vzroke nesorazmerno visokih poslovnih stroškov in predlagati ukrepe za najmanj 5 odstotno znižanje. Tudi upravno-prodaj-na in obratovna režija se morata z operativnim planom znižati za enak odstotek.
—	Energetska služba bo s potrošniki energije proučila mož-
nosti ža varčevanje. V ta namen bo izdelala tudi ustrezne predloge.
- Tehnično vodstvo in komercialna služba analizirajo možnosti za znižanje odstotka nerentabilne proizvodnje.
—: Vsi vzdrževalni in pomožni obrati, ki so v obdobju pred izvedbo rebalansa izkazovali negativne rezultate, morajo težiti za tem, da s povečanjem renta-tabilnosti po rebalansu izboljšajo skupen, finančni učinek.
—	Komercialna služba mora omogočiti prodajo samotnih izdelkov, da bodo rezultati prizadevanj ekonomske enote še ugodnejši.
—	Od avgusta naprej je treba delati primerjalne preglede o izkoriščanju delovnega časa.
' Centralna vzdrževalna služba mora voditi evidenco vzrokov zastojev vseh agregatov v železarni ločeno za mehanske in električne okvare. Skrbeti mora
(dalje na 2. strani)
UKREPI ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE
IZ VSEBINE DELA DELAVSKIH SVETOV ENOT
Glavne značilnosti vsebine razprav in sklepov delavskih svetov enot so določanje ukrepov za boljše gospodarjenje. Rebalans družbenega plana je postavil pred kolektiv obširne naloge, katere bo možno izpolnjevati s povečanimi napori za znižanje stroškov proizvodnje tako materialnih kot v izkoriščanju delovnega časa, povečanju tehnološke in delovne discipline, povečanju izplenov ter znižanju izmečka.
ELEKTROPLAVŽ
Na seji delavskega sveta enote so razpravljali o Pravilniku o delitvi dohodka ter sklenili, da je čimpreje izdelati interni pravilnik, ki naj strogo zajema vse kriterije, ki posredno ali neposredno vplivajo na finančni uspeh enote. K predloženemu rebalansu družbenega plana člani niso imeli bistvenih pripomb ter so bili mnenja, da je-takšen plan odraz stanja in potreb, ki jih narekuje gospodarska reforma. V zvezi z novimi pogoji gospodarjenja so sprejeli naslednje sklepe:
—	izdelati je točen plan proizvodnje za leto 1966; pri tem pa je omejiti število prehodov iz ene kvalitete grodlja na drugo na čim nižje število,
—	poostriti je treba delovno in tehnološko disciplino,
—- znižati je proizvodne stroške za uporabo ustreznih surovin za določene vrste proizvodov,
: — enota se ne bo strinjala s povečano upravno-prodajno režijo in zahteva da o tem povečanju razpravlja upravni odbor podjetja,
—	analizirati je stroške vzdrževanja, katere bo delavski svet enote še obravnaval,
• izboljšati je notranjo orga-nizacjo dela s tem, da je stremeti, da bo čimmanj nadur, stoj-nin in/ okvar na vagonih pri nakladanju in razkladanju,
—■ ha strojih in napravah je zagotoviti čimvečji izkoristek koledarskega fonda.
—	zaostriti je režim varstva pri delu ter opažene možne izvore in vzroke nezgod takoj odstraniti,
—	mesečno, bo delavski svet enote skupaj z obratovodstvom, sindikalno organizacijo in 'organizacijo ZK analiziral proizvodne rezultate ter sproti predlagal ukrepe zal zboljšanje in povečanje proizvodnje,
—	na vsaki seji delavskega sveta enote je preveriti izvršitev sklepov predhodne seje.
Te sklepe je delavski svet enote sprejel z namenom, da bi zagotovili še večje proizvodne in finančne uspehe v obratu.
OBDELOVALNICA VALJEV
Delavski svet enote je svojo razpravo na 4. redni seji posvetil obravnavi poslovanja v tretjem četrtletju in gospodarski reformi ter njenim vplivom na poslovanje enote. Na podlagi temeljite-razprave so sprejeli spodaj nave-vedene sklepe, ki naj zagotqvijö boljše poslovanje enote:
—	znižati izmeček ter pri tem opozoriti na večjb pazljivost pri ulivanju v livarni valjev, kar posebno velja za poroznost čepov in ekscentričnost lukenj pri votlih valjih, ker zahteva popravilo .nepotrebne višje stroške;
—	uvesti je norme za vse v obratu;
—	orodja ih šablone morajo' biti dosledno pripravljena, da bo efektivni čas struženja čimbolj izkoriščen;
—	poiskati je naročila tudi za brusilni in rezkalne stroje;
—	kontrola proizvodnje po OTK naj bi bila v dveh izmenah;
poostriti je delovno in tehnološko disciplino;
vso skrb je posvetiti znižanju izostankov z dela, tako bolniških dopustov, izrednih dopustov ter prepovedati odhod iz obrata in podjetja med delovnim časom.
LIVARNA VALJEV
V ekonomski enoti livarne valjev je bila 5. oktobra razprava o rebalansu družbenega plana. Člani delavskega sveta enote so temeljito analizirali re-balansiran družbeni plan m pri tem ugotovili, da bomo imeli pri izvrševanju plana hude težave, Vplivi gospodarske reforme že vplivajo na naročila. Naročila imajo predvsem za male valje in zelo malo za valje z večjo težo, kar bo nedvomno vplivalo na izpolnitev plana. Ker se delež upravno prodajne režije v rebalansu plana ni spremenil smatrajo v livarni valjev, da bi kazalo tudi to spremeniti v korist ekonomske enote. Ti stroški so in jih je treba plačati, vprašanje je le, če so pravilno postavljeni in vedno opravičljivi. V nadaljevanju razprave so preverili izvršitev sklepov prejšnjih sej. Pred'odnik je seznanil navzoče, da je predlog pravilnika o delitvi c sobnih dohodkov v ekonomski tncti že izdelan. Člani enote se bodo lahko z njim seznanili z oglasne deske.
Predmet razprave na seji delavskega sveta enote dne 25. septembra je bila proizvodnja v mesecu avgustu, katere plan je presežen predvsem zaradi tega, ker je izpadlo- planirano popravilo dimnika,/kar pa je bilo izvedeno v, septembru in delonja v oktobru. Na tej seji so sprejeli tudi operativni plan za mesec oktober. V razpravi je bilo poudarjeno, da je plan nerealno postavljen, saj je bil presežen samo v mesecu avgustu za 115 t.,
JEKLARNA
Na seji delavskega sveta enote jeklarne 4. oktobra je bila zelo živahna razprava o tehničnem in finančnem poročilu za mesec avgust. Obrat je mesečni plan močno prekoračil kljub 25 urnemu zastoju zaradi kvara na dveh žerjavih. Tudi septembrski mesečni plan ' je prekoračen za 470 ton, kar je razveseljivo, saj vliva polno zaupanja, da bo letni plan dosežen. Z izplenom pa zaradi izmečka I ne morejo v enoti biti zadovoljni. Če bodo znižali porabo kokil in sinter-magnezita bodo rezultati še boljši. Analiza izvrševanja sedem mesečnega poslovanja, kaže ugodno sliko v proizvodnji. Na osnovi te analize so na tej seji razpravljali o rebalansu družbenega plana za jeklarno. Člani so imeli na rebalans pripombe, ki pa imajo vse samo eno osnovo
— bojazen, da tako rebalansi-ranega plana ne bodo dosegli. Res bo težko saj jih čaka še en remont v letošnjem letu, ki bo moral biti res temeljit, če bodo hoteli, da bo SM peč v bodoče dobro delala. Delavski svet enote je v zvezi z remontom sprejel naslednje sklepe:
— velik remont ža dobo 1 meseca je nujen zaradi slabega dna na peči in visoke cene grodlja,
—■■ povišan plan drugo leto bo mogoče doseči le s temeljitim popravilom peči in ostale opreme.
Na koncu je delavski svet enote postavil zahtevo po delovni in tehnološki disciplini v enoti. Kršilce bo disciplinsko preganjal.
VALJARNA
Delavski svet enote je na 5. seji obravnaval -predlog rebalan-siranega družbenega plana in proizvodne rezultate v mesecu avgustu. Analiza kaže, da proizvodnja v tem mesecu le ni bila popolnoma zadovoljiva, ravno tako niso zadovoljni s porabo električne in toplotne energije. Res je, da so za to opravičeni vzroki v neugodnih naročilih in v neadju-stirani proizvodnji za 50 m 31. avgust. V razpravi o rebalansu plana je bilo poudarjeno, da bo dohodek manjši zaradi pomanjkanja naročil za vzmetna jekla. Zaradi tega so se odločili, da bodo valjali takšne profile, ki bodo zagotavljali rentabilnost. Potrebno pa bo vložiti še napore v osvajanje novih proizvodov. V nadalnji razpravi je bila postavljena zahteva po temeljitejši kontroli nad bolniki s strupi zdravstvene službe. Prekontroli-r,ati je tudi potrebno upravičenost voznih kart za nedeljske, ter vsem tistim, ki ob nedeljah ne delajo, vozno karto za tisti dan odvzeti.
Na ostrino je bila postavljena tudi zahteva po večji disciplini pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev. Sklenili so, da bodo vsakogar, ki zaščitnih sredstev
— Za ves nesmotrno uporabljen ter nepravilno vskladiščen osnovni in reprodukcijski material so odgovorni koristniki m nabavna služba podjetja. V kolikor bo opaženo, da posamezniki ali ekonomske enote ne upoštevajo navodil o varčevanju, bodo potrebna dela izvršena na račun njihovih osebnih dohodkov.
ne bo uporabljal, odstranili, z dela.
OTK IN RAZVOJNI ODDELEK
Delavski svet enote je razpravljal 0 rebalansu družberiega plana ter je bil mnenja, da je dobro pripravljen in da je odraz naših gospodarskih zmožnosti. Plan so sprejeli s pripombo, da za kemični laboratorij niso pravilno planirane delovne ure ob upoštevanju števila zaposlenih.
Ob analizi stroškov poslovanja za mesec avgust so se največ zadržali na prekoračitvi stroškov za- oddelek tehnične kontrole. Ta oddelek zagovarja prekoračitve' s tem, da je porastla nekvalitetna proizvodnja, kar seveda pri njih povzroči porast stroškov. V razpravi o tem vprašanju je bilo predlagano, da naj OTK najde način kako in koga bremeniti s stroški ponovne kontrole izdelkov sumljive kvalitete. Če bi ta oddelek obremenjeval tiste obrate, kjer je . potrebna ponovna kontrola z dodatnimi stroški,- bo nedvomno vplival na to, da bodo že v obratu izločili nekvalitetno proizvodnjo ter s tem znižali stroške. Po tej razpravi so določili posebno komisijo, katera bo analizirala neplanirane ; stroške
Pred dnevi je bilo v Celju zaključeno letošnje občinsko prvenstvo v borbenih partijah za registrirana in sindikalna moštva.
V ostri konkurenci je naša prva ekipa zasedla med najboljšimi celjskimi klubi četrto mesto, dočim je sindikalnemu moštvu v njegovi skupini po izredni smoli v zadnjem nastopu za las (za en kegelj!) ušlo prvo mesto.
OTK ter predlagala ukrepe, delavski svet enote pa bo mesečno obravnaval stroške v celi enoti.
GRADBENI ODDELEK
Na seji so temeljito analizirali razmere v tem oddelku. Redno bodo kontrolirali stroške režije in koriščenje koledarskega fonda. Temeljiteje'bodo analizirali tudi obratne nezgode, ker je njihovo število v zadnjem času poraslo. Ob tem so bili mnenja, da so nezgode največkrat posledica neprevidnosti in nereda, ^jiradi česar bodo pregledali vse stroje in orodja, posamezniki pa. bodo morali bolj paziti pri delu. Poostrili bodo delovno in tehnološko disciplino ter redno kontrolirali izvajanje nalog.
V ostalih ekonomskih enotah so bile seje delavskih svetov enot posvečene razpravam o rebalansu družbenega plana, ki bo po sprejetju postal zakon za celotno podjetje ter nalagal, slehernemu članu kolektiva, da po svoji moči in v okviru svojih, nalog dosledno opravi svoje delo.
M. A.
Kljub temu čestitamo k doseženemu rezultatu in športni borbenosti.
Pa še to: 15. novembra se prične na našem keglijšču letošnje družinsko prvenstvo za posameznike. Ker je torej do začetka še nekaj časa, pozivamo vse prijatelje kegljaškega, športa, da pričnejo čimpreje z rednim treningom.	K. S.
1
:
m»
SaM
II I 1 §p i |#11	1 i
H s Jr - ' S j 1 j ,
■ jnllP ""

Wm\
fti&:
ilU
mm
1
7IUMHm
■ -'-.c-'7 i
*■ 11	1 A li li
• ;V,i»	\ ÈÉ0t ' ■ I
Rezkanje deteljic valja v obdelovalnim valjev
Aktualne naloge
(nadaljevanje s 1. strani)
za maksimalno znižanje okvar, ker s tem odločujoče vpliva na produktivnost, ki jo omogočajo naprave. Mesečno je dolžna analizirati vzroke zastojev, izračunati nastale izgube ter pregle-dlagati preventivne ukrepe.
—	Strokovne službe morajo gospodarno uporabljati pisarniški material ter telefonske in teleprinterske usluge.
—	Izdatki za službena potovanja, reprezentanco in propagando naj se omejijo najmanj ža 10 odstotkov..
— Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov v ekonomskih enotah iu službah morajo zagotoviti dosledno nagrajevanje po delu Ves kolektiv je pred odgovorno nalogo, kateri bo kos le takrat, če bodo skladno in racionalno izkoriščene vse potencialne ; sile delovne organizacije. V današnji situaciji bi bilo nesmiselno pričakovati kakršne koli. zunanje pomoči. Izvršitev vseh delovnih in ostvaritev načrtov za izboljšanje bodočega dela je izključno
odvisha od dela kolektiva.;
Posebno odgovorno nalogo imajo člani ZK, ti morajo z doslednim in vzornim delom najti vzgled svojini sodelavcem. Razen tega pa morajo biti brezkompromisni borci, zoper vse 'opažene nepravilnosti in napake, ki zmanjšujejo pozitivne učinke prizadevanj kolektiva. Njihovo delo se mora odražati v vsakem oddelku, službi, delovni enoti ali na delovnem mestu. S svojo naprednostjo in aktivnostjo morajo biti aktivni tvorci bodočnosti delovnega človeka.
G. J.
USPEH KEGLJAČEV
ŠAMOTARNA
DELO TOVARNIŠKEGA KOMITEJA IM OSNOVMH ORGANIZACIJ
> V času od 10. septembra do 10. oktobra je imel TK ZKS tri redne seje. Na njih so člani razpravljali o problemih, ki so posledica ukrepov v zvezi z gospodarsko reformo. Obširni dnevni redi in ostre polemike so osnovne značilnosti, ki opozarjajo na dinamičnost dela v gospodarski organizaciji.
IZDAJANJE GOSPODARSKE REFORME
Na XV. redni seji so člani TK obravnavali aktivnost osovnih organizacij ZK pri .izvajanju gospodarske reforme, izvrševanju sprejetih sklepov, informativno dejavnost v kolektivu, organizacijska vprašanja ter sodelovanje z mladinsko organizacijo. Razen tega je bil sprejet tudi program dela TK ZKS za obdobje od septembra do decembra.
Uvodno poročilo o aktivnosti osnovnih organizacij pri izvajanju gospodarske reforme je pripravila ekonomska komisija. Temu vprašanju posvečena analiza kaže, . da so ekonomske enote usmerile svojo dejavnost v iskanje notranjih rezerv. Ker so z delom šele pričele, še niso mogle pokazati sadov svojih prizadevanj. O odkrivanje in izkoriščanju notranjih rezerv so člani kolektiva razpravljali na sejah ODS in osnovnih organizacij ZK. V nekaterih ekonomskih enotah tudi sindikalni pododbori uspešno proučujejo možnosti za povečanje proizvodnosti dela in zagotovitev boljšega poslovanja.
Gospodarska komisija med drugim ugotavlja, da se ' število zaposlenih rti bistveno spremenilo, kar je v skladu s sklepi DSP. Število bolezenskih dopustov se je občutno znižalo, povečalo pa se je število rednih letnih dopustov. Pri tem je zanimivo, da se v času največje odsotnosti ni zmanjšala produktivnost dela. Kljub temu pa je zaskrbljujoče dejstvo, da nekatere ekonomske enote niso mogle v juniju oz. juliju izpolniti svojih proizvodnih planov.
V zvezi s finančnim poslovanjem ima podjetje težave zaradi neplačane realizacije. Kupci naših proizvodov so nam v času poročanja dolžni več kot 2 milijardi din. Za povečanje odstotka plačane realizacije morajo poskrbeti odgovorne službe.
Referent poroča, da je UO obravnaval pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in poudarja da mora nov pravilnik zagotoviti ekonomskim enotam samostojno notranjo delitev..
Čeprav, pretežni del komunistov aktivno sodeluje pri obravnavah in reševanju problemov po gospodarski reformi, vseeno ne morejo vedno pozitivno učinkovati ali pojasnjevati vprašanja, ki se porajajo po spremembi pogojev gospodarjenja. Tako npr. ni bilo mogoče takoj nrepričati nekaterih članov kolektiva o nujnosti gospodarske reforme, ker so imeli pred očmi le možnost trenutnega zmanjšanja svojega življenjskega standarda. Bali so se torej le za lastni žep, na vse ostalo pa so pozabili. Če vemo še to, da je tako naziranje opaženo v večini primerov le pri ljudeh z višjimi osebnimi dohodki, potem je jasno, da imajo člani. ZK težko nalogo.
Pod to točko so se člani TK pogovarjali tudi o notranji delitvi dohodkov po novem pravilniku. Vsi udeleženci diskusije izražajo mnenje, da bi pravilniki ekonomskih enot morali zagotoviti pravično plačevanje po vloženem delu.
. .Čeravno določila novega pravilnika ustrezajo sedanjim zahtevam, udeleženci seje očitajo, da so ekonomske enote prepuščene same sebi pri določitvi načina in .meril za notranjo delitev dohodkov. Nastaja vprašanje, ali bodo ekonomske enote mogle, spričo obsežnosti dela, ki jim ga nalaga proizvodnja, posvetiti dovolj časa študioznemu osnovanju pravilnika o , delitvi dohodka znotraj delovne enote. Tudi tu bodo morali komunisti sodelovati in pomagati pri uveljavljanju velikokrat poudarjenega
načela, ki pravi, da mora biti vsak zaposleni plačan po storilnosti.
Nekateri člani kolektiva so izrazili mnenje, da ni prav, ker se posledice gospodarske reforme ne odražajo tudi pri nas v obliki odpuščanja nefizičnih delavcev, ki so zaposleni v administraciji in raznih službah. Tako ukrepanje bi bilo povsem nelogično in v nasprotju z načeli umnega gospodarjenja, ker trenutno nihče natančno ne ve, (tudi tisti, ki to vprašanje načenjajo) kako bi bilo mogoče to takoj izvesti. Seveda je naloga uprave podjetja in strokovnih služb, da to vprašanje proučijo in po potrebi ustrezno tudi ukrepajo.
V zvezi s prvo točko dnevnega reda je bilo sprejetih več sklepov, ki obvezujejo člane ZK, da se bodo še bolj aktivno vključe-. vali v delo, ki ga zahtevajo sedanji pogoji.
IZVAJANJE SKLEPOV
Komite je posvetil 2. točko dnevnega reda obravnavi izvajanja sklepov redne letne konference, sklepov TK in sklepov osnovnih organizacij ZK. V ta namen je komisija za sklepe pregledala izvajanje teh in ugotovila naslednje: sklepi letne konference so okvirni program dela vseh članov ZK v tovarni. Navzlic uspešnemu vključevanju komunistov na vseh področjih druž-
osnovne organizacije ZK vodilna sila v proizvodnji; Ugotovljeno je, da člani ZK usmerjajo svoje delo tako, da z organiziranimi akcijami omogočajo uveljavitev načel, ki zagotavljajo dviganje produktivnosti, prihranek materiala, .zmanjšanje izmečka ter uvajanje sodobnih metod organizacije. Istočasno je ugotovljeno, da se v tako delo še vedno ne vključujejo vsi člani ZK. V bodoče bo neobhodno potrebno pritegniti te neaktivne člane v okviru osnovnih organizacij ZK. Komisija meni. da bi lahko to vprašanje neaktivnosti uspešno rešili tako, da bi članom ZK dajali konkretne naloge in napotila.
V zvezi z delitvijo dela, o kateri čestokrat diskutiramo na sestankih, so člani ZK uspeli najti priložnosti za aktivno vključevanje pri usmerjanju politike notranje delitve. Strokovne službe so izdelale pregled, po katerih metodah in v ■ katerih ekonomskih enotah je merjenje dela že izvedeno. Prav tako je izdelan perspektivni načrt, ki zajema področja delitve in merjenja dela, ,za katera bo šele treba izdelati osnove, če bomo hoteli slediti osnovnim principom o notranji delitvi dohodka. Ugotovljeno je, da področja delitve niso dovolj razmejena. Tako predstavlja realno vrednotenje dela še vedno nežorano ledino v okviru podjetja. Neposredno zaposleni še ne zaupajo dovolj novim načinom vrednotenja dela.
Omejevanje možnosti decentralizacije skupnih sredstev po ekonomskih enotah ovira uspešnejše uveljavljanje organov samoupravljanja. To vprašanje je tesno povezano s sistemom de-
I — I j
I
	mmm
	
	BBBj
Isksesi
I
benega in političnega življenja ter neposrednega dela v svojih ekonomskih enotah, je mogoče še vedno ugotoviti, da delo ni dovolj poglobljeno in sistematično.
Na redni letni konferenci je bilo sprejetih 14 sklepov.
Pri podrobni analizi je komisije ugotovila, da se komunisti aktivno vključujejo v delo pri izvrševanju programa po družbenem planu podjetja in da so
litve sredstev v okviru gospodarske organizacije.
Delo članov ZK v organih delavskega samoupravljanja je sicer uspešno, vendar bi se spričo številčnosti moralo odražati v obliki neposred-nejšega in hitrejšega reševanja problemov, ki se nanašajo moralo odražati v obliki neposredne jšega in hitrejšega reševanja problemov, ki se nanašajo na proizvodnjo. Člani ZK morajo
težiti za tem, da bodo še bolj neposredno vplivali na izvrševanje sklepov strokovnih služb in organizacij. Rezultati neupoštevanja sklepov so ponavljajoče se pomanjkljivosti, ki bi sicer morale biti odstranjene že po prvem posvetovanju ali sklepanju odgovorne službe ali organa. Pri delavskem svetu podjetja je osnoVan aktiv ZK, ki si pri svojem delu prizadeva, vendar pa je premalo učinkovit.
INFORMIRANJE
Informiranje kolektiva o delu podjetja ter družbenih in političnih organizacij še vedno ni zadovoljivo. Kljub temu, da imamo v okviru gospodarske organizacije -svoj mesečnik »Štorski že-, lezar« in da si pomagamo pri obveščanju z Informator jem, kolektiv večkrat izraža mnenje, da da bi bilo treba načine informiranja še izpopolniti.
Temu vprašanju bo moral TK ZKS posvetiti še nekoliko več pozornosti.
NOTRANJA ZAKONODAJA
Člani ZK morajo aktivno sodelovati pri dopolnjevanju v skladu s statutom. Komunisti ta sklep izvršujejo pri svojem sedanjem delu vendar je mogoče očitati, da delo opravljajo bolj formalno. Premalo je konkretnega vključevanja pri izvajanju polnjevanje poslovnikov. Dokaz sklepov, ki se nanašajo na doza to so hibe, ki se marajo občasno odpravljati s korenitimi in večkrat tudi bolečimi spremembami.
VARSTVO PRI DELU
V zvezi z varstvom človeka pri delu je v času po konferenci veliko storjenega. Sindikat in organizacija ZK sta skupaj prevzela skrb za izdelavo predlogov izboljšav varnostnih ukrepov. Posebno poudarjeno je vprašanje preventivne .zaščite. O tem bodo razpravljali tudi organi delavskega samoupravljanja. Komisija zaključuje, da je na tem področju storjen velik napredek, kar pa seveda ne sme povzročiti stagnacije.
REKONSTRUKCIJA
Spričo nenehnega poudarjanja nujnosti nadaljnjega izvajanaj rekonstrukcije našega podjetja se morajo pri tem delu vsestransko vključevati tudi člani ZK. Iz zapisnikov ni razvidno, kaj so komunisti naredili na tem področju. Vprašanje razvoja podjetja je še pomembnejše v sedanji situaciji, ko je izvajanje rekonstrukcije omejeno. Širši krog komunistov se mora aktivno vključiti pri uresničevanju težnje nadaljnjega izvajanja začetih del in tolmačenju vzrokov, ki so privedli do trenutnega stanja.
SODELOVANTE Z ORGANIZACIJAMI
Komisija ugotavlja, da je v sedanji mandatni dobi tovarniškega komiteja storjen velik napredek v pogledu tesnega sodelovanja med organizacijo ZK in mladinsko organizacijo. To seveda še ne pomeni, da bi sodelovanja he mogli izboljšati. Omeniti velja, da mora predvsem mladinska organizacija iskati napotila in pomoč pri organizaciji ZK, ta pa ji je dolžna vsestransko pomagati in jo usposobiti, da bo lahko nastopala kot enakovredna druž-beno-politična sila, ki more vplivati na uspešnost dela gospodarske organizacije.
Uspešno sodelovanje med organizacijami je znamenje usmerjenega delovanja vseh zavestnih sil za skupne cilje. Posebno dobro sodelujeta sindikat in tovarniški komite, saj je bilo veliko akcij, ki so jih skupno izvedle komisije, obeh političnih organizacij. V bodoče bo treba razvijati sistem skupnega dela
tudi z organizacijami izven podjetja. Pri tem je treba paziti, da bodo člani ZK upoštevali pozitivna stališča in mnenja drugih, ker je to osnova za vspostavitev neposrednejših odnosov.
Pri pregledu sklepa, ki se nanaša na kadrovsko vprašanje je komisija ugotovila, da je stanje zadovoljivo. S tem, ko bo novembra osnovana politična šola, bo rešeno vprašanje izobraževanja perspektivnega kadra.
Obseg in način izobraževanja članov ZK je mogoče ugotoviti s pomočjo ankete, ki je bila razpisana in katere rezultati so že znani. Individualni študij naj bo še v naprej ena izmed oblik ideološkega izobraževanja, s konkretnimi zadolžitvami pa si naj člani ZK pridobijo ustrezno prakso, ki jim bo omogočala uspešno delo na delavskem mestu n v organizacijah, kjer aktivno sodelujejo.
Odnosi med člani ZK so v primerjavi z odnosi v preteklosti povsem zadovoljivi. Stremeti je treba za tem, da jih bomo organizirano in metodično še vnaprej utrjevali.
Pri pomlajevanju članstva je veliko naredila mladinska organizacija, ko je pripravljala in predlagala za sprejem v organizacijo ZK nove člane — predvsem mladince. Pri bodočem vključevanju je treba paziti, da bodo kandidati seznanjeni s programom ZK. Priporoča se sistematično predhodno uvajanje v delo, ker je tako mogoče bodočega člana temeljito seznaniti z nalogami in delom, ki ga čakajo.
Za študij kongresnega materiala je ideološka komisija pripravila poseben program. Nekatere osnovne organizacije obravnavajo predviden material po določenem zapovrstju, druge pa ne morejo najti primernih priložnosti za izpolnitev skupne obveze z ideološkim izobraževanjem.
Zadnji sklep letne konference se nanaša na pripravo programa ,za izobraževanje, ki bi ga morale sestaviti vse družbenopolitične organizacije. To bo rešeno s programom politične šole.
Po analizi izvajanja sklepov tovarniškega komiteja je komisija ugotovila, da je bilo na 13 sejah sprejetih 63 sklepov. Od tega je bilo 60 realiziranih, 3 pa so ostali vsled svojega značaja še nerealizirani. Komisija je Ugotovila, da so sklepi vzorno registrirani in po realizaciji sproti označeni. V zvezi z oblikovanjem sklepov priporoča, da je v bodoče treba bolj pazljivo ločiti sklepe in predloge. Iz sedanjih, zapisnikov namreč ni vedno jasno ali gre v določenem primeru za sklep ali predlog.
Iz števila in vsebine sklepov je razvidno, da je bila organizacija .zveze komunistov izredno aktivna.
Realizacijo sklepov osnovnih organizacij ni bilo mogoče ugotoviti na osnovi obstoječih zapisnikov. Čeprav število ne. more biti absolutno merilo za delo organizacije, vendar kaže splošno aktivnost. Veliko sklepov osnovnih organizacij ima bolj značaj sugestije, ali predloga kot pa sklepa, ki ga je brezpogojno treba tudi izvesti.
V bodoče naj. osnovne organizacije skrbneje oblikujejo sklepe, predvsem pa naj boj skrbijo za njihovo dosledno izvajanje.
Na vseh sestankih osnovnih organizacij naj pregledajo izvršitev sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnjem sestanku.
OBVEŠČENOST V KOLEKTIVU
Člani TK so v pogovoru o ustreznosti sedanjega načina informiranja izrazili mnenje, da je vsled relativno slabe obveščenosti članov kolektiva o delu in dogajanjih v podjetju, treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Čeprav imamo svoj ča-(dalje na 4. strani)
ORGANIZACIJA DELA
VLOGA IN POMEN TERMIN 3KO-LANSERSKO-DISPECERSKE SLUŽBE
Pojem terininiranja je znan že iz časa obrtništva; v sedanji stopnji razvoja industrije pa ima terminiranje izdelave in lansiranje še poseben pomen, ker lahko edino s pravilno zasedbo razpoložljivih kapacitet le-te stoodstotno izkoristimo. Pravilno in dosledno lansiranje proizvodnje — poleg racionalnega postopka izdelave in pravilnega vrednotenja dela — zagotavlja tudi cenene izdelke, kar je v trenutni gospodarski situaciji za ekonomski obstoj gospodarske organizacije še posebno pomembno.
■ Predpogoj za pravilno terminiranje izdelave in lansiranje proizvodnje je dobro poznavanje razpoložljivih kapacitet obrata oz. delovnega mesta ter vrstnega reda operacij in potrebnega časa izdelave.
Pri času izdelave je treba poleg operativnega časa upoštevati tudi vse dodatne čase oz. takozvane »čase obračanja« ali čase notranjega transporta.
Znano je, da predstavljajo »časi obračanja« oz. časi notranjega transporta še posebno veliko vrednost v primeru, če gre izdelek skozi več faz izdelave. Tako zasledimo pri ulitkih'npr.: izdelavo modela — formiranje,— ulit -je — čiščenje — termično obdelavo — mehansko -obdelavo — preizkus na vzdržljivost oz. ne-propustnost na vodni tlak in šele nato je ulitek pripravljen za odpremo v skladišče oz. kupcu.
Jasno je, da točno terminiranje izdelkov v takšnem primeru
(nadaljevanje s 3. strani) sopis »Štorski železar«, ne uspemo vedno sproti poročati o aktualnostih v delovni organizaciji. Nekateri članki so čestokrat v času objave že skoraj nezanimivi, ker izhaja naš list enkrat na mesec. Res je, da si pomagamo z »Informatorjem«, vendar to velikokrat ne zadošča, ker je mogoče na ta način posredovati le najnujnejše informacije in še te včasih v zelo zgoščeni obliki.
V bodoče moramo težiti ,za tem, da bomo metode obveščanja izpopolnili in prilagodili našim potrebam ter pogojem.
TK je sprejel sklep, da mora ideološka komisija pri TK ZKS sklicati skupen sestanek z uredniškim odborom Štorskega žele-zar.ia na katerem je treba takoj preučiti možnosti za izboljšanje načinov informiranja. Organizacijska komisija pa je bila zadolžena, da ugotovi in pripravi predloge. kako bodo družbene in politične organizacije seznanjale javnost o svoji dejavnosti.
DELO ZMS
Komite je na seji obravnaval delo organizacire ZMS. Prisotni menijo, da ie bila mladina v pretekli dobi aktivna, saj je TK ZMS uspel izvesti delovno akcijo pri graditvi tira na delovišču Štore II. Nekatere pomanjkljivosti pri delu mladine so bolj posledica nezadostnega sodelovanja komunistov, kot pa njihove neaktivnosti. V tej organizaciji ni zadovoljivo opravil naloge osnovni aktiv mladih komunistov, ki šteje 30 članov.
Tovarniški komite mora spremljati delo mladine in ji pri tem vsestransko pomagati.
PROGRAM DELA ORGANIZACIJ ZK
Vsako delo je mogoče dobro opraviti, če se odvija po vnaprej pripravljenem načrtu. Ker je prvi del programa TK izvršen, je sekretariat naredil osnutek programa dela komiteja in osnovnih organizacij .za obdobje od septembra do decembra t. 1.
Program je razdeljen na ekonomski, organizacijski, ideološki in kadrovski del.
predstavlja posebno težaven posel, ker terminer ne more vselej točno predvideti kolikšen čas bo potreben npr. samo za transport tega ulitka, poleg tega pa je pogost pojav, da se ulitek v določeni fazi izdelave izkaže kot neuporaben. Sledi torej nadomestilo izmečka, kar lahko vpliva na točnost postavljenega plana zasedbe kapacitet v osnovnem obratu, t. j. v livarni.
Terminer ji dnevno zasledujejo potek izdelave vsakega posameznega izdelka in redno obveščajo člane priprave proizvodnje o problemih, ki nastopajo pri sami izdelavi, medtem, ko se o pravočasni realizaciji posameznih naročil redno konzultirajo z vodstvom obrata. Podatki po dnevnih obvestilih o ulitju, izmečku in ulitkih oddanih v skladišče, se redno vnašajo v terminsko kartoteko.
Kot je bilo uvodoma omenjeno, ko je bilo govora o razvoju priprave proizvodnje, se je ta služba v tej obliki organizirala leta 1965. Takoj smo pristopili k organiziranju terminsko-lansersko-dispečerskega oddelka, ki' je v dveh letih sicer dosegel dobre uspehe, vendar bo treba že ustaljene metode dela in poslovanja še izpopolniti in utrditi.
Danes se vrši terminiranje. izdelave in lansiranje proizvodnje za modelno mizarno, livarno sive litine, mehanično delavnico, livarno valjev, obdelovalni«) valjev ter jeklarno in valjarno. Od tega je do potankosti organizira-
1.	Ekonomski del
Metode dela TK ZKS in OO je treba prilagoditi potrebam, ki jih narekujejo pogoji gospodarjenja po ekonomski reformi.
a)	Člani ZK si morajo z drugimi člani podjetja prizadevati, da čimprej dosežejo proizvodnjo, določeno z nebalansiranim planom
b)	Aktivno morajo sodelovati pri planiranju delovnih nalog za leto 1966.
c)	Omogočiti morajo dosledno izvajanje vseh sklepov DPS.
d)	Vsak mesec morajo razpravljati o
—	ekonomičnosti proizvodnje,
■ — izkoriščanju razpoložljivih kapacitet,
—	notranji delitvi dohodka,
—	izkoriščanju koledarskega fonda ter
—	o delovnem razpoloženju zaposlenih.
e)	Sodelovati morajo pri uveljavljanju notranje zakonodaje.
f)	Sodelovati morajo pri reševanju gospodarskih problemov, ki bodo zahtevali organizirane akcije ZK.
2.	Organizacijski del
a)	Razvijati samostojno in učinkovito delovanje OO.
b)	Utrditi sodelovanje TK z OO v razgovorih s sekretarji.
c)	Aktivno sodelovati pri uveljavljanju aktivov, ki so osnovani pri raznih društvih in organizacijah.
3.	Ideološki del
a)	Formirati politično šolo za izobraževanje komunistov, političnih delavcev in članov organov delavskega samoupravljanja.
b)	Nadaljevati študij V; in VIII. kongresa ZKJ.
4.	Kadrovski del
a)	Oblikovati in sodelovati pri vodenju kadrovske politike v organizacijah in organih samoupravljanja.
b)	Sistematično sprejemati nove člane.
Člani TK so predlagani program soglasno sprejeli.
AKTUALNI PROBLEMI
Na XVL razširjeni seji TK so bili prisotni vodilni člani uprave podjetja. Seja je bila namenjena
no terminiranje za modelno mizarno, livarno sive litine in mehanično delavnico; medtem ko se za ostale obrate temeljitejše oz. natančnejše terminiranje še organizira.
Pri termlniranju izdelave in lansiranju proizvodnje smo v samem začetku naleteli na precej težav; predvsem je bila utrjena stara’miselnost posameznikov, ki so sc ob vsakem poskusu pogovora o sodobnejših metodah poslovanja takoj spomnili tistih »zlatili starih časov«, ko so povsem drugače delali in je bilo vse v najlepšem redu.
V livarni sive litine so poleg tega neprimerno slabi pogoji za hitro in pravočasno realizacijo posameznih naročil: ni v zadostni količini kvalitetnega peska, pomanjkanje nekaterih vrst kalup-nih okvirjev, neprimeren asortiman naročil itd. Še večje težave pa nastopajo v čistilnici, ki za tolikšno proizvodnjo in asortiman sploh nima ustreznih pogojev. Poseben problem v čistilnici predstavljajo ulitki, ki jih je treba zaradi zunanjega izgleda dodatno. čistiti oz. brusiti ali pa zaradi manjših livarskih napak, popravljati. Ti ulitki se zaradi obilice rednega dela kopičijo in mnogokrat preteče precej časa preden pridejo v skladišče. Iz leta v leto se zaostrujejo tudi prevzemni pogoji, zaradi česar je treba nekatere ulitke po termični obdelavi še ravnati, kljub temu, da pridejo It -ti itak skoraj v celoti obdelani.
razpravi o aktualnih problemih v kolektivu. V izčrpnih diskusijah so obravnavali gibanje osebnih dohodkov, odnose med službami in obrati, smotrnost uporabe sredstev za velika popravila, preveze na delo in službena potovanja, izkoriščanje koledarskega časa, politiko regresov in honorarjev, zaposlovanje nove delovne sile, privilegije v kolektivu ter stanovanjsko problematiko.
Na osnovi sprejetih zaključkov je TK formiral sklepe, ki bodo vodilo za usmerjanje bodočega dela komunistpv.
Tudi XVII. seja je bila razširjena vsled obravnave aktualnih nalog članov ZK po gospodarski reformi. Potek in rezultati seje so v našem glasilu posebej obravnavani.
V tem času sta bili dve seji s sekretarji OO, na katerih so obravnavali aktivnost komunistov po gospodarski reformi, naloge pri notranji delitvi OD, program za bodoče delo. sklepe XV. seje TK, metode dela OO, sprejemanje članov v Zvezo komunistov ter kaznovalno politiko.
Redne sestanke so imele sledeče OO ZK: OO livarne valjev, obdelovalnice valjev in elektro-plavža üg- 2 krat; OO valjarne in jeklarne — 2 krat; OO livarne sive litine — 1 krat; OO elektro in energetskega obrata — 1 krat; OO ekspedita, šainotne in prometa — 1 krat; OO laboratorija in OTK — 1 krat ter OO mehanične delavnice i krat.
Vse OO so obravnavale predvsem vprašanja, ki se nanašajo na spremenjene pogoje gospodarjenja po gospodarski reformi, notranjo delitev OD, sprejem novih članov in vsestransko aktivnost komunistov.
Osnovni namen kronološkega opisa dela TK in osnovnih orga-zacij v navedenem času je seznanjanje kolektiva z delom članov ZK. Vsled bogate vsebine dela, ki jo pogojuje dinamika našega časa in raznovrstnost področij, na katerih komunisti aktivno delajo, ni bilo mogoče navesti vsega, kar spada v zaključeno celoto njihove dejavnosti.
Komisija za sklepe pri TK ZKS
Temu dodatnemu delu — enako neštetim reklamacijam — bi se v marsikaterem primeru lahko izognili, če bi te ulitke mehansko obdelali. Prednost mehanske obdelave pa ni samo v tem, ampak bi nam v primeru, da bi prodali obdelane ulitke, pripadal tudi večji dohodek. /Nujno je, da se obstoječi strojni park stoodstotno izkoristi in po potrebi tudi razširi.
Iz navedenega je razvidno, da se člani terminsko-lansersko-di-spečerskega oddelka nemalokrat nahajajo v nezavidanja vrednem položaju: kajti dostikrat je praktično nemogoče vskladiti želje naročnika z dejansko zmogljivostjo obrata. Da bi se takim presenečenjem lahko vsaj delno izognili, je naša ustaljena prak-, sa, da z naročili zasedamo samo 95 % razpoložljivih kapacitet, medtem ko ostalih 5 % rezerviramo za izredno nujna naročila, ki jih.naročniki niso mogli predvideti vnaprej. Presenetljiva je ugotovitev, da so doslej vsa leta to rezervo izkoristili skoraj izključno naši domači obrati z naročili, ki so potrebna za redno vzdrževanje naprav; pogosti so celo primeri, ko smo zaradi nujnega dela za domači obrat zanemarili obveznosti do naročnika. *
Prihaja čas, ko se bomo morali vedno v večji meri prilagajati ti žiščuiis- tako v pogledu prodajnih cen, kot V pogledu terminov izdelave — zato je nujno, da iščemo nove in boljše ter cenejše možnosti v sami tehnologiji izdelave in da nudimo kupcu blago v tistih terminih, ki jih želi.
Kalkulacije
Ni še daleč čas, ko je bilo slišati mnenje poedincev, da so predračunske in obračunske kalkulacije brezpredmetne. Res je; da se moramo pri formiranju prodajnih'cen prilagajati predvsem tržišču,, ampak je nujno potrebno, da .prvenstveno vemo — seveda pri dognani tehnologiji izdelave in dognanem času — koliko nas vsak posamezni proizvod stane.
Verjetno je jasno — v .svetu ta misélnost prevladuje že dalj časa — da- materiala kot takega ne moremo preprodajati, ampak v enoti proizvoda prodajamo praktično samo vloženo delo; materialu samemu se pri predelavi cena bistveno ne menja. Ravno
Bliža se zopet dan, ko se bomo še bolj živo kot sicer spomnili vseh mrtvih, ko bodo ljudje trumoma obiskovali grobove svojih dragih, ko bomo odeli grobove v sveže jesensko cvetje. Tudi po osamelih gozdnih jasah, v skritih kotičkih tihih gozdov, na zapuščenih rebrih in v temnih globačah bodo svojci, zlasti še mamice poiskale zadnje domovanje svojih najdražjih, ga okrasile s šopki in se pogovorile z njimi, ka-
kor nekoč, ko so še živeli v prijetni domačiji. Povsod bodo zacveteli grobovi. Naše misli bodo objele vse tiste, ki jim pošast vojne ni prizanesla, vse tiste, ki jih je vojna vihra zanesla daleč od doma, v zapore in v taborišča smrti, kjer se je noč in dan valil dim iz krematorijev in je veter raznašal pepel kot zadnje ostanke izmučenih trpinov. Spet se bomo spomnili žrtev »Starega piskra«, Rajhenburga, Boria,
zaradi Tega pa je tem pomembnejše, da je vsako delo pravilno vrednoteno in da iščemo čim cenejše možnosti v postopku izdelave. Pri tem odigrava važno funkcijo organizacija dela v obratu, ker bomo edino s popolnejšo organizacijo dela na delovnem mestu samem lahko dosegli čim racionalnejše čase izdelave.
Kalkulacije livarskih izdelkov temeljijo na produktivnosti; čim večja je produktivnost (izražena v kg na časovno enoto), tem nižja je lastna oz. prodajna cena ulitka. To dejstvo pride še posebej do izraza zaradi tega, ker samo materialni stroški v strukturi stroškov izdelave predstavljajo. sorazmerno nizko vrednost.
Dejstvo je, da predračunske kalkulacije nimajo pravega pomena, če se po izvršitvi naročil ne izvrši tudi obračun dejanskih stroškov izdelave — obračunske kalkulacije. Šele sedaj je točno razvidno, kolikšna je stvarna oz. prodajna cena za vsak posamezni izdelek. Ugotavljanje dejanskih proizvodnih stroškov za vsak proizvod pa je pri sedanjem načinu poslovanja oz. obračunavanju . stroškov praktično nemogoče, ampak je samo iz absolutnih vrednosti razvidna gospodarnost obrata, kar nam pa za vsak posamezni primer ne pove ničesar. Poleg tega pa finančna obremenitev obrata v posameznih postavkah ni prikazana tako, da bi bilo razvidno ali gre za upravičeno ali neupravičeno, odstopanje od planskih stroškov.
Res je, da direktni proizvajalci pri takem načinu poslovanja ne morejo v zadostni meri vplivati na višino proizvodnih stroškov; posebej je to značilno za obrate, ki so vezani na pomožne obrate in ostale službe v podjetju. Nujno je, da se. vodstvom obratov da možnosti, da lahko do potankosti kontrolirajo proizvodne stroške.
Skrajšani čas je, da se predračunski in obračunski stroški izenačijo, kajti le v tem primeru bomo lahko dobro gospodarili in je treba samovoljo posameznikov, ki mnogokrat bremenijo določeni izdelavni nalog z neupravičeno visokim številom izdelavnih ur preprečiti, kar pa je izvedljivo edino z dobro organizacijo dela in poslovanja.
Frankolovega, Dachaua, Ravens-briicka, Mauthausna, Auschwi-tza, Raba in neštetih drugih morišč; spomnili se bomo junakov Resevne, Ilove gore, Kadinjače, Sutjeske in drugih neštetih prizorišč krvavih obračunov ,z zatiralci naših narodov.
Spomnili se bomo junaških podvigov naših herojev in tedaj se bomo spomnili idealov, za katere so se naši heroji vrgli v najhujše borbe s sovražniki našega ljudstva, s sovražniki napredka in svobode. Vemo in vedeti moramo, da so se borili s tako vztrajnostjo zato, da bi vsi zasužnjeni narodi dočakali nacionalno, socialno, ekonomsko in kulturno svobodo, za enakopravnost med narodi, brez razlike p.o veri, rasi in polti. Ko so bile potolčene tolpe zavojevalcev, je vzklilo v ljudeh veliko upanje, da je enkrat za vselej konec morilskih vojn-Vsem poštenim ljudem po svetu je odleglo, ko so zastopniki 50 držav, med katerimi je bila zastopana tudi. Jugoslavija, podpisali v San Frančišku ustanovno listino Združenih narodov'. Organizacija, katere temelji so bili takrat položeni, je bila odraz teženj narodov, da bi medsebojno razmerje in odnose organizirali na nov način, tako da bi bil .zagotovljen trajen in pravičen mir. Saj so se takrat vse države, članice nove svetovne organizacije zavzele, da bodo zagotovile splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takrat smo si zaželeli, da bi povsod po svetu zrasel nov, pravičen družbeni red.
DELO TK-ZK
DAN MRTVIH
Zmanjšajmo število nezgod
Število nezgod v našem podjetju je začelo v letošnjem letu tako naglo naraščati, da presega vsa enaka obdobja do sedaj. V nekaterih sorodnih podjetjih pa ravno sedaj opažajo precejšnje izboljšanje na tem področju'. To vse je v korist dobrega gospodarjenja in seveda tudi v duhu reforme.
Kako pa pri nas gledamo na to? ■ Vsak proizvajalec bi se moral zavedati, kakšno škodo povzroči kolektivu, če se poškoduje. Mora sé zdraviti, v tem času dobiva nadomestilo osebnih dohodkov, njegova dela pa morajo poleg svojega, opravljati sodelavci. Tu seveda nikjer ne štejemo materialne škode, ki večkrat nastane. Vsaka poškodba pa pogojuje možnost neozdravljivih posledic, ki lahko za vedno izključijo dobrega proizvajalca iz nadaljnjega proizvajanja.
Analiza posameznih primerov nam da zanimive podatke. Največkrat ugotovimo, da so v.zroki nezgod takšni, da bi se prav lahko izognili nezgodi, če bi upoštevali varnostna navodila in drugo.
Delovni postopki, ki ogrožajo varnost delavcev, imajo predpisan redosled in način izvajanja posameznih delovnih posegov tako, da je možnost nesreč minimalna. Za vsa nevarna dela je tudi predpisana obvezna uporaba ustreznih zaščitnih sredstev. Vendar se nezgode še vseeno dogajajo.
Vzroki so: nepazljivost, nered na delovišču,’, naglica itd. To pa je vse proti predpisom in raznim navodilom o varnem delu. Večkrat je opaziti, da nekateri pri delu ne upoštevajo varnostnih navodil in delajo drugače, bolj enostavno, včasih na velik rizi-ko. Če takšnega delavca opozorimo na nevarnost nam kar na vso moč zatrjuje, da se mu ne more nič zgoditi, da že dalj časa tako dela, čeprav je očitno, da dela proti navodilom o varnem delu. »Kaj bo takšna malenkost,« pravijo, »Kam pa pridemo, če bomo še na to gledali.« Vendar največkrat ravno takšna malenkost povzročil nezgodo. Včasih je sanjo praska, takrat bi se moral vsakdo zamisliti, dobro, da nisem imel roko malo bolj tam, pa bi bil ob njo. Ne pa, da se napravi junaka, češ, kako se zna dobro izogniti nevarnosti in dela tako naprej.
Delovodje bi morali vsak primer proučiti in preprečiti ponavljanje podobnih prekrškov v nedogled. Delovodja je tisti, ki organizira in vodi delo. On tudi
do potankosti pozna delo vsakega podrejenega delavca — in način, kako ga mora izvajati. Zato je čudno, da delovodja ne opazi, ko začnejo delavci spreminjati način dela tako, da Opuščajo nekatere varnostne ukrepe. Moral bi preveriti, če je tak način dela varen, lahko bi se tudi s kom posvetoval predno bi dovolil tak način dela. Včasih odgovorni vodja sploh ne ukrepa in pusti, da dela vsak po svoje. Na opozorilo zna vedno odgovoriti, da je glavna proizvodnja, za drugo nima časa. Vsi želimo, da bi proizvodnja čimbolj uspešno napredovala, vendar ne na račun varnosti. Izboljšati je treba organizacijo proizvodnje in tehnološki postopek, na račun varnosti pa ne moremo pospeševati proizvodnje, ker tu ni notranjih rezerv v tem smislu, temveč lahko le prihranimo precejšnja sredstva, če zmanjšamo število nezgod. Uspešno proizvodnjo bi omogočal večji red na deloviščih, kar sedaj ne moremo trditi. Ni vseeno, da se še neuporabljeni material trosi vsepovsod, kjer se uničuje in meša z odpadki, da se razmetano orodje in razne delovne priprave kvarijo. Tu je tudi izvor mnogih nesreč. Nepreglednost na deloviščih povzroča nepotrebno naglico, ker ni moč pravočasno najti tega ali onega. Vsakdo si pospravi in pripravi delovišče samo toliko, da lahko za silo dela. Ko pa je delovni proces zaključen, so pa tudi že vse nevšečnosti, ki so ga spremljale, pozabljene, namesto, da bi jih dobro premislili in v bodoče preprečili. Malomarnost pri urejanju delovišča se kaj rada razširi tudi na odnos do orodja in priprav ter ostalega materiala. Tu se da marsikaj prištediti, prav gotovo pa zdravje.
Izkušnje nam lahko zelo prav pridejo, če jih hočemo uporabljati. V varnosti pri delu so izkušnje posebno drago plačane, celo z življenji. Zato ni potrebno, da si jih sämi nabiramo. Lahko verjamemo primerom, ki se še. vedno znova dogajajo in se o njih veliko piše, kako se ne bi smelo delati.
Navedel bom samo nekaj primerov, ki bi še prav lahko tudi pri nas pripetili. Nekateri nedisciplinirani posamezniki so že napravili podobne prekrške varnostnih predpisov, vendar so do sedaj imeli srečo, nekaj podobnih nezgod je bilo pa tudi že pri nas.
Delavec je padel skozi streho, ker se mu je Vdrla valovita salonitna plošča. Padel je 7,5 m globoko in je zaradi poškodb umrl pri prevozu. (»Preporod« št. 96/64). Če bi bil privezan, kot zahtevajo predpisi, bi ostal živ. Pri nas se delavci vozijo še vedno v tovornih dvigalih in to celo poleg tovora, npr. poleg polnega prekucnika. V »Zaščiti rada« štev. 55/64 je bil opisan naslednji primer: Trije delavci so se peljali v tovornem dvigalu, ko se je utrgala nosilna vrv. Dvigalo je padlo »samo« 3,5 m globoko, pa so se vsi trije težko poškodovali.
Pri vlivanju z ročno ponovco je železo brizgnilo iz kalupa, ker so vstavili vanj neosušeno jedro, in prezgodaj začeli vlivati. Trije delavci so dobili težje opekline po telesu. (»Preporod«, štev. 93/64.)
Delavec je pogledal v jašek, kje se nahaja dvigalo. Dvigalo se je spuščalo in ga stisnilo za glavo ter mu zdrobilo čeljusti in zobe.
Varilec je bre.z potrebe šel v notranjost bunkerja za livarski pesek, da bi nekaj zavaril. Čeprav bi ravno tako zavaril z zunanje strani. Med delom se je nenadoma zrušila nanj večja količina livarskega peska in ga zasula. Reševalcem ni uspelo, da bi ga pravočasno rešili in se je zadušil.
Drugi delavec je čistil kalilno kad z bencinom in se zadušil, ker ni uporabljal zaščitne maske. V TAM-u je transportni trak zagrabil rokav bluze delavca, ki je stal v bližini. Potegnilo mu je roko okrog bobna ter mu jo tako poškodovalo, da so jo morali amputirati v ramenu.
To so samo nekateri primeri, kakšne nezgode se lahko zgodijo zaradi nepazljivosti pri delu. Lahko bi navedli še veliko različnih primerov, ki se lahko zgodijo tudi pri nas. Vendar vseh mogočih oblik ne moremo točno predvideti, ker so včasih mogoče samo v posebnih pogojih. Zato je njijno potrebno, da pri delu spoštujemo predpise in navodila o varnem delu, ker s tem preprečimo nastanek pogojev za nezgodo.	B. Logar
NEZGODE PRI DELU V NAŠIH ŽELEZARNAH
P O g 0	et ost			
Niksič'	B 18,7		353 g	Ljubija
Ravne	O C\J KN		466 B	NikSiČ
Ljubija	IIM« 36,4 -		503 §§§	Lukavac.
Zenica	IBS36’8		714 piiP	Smederevo
Povprečje UJŽ	BBBB 46,1		773 JBj	Zenica
Štore	- Ul o o		7" Bm	OJŽ - Povprečje
Sisak	■M 5o, 1		829 ttHBB	Sisak
Tareä	53,1		831 %ÈÉ0:	7are§
Jesenice	1 56,8		Mm	Ravne
Smederevo	frmSP 65,5		968 M	Štore
Lukavac	65,7		lo34 ffilflgggg	Jesenice
IlijaS	illuni ip		1061 lil!®	Ilijaä
Zemun		B142 2631 §§111		Zemun
Že večkrat smo pisali o stanju števila nezgod v drugih jugoslovanskih železarnah. Prejšnja leta smo se lahko pohvalili, da smo pri nas v Štorah v tem pogledu dosegli najboljše rezultate. Letos pa se je pri nas stanje zelp poslabšalo. Iz gornjega grafikona
je razvidno, kje je naše mesto v tem pogledu med jugoslovanskimi železarnami. Grafikon prikazuje stanje v prvem polletju letošnjega leta. V grafikonu S sta zajeta dva pokazatelja in sicer pogostost ter resnost. Pri pogostosti pomeni številka v
grafikonu poleg stolpca število nezgod na 1,000.000 izvršenih efektivnih delovnih ur. Pri resnosti pa pomeni številka število izgubljenih dni zaradi nezgod pri delu na 1,000.000 izvršenih delovnih ur.
S. O.
Vsaka železarna uporablja z ozirom na specifičnost proizvodnje, različne vrste energije.
Postavlja se vprašanje, katera vrsta energije je najcenejša in s katero je delo najboljše. Tudi železarna Štore uporablja več vrst energije z ozirom na specifičnost agregatov. Naslednji grafikon nam prikazuje ceno 1000 kcal za posamezne vrste energije in to za prvo polletje 1965.
Iz diagràma vidimo, da je najcenejša energija TH plina ,(plavž-
Elektro
energija	290,610.000	din	37,0 %
Koks	321,250.000	din	40,7 % :
Premog	132,000.000	din	16,7%
Mazut	43,177.000	din	5,6%
Skupaj:	787,039.000	din	100,0%
Če bi prihranili samo 1 % energije bi to zneslo letno ca. 16 milijonov dinarjev. Če k temu prištejemo še letno izgubo s TH plinom vidimo, da bi na ta način prihranili letno najmanj 50 milijonov dinarjev.
Vendar lahko trdimo, da bi z
Poraba energije pri nas
ni plin), sledi mu premog, mazut itd.
Najdražja je elektroenergija, energija koksa in energija generatorskega plina. Nizka cena energije premoga nas ne sme zavesti, ker moramo vedeti, da le-tega pretvarjamo v plinsko energijo, ka-
boljšim izkoriščanjem energije dosegli tudi 2 — 3 % prihranek, tako da se nam prihranek še po-, veča.
Važen je vpliv energije na formiranje lastne, cene proizvodnje. Naslednja primerjalna tabela nam prikazuje delež energije v lastni
din
loooicat
tere cena je neprimerno višja.
Vidimo, da moramo skrbeti za čim večjo uporabo cenenega TH plina, ki ga sedaj zaradi premajhne kapacitete plinskega omrežja ne moremo popolnoma izkoristiti.
Izgube s TH plinom so znašale samo v prevm polletju letošnjega leta 2.773 X IO3 Nm3, kar odgovarja 4.000 X 103 Nm3 generatorskega plina ali 2.2000 t generatorskega premoga:
2.773 X IO3 Nm3 X 1,93 din/Nm3 = 5/351.840 din
2.200 X IO3 kg X 7 din/kg =
15.400.000	din 20,751.840 din
Izražena v dinarjih je znašala izguba 20,751.840 dinarjev ali 2,6 % vrednosti celotne porabljene energije.
Kako cenena je energija TH plina, nam prikazuje primer ša-mótarne, kjer smo v 3 mesecih uporabe TH plina pri uporabi 446 X 103 Nm3 plina, kar odgovarja 230 t premoga kocke Laško prihranili:
230.000	kg X11 din/kg =
2.530.000	din
446.000	Nm3 X 1,93 din/Nm3 =
861.000	din ,
Razlika
1.669.000	din
Iz vsega tega vidimo, da imamo v TH plinu še velike rezerve, katere so že dalj časa neizkoriščene. Situacija izrabe TH plina se bo koncem leta in v začetku prihodnjega leta izboljšala, saj bo dopolnjeni plinski sistem zadoščal za popolnejšo izrabo TH plina.
S tem pa se bo spremenila tudi struktura kupljene energije tako, da bo treba manj dragega generatorskega premoga. Strukturo porabljene energije za prvo polletje 1965 nam prikazuje naslednja tabela:
ceni proizvodnje za posamezne proizvodne obrate.
Obrat	. ' vO C\	1964	I. poli. 1965
Elektroplavž	36,4	29,6	37,0
J eklarna	5,2	5,1	8,1
Valjarna	3,2	3,0	2,8
Livarna			
sive litine	9,7	8,9	10,5
Livarna valjev	7,9	8,6	9,0
Obdelovalnica			
valjev -	1,1	0,5	0,4
Samotna	$,5	7.6	6,8
Energetski obrat:			
a) črpališče	68,0	53,8	18,8
b) generatorji	68,6	52,2	63,2
c) kotlarna	59,6	60,4	61,0
d) kompresorji	63,2	42,4	40,7
e) kisikarna	39,9	28,4	29,4
Promet — prostor	7,6	6,4	5,0
Skupaj podjetje	19,1	12,2	16,6
Interesantna je tudi primerjava deleža energije po posameznih obratih med letom 1963, 1964 in 1. polletjem 1965.
Pri nekaterih obratih je opaziti padanje, pri drugih zopet naraščanje. Skrbeti bi morali, da bi ta delež znižali, za kar so dane realne osnove.
Iz vsega tega, kar smo povedali doslej, lahko povzamemo, da lahko z varčevanjem z energijo in s čim popolnejšo izrabo TH plina prihranimo velike vsote, ki gredo v desetine milijonov. Zato se naj vsak član kolektiva, ki ima opraviti z energiio zaveda, da je potrebno energijo čimbolj racionalno izkoriščati, ker bomo na ta način zmanjšali izdatke za nakup drage energije.	v
Ing. Šketa Martin
POLITIČNA SOLA V ŠTORAH
Na, pobudo ideološke komisije TK ZKS bo za člane delovnega kolektiva železarne osnovana tro-mesečna politična šola. Imela bo dva oddelka s tridesetimi slušatelji. Namenjena je predvsem sedanjim in bodočim družbeno-političnim delavcem in članom organov delavskega samoupravljanja.
Program študija, ki mora biti v skladu s programom ideološkega izobraževanja, bo pripravila Delavska univerza v Celju. Pouk se bo pričel predvidoma v začetku novembra t. I.
Prednosti takega načina izobraževanja so očitne, saj lahko s sorazmerno majhnimi finančnimi sredstvi omogočimo sistematičen in poglobljen študij aktualnih tem s področja družbenih in političnih ved večjemu številu članov kolektiva.	G. J.
PRAVICE DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
NOVOSTI V PRAVILNIKU ZSZ CELJE
Pogosto slišimo neg'odovanja zavarovancev češ, da splošni zdravniki kratijo pravice zavarovancev bilo z ozirom na preglede pri specialistih, prevozih z rešilnimi avtomobili ali napotnicami za razne stacionarne zavode in bolnice. Običajno so taka negodovanja plod nepoučenosti zavarovančev. Včasih, pa gre tudi za samovoljno ali nepravilno tolmačenje kakšne odredbe, ne 20. 8. 1965. je skupščina komunalne skupnosti soc. zavarovanja Celje sprejela nov pravilnik, po katerem uveljavljajo zavarovanci občine Celje, svoje pravice do zdravstvenega varstva, Da bi se v bodoče izognili takšnim neljubim scenam naj na kratko omenim le bistvene spremembe v novèna Pravilniku.
- Člen 9 glasi: Specialistično zdravstveno varstvo uveljavijo ■zavarovane osebe praviloma na ■ta način, da jih k specialistu ■ustrezne specialnosti napoti izbrani zdravnik splošne prakse, to pa praviloma na območju Kom. zavoda.
Kadar pa si je zavarovana oseba izbrala na lastno pobudo drugega zdravnika specialista pri katerem išče zdravstveno varstvo, plača sklad samo stroške zdravnika specialista na območju Kom. zavoda, razliko do izbranega specialista pa plača zavarovana oseba sama. Potni stroški se v tem primeru plačajo do naj-bližnjega zdravnika ustrezne specialnosti oz. zdravnika specialista. h kateremu je bil zavarovanec napoten.
Iz teksta omenjenega člena je razvidno, da. Kom. zavod krije stroške pregleda in potovanja le do najbližnjega Specialista in odklanja plačilo vseh odvečnih stroškov, ki bi nastali z nepotrebnimi potovanji ali samovoljno izbiro specialista v bolj oddaljenih ustanovah.
Člen 10 glasi:» Kadar si je zavarovana oseba izbrala na lastno pobudo zdravnika specialista brez napotnice, namesto, da bi iskala zdravstveno varstvo pri zdravniku •- posamezniku splošne prakse, plača stroške specialista sama, ker pač ni iskala pomoči pri zdravniku splošne prakse;
V tekstu člena 10 Kom. zavod opozarja Vse zavarovance, da bodo morali stroške pregledov pri Specialistih plačevati sami v kolikor za tak pregled ne bodo imeli veljavne napotnice zdravnika splošne prakse,,ki tak pregled smatra za potreben.
Člen 12 glasi: Kadar išče zavarovana oseba zdravstveno varstvo v drugem stacionarnem zavodu* ne pa v tistem, kamor je je napotil zdravnik posameznik, plača razliko med ceno " stacioni-ranega zavoda v katerega jo, je napotil zdravnik posameznik in Ceno izbranega zavoda.
Iz teksta je razvidno, da Kom. zavod plača zavarovancu stroške .zdravljenja le za Zavod v katerega ga je'napotil lečeči splošni zdravnik. Vsaka samovolja zavarovanca glede izbire stacionarnega zavoda, pa ima za posledico plačilo razlike v ceni med izbranim zavodom in zavodom v katerega je zavarovanca napotil splošni. zdravnik.
Člen 18 glasi: Zaprošeni zdravnik specialist opravi v breme Sklada tiste preiskave in preglede za katere je naprošen, pa tudi tiste, za katere smatra, da so nujno potrebni.
Zavarovana oseba tudi nima pravice do povračila potnih stroškov, kadar jo zdravstveni zavod izven območja Kom. zavoda, ki je nudil zdravstveno varstvo, naroči na ponovne preglede.
Iz teksta 18. člena sledi, da Kom. zavod ne bo kril nepotrebnih stroškov za kontrolne preglede v drugih ustanovah če se ti pregledi lahko izvršijo tudi v Celju.
Člen 23 glasi: Kadar si je pa Zavarovana oseba izbrala na lastno pobudo drug stacionarni zavod, v katerem išče zdravstveno varstvo, ne pa tistega, v katerega je bila napotena, doplača razliko med stroški za njeno zdravljenje
v stacionarnem zavodu, kamor je bila zavarovana, oseba poslana in stroški v stacionarnem zavodu, katerega je zavarovana oseba sama izbrala.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena gredo zavarovani osebi potni stroški samo do zavoda v katerega je bila napotena, razliko pa trpi sama.
Zavarovana oseba tudi nima pravice do povračila potnih stroškov, kadar jo je stacionarni zavod izven območja Kom. zavoda, ki ji je nudil zdravstveno varstvo, naročil na ponovne kontrolne preglede.
Člen 23 ponovno poudarja, da Kom. zavod ne more kriti po nepotrebnem nastalih odvečnih stroškov,, bilo za zdravljenje ali nepotrebna odvečna potovanja. Tudi v tem členu se Kom. zavod drži pravila, da mora nastalo razliko v stroških plačati zavarovanec sam.
Člen 24 glasi: Zdravstveno varstvo v zdraviliščih uveljavijo v celoti v breme sklada za zdravstveno varstvo:
t Zavarovane osebe, ki jih je. nä tako zdravljenje napotil v skladu z načeli, ki jih predvideva Pravilnik o indikacijah in kontraindikacijah za zdravljenje v naravnih zdraviliščih (Ur. list FLRJ, št. 10/55) in strokovno navodilo, ki je objavljeno v Ur. listu LRS 17/5? ustrezni oddelek bolnice neposredno po zdravljenju v bolnici in smatra, da je to nujno potrebno bodisi za zdravljenje,. bodisi zato, da se povrne delazmožnost.
2. ZaVarovane osebe, ki jih je na tako zdravljenje napotila po načelih istega Pravilnika zdravniška komisija Kom. zavoda na predlog izbranega zdravnika, kadar je smatrala, da je tako zdravljenje potrebno, bodisi za zdravljenje, bodisi, da se povrne delazmožnost.
Tako odrejeno zdravljenje ne more trajati y bremè sklada dalj kot 28 koledarskih dni.
Medicinsko rehabilitacijo zavarovane osebe lahko stacionarni zavod podaljša dokler je to potrebno.
Ta plen poudarja predvsem dejstvo naj se na zdravljenje v zdravilišča napotijo le tisti, ki jim je tako zdravljenje nujno potrebno.
Prednost imajo predvsem tisti zavarovanci pri katerih gre bodisi za direktno nadaljevanje zdravljenja iz kakšne stacionarne ustanove bodisi za direktno rehabilitacijo in, povrnitev dela-zmožnosti.
Člen 44 glasi: Pravico do povračila potnih stroškov imajo vse zavarovane osebe:
1.	Kadar jih zdravstveni zavod, posamezni zdravnik, zdravniška komisija ali zavod za soc. zavarovanje, napoti ali pokliče v drug kraj v zvezi z uveljavljanjem pravic po zakonu o zdravstvenem zavarovanju.
2.	Kadar morajo potovati iz kraja zaposlitve oziroma prebivališča, v katerem ni zdravnika, k najbližnjemu zdravniku ali v najbližji zdravstveni zavod v kakšnem drugem kraju na zdravniški pregled ali zdravljenje, vendar le, če Zdravnik potrdi, da je bilo potovanje potrebno iz zdravstvenih razlogov; vendar v nobenem primeru pa ne na relaciji, ki je krajša od 10 km.
Iz drugega odstavka 44. člena lahko povzamemo za nas važno odredbo, da zavod ni plačnik potnih stroškov za relacijo pod iO km, kar bi praktično pomenilo, da zavarovanci s področja Štor potujejo v Celje na lastne stroške.
Člen 49 glasi: Prevozi zavarovanih oseb z rešilnimi avtomobili gredo v breme sklada le v primeru, ko je zaradi zdravstvenega stanja zavarovane osebe tak način prevoza nujno potreben.
Način prevoza v smislu 1. odstavka tega člena presojajo in odrejajo:
1.	Iz kraja bivališča ali zaposlitve —■ posamezni zdravniki.
2.	Iz bolnice —predstojnik ustreznega oddelka.
3.	V očividno nujnih primerih, ko pripelje rešilni avtomobil za-
PREVOZI
varovano osebo v bolnico, pa tak prevoz ni bil predhodno odrején, lahko tak prevoz v breme sklada naknadno odobri predstojnik ustreznega oddelka.
Pri odrejanju prevozov z rešilnimi avtomobili je razen v nujnih primerih prvenstveno odrejati prevoze z rešilnimi avtomobili, teritorialno pristojne rešilne postaje.
Iz teksta 49. člena je razvidno, da lahko izda potrdilo o nujnosti prevoza le zdravnik splošne prakse za prevoze v bolnico, za prevoze iz zdravstvenih zavodov pa predstojniki posameznih oddelkov. Lè v izrednih primerih pa lahko predstojniki posameznih pddelkov izdajo potrdilo tudi za že opravljene prevoze z bolnikovega doma v bolnico. Zato naj si zavarovanci pred prevozom oskr-
NA DELO
bijo napotnico dežurnega zdravnika v nasprotnem slučaju bodo morali prevozne stroške plačati sami. V kolikor pa gre za težje poškodbe, kjer je bil prevoz nujen in bi iskanje dežurnega zdravnika lahko bilo usodno,. Si morajo potrebno potrdilo oskrbeti na oddelku kamor jih je rešilni avto pripeljal. Splošni zdravnik v teh primerih ni kompetenten za izdajo potrdila o nujnosti prevoza.
Novi Pravilnik' Kom. zavoda ža soc. zavarovanje v Celju stopi v veljavo z 1. 9. 1965. Prosimo, da zavarovanci .upoštevajo nastale spremembe in uveljavljajo Svoje pravice do zdravstvenega "varstva tako kot to predvideva omenjeni Pravilnik.
Di Doplihar A.
NEOPRAVIČENI izostanki z dela
Vsako neopravičeno izostajanje z dela predstavlja kršitev delovne dolžnosti: in se proti kršilcem uvede postopek za izrek ukrepa od opomina do izključitve iz delovne organizacije, v kolikor se izostajanje ponavlja in pomeni hujšo-.kršitev delovne dolžnosti. Kljub ukrepom je še 'vedno v delovni organizaciji nekaj sodelavcev, ki jih ti 'ukrepi- ne motijo, ker se izostajanje ponavlja.
Upravni odbor podjetja, je na svoji 8. seji dne 28. 8. 1965 sklenil , predlagati delavskemu svetu podjetja naj ta sprejme začasen sklep, da vsakdo, ki neopravičeno izostane z dela, povrne, delovni organizaciji škodo, ki nastane vslèd izostanka z dela in je zUesek najmanj v višini osebnega dohodka delavca za dan,, ko je izostal, čeprav delavec za tak izostanek ne prejme osebni dohodek. Poleg tega bo kadrovski sektor od te, številke dalje redno v tem listu objavljal poimenski seznam onih, -ki bodo neopravičeno izostali z dela v teku meseca.
V mesecu septembru se neopravičeno izostali z dela in s tem kršili delovno dolžnosti
—	Sram el j Anton, Šmid Anton,' Korez Jože iz livarne sive litine po en dan in Smole Franc štiri dni ter domnevamo,j da je samovoljno zapustil delo,
—	Bevc Franc, Kompolšek Franc’ in Kovačič Albin iz enote valjarna po en dan,
■gH Žveglič Anica iz kemičnega laboratorija en dah;
Feldin Alojzija iz komunalnega oddelka en dan, v—- Gorjup Pavel in Kokol Anton iz ekspedita po en dan,
■-v —, Vodenik Andrej iz aglomeracije en dan,
—	Berložnik Slavko.iz energetskega obrata en dan ter
—	Počivavšek Anton iz šamo-tarne en dan.
Izguba delovnega časa zaradi neopravičenih izostankov je v upadanju, vendar je povsem nepotrebno, dä S takimi izostanki povzročamo motnje v rednem poslovanju) če pri tern ne upoštevamo že dokaj nehuman odnos »izostankarjev« do sodelavcev, ki so nujno bolj obremenjeni, da je lahko delo kljub tému opravljano. Pričakujemo, da bodo v prihodnosti »plavi« povsem ■ odpadli. Kadrovski sektor
Gospodarska reforma je dala gotovo povod za širšo razpravo tudi v naši delovni organizaciji o poostrenem odnosu do gospodarjenja z družbenimi oz. kolektivnimi sredstvi. V zvezi s tem smo prejeli nalog naj napravimo analizo stroškov prevoza na delo in z dela ter jo predložimo organom delavskega upravljanja v razpravo. Napravljena analiza nam izkazuje naslednje podatke:
Po veljavnem pravilniku ima vsak zaposlen v Železarni Štore, ki se vozi na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom, pravico do povračila prevoznih stroškov, ki so višji kot 600 din za vlak, višji kot 1000 din za avtobus v oddaljenosti do 10 km in 1500 din za oddaljene od podjetja nad 10 km.
Podatki nam izkazujejo kakor sledi:
Sredstvo
prevoza
avtobus
vlak
skupaj
Število s vozačev.
680
274
954
Stroški prevoza od 1. 9. 65 dalje
5,564.040
771.880
6,335.920
Stroški so od
1. 9. 65 dal.
povišani
+ 20%
+ 15 %’
Od skupnih stroškov za prevoze 6,335.920 din prispevajo »vozači« 1,067.900 din torej 16,9 % in delovna organizacija 83,1%. Ker je bil letni predračun stroškov za prevoz na delo 47 milijonov dinarjev bi bil, ako bi ostali pri dosedanjih kriterijih, plan prekoračen za ca. 7 milijonov dinarjev, za prihodnje leto pa bi bili stroški prevoza večji kot letošnji plan za ca. 13 milijonov dinarjev.
Delavski svet podjetja je na svojem VI. zasedanju dne 24. 9. 1965 razpravljal o gornji analizi in sklenil spremeniti kriterije kritja prevoznih stroškov tako, da od I 10. 1965 dalje bo delovna organizacija krila le polovico stroškov do največ 5,000 din, medtem ko drugo polovico in višje stroške kot 10.000 din mora kriti tisti, ki koristi prevozno uslugo.
Po navedenem kriteriju regresira podjetje še vedno 45,5 % skupnih stroškov prevoza ljudi na delo in z dela, Seveda pri nespremenjenemu številu »vozačev« in nespremenjeni relaciji prevoza. Letni strošek za podjetje bo ca. 35 milijonov dinarjev.
Omenimo naj, da že sama razprava o spremembi višine regresa pri kritju dela stroškov prevoza na delo in sklep delavskega sveta, nam je odkril del sredstev, ki jih podjetje po nepotrebnem troši samo zato, ker šo nekateri posamezni »vozači« naročili vozne karte za daljše ali drugačne relacije, kot je bilo potrebno, saj je to šlo v breme podjetja in prizadeti niso neposredno občutili strošek iz svojega žepa. Naj navedemo le, nekaj primerov: 12 delavcev, kateri se vozijo z avtobusom iz smeri Dramlje in delajo le v dopoldanski izmeni, čim so zvedeli za namero spremembe višine povračila prevoznih stroškov, so sporočili, da se ne vozijo preko Ljubečne in Teharja, ampak preko Šentjur ja, kjer je vozna cena za 4.000 dinarjev mesečno nižja.
To niso nikoli prej sporočili, čeprav je podjetje plačevalo 48.000 dinarjev mesečno ali letno 576.000 dinarjev več kot bi bilo treba. Ali drugi primer, da so posamezniki z iziavami izsilievali naročilo vozne karte za eno ali celo dve postati dalje kot bi bilo potrebno, čeprav so vedeli, da to več stane, seveda na račun delovne organizacije kot celote. Snremembe končne avtobusne postaje, npr. ne več do Loke ampak Volčje jame ali Grobelc in podobno bi delovni organizaciji prihranilo preko 600.000 dinarjev letno. Nekaj jih je tudi odpovedaio nabavo vozne karte, ker se bodo vozili z lastnimi vozili. So pa tudi primeri, ko so nekateri zašli v drugo skrajnost in naročili prevoz do cenejše postaje, do katere imajo celo pol ure več hoda, kakor bi imeli, če bi vozovnico naročili ,èno postajo dalje. Pomembno je pri tem, da v nekaj takih primerih vozovnica stane le 620, din več, torej le 310 din več bremeni delavca, ker polovico regresira delovna organizacija.
Koristimo to priliko, da ponovno opozorimo vozače z rednimi avtobusi, da ko vedo. da ne bodo koristili prevoza (zaradi dopusta, bolezni; službene ali druge odsotnosti), naj to osebno sporoče v kadrovskem sektorju, da bodo tam poskrbeli za povračilo stroškov za, neizkoriščene dni prevoza. Naknadne prijave se ne bodo mogle upoštevati. T individualnem in interesu delovne organizacije je, da upoštevate to navodilo. '	R. M.

Pišite v svoje glasilo
?
9

20 let dela gasilskega društva
doslej najvecja gasilska manifestacija z udeležbo gasilcev iz vse Jugoslavije Z novozgrajenim domom se začenja za društvo novo obdobje, pojavijo se vidno novi mlajši zaslužni kadri, oboroženi z znali jem. ki so znali pritegniti v naše vrste poleg članov še pionirje, mladince in žensko mladino.
beršek, Melanšek, Vodeb Karel in Hrastnih Filip. Takratni člani sp s primitivnimi in maloštevilnimi napravami, ob tem pa z veliko mero dobre volje bdeli nad požarno varnostjo tako v podjet-ju kot v-okolici.
V tem obdobju se je z razvojem in razširitvijo obratov železarne širilo tudi gasilstvo, posebno pa po prvem kongresu GZS leta 1948. Takratni tempo družbenega in društvenega razvoja je narekoval večanje gasilske
Gradnja gasilskega doma — najpomembnejši dogodek v zgodovini štorskih gasilcev
Obvestilo
Organe samoupravljanja, vodilni kader v podjetju, organizacije^ kakor tudi posameznike obveščamo, da ima »Panorama*' 4- novinsko izdavačko pređužeće, Zagreb, Savska 92, na razpolago te-le knjige s področja dejavnosti v gospodarski organizaciji: Spl Raspodjela ukupnog prihoda
•'-fž^SPlaniranje. u preduzeču
-	Sredstva preduzeča
—	Sta je ekonomska jedinica : T- Raspodelà prema radu
-	Prava i dužnosti radnika
—	Troškovi preduzeča
.— Realizacija preduzeča
-	Principi poslovanja preduzeča '
•.— Radnički savjet ■— Upravni odbor *— Produktivnost
-	Direktor i stručni kolegij
—	Ekonomičnost
V pripravi so še naslednji zvezki:
-4 Rentabilnost
j-.' Specijalizacija i kooperacija —, Unutrašnja kontrola
—	Stručno obrazovanje radnika
- Higijensko-tehnička zaštita Cena posameznemu izvodu je 500 dinarjev. Založba izdaja tudi časopis »Izbor« — list za pitanja organizacije i produktivnosti rada.	Jemejšek F.
V soboto, 25. septembra je gasilsko društvo Železarne Štore s svečano konferenco proslavilo skromen jubilej 20. letnico de-, lovànja organizirane gasilske službe v Štorah. Konferenca na kateri so se zbrali sedanji člani društva in jltevjloi, gosti, je imela tudi karakter proslave 20. obletnice osvoboditve, saj je ravno osvoboditev naše dežele ustvarila pogoje za formiranje in delovanje gasilskega društva. Prav gotovo, je delovanje društva v
vsem odvisno od posameznikov članov kolektiva Železarne Štore, članov društva in od moralne in materialne, podpore kolektiva Železarne Štore.
Da bi člani kolektiva bolje spoznali-delo gasilskega društva objavljamo izvleček iz nagovora predsednika društva dipl. stroj, ing. Slavka Plevnika, katerega je imel na svečani konférenai društva in iz katerega se vidi, kako se je društvo razvijalo in delovalo in kako je prehodilo 20-letno pot.
Letos je minilo 20 let, odkar je bil dosežen najneposrednejši oil j osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov: izgon tujih fašističnih okupatorjev in strmoglavljenje buržoazije vladajoče družbene oblasti v naši domovini.
Ob 20. obletnici tega prelomnega dogodka v jugoslovanski in slovenski zgodovini hočemo tudi mi gasilci osvetliti vso pot, ki nas je v teh dveh desetletjih vodila v socializem in obeležita mejnike, ki stojijo med posameznimi obdobji na tej poti.
Neposredno po osvoboditvi je dokaj zapuščena Železarna bila brez vsake organizirane gasilske službe, kar je otežkočalo ne 'samo proizvodnjo. ampak tudi Obnovo tovarne. Tako stan je je narekovalo novi družbeni ureditvi in takratnemu vodstvu Železarne formiranje gasilske službe v Štorah.
Ko obujamo ob 20-letniei spomine všeh družbenih dogajanj v tem obdobju smo se poslužili razpoložljive arhive, ki je sicer skromna, vendar beleži nastanke naše organizacije.
Takratni družbeni organi so železarni postavili zahtevo, da formira gasilsko enoto za zaščito obstoječih objektov in naprav v Štorah. Iž dokumentov je razvidno. da je bila 23. avgusta 1945 na občnem zboru ustanovljena industri jska gasilska četa. Ta dan predstavlja začetek razvoja in delovanja gasilstva v Železarni Štore. Dejavnost gasilcev, od ustanovitve pa do danes lahko razdelimo nekako v tri pomembna razvojna obdobja.
Prvo obdobje od ustanovitve pa tja do leta 1950 štejemo kot uvajanje in iskanje oblik zaščite industrijskih naprav pred požari in elementarnimi nezgoda-dami. V tem obdobju je enota štela 20 članov, vodstvo pa je imenovala uprava podjetja. Vidnejši člani čete so bili tovariši:' inž. Herič, Hajnšek, Kumer, Do-
švoje osebne koristi, kar je povzročalo tudi težave v društvu.
Vse to pa organizacjo ni zavr-lo, nastopalo na raznih tekmo-lo v svojem delu, saj je društvo svoj-e naloge nemoteno izvrševa-vanjih in se- tu dostojno uveljavilo.
Samoupravni organi železarne, politične organizacije in Krajevni odbor Štore so pozitivno ocenjevali delo našega društva in mu ves čas dajali pomoč* zavedajoč se važnosti društva. Na občnčm zboru 17. januarja 1953 je prišlo do menjave vodstva v društvu. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Klinar Anton.
Že v prejšnji dobi se je glede na obseg nalog, števila članov in opreme postavljala zahteva po izgradnji gasilskega doma. Ena od glavnih nalog novega vodstva društva je bila, da pripravi vse potrebno za izvedbo prostovoljne akcije med gasilci in njihovimi simpatizerji za začetek del pri gradnji doma, katero je bila Železarna Štore odobrila." Upravni odbor društva je iz svoje srede imenoval;. ■ gradbeni odbor, ki je vodji akcijo. Z gradnjo doma se je začelo v jeseni leta 195.5. Dom pa je bil dokončan in predan svojemu namenu 5. .septembra 1954.
Ob izgradnji doma so člani društva opravili preko 7.000 delovnih prostovoljnih ur. To je znatno znižalo stroške izgradnje, na drugi strani pa se je to odražalo v zadovoljstvu, da smo gasilci v Štorah dobili svoj dom, s čemer so -bili ustvarjeni pogoji za še plodnejše delo.
Članom, ki so vložili v izgradijo dòma največ truda so bile ob pomembni otvoritvi doma izrečene pohvale in priznanja.
Ob tej priliki je bila v Štorah
V tem obdobju so naše dobro opremljene in izvežbane ekipe začele-dosegati na raznih tekmovanjih vidnejše rezultate^ Tekmovanja se doslej postala stalna oblika strokovne vzgoje članov.
Vsestranska, razširjena dejavnost članov in doseženi uspehi na -tekmovanjih od občinskih do
Zavedajoč se važnosti preventivne dejavnosti - je društvo polagalo vso skrb nenehni strokovni vzgoji članov in zaposlenim v podjetju. V ta namen so bila organizirana številna predavanja,; seminarji. ; tečaji, demonstracije in javne razstave. Kot dober pripomoček za seznanjanje članov
Ekipa članov, ki je na številnih rezultate — še danes predstavlja
republiških, so pripomogli, da so društveni predstavniki bili izvoljeni v naj višje gasilske formine. številne diplome, pokali, plakete in priznanja, ki krasijo naš dóni, so dokaz, našega- plodnega dela pod vodstvom še sedanjega , delovnega poveljnika tovariša Krumpak Štefana.
Navajam samo. nekaj vidnejših tekmovalnih uspehov. Po letu 1954 smo bili okrajni prvaki vse ■ do leta. 1964. Kot taki smo se,udeležili s člansko vrsto dveh r.e-
tekniovanjih dosegala najboljše steber društva
kolektiva s protipožarnimi ukrepi nam služi ttnli -Štorski žele-zar«.'
Dvajsetletno delovanje đrušt-, va je bilo pò svoji dejavnosti tako dinamično in pestro, da se ga ne bo dalo podrobno opisati. Dejstva govore, da so rezultati dela plod vsestranskega sodelovanja z vsemi družbeno-politič-nimi organizacijami, predvsem pa s samoupravnimi organi delovnega kolektiva Železarne Štore.
.Vsem. ki so spremljali delo društva, mit pomagali od osvoboditve do danes, predvsem pa bivšim in sedanjim članom se zahvaljujemo v imenu upravnega odbora društva in v upanju,
1 da bo tako tudi v 'bodoče..
Naslednji dan je Bilo v Štorah občinsko tekmovanje vseh gasilskih enot celjske občine s čemer se je dalo poudarka proslavi v Štorah. Na tekmovanju je doseglo društvo iz Emajla prvo, Štore pa drugo mesto. Tekmovalo je 13 društev.
K. Š.
S sprejemom tipiziranega avtomobila leta 1959 se je pojačala udarna moč gasilske enote
publiških tekmovanj in dosegli
3.	in 8,. mesto. Mladinske vrste so razen v občinskem in okrajnem merilu tekmovale tudi v republiškem in zveznem razredu. Mladinci in pionirji šo bili v letu 1964 republiški prvaki, v zveznem razredu pa So zasedli eni kot drugi drugo mesto.
Vsestranska društvena dejavnost in uspehi so doprinesli k temu da je GZS in GZJ zaupala prav našemu društvu izvedbo republiškega tekmovanja pionirjev in mladincev ter zveznega tekmovanja pionirjev. Skozi vrsto let tekmovanj, za katera so se naši člani vežbali in strokovno pripravljali, se je udarna moč društva odražala tudi pri reševalnih akcijah tako pri požarih, kakor tudi pri poplavah. Navedem naj samo nekaj večjih akcij, kot so poplave v Štorah v letih 1948, 1954 in 1964 ter požarih v tovarni in izven nje.
Dobro organizirani požarni preventivni službi je pripisati, da v podjetju ni prišlo do številnejših požarov, že nastali pa so bili že v kali pogašeni. Nosilci akcij v preventivnem in operativnem smislu so predvsem dežurni gasilci in požarne trojke v 5 obratih.
organizacije ' in nove organizacijske oblike.
Drugo obdobje začenjamo z redno letno skupščino, ki je bila 27. januarja 1951, kjer sé je četa preo,snovala oziroma preimenovala v prostovoljno gasilsko, društvo Štore: Dejavnost preimenovane Organizacije je poleg tovarne zajela še področje takratnega KDO Štore. Takrat je društvo štelo že 34 aktivnih članov. V vodstvo društva s,o volili 9 članov upravnega odbora. Prvi izvoljeni predsednik društva je bil takratni gasilski referent v Železarni tovariš Mežek Franc — sedanji častni predsednik, poveljnik pa tovariš Rezar Jakob, ki je še danes aktivni operativni društveni funkcionar. Delovanje društva v tem obdobju je zajelo širši razmah, tako v organizacijskem kot operativno-tehničnem pogledu. Število članov se je vidno večalo in pomlajevalo. Razvoj in modernizacija podjetja,' širjenje naselja ha Lipi je narekoval sodobnejšo opremo društva, obenem pa višji strokovni nivo in pripravljenost članov. V tem času sp je društvo povezalo z gasilskimi forumi tako, da je pošiljalo svoje člane v razne šole in tečaje. Od tu izhajajo prvi gar s liski podčastniki in strojniki. Društvo je takrat razpolagalo, s komple+no opremo n dve desetini. vključno z baterijo CO2 za gašenje električnih naprav.
Močno povečanje zaposlenih v Železarni je imelo sicer ugodne posledice za priliv članov v društvo, vendar pa sp bili med iijimi tudi posamezniki, ki so iskali
Otvoritvi gasilskega doma leta 1954 so prisostvovali tudi predstavniki jugoslovanskih železarn
Spomini iz II. svetovne vojne
Karlo Dobovišek
Takšni, s pesmijo na ustih smo se prebijali v Graveno, Jugoslovansko bazo v bližini Barija.
Skozi to taborišče je pred nami odšlo na bojišča v Jugoslaviji že nad tisoče borcev. Zato je bil takle prihod »novih« že čisto nekaj vsakdanjega. iNismo bili deležni kakšnega posebno veličastnega sprejema, toda za nas je bilo mnogo že tudi to, da so naši prazni želodci doživeli dostojen sprejem. Ves čas, odkar sem se v vojaški suknji klatil po svetu, sem preživel več ali manj s praznim želodcem in to pot je bilo prvič, da mi je nek kuhar zma-šil v skledo toliko pašta-šute, da je nisem mogel pojesti. Moral sem misliti: »Domovina je kot dobra rodna mati, ki za svojega otroka, ko se vrača k njej, vselej hrani vsaj , skorjo ' kruha pa četudi sama trudna, lačna lega k počitku.«
V vrsti po eden smo potem potovali skozi pisarne, dajali podatke, izročali dokumente, v partizane namreč ni bilo dovoljeno nositi pri sebi osebnih dokumentov. Ko je bilo popisovanje pri kraju, smo -odšli na prejem oblačil. Oblekli so nas v stare angleške uniforme, za pokrivala pa smo dobili titovke. Potem smo barantali in- zamenjevali bluze, krpali luknje in šivali petokrake. To je trajalo vse do večera. Rečeno je bilo,- da bomo po večerji prosti in da pojdemo spat. Pa je padla drugačna, komanda. »Vsi v zbor!« V koloni -smo odšli na drugo stran taborišča. Tu so bila skladišča orožja in municije. Stopali smo od okenca do okenca ter jemali puško (dolga italijanka), opasač,. pa še vse drugo, kar mora imeti mož,
potekalo počasi. Ura je šla že na deseto. Noč je bila temna. Iz pod oblačnega neba pa so na gosto naletavale velike mehke snežinke. . Nenadoma so tam v daljavi gosto temo prerezali dolgi trepetajoči prameni žarometov. Prameni so tipali po zraku, trepetali nad zemljo, se približevali in postajali vse razloč-nejši. Zdaj so žarometi zableščali na vzpetini, kjer cesta prekobali majhen grič- Dolga kolona težkih »Jamesov« se je v hitri vožnji približevala taborišču. Ker so nam kar v noči in tako nahitro razdelili orožje, sem bil prepričan, da bo sedajle, ko se bodo kamioni zaustavili gotovo prišlo do boja. S kom ... ó tpm nisem imel pojma? Ko pa so kamioni zavozili v taborišče, sem od tam začul petje in vriskanje. Kolona se je ustavila prav pred skladišči, kjer smo prejemali orožje. Ko je potihnil hrum motorjev, sem razločno slišal pesem; »Hej brigade...!« Kakšno presenečenje. Iz kamionov se je v jarko luč žarometov vsula prava množica ljudi. Bili so fantje iz taborišča, od koder smo bili zjutraj odšli tudi mi. Ti fantje so bili v samem taborišču tako ločeni med sabo, da so se mnogi od njih šele sedaj tu prvič, spet srečali. Kako bi zmogel popisati prizore, ki so se nudili mojim očem. Tu je brat našel brata, sosed soseda, srečali so se znanci in prijatelji. Koliko presenečenih vzklikov in navdušenih podravov, koliko stiskov rok in srečnih objemov ... Ko zdaj. ko je od takrat minilo že nad dvajset let, takole na poti srečam znan obraz, ki kot toga maska ždftshe mimo mene, se vedno spomnim tistih težkih časov življenja v tujini, ko je bila velika sreča to, če si srečal znan
obraz. Naslednji dan se je tudi teh, .novodospelih šest sto mož preobleklo in prejelo orožje. Potem so prišli kamioni in odpèljali smo se v pristanišče v Bariju.
»Ljubljana!«, da tako se je imenovala ladja na katero smo se vkrcali. Naj mi draga ladjica oprosti, če motim njen mir. ■Ljubljana« leži na dnu Jadranskega morja, po katerem je s svojimi borci-mornarji na krovu tolikokrat tako ponosno orala svojo mpkro brazdo. Obležala je smrtno zadeta, ko je reševala ranjene borce. Ko smo bili vsi na ladji je izgledala kot grozd ali premikajoče se človeško mravljišče. Sedel sem kar na saje kraj dimnika, tik ob eni loputi skozi katere odprtino se je videlo .naravnost doli v strojnični prostor. Iz kotloy je sikala para, vmes so vzklikali mornarji. Sedel sem tu, kot v nekakšni zamaknjenosti.
»Naša ladja!« .Naši mornarji, pri strojih naš človek, na poveljniškem mostu naš kapitan in ladja nosi ime glavnega mesta moje ožje domovine. Dvignil sem se in prepoln vzhičenja, sreče in,ponosa zaklical tja preko skòro tisočglave množice: »Živela Ljubljana«! »Živeli naši hrabri mornarji!« Množica je gromko odgovorila, potem pa se je oglasila pesem: »Čez poljane požgane tja do bele Ljubljane ...« Med petje so zaklokotali in zahrumeli stroji, ladjica je vztrepetala in se malce nagibajoč po strani, počasi izvila iz pristanišča. Navdušenja in pesmi ni hotelo biti kraja. Kako tudi bi, saj je naša, »Ljubljana« krepko rezala vode Jadrana in z nami na krovu hitela vse bližje in bližje drage rodne grude.
. ..	.. ggsWMöito
U;-,..•,-,-yae3m]K2rmcmmm
»Cvetke« iz naših logov
Veselja, ki ga imamo z avtomobilom, ne smemo v navalu navdušenja izražati tako, da pišemo znamko avtomobila ž veliko začetnico, pa čeprav ima svoj izvor v kakšnem znamenitem lastnem imenu npr. tovarnarja Forda? znamko pišemo tudi v tem primeru z malo začetnico: sedel je v novem fordu; opela je odpeljal v popravilo; tudi število cilindrov pri vsem tem ni odločilno.
V	astronomskem izrazoslovju pišemo z veliko začetnico: Zemlja, Jupiter, Mars; šele prihodnost bo pokazala, ali sp na planetih naseljeni ljudje, za sedaj je to le domneva; zato tudi še ne moremo domnevnim prebivalcem izkazovati časti s tem, da iih pišemo z yel'ko začetnico. Pišemo torej: marsovec, marsovci.
Lastna imena sicer pišemo z veliko začetnico; to zlato pravilo pa ne’velja V prirodopisu npr. za neko vrsto pajka, ki ima posrečen naziv matija; naj nam ne zameri, toda pisati ga moramo z malo začetnico.
Nobena novost tudi ni, da pišemo zemljepisna lastna imena z veliko začetnico: Zeta, Morava, Drina, Drava; toda bodimo še tako strastni kadilci, kadar gre za vrsto cigaret, jih predstavljamo z malo začetnico: zavitek zeta cigaret. pokadil sem pet drava cigaret ipd.
V	nekem poročilu je mislec zapustil tale stavek: komisija je neumorno delala na izpravljanju grešk; ker je v ostalem vse ostalo besedilo v slovenščini, lahko tudi ta stavek postavimo na noge takole: komisija je neutrudljivo popravljala napake.
Med redke »cvetke«,-ki še tu in tam uspevajo, lahko -prištevamo tudi besedo manko (ponekod pišemo tudi manjko, kar je verjetno daljša-oblika).
Tej besedni redkosti moramo
botra iskati že na Apeninih; v slovenščini pa besedo k sreči lahko lepo .nadomestimo s pravilno obliko primanjkljaj, ki pomeni točno tisto, kar hočemo povedati z italijansko besedo manko.
Bolj pozitiven, čeprav ne tudi vedno zaželjen, je primanjkliaju nasproten, pojav, ki ga pravilno imenujemo presežek, nè pa višek, kakor včasih pišemo. O višku govorimo v drugačni zveži: bil je na višku svoie moči, to je višek neumnosti, lasje so mu šli, kvišku; če izraza med seboj zamenjamo, kaj lahko nastane nesporazum; kar pogleimo, kaj nastane: bil je na presežku svoje moči, to je presežek neumnosti, lasje so mu šli k presežku; seveda je to nesmisel, vedimo pa le, kaj nastane, če stvari niso na svojem mestu.
Ni potrebno, razlagati pojma korist: vendar nobene koristi ni, če še vedno naoačno pišemo koristnik, ko pa imamo pravilno besedo uporabnik.
Niti malo ne bo skalilo medsebojnega razpoloženja, če iz uporabe iztrebimo obliko trebovanje in trebovati; preprosta in pravilna raba je: naročilnica, naročanje.
Ko govorimo in pišemo o delovnem procesu ali postopku, tedaj mislimo na določen razvoj, ne pa odvijanje; pravilno je torej: delovni proces se razvija (in ne odvija!).
Če med načrtom in uresničevanjem pride do razlik ali neskladnosti, tedaj nastane seveda slaba volja. Ni pa nujno, da ta pojav v jezi takoj imenujemo odstopanje. Pravilno bo torej: ne smemo dovoliti, da bo prišlo do razlik ne smemo dopustiti neskladnosti (ne pa: ne smemo dovoliti odstopanja, ne smemo dopustiti odstopanja ipd.).
Odstopa skorja od debla, odstopil mi je svoj del, odstopil mi je mesto: v teh primerih glagol od-
stopiti lahko rabimo.
V finančnem poslovanju je želo važna postavka plačilo. Kadar določamo plačnika, zelo radi pišemo: stroške nosi (ta in ta) enota-Ta raba že zato ni najbolj posrečena, ker bi lahko kdo predlagal tehnično izboljšavo in v dobi mehanizacije rekel: stroške vozi (ta m ta) dolžnik. Toda šalo na stran dosti bolj jasen je izraz: stroške plača (ta in ta) .., del stroškov za prevoze plača podjetje... ipd.
Ni dobro znano, s čim se nam je zamerila beseda imetnik, zlasti, ker je pomožni glagol imeti še kar krepko v rabi. (Celo bolj priliub-ljen je kot ne imeti). Zato lahko tudi mirne vesti govorimo o imetniku pravice, imetniku legitimacije.
Ustrezno načelu: »tujega nočemo!« moramo iz naše rabe izločiti tudi samostalnik podhranjenost in njegove izvedenke, saj imamo svoji lastni besedi: nedohranjenost in nedohranjen.
Izvedenke naziva vajenec so: vajenski, vajenska ipd.: torej vajenski izpit, vajenska doba... (in ne: vajeniški izpit, vajeniška doba
Ponekod š0 pišemo: zaprepašče-nost, bil je zaprepaščen; res je, zaradi tega še ne nastanejo vrè-menske motnje, zaboli pa v ušesih. Pravilno je: prepadenost, zaprepadenost, zaprepaden (tudi: osupel)	■	:
Namesto merodajen bomo rekli: odločilen.
Prizadevamo si lahko vztrajno ali stanovitno — ne pa uporno.
Često uporabljamo tako-le obliko mesreča se je odigrala na križišču; pri delu s člani je odigral važno vlogo ...
V tej zvezi je raba glagola odigrati napačna, saj se dejanja, prizori in podobno odigrajoma odru, (dalje na 9. strani)
Ali je to res potrebno?
—	da so v nékatèrih obratih gasilne riaprane založene ž opeko, zaboji in drugim materialom;
—	da so kolesa in motorji parkirani . pred gasilnimi aparati in napravami za gašenje;
- da se uporabljajo gasilna vedra za prenos malte, smeti, itd. (primer b šamotarni);
—	da se odstranjujejo posamezni deli gasilnih naprav, ključi ki-drantnih omaric, etikete iz gasilnih aparatov itd., itd.
Kako si tisti posamezniki, ki to delajo zamišljajo uporabo gasilnih naprav v slučaju požara. Ali se ne zavedajo, da so po Temeljnem zakonu o varstvu pred požari in pravilniku o požarno-varnostni zaščiti o Železarni Store soodgovorni za škodo, ki bi nastala vsled zgoraj navedenih nepravilnosti.
Tudi ta primer opozarja na čimprejšnjo izgradnjo kolesarnice v podjetju
Založen stenski hidrant v enem naših obratov — uganite kje?
Očka je že zopet pozabil vzeti v službo dežnik
KRATKA ZGODOVINA ŽELEZARNE ŠTORE
Do sedaj smo. v našem glaslilu objavljali slike iž zgodovine našega podjetja. Tokrat pa objavljamo kratek članek, ki naj da bežen pregled o razvoju podjetja v preteklosti. Podatki so zbrani iz raznih virov. Že ta kratek članek nam pokaže kako malo pravzaprav vemo, o zgodovini naše železarne. Opozarja nas pa tudi na to, da pričnemo z resnim zbiranjem zgodovinskega gradiva o našem podjetju.
Po ustnem izročilu so že v času Ilirije kopali na območju sedaj opuščenega rudnika rjavi premog. Okoli leta 1809 sta se preselila v ta kraj dva kovača — Čeha, ki sta postavila majhno kovačijo ob Bojanskem potoku, ki je sedaj pokrit. Prvo podjetje je bilo v Štorah osnovano leta 1845 in sicer premogovnik rjavega premoga. Ustanovil ga je Pavel pl. Putzer, ki je leta 1851 ustanovil še Železarno, ki je uporabljala premog iz lasnega rudnika' in se je predvsem posluževala parne sile. Leto 1851 štejemo kot u-
jNadaljevanje s strani 8)
na igrišču, v koncertnih dvoranah ipd. V življenju, v naravi < pa se dejanja, dogodki ipd. pripetijo, dogodijo, zgodijo: nesreča se je zgodila na križišču, pri delu s čla-ni izvedel. (imel) važno nalogo; svoje vloge so na odru dobro odigrali...
Uredbé, določbe ipd. uresničujemo ali izvajamo, načrte, akcije, skladbe itd. izvajamo, raba glagola sprovajati je napačna.
Pogosto postavljamo napačno tudi glagol utrpeti, npr.: zaradi .poplave so utrpeli veliko škodo; 'pravilno je: zaradi poplave- so imeli (ali pretrpeti) veliko Škodo; Glagol utrpeti pa rabimo v pomenu pogrešati.
Nekaj zmede je tudi v tej-le stavčni skladbici:... posebno zanimanje je bilo z ozirom na pripombo poverjenika. (Iz tega bi lahko sklepali, da je bila pripomba tako zanimiva, da so se prisotni ozrli).
Pravilno: pripomba poverjenika je bila zanimiva, prisotni so pokazali zanimanje za pripombo poverjenika ...
Tujki v očeh so vselej neprijetna stvar; prav tako tudi v stavkih. Npr,: tega niso imeli v vidu, tudi obisk bolnih članov so imeli v vidu.
Pravilno bomo rekli: tega niso imeli pred očmi, (ali pa tega niso predvidevali), tudi obisk bolnih članov so imeli pred očmi (so predvidevati).
Pravilna oblika je: organizacija razpolaga s sredstvi, varčevati moramo z materialom. Napačna pa je raba: upravljanje s premože-
stanovitev Železarne. V začetku je železarna izdelovala samo železne palice in pločevino, leta 1861 pa je še dobila topilnico in plavž s parnimi kladivi za izdelovanje ladijskih plošč in sestavnih delov, potrebnih ža ladjedelništvo. Toda v tem pogledu z drugimi velikimi tovarnami ni mogla konkurirati, pač pa je mnogö koristila nova valjarna. Putzer je rudnik in tovarno prodal, ki je šla kasneje skozi več rok do leta 1873, ko je z nastopom krize prišlo do likvidacije delniške družbe. V letu 1878 je bi-
njem. upravljanje s sredstvi. Glagol upravljati namreč zahteva 4. sklon, torej : upravlja premoženje, upravljamo sredstva...
Tudi prislov mere koliko je še dandanes nesklonljiv. Tu in tam ga samovoljno in v nasprotju s pravopisom sklanjamo nekako ta-ko-le: v koliko je bil prizadet, v kolikih urah je bilo opravljeno, s kolikimi sredstvi ste razpolagali.
Pravilno pa je: koliko je bil prizadet, v koliko urah je bilo opravljeno, s koliko sredstvi ste razpolagali.
/Obstaja pa samostalnik kolika, (zvijanje v trbuhu), ki ga lahko po mili volji — seveda le do šestega- sklona. — sklanjamo.
. Upravičiti in opravičiti sta različna glagola: prvi označuje upravičenost do nečesa, drugi pa ima pomen oprostiti kaj.
Včasih slišimo ali beremo: ... pogovor se . je vrtel okrog bolovali j, kako bi jih zmanjšali...
Bolezni in bolezenski dopusti so resne stvari in so le toliko v zvezi z vrtenjem, v kolikor gre za vrtoglavico.
Bolezen povzroči stanje, ki. ga imenujemo obolenje. Izostanek z dela, ki temu sledi, pa je bolezenski dopust. Čim gre za odobren izostanek zaradi bolezni, ga tako imenujemo. Stavek bo torej pravilen v tej obliki: pogovarjali so se, kako bi bilo, mogoče zmanjšati bolezenske izostanke (dopuste).
Tudi polnomočje ni domača beseda, zato pravimo pooblastilo.
'Posebno poglavje zavzemajo pri nhs različne spačenke (npr. >au-šus«, šloser, stanga ipd.) vendar o tém drugič.,
F. Jernejšek
la osnovana nova družba z delničarji —- generalni konzul švedske in Norveške Karel Neufeldt, ki je bil sorodnik kovača Neofel-da, njegov sin dr. Filip Neufeldt in Desiderius Bitzy. Novo osnovano podjetje je obratovalo brez daljših prekinitev do leta 1942 in so se v tem časti vršile tudi manjše prezidave in preureditve.
Podjetje se je imenovalo »Berg und Hüttenwerk -- Store«. Po razpadu Avstro-ogefske monarhije, leta 1918 pa se je preimenovalo v »Rudnik in železarna Štore«. To ime je podjetje obdržalo do pričetka druge svetovne vojne. Med vojno je prevzelo zopet nemško ime. Rudnik je voda večkrat zalila tako, da je večkrat prenehal obratovati. Končno pa so delo v tem rudniku opustili po vdoru vode leta 1925.
Obrat za pudlanje železa je o-bratoval na prostoru sedanje valjarne od tela 1878 do 1907. Zaradi vedno večjega povpraševanja po valjarniških izdelkih, je valjarna nabavljala surovo jeklo iz drugih železarn in ga predelovala v končne proizvode.
Leta 1912 in 1913 je bila zgrajena kalorična centrala s temi parnimi kotli in dvema parnima strojema. Modernizirana je bila valjarna s tern, da so zamenjali lesena valjčna ogrodja. Sezidali novo varilno peč. Postavljena je bila tudi nova 20-tonska SM-peč.
5	tem je železarna postala neodvisna od tuje dobave surovega jekla. Za proizvodnjo plina sta služila v začetku dva generatorja z vrtljivima rešetkama.
Novozgrajena valjarna je bila v dveh prostorih, v enem je bila groba, v drugem pa fina proga. Za pogon obeh sta služila dva parna stroja. Kapaciteta takratne valjarne pa je znašala 8.000 do
12.000	ton letno. Takrat so delavci delali' izmenično,, , nekaj časa v martinarni; da so pripravili ingote in nato v valjarni valjali, ker kapaciteta ni bila izkoriščena. Ker ni bilo možno kapacitete valjarne izkoristiti, ni bilo potrebe iste nadalje razširjati in modernizirati. Leta 1942 je bilo sklenjeno, da se obrata martinama in valjarna popolnoma ustavita.
Proti koncu II. svetovne vojne so hoteli Nemci preurediti tovarno v vojno industrijo, kar pa se jim zaradi prehitre kapitulacije ni posrečilo. Stanje tovarne je bilo ob osvoboditvi leta 1945 skrajno neurejeno.
Prvotno malo livarno so razširili lèta 1894 irt ponovno leta 1912. Livarna je izdelovala v glavnem 'proizvode za vzdrževanje okoliških obratov in rudnikov. Izdelovali so tudi dele za Diessel motorje, parne cilindre za lokomotive in napajalnike, katere so izvažali v Graz. Izdelovala pa je tudi jeklarske kokile in valje za svojo livarno odn. valjamo. Odlivali so lahko najtežje odlitke do
6	ton.
Leta 1937 so dvignili srednji del livarne za 3 m in zgradili žer-javno progo s tekočim žerjavom nosilnosti 6 ton (sedaj 40 tonski).
V letu 1938 je bila dograjena cevna livarna. Kapaciteta obeh livarn je znašala Skupaj 5.000 ton letno in je bila do leta 1941 največja livarna v Sloveniji. K livarni je spadala še modelna mizar-na, v kateri so izdelovali modele in šablone.
Leta 1948 je bila k Železarni priključena šamo,tarna. Ustanovil jo je leta 1880 grof Monte Cuccoli. Proizvodu ja šamotarne je bila zelo majhna. Po prvi svetovni vojni je prišla v last Franca Pertinača, ki pa je zašel leta 1924 v konkurz. Šamotarno je kupil nato industrijalec Majdič iz Celja, ki je podjetje elektrificiral in postavil peči, ki še danes obratujejo. Pozneje je podjetje izročil svoji hčerki Kunejevi, ki je bila lastnik podjetja do leta 1946.
■ Do leta 1948 je bila Samotama samostojno podjetje, nato pa je bila priključena Železarni Štore.
NOVA ŽERJAVA NA AGLOMERACIJI
Da bi rešili problem hitrejšega razkladanja železne rude,in s tem zmanjšali stojnine' vagonov, je bilo potrebno povečati mehanizacijo na rudnem dvoru. V ta namen smo naročili v Litostroju dva mostna žerjava, vsak po 10 ton, katera v teh dneh že montirajo na. žerjavni progi.
Pred tem pa je bilo potrebno obnoviti Spodnji ustroj žer javne proge, da bi zagotovili enakomeren tek žerjavov.
Dela na tem so izvajali ključavničarji iz naše mehanične delavnice ter. gradbeno podjetje »Ingrad« iz Celja.
OS
„CVETKE" IZ NAŠIH L0C0V
STOJNINE
Večkrat se pri nas sprašujemo, kje so vzroki za stojnine vagonov pri nas. Res je, da bi bilo za rešitev tega problema mogoče kaj napraviti tudi v notranji organizaciji, vendar predstavlja največji problem to, da prihaja-

OBVESTILO
Obveščamo vse sodelavce Štor-skega železarja, da bo obračunska služba od sedaj izplačevala honorarje za prispevke vsakega 15. v mesecu in ne zadnjega, kot je bilo to do sedaj. Ta ukrep je v zvezi z novim rokom izplačila o-sebnih dohodkov vsakega 15. v mesecu.
Uredništvo
jo včasih kar celi vlaki. V takih primerih z našimi napravami nismo v tanju razložiti tako veliko število vagonov v takšnem roku, kot ga postavlja železnica. Slika prikazuje kompozicijo 30 vagonov železne rude, ki je prispela naenkrat. V tem primeru so vagoni prispeti ob lì. uri dopoldne, vsi bi pa morali biti prazni do
18.	ure.
Drug problem predstavlja iz-praznjevanje vagonov z opeko in premogom. Za te materiale nimamo dovolj skladiščnih prostorov na razpolago tako, da je vodstvo ekspedita večkrat v zelo težavnem položaju, kam razložiti material.
Težave so tudi z glino za šamo-tamo v primeru, da se zgodi da pride tudi po pet vagonov na dan. Gliho je treba namreč prekladati na ozkotirne ladje in šele nato razložiti v skladišče na Samotami.
Prvi kadri Iz industrijske šole v Cinkarni
Pred tremi leti so prvi učenci —delavci iz proizvodnje Sedli v ■klopi ustanovljene tehniške šole v Cinkarni. Te klopi šo bile najprej v sindikalni dvorani, nato pa so se učenci preselili v. lepo urejene prostore izobraževalnega centra Cinkarne. V začetku je bilo precej težav, ki pa so bile ob skupnih naporih predavateljev in slušateljev, kot prizadevnega kadra v izobraževalnemu centru rešeni v skupnem zadovoljstvu. Uspehi slušateljev so bili iz leta v. leto boljši. Dne 2. oktobra letos so bili na tehniški šoti v Cinkarni zaključni izpiti. Po treh letih napornega študija, saj so slušatelji obiskovati pouk po svojem rednem delu v podjetju, so bili uspehi in znanje kandidatov na zaključnem izpitu zadovoljivi. Najbolje so se odrezati v stro-
kovnih predmetih, večje preglavice jim je delal le materinski jezik. To pa ni čudno, saj so nekateri sedli v šolske klopi po 20 in več letih. Že sama povprečna starost slušateljev, ki je znašala 35 let, nam to potrjuje.
Od 20 • absolventov tehniške šole v Cinkarni, ki so se prijavili k zaključnemu izpitu, je 15 opravilo z uspehom, 5 pa jih ima popravni izpit. Med 20 absolventi šo piti tudi 4 iz našega podjetja in to: VENGUST Ivan iz jeklarne, ROZMAN Franc iz elektro-plavža, TRAFELA Franc iz valjarne in KAVKA Franc iz kadrovskega sektorja, ki so vsi z m-spehom končali tehniško šolo y oddelku za metalurgijo. Za njihovo prizadevnost in končano šolanje jim čestitamo.
"■ti /zC'Scj/^Sci'lzl'U^J	/^vVj /—ĆVI /nČN;/rC\'x1 /^\V|	vC|^'v Ni	{~^\	''tó':
OB TEDNU OTROKA
Najnovejše vzgojne metode ža utiša nje najmlajših štorjanov v našem
otroškem vrtcu.
<
V MESECU SEPTEMBRU 1965
A /7
VODOPIVEC Jaka se iskreno zahvaljuje organizaciji Zveze borcev Štore za obisk in pomoč o času njegove bolezni.
GERMEK Marija iz komunalnega oddelka se zahvaljuje sindikalni organizaciji in vodstvu komunalnega oddelka, ker so ji omogočili, brezplačni oddih o našem počitniškem domu na Rabu. Istočasno se zahvaljuje tudi osebju počitniškega doma za ves trud in skrb.
ŽNIDAREC Ana iz komunalnega oddelka se zahvaljuje tov, Sot-lerju, tov. Kreuhu in vsem, ki so ji pomagali ter pokazali veliko razumevanje ob nesreči, ki jo je prizadela.
V
Se enkrat gospodarska reforma in notranje rezerve
Znižanje stroškov proizvodnje, boljše izkoriščanje delovnega časa, povečanje proizvodnosti in rentabilnosti je splošno načelo dobrega gospodarjenja pri nas. Za dosego teh ciljev pa je potrebno mnogo znanstvenega, študijskega dela in proučevanj posameznih faktorjev proizvodnje. Za te raziskave in analize je potrebno ogromno podatkov na podlagi katerih'pridemo do določenih, zaključkov, ki nam pokažejo dejansko sliko stanja opazovanj. Za tako delo so vsekakor potrebni kadri in to strokovno usposobljeni kadri, ki so sposobni uvajati , v podjetju razne nove metode dela in organizacije in ostalih sodelavcev, ki zavestno sodelujejo pri izvajanju le teh. Logično je, da se pri takem uvajanju raznih »novitet«, ki so morda že drugod nekaj ustaljenega, pojavljajo raznj zagovorniki in nasprotniki, če jih smem tako imenovati. Takozvani »nasprotniki«. —- včasih jih'imenujemo tudi dogmatiki, ki vidijo vse v »lepih starih časih« največkrat ne morejo prenesti tako-imenovanih »administrativnih komand«, kar mu pač ne dopušča njegova ozka strokovnost in splošna razgledanost in ki zagovarjajo tako-imenovano mojstrsko vsezhanost.
Pisanju tega članka me je prisilil članek v deveti številki Zelezarja z dne 25. sept. 1965. pod naslovom »Gospodarska reforma in notranje rezerve« v rubriki »Pišejo nam«. Pisec članka trdi ravno nasprotno načelom »Gospodarske reforme«. Mislim, da je bila gospodarska reforma v glavnem obrazložena članom našega kolektiva bodisi preko časopisa oziroma po sestankih, ki so jih organizirali sindikalni odbori in pododbori in osnovne organizacije ZK in si je res ni potrebno po svoje razlagali.
V sklepih, ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina je jasno povedano, da naj podjetja posvečajo večjo skrb k sami organizaciji in posebno še mehanizaciji in avtomatizaciji administracije. Za veliko ročnega dela je potrebno večje število delavcev zaposlenih o administraciji in zaradi tega ne moremo govoriti 6 nekakšnem birokratizmu in s tem trošenju administrativnih ut v neslužbene namene. Z uvajanjem raznih mehano graf škili sredstev se bodo stvari v administraciji vsekakor izboljšale k čemer je naše podjetje že pristopilo pred gospodarsko reformo, vendar to delo zahteva določen čas in pripravo predvsem pa finančna sredstva. Del te priprave je tudi nova nomenklatura materiala, ki točno določa za posamezno vrsto materiala oz. predmet posebno šifro in ker- se lahko na materialni ček dvigne samo ena vrsta materiala oz. predmet povsem logično, da je potrebno za vsako vrsto materiala napisati poseben ček. Zato moramo napisati nov materialni ček za vsako vrsto opeke posebej, sàj se lahko ta razlikuje po kvaliteti, velikosti in obliki, kar je največkrat določeno z formatom. S tern se bodo odpravile napake in razne, težave pri manipulaciji z materialom in s tem resnično znižalo število »delovnih ur, ki jih administracija porabi v neslužbene namene«.	Kurt Kindlhofer
NICI
Novo sprejeti člani kolektiva :
ZORIČ Ladislav iz Dramelj, NK delavec, jeklarna; GOLOB Zvonimir, KV kovinostrugar, mehanična delavnica; TIMPRAN Mihael, — Miloš iz Lokovine pri Dobrni, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; HERČEK Edvard iz Cmereške gorce, KV strojni ključavničar, mehanična, delavnica; GROBELŠEK Silvan iz Virštanja, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica: HLADNIK Jakob iz Trnovca, KV stroini ključavničar, mehanična delavnica; RATAJC Janez iz Stopč pri Grobel-nem, KV stroini ključavničar, mehanična delavnica; MENART Branko iz Strmca pri Vojniku, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; PARADIŽNIK Jožef iz Štor. KV strojni ključavničar, mehanična delavnica: POLIČNIK Viktor iz Vrh pri Teharjah. KV strmrar. obdelovalnica valjev; ZORKO Ivan iz Vizore — Strmec pri Vojniku, KV stnisrar obdelovalnica valiev; IKOVTC Marko iz Štor. KV. struffar, obdelovalnica valiev: MOČNIK Stanislav iz Goričice pri Šentiuriu, KV stroini klinča vničar. obdelovalnica valiev: VRARTČ Peter iz Nove vasi.
KV R+iriihi ključavničar, valiarna; GRADIČ LennoUI iz Kostrivnice, TT-V 'stroini kliučavničar. energet-ski obrat: SEME Frančišek iz Štor. KV stroini kliučavničar. unrava osnovni-h sredstev 7— skladišne: PINTAR Mariah iz. Slivnice. KV stroini kliučavničar. obdelovalnica valiev: PUŠNIK Mihael iz Gorice pri Slivnici, NK delavec,' livarna sive litine; ANŽLOVAR Marjan iz Hrastovca pri Poljčanah, KV strugar, mehanična delavnica; MASTNAK Franc iz Trnovca, KV 1 strojni ključavničar, mehanična delavnica; ŠTOR Stanislav iz Laške vasi pri Štorah, KV premikaš, promet; CENTRIH Milan iz Kompol, KV obratni električar, elèktroobrat; DIACCI Ciril iz G ovc pri Laškem, KV obratni električar, energetski obrat; TOVORNIK Stanislav iz Botrič-nice pri Šentjurju, KV livar, livarna sive litine; KOMPOLSEK Karl iz Pečovja, KV električar, elektroobrat; VODUŠEK Alojz iz Polžanske gorce pri Šmarju, NK delavec, livarna valjev; HROVAT Leopold iz Vodruža, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; PRATNEMER Milan iz Celja, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; BAJEC Franjo iz.Celja, strojni ključavničar, mehanična delavnica;' OPREŠNIK Alojz iz Tratne pri Grobelnem, KV Strojni ključavničar, mehanična delavnica: KRIŽNIK Jožef iz Podloga pri Planini, NK delavec, promet;-VIDIC Martin iz- Lažiš pri Dobju, NK delavec, jeklarna; LESJAK Ivan iz Presečnega pri Planini, NK delavec, jeklarna ; GAJŠEK Adolf iz Kompol, KV žerjavovodja, jeklarna; NOVAK Janez iz Brez pri Laškem, NK delavec, valjarna; OJSTERŠEK Ivan iz Laške vasi pri Štorah, NK delavec, valjarna; ČAKŠ Jožef iz Grobelc pri Slivnici, NK delavec, valjarna; KMETEC Rajko iz Zg. Poljčan, KV strugar, valjarna; VRHOVŠEK Ivan iz Zibike pri Pristavi, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica.
Odšli iz podjetja:
DOBEŠ Jožefa, servirka v Počitniškem domu na Svetini, odšla zaradi ukinitve delovnega mesta; FHJIS Rudolf, star 55 let, v tem, podjetju zaposlen 29 let, kurjač sušilne peči v livarni sive litine, je bil redno upokojen; MAJO-RANC Ivan, ročni oblikovalec v samotami, umrl; LOVRENCÄK Jakob, pomočnik kaluparja v livarni valjev, umrl; FLIS Dragotin, pripravnik v pripravi proizvodnje, odšel sporazumno s podjetjem; ZUKA Namon, pomožni delavec v jeklarni, odšel v JLA; MEŽNAREC Marjan, strojni ključavničar KV, v mehanični delavnici. odšel v poskusni dobi; PLAV-CAK Štefan, izlagalec opeke v šamotarni, odšel.v JLA; KRAJNC Franc, formar livar v livarni sive litine, odšel sporazumno s podjetjem ; PEČOVNIK Alojz, fizikalni laborant v metalurškem laboratoriju,— razvojni oddelek, odšel v JLA; GORŠEK Martin, inž. ' fizike, pripravnik v razvojnem oddelku, odšel v JLA'; SELIČ Anton, pomožni delavec v jeklarni, odšel v JLA; MARZIDOVŠEK Jožef, strugar v obdelovalnici valjev, odšel v JLA; GOLOB Karl, KV strugar jv* mehanični delavnici, odšel v JLA; HORVAT Ivan, strojni ključavničar v mehanični delavnici, odšel sporazumno s podjetjem; KRAGELJ Jožef, KV strojni ključavničar v mehanični delavnici, odšel v šolo; POLOVIC v Tomo, star 57 let, v tem podjetju zaposlen 19 let, v obratu valjarna kot dvigalec grobe proge, je bil redno upokojen; SIVKA Drago, KV strugar v mehanični delavnici, odšel v JLA; PEČNIK Franc, KV skoblar v mehanični delavnici, odšel v JLA; GRAJŽL Ivan, KV strugar v mehanični delavnici, odšel v JLA; HRIBERNIK Olga, pripravnica, odšla po izteku delovne pogodbe; ŽAGAR Anton, pomočnik formarfa v livarni sive litine, odšel v JLA; GROBIN Venčeslav, premikač na Drometu, odšel v JLA; POTOČNIK Albin, referent - za nemetale v komercialnem sektorju, odšel v JLA; VREČER Cvetko, tehnik konstrukter v pripravi proizvodnje, odšel v JLA; VRABIČ Janez, dežurni ključavničar v valjarni, odšel v JLA; CVIRN Jožef, elektromehanik v elektro obratu, je bil izključen iz podjetja zaradi neopravičenih izostankov; SALOBIR Marta, knjigovodja v finančnem sektorju, je bila izključena iz podjetja zaradi neopravičenih izostankov; KRIŽNIK Ignac, star 56 let, v tem podjetju zaposlen preko 52 let, v obratu jeklarni kot ognjestalni zidar, je bil starostno upokojen; JERAM Ana, delavka v komunalnem oddelku, je odšla po izteku pogodbe; OJSTERŠEK Angela, delavka v komunalnem oddelku, od-. šla po izteku delovne pogodbe.
Poročili so se :
ZORKO Karl iz jeklarne; LUBEJ Franc iz livarne; ULAGA Janko iz obdelovalnice valjev in NAPRET Marjan iz laboratorija. Čestitamo! ,
Naraščaj v družini so dobili :
ŠEŠKO Karl iz elektroplavža; ŠUME J Stanko iz obdelovalnice
valjev; MULEJ Jernej iz šamo-tarne; GUČEK Martin iz livarne; KOLAR Franc iz avtooddelka in TRŽA.N Jože iz valjarne. Čestitamo!
Izostanki v mesecu avgustu 1965
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2,451 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 6.767, zaradi izredno plačanega dopusta 133, zaradi opravičenih izostankov 68, zaradi neopravičenih izostankov 73 in zaradi ostalih izostankov 745 delovnih dni, skupaj 10.237 delovnih dni.
NEZGODE
Elektroplavž:
TAJNIkaR Janez. Pregledoval je zaloge rude v bunkerjih. Z lestve je stopil na podest, kjer mu je spodrsnilo na kosih rude, ki je bila tam raztresena. Pri tem spodrsljaju si je poškodoval levo nogo v kolenu.
Valjarna:
GOLOB Jakob. Pri prekladanju ploščatega železa z voza na stolice za rezanje, se je na ostri konici vre,zal na kazalec leve roke.
ŽERJAV Matija. Pri nakladanju zlomnine z žerjava v prekucnik ga je veriga stisnila za srednji prst leve roke.
KROBAT Martin. Pri navijanju valjanih palic na navijalni napravi ga je zadnji konec palice udaril po levi nogi pod kolenom, ker je stal preblizu oziroma na nepravem mestu pri napravi.
GODEC Stanko. Pri dviganju ingota se je dvižni kavelj zataknil ob nastavno ploščo, pri tem mu je potegnilo kavelj med valje, prosti konec pa ga je udaril v ramo, da je padel po tleh. Poškodovalo mu je levo ramo.
GOLOB Stanko. Med valjanjem ingotov mu je priletel drobec škaje v desno oko.
DROBNE Stanko. Vtikal je palico v navijalno napravo, medtem ga je pa druga palica opekla po nogi, ker je bil obut v sandale. Preobul se je predčasno, da bi lahko ob koncu dela šel takoj domov. To se. mu je maščevalo, ker ga sandali pač ne morejo ustrezno zaščititi pri delu.
BOBNIČ Jože. Pri vtikanju valjane palice v I. ogrodje fine proge, ga je zakrivljeni konec palice opekel v zapestju desne roke, ker ni nosil zaščitnih rokavic.
Livarna sive litine:
MARZEK Franc. Ko je nastavil sod na rampo, ga je hotel obrniti. Pri tem pa je odrinil ploščo, po kateri je sod spravil na rampo. Plošča mu je padla na levo nogo in mu jo poškodovala pod kolenom.
VOGA Edi. Vodil je dviganje rekuperatorskih elementov. Med dajanjem znakov žerjavovodji je stal na neprimernem mestu tako, da mu je element pritisnil desno nogo ob ograjo.
ŠKOFLEK Albin. Med vlivanjem z ročno ponovco mn je tekoče železo brizgnilo za čevelj ter ga opeklo po stopalu leve noge.
Obdelovalnica valjev:
GAJŠEK Stane. Šel je skozi delavnico mimo zloženih valjev. Ker ni dovolj pazil je z nogo zadel ob oster rob na .čepu valja ter si poškodoval levo nogo v gležnju.
Ekspedit:
BEyC Franc. Pri prenašanju paličnega železa v vagon mu je spodrsnilo na deski, da je padel. Pri tem si je poškodoval palec na desni roki.
Ostalo:
SOREC Ivanka. Pri izstopu iz pisarne v Samcu je nerodno stopila ter si izvila desno nogo v gležnju.
Katalog prevoda naučno-teh-niČkih članaka, spisa i radova 1954 do 1963. Izd. Bgd. 1963.
Wydawnictwa Nauko wo; Tech-niczme. Warszawa 1964, katalog 1949-64.
XXXII Congres international de fonderie 1965 Warszawa.
Referati sa I. jugoslavenskog simpozija o defektoskopiji materijala. Opatija. Izd. UJŽ. I, Ia, 1965.
Referati sa I. jugoslovenskog simpozija o defektoskopiji mate-rajala. Oopatija. Izd. UJŽ. II, II a 1965.
Referati sa I. jugoslovenskog simpozija o defektoskopiji mate-raiala. Opatija. Izd. UJŽ.
Englisch Karl: Poršnevjekoljca. Tom I. Prevod s nemeckogo. »Mašgiz« Moskva 1962.
Z žalostjo sporočamo vest, da je smrt vse prerano iztrgala iz naših vrst sodelavca
Planko Blaža
delavci iz valjarne Ohranili bomo njegov spomin!
Kolektiv železarne Štore
Novoe v proizvodnji stali v SŠA. Izd. »Metallurgia« 1965.;
Kovši dl j a židkogo metalla. Moskva 1964.
Opoki litejnie svrtnie čugunie. Moskva 1964.
Neprerivnji kontrolj temperaturi židko j stali. Kiev 1965.
Wik. Č.: Obrabotke metallov šnatija struški. »Mir« 1965.
Voijinski A. Ja, Konstruiranje čugunjih detalèii ih tehnologič-nost, 1964.
Z žalostjo sporočamo vest, da je v 64. letu starosti umrl
Leopold Ocvirk
upokojenec
Pokojnik je bil domala vsa leta po osvoboditvi zaposlen v našem podjetju kot kovač v valjarni, od leta 1959 pa upokojen.
Na njegovi zadnji poti smo ga spremili v sredo 6. oktobra na pokopališču v Šentjurju. Svojcem naše iskreno sožalje.
Naj v miru počiva, ohranili bomo njegov spomin. Kolektiv Železarne Štore
6. — 7. 11. 1965 »ČE PRIDE MAČEK« — češki barvni film.
13. — 14.11. 1965 »NENAPOVEDAN SESTANEK« — angleški film. 20. — 21. 11. 1965 »RAZKOŠJE V TRAVI« — ameriški barvni film. 27. — 29. 11. 1965 »VOHUN NA POVELJE« — amer. barv. CS film.