pogM I .•..■j"--'--11 danes vsem naročnikom brezplačno na dom ZKB 0 1908- Railiilujemo se. www.zKb.it Primorski ■v Cas je zdaj glavni nasprotnik Rado Gruden Na Hrvaškem z velikim optimizmom gledajo na približevanje Evropski uniji in računajo, da bodo pogajanja sklenili že v prvi polovici prihodnjega leta, članica pa naj bi Hrvaška postala leta 2013. Ali je optimizem upravičen, bo znano že prihodnji mesec, ko naj bi Zagreb na pristopni konferenci zaprl še nekatera pogajalska poglavja in dejansko prišel povsem blizu konca svoje poti. Glavni razlog za hrvaški optimizem je morda v tem, da je v poglavju o institucijah že jasno opredeljeno, da bo Hrvaška imela 12 evropskih poslancev, enega komisarja in da bo hrvaščina eden od uradnih jezikov EU. Pri tem Zagreba ne skrbi preveč, da v Bruslju nikakor nočejo bolj natančno opredeliti datuma za podpis pristopne pogodbe. Tega datuma ne bo v poročilu o napredku kandidatke, ki ga bodo sprejeli v torek, kot ga ne bodo sprejeli na decembrski pristopni konferenci. Jasno je, da bo Hrvaška prav gotovo prva nova članica EU. Ali se bo to zgodilo že leta 2013, pa je še naprej vprašljivo. Glavni nasprotnik je čas. Kljub stalnemu ponavljanju v Zagrebu, da bodo vsa poglavja zaprli v prvi polovici prihodnjega leta, to ni tako zanesljivo. Prav na koncu Hrvaško namreč čakajo še zelo težka pogajanja o poglavju o konkurenci, kamor sodi pereč problem preoblikovanja ladjedelnic, ter poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah. Kako hitro bo lahko zaprla ta poglavja, je odvisno predvsem od nje same. Od tega pa je odvisen tudi datum podpisa pristopne pogodbe, predvsem pa datum dejanskega vstopa v EU, do katerega bo prišlo šele po ratifikaciji pristopne pogodbe v vseh 27 članicah. MARINI GH dnevnik SOBOTA, 6. NOVEMBRA 2010 Št. 263 (19.970) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Za Berlusconija se je uresničila ena od točk novega programa Vlada sprejela sveženj ukrepov na področju varnosti Možnost izgona državljanov EU in prostitutk - Napolitano o stanju v Italiji TRST - Sociolog Khaled Fouad Allam v gledališču Miela Krajevna in državna politika padli na raven nizkega povprečja TRST - V gledališču Miela se je predvčerajšnjim, v okviru projekta Spaesati, ki je letos posvečen tematiki preseljevanj, odvijalo srečanje z naslovom »Trieste chi sei?,« (Trst, kdo si?) na katerem sta novinarja Ales- sandro Mezzena Lona in Sandor Tence postavljala vprašanja sociologu alžirskega rodu, Khaledu Fouadu Allamu, ki že vrsto let živi in dela v Trstu. Uvodoma je z njim na odru beseda stekla o politiki. Allam pravi, da je slednja, tako v Trstu kot na državni in evropski ravni, zelo povprečna: »smo nekaj svetlobnih let oddaljeni od tega kar so po vojni obravnavali De Gasperi, De Gaulle in drugi.« Na 8. strani RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela sveženj ukrepov na področju varnosti, ki bo omogočal tudi izgon državljanov Evropske unije, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje, in tujih uličnih prostitutk. Za premiera Silvia Berlusconija so uresničili eno od točk vladnega programa, čeprav kritik ne manjka. Napeto ostaja tudi v vladajoči desni sredini, kjer je vodja Severne lige Umberto Bossi poskusil posredovati med Berlusconijem in predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem, predsednik republike Giorgio Napolitano pa je izrazil zaskrbljenost nad politično in institucionalno negotovostjo v državi. Na 6. strani V Trstu predstavili Jadranski koledar Na 7. strani Žekš: Za koroške Slovence je pristojna Avstrija Na 2. strani V načrtu potniški vlak Videm-Celovec Na 4. strani Dietetičarka ista, jedilnik različen Na 14. strani Orientacijski tek že sedmič povezal Gorici Na 15. strani Ajdovski Pipistrel bo priletel v Gorico Na 16. strani MAXI ★★★★★★★★★★ Discount OB ^HPÜJ^J VEDNO M® - 1i3].0j0j o^M] ¿XI ®® §©! ¿/(ffífrfUfxTff/ SA/a/wa/tf ám& doma/ (§»£»0 EEB V , , ...^ov ja! Nou urnik; ponedeljek, torek, sreda, petek 9.0G - 15.30 celrtek 9.00 - 1 7.00 sobota zaprto b&ijutt&c - fist Iti. 04O ¿28092 Prva oskrbovana stanovanja na Krasu. Priložnost za vse, ki jim je kalu&rtit bivanja, varnost in individualnost na prvem mestu. Mirna lokacija, tonin* lega, narava in vse, kar potrebujete, bo blizu. V soseski bo vedno živahno. Vabile bodo številne športne aktivnoiii krožki, delavnice in dogodki. Vseljivo: marca 2011 Velikost: od 35 do 72 m2 Cena z ddv: od 67.000 do 154.000 € RES JE! Resje bo dom, ki ga ne boste hoteli zapustiti. GANT- II G.N.H. VTOOLRICH J-:'JM S KK.HJL nn^i Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 6. novembra 2010 ALPE-JADRAN / AVSTRIJA - SLOVENIJA - Manjšinska politika Žekš: Probleme koroških Slovencev mora reševati Republika Avstrija Na predavanju v Tinjah v ospredju tudi težave s tednikom Novice CELOVEC - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v Katoliškem domu prosvete v Tinjah odprl niz štirih predavanj na temo Kooperacija namesto konfrontacije - Kako rešiti koroško vprašanje? in ob tem pojasnil gledanje slovenske politike oz. države na (še vedno) odprta vprašanja slovenske manjšine na Koroškem. Pri tem je Žekš posebej izpostavil, da slovenska vlada pričakuje, da jih bo Republika Avstrija, s katero so odnosi »zelo dobri«, tudi rešila. Glede v naslovu predavanja zastavljene dileme, pa je slovenski minister dejal, da Slovenija ni pravi naslovnik, temveč je to Avstrija. »Mi lahko pomagamo le tako, da nam vi poveste, kakšna naj bo rešitev, mi pa potem to povemo Avstriji,« je številnim navzočim predstavnikom organizacij in ustanov slovenske manjšine razložil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem v zvezi je Žekš še dejal, da Slovenija od Avstrije pričakuje, da končno vzpostavi mehanizme, ki bodo manjšini omogočili normalno delovanje in tudi razvoj. »Predvsem pa bi od avstrijske države pričakovali, da spoštuje pravne norme, ki jih je sama sprejela in so temeljnega pomena za uresničitev manjšinskih pravic.« Nelogično - tako Žekš - je tudi, da večino sredstev za delovanje manjšinskih ustanov še vedno prispeva Slovenija, saj so koroški Slovenci državljani Avstrije in tam plačujejo tudi davke. Žekš pa je tudi poudaril, da bodo »domače naloge« morale opraviti tudi manjšinske organizacije same. Član slovenske vlade je pri tem spomnil na večji stik s terenom, na neracionalno podvajanje posameznih dejavnosti in na premislek o projektih, ki že nekaj časa ne dajejo pravilnih rezultatov. Kot primer je navedel leta 2003 ustanovljen skupni tednik koroških Slovencev Novice, pri katerem se lastnika, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), ne uspeta dogovoriti. »Slovenija se sicer ne bo vtikala v poslovanje, samo ob koncu leta bomo zaustavili denar, če ne bo rešitve,« je bil zelo jasen slovenski minister. V razpravi, ki je sledila njegovemu referatu, pa je Žekš še pojasnil, da je analiza, ki jo je opravila strokovnjakinja za medijsko področje, pokazala, da je delovanje Novic finančno bistveno predrago in vsebinsko bistveno preslabo. Opozoril je še, da se komisija, ki so jo lani sestavili predstavniki urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter NSKS in ZSO in ki naj bi pregledala poslovanje in uspešnost Novic, ne sestaja več. »Če do konca leta ne bo dogovora o novi ureditvi tednika, ki levji delež sub- Minister Boštjan Žekš z moderatorjem zgodovinarjem in šolnikom Teodorjem Domejem (desno) in Martinom Pandlom, referentom za izobraževanje tinjskega doma i. lukan vencij prejema iz Slovenije, bomo poiska- li drugega, ki bo izdajal ustrezen medij,« je še pristavil Žekš. Glavni urednik Novic Silvo Kumer je v pogovoru z navzočimi zastopniki medijev pojasnil, da novinarji vsekakor prispevajo k ureditvi razmer, da pa je časopis slej ko prej žrtev oblastniškega boja med obema političnima organizacijama NSKS IN ZSO. Študija, ki jo je omenil minister, je iz leta 2008, Novice pa poslujejo že pet let pozitivno, a morajo še vedno odplačevati dolgove, ki so bili nakopičeni v začetni fazi tednika. Medtem so Novice presegle skupno število naročnikov, ki sta jih pred ukinitvijo in združitvijo imela oba predhodna časopisa, Naš tednik (NSKS) in Slovenski vestnik (ZSO). ZSO pa je Kumer očital, da že od ustanovitve Novic leta 2003 preprečuje podpis uredniškega statuta. Niz predavanj na tematiko Perspektive: Kooperacija namesto konfrontacije so v katoliškem domu prosvete v Tinjah pripravili ob letošnji 55. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe. Vsebinsko sta ga zasnovala Gerhard Hafner z Inštituta za mednarodno pravo na dunajski univerzi in izobraževalni referent tinjskega doma Martin Pan-del. Naslednje predavanje bo že v četrtek, ko bo Fabian Prilasnig predstavil raziskavo na temo Avtohtone manjšine -Vpliv politike na kulturo koroških Slovencev v primerjavi s koroškimi Slovenci. Ivan Lukan TV KOPER - Ob 18. uri Danes v oddaji Brez meje o NŠK KOPER - Narodna in študijska knjižnica sodi med osrednje ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj ni le hram slovenske tiskane besede temveč tudi zakladnica bogate arhivske in muzejske zbirke o Slovencih v Italiji. Ustanovljena je bila leta 1947 na temeljih, ki segajo v drugo polovico 19. stoletja. Poleg Odseka za zgodovino pod njenim okriljem deluje tudi knjižnica Damirja Feigla v Gorici. Če vas zanima, kdo vse se potika med knjižnimi policami, katere skrivnosti hranijo v zgodovinskem oddelku in kakšne spremembe se obetajo knjižnici v prihodnje, si oglejte današnjo oddajo Brez meje, ki se bo začela ob 18. uri na TV Koper Capodi-stria. BRUSELJ - Širitev Evropske unije Hrvaška računa na konec pogajanj z EU do sredine prihodnjega leta BRUSELJ - Hrvaška z optimizmom računa na to, da bo pristopna pogajanja z Evropsko unijo končala v prvi polovici prihodnjega leta, je včeraj v Bruslju povedal vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak po pristopni konferenci, na kateri je slovenska soseda začasno zaprla tri pogajalska poglavja. O drugih datumih pa ni želel ugibati, češ da veliko stvari ni odvisnih od Hrvaške, zato je bolje čim bolje nadzorovati tisto, kar lahko, in se ne obremenjevati s tistim, česar ne moreš. Hrvaška se tako po Drobnjakovih besedah ne obremenjuje z datumi za podpis pristopne pogodbe ali vstop v unijo, ki jih Evropska komisija v torek predvidoma ne bo vključila v poročilo o napredku države na poti v unijo, saj ve, da bodo opredeljeni v zelo pozni fazi pogajanj. Ob tem je Drobnjak sicer včeraj ocenil, da je vstop v unijo v letu 2013 absolutno realističen. Na vprašanje, kako komentira ne preveč pozitiven ton predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je po nedavnem srečanju s hrvaško premierko Jadranko Kosor dejal, da bi lahko Hrvaška končala pogajanja v prihodnjem letu, je Drobnjak odgovoril, da tega sestanka ne bi komentiral, a da lahko komentira včerajšnjo konferenco, ki se je končala v res pozitivnem tonu. Hrvaška je včeraj v Bruslju začasno zaprla tri poglavja v pogajanjih z unijo: poglavje o prostem pretoku kapitala, pri katerem je imela pridržke Slovenija, poglavje o prometu in poglavje o institucijah. Tako je doslej zaprla 25 od 35 poglavij, pri čemer se o dveh, poglavju o institucijah in poglavju razno, ne pogaja. Vsebina teh poglavij, še posebej poglavja o institucijah, po Drobnjakovih besedah potrjuje, da je Hrvaška na samem koncu pogajalskega procesa. V poglavju o institucijah je opredeljeno, da bo hrvaščina uradni jezik unije, da Hrvaška dobi 12 evropskih poslancev, enega komisarja in sedem glasov v Svetu pri glasovanju s kvalificirano večino (Slovenija ima na primer štiri glasove). "Poglavja te vrste ne zapreš, če nisi res blizu ciljne črte. To sta poudarila tudi Evropska komisija in belgijsko predsedstvo," je še dejal šef hrvaških pogajalcev in dodal, da ima tako zaprtje tega poglavja zanje posebno simbolično vrednost. Drobnjak je še poudaril, da z optimizmom pričakujejo naslednjo pristopno konferenco, ki bo 22. decembra. Hrvaška je po njegovih besedah že opravila vso domačo nalogo pri treh poglavjih, ki so sedaj v postopku na strani unije. To so poglavja pravica, svoboda in varnost, okolje ter skupna zunanja, varnostna in obrambna politika. Komentiral je tudi pogovore v Evropski uniji o spremembi Lizbonske pogodbe, ki bi lahko morda bile vključene tudi v hrvaško pristopno pogodbo. Drobnjak je dejal, da ga te povezave ne skrbijo, a da jih spremljajo z velikim interesom. Vsakršna ugibanja o zamudah Hrvaške zaradi tega pa je zavrnil kot hipoteze in špekulacije. Zavrnil je tudi možnost popristopnega mehanizma za spremljanje uresničevanja reform v okviru poglavja o pravosodju po vzoru Romunije in Bolgarije, češ da ni nobene potrebe po tem, saj je v primeru Hrvaške že predpristopni mehanizem spremljanja dober in natančen. S tem se po njegovih besedah strinja tudi večina držav članic unije. (STA) SEŽANA - Sodelovanje občine in Kraškega zidarja Postavili temeljni kamen za nov vrtec Sedanje kapacitete so premajhne, da bi lahko zagotovili varstvo za vse otroke, ki ga potrebujejo SEŽANA - Sežana, ki šteje več kot 5 tisoč prebivalcev, v občini pa jih je več kot 13 tisoč, bo čez leto dni bogatejša za nov vrtec, za katerega sta sežanski župan Davorin Terčon in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje včeraj postavila temeljni kamen. Nov vrtec, ki bo povezan z objektom obstoječih jasli, bo zagotavljal deset dodatnih oddelkov, namenjenih otrokom prvega (od enega do treh let) in drugega (od treh do šestih let) starostnega obdobja. Uredili bodo tudi garderobe, sanitarije, pisarne, stopnice z dvigalom, pralnico, servisne prostore in centralno kuhinjo, ki bo zagotavljala približno 430 glavnih obrokov. Vsaka od igralnic bo imela zunanjo pokrito teraso. Kraški zidar bo kot imetnik stavbne pravice, s katerim je pogodba sklenjena za dobo 14 let, vložil blizu 5 milijonov evrov, končna vrednost pa bo znašala blizu 7,4 milijona evrov. Številne prisotne, ki so jih s kulturnim programom obdarili malčki sežanskega vrtca, je pozdravila ravnateljica vrtca Radica Slavkovič. »Vrtec Sežana je odprl svoja vrata v 50. letih prejšnjega stoletja Sežanski župan Davorin Terčon (desno) in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje pri polaganju temeljnega kamna o.k. in v teh letih pisal bogato zgodovino in številne zgodbe. Predšolska vzgoja v vrtcu je največja naložba v otrokov razvoj. Veselimo se, da bomo v naslednjem šolskem letu v novem vrtcu nudili priložnost učenja in varstva vsem otrokom, ki doslej niso mogli biti vključeni v vrtec,« je poudarila Slavkovičeva. Potek priprav na izgradnjo vrtca pa je orisal župan Terčon. »V Sežani beležimo visoko stopnjo rasti prebivalstva in tudi natalitete. Umestitev vrtca je bila zahtevna naloga. Toda odločili smo se za to lokacijo v neposredni bližini sedanjih jasli v skladu z usmeritvami ministrstva, da ima mesto več enot vrtca, in zaradi pro- metne ureditve. Za lajšanje problemov tistih staršev, ki žal niso mogli zaupati svojih otrok v vrtec zaradi prostorske stiske, smo se odločili za sofinansiranje po 100 evrov na otroka. Sprejeli smo ureditveni načrt, reševali lastninske probleme ter oddali stanovanjsko pravico Kraškemu zidarju, pridobili gradbeno dovoljenje in danes postavljamo temeljni kamen,« je poudaril Terčon. Kljub temu, da so v sežanski občini odprli tri dodatne oddelke (dva v Duto-vljah in enega v Lokvi), vseh otrok niso mogli sprejeti in zato se je že na začetku šol. leta 2009/10 pokazala potreba po izgradnji novih prostorov. V sežanski vrtec je v 47 oddelkov od Komna do Materije sedaj vključenih 829 otrok (15 oddelkov prvega starostnega razreda in 32 oddelkov drugega starostnega obdobja). Do nujno potrebnih dodatnih kapacitet naj bi prišli v roku enega leta in tako naj bi z novim šolskim letom v septembru v nov vrtec zakorakali vsi malčki. Olga Knez Mafija, med 92 aretiranimi tudi gostinec v Červinjanu VIDEM - Policija je včeraj izvedla val aretacij v raznih italijanskih deželah, tožilstvo iz Barija je izdalo 92 pripornih nalogov v okviru preiskave o mafijski skupini iz apu-lijskega glavnega mesta. Med aretiranimi je tudi 40-letni Vittorio Maiorano, ki ima stalno bivališče v kraju Gravina in Pu-glia (Bari), a od lani stanuje z družino v Červinjanu. Skupaj s partnerko upravlja gostilno Da Sgit. Policisti so mu včeraj ob 3. uri ponoči nataknili lisice na njegovem domu. Odvedli so ga v videmski zapor. Župan Červinjana Piero Paviotti je bil včeraj nad dogodkom začuden. Med preiskavo je policija v Apuliji in drugih deželah zasegla 40 kilogramov mamil in razno orožje, vključno z dvema avtomatskima puškama kalašnikov. Še štirje za zapahi VIDEM - Preiskava videmskih karabi-njerjev, ki je 19. oktobra privedla do več kot sto aretacij zaradi trgovine s hašišem, je obrodila nove sadove. Karabinjerji so po nalogu sodnika iz Trsta prijeli še štiri maroške državljane, stare od 26 do 43 let. Stalno bivališče imajo v furlanskem kraju Buia, Vidmu, Enni na Siciliji in Sa-luzzu pri Cuneu, vsi pa so doma iz Ca-sablance. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 6. novembra 2010 3 ŠPETER - Drugi večer v okviru Beneških kulturnih dnevov V Furlaniji kar veliko slovenskih toponimov Predavala sta raziskovalec Maurizio Puntin in urednik in zgodovinar Giorgio Banchig ŠPETER - Slovenski toponimi v Furlaniji in pokristjanjevanje Slovencev med Furlanijo in Slovenijo sta bili glavni temi letošnjega drugega večera v okviru Beneških kulturnih dnevov, ki jih že tretjič prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm. V špetrski občinski dvorani sta v četrtek predavala furlanski raziskovalec slovenske, nemške in furlanske toponomastike v naši deželi Maurizo Puntin ter beneški zgodovinar in urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig. Puntin je tudi tokrat številnim poslušalcem podal številne primere imen furlanskih vasi slovanskega oziroma slovenskega izvora, kar neizpodbitno priča o njihovi prisotnosti v teh krajih že v srednjem veku. V različnih furlanskih narečjih pa je prav tako precej besed slovenskega izvora, kot so na primer češpa, kolač, koš in druge. Virov o naselitvi Slovanov v te kraje sicer ni veliko, a vseeno se najdejo zapisi, v katerih se govori o »Sclavorum provinci«, o njihovem prodoru v Istro, o njihovih bitkah z Bavarci in drugih bojih ter o njihovi povezavi z Avari. Slovani so na ta ozemlja na splošno vdirali brez večjih težav. Marsikatero je bilo skoraj v celoti še nenaseljeno oziroma pusto (od tod so se ohranila imena kot Pusta na Madžarskem, Val Pusteria, v furlanščini pa obstaja tudi beseda pu-stota). Drugod pa se je začelo sožitje med staroselci romanskega izvora in Slovani, ki so od njih prevzeli tudi nekatera imena krajev in rek. Zanimivo je, da so ozemlje današnje Slovenije okoliški prebivalci že v začetku 8. stoletja imeli za domovino Slovanov. Banchig pa je spregovoril o pokristjanjevanju Slovencev, ki so prebivali v obmejnem pasu med Furlanijo in Slovenijo ter se navezal predvsem na cerkve, ki so bile poimenovane po sv. Petru, saj je bil ta svetnik marsikje omenjen v povezavi s Slovani: sam Špeter je bil dolgo časa znan kot Špeter Slovenov, v Furla-niji sta bili na primer špetrska cerkev in tista v Fojdi posvečeni sv. Petru Slovenov, »Sanctus Petrus Sclavorum« pa je omenjen tudi v papeževem dopisu iz leta 1192. Banchig je opisal tudi različne načine pokristjanjevanja frankovskih in irskih misijonarjev. Slednji so upoštevali tudi poganske navade in so novo vero širili postopoma. Namesto poganskih bogov in slovanskega Peruna se je postopoma uveljavilo čaščenje sv. Petra, kateremu v čast so tudi v Beneški Sloveniji prižigali kresove. T.G. Tokrat sta predavala furlanski raziskovalec slovenske, nemške in furlanske toponomastike v naši deželi Maurizo Puntin (levo) ter beneški zgodovinar in urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig nm LESE - Danes in jutri Senjam beneške piesmi LESE - Praznik slovenske pesmi, mladine in domačih slovenskih narečij: to bo letos Senjam beneške piesmi, ki ga že 29. leto prireja KD Rečan na Lesah. Danes (začetek ob 20.30) in jutri bodo predstavili dvanajst novih pesmi, ki so jih uglasbili avtorji iz Benečije in bližnje okolice, igralo bo devet ben-dov. Na festivalu beneške pesmi pa bodo danes predstavili tudi novo zgoščenko skupine BK Evolution Jablen. Jutri se bo vse skupaj začelo ob 16.30, ko bodo ponovno na sporedu vse pesmi, izmed katerih bodo tudi izbrali zmagovalko prireditve. Ob tem velja še posebej omeniti, da bo jutri kot gost nastopila tudi skupina Kraški ovčarji. Skupno se bo na odru telovadnice na Lesah ta konec tedna zvrstilo več kot šestdeset ustvarjalcev, kar za majhno beneško skupnost ni malo. UKVE - Zasedanje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij Glavna pozornost je bila tokrat namenjena celoviti obravnavi položaja v Kanalski dolini UKVE - V sredo je Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO) zasedal v Kanalski dolini, na novem sedežu SKS Planika v Ukvah. Delegacijo so sestavljali deželni predsednik Drago Štoka, pokrajinska predsednika za Tržaško in Videmsko Igor Švab ter Giorgio Banchig in odborniki Rudi Bar-taloth, Matjaž Rustja in Julijan Čavdek. V Žabnicah in Ukvah so se predstavniki SSO na pokopališču poklonili nekaterim zaslužnim domačinom, ki imajo velike zasluge za ohranjanje slovenske narodne zavesti in jezika v dolinah pod Mangartom in Montažem ter položila vence, kjer počivajo Lojze Dolhar, Franc Sivec, Salvatore Veno-si, Zorko Harej, Neža Tributsch in Jakob Kandut. Sledilo je srečanje z županom Aleksandrom Omanom v Noborjetu. Štoka se je županu Omanu zahvalil za prizadevanja pri dodelitvi prostorov bivše mlekarne Slovenskemu kulturnemu središču Planika, da lahko deluje v bistveno boljših pogojih. Govor je bil tudi o zaščitni zakonodaji, pri čemer je treba upoštevati, da je področje Kanalske doline štirijezično, saj so poleg Slovencev, pri- Največja pozornost je bila posvečena stanju v Kanalski dolini sotni tudi Nemci in Furlani. Po mnenju župana Omana je prav zaradi te različnosti zelo pomemben doprinos šole, kjer je temeljnega pomena pouk slovenščine. Glede upravljanja teritorija in reformi gorskih skupnosti sta bila Oman in enotnega mnenja, da je ustanova gorske skupnosti življenjskega pomena tudi za razvoj narodnih skupnosti. Na zasedanju Izvršnega odbora SSO DEŽELA - V vrstah Ljudstva svobode dogovor o programskih smernicah zdravstvene politike Tondo zadovoljen z dogovorom Goriški svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin je že napovedal resolucijo proti napovedanemu zaprtju goriške porodnišnice VIDEM - Ljudstvo svobode v Fur-laniji-Julijski krajini je po Tondovih besedah na včerajšnjem srečanju s predstavniki stranke iz različnih območij FJK in deželnim odbornikom za zdravje Vladimirjem Kosicem našlo skupni jezik v zvezi s programskimi smernicami na zdravstvenem področju v deželi za leto 2011. Dogovor predvideva izenačenje finančnih virov med širšimi območji v roku desetih let, združitev nekaterih storitev, enega samega primarija za bolnišnici v Latisani in Palmanovi, medtem ko bo Gorica imela do leta 2012 status posebne opazovanke. Tondo je tudi izrazil prepričanje, da se bodo s tem dogovorom strinjali tudi v zavezniških taborih UDC in Severne lige, tako da naj bi te usmeritve deželni odbor potrdil na svoji seji 8. decembra. Predsednik FJK je dogovor označil kot zmago zdrave pameti. Pri tem je poudaril, da so znali premagati politične težave. V zvezi s tem je poudaril, da naj bi izenačenje virov, ki jih bodo imela posamezna območja v deželi na razpolago, Gorico na eni strani in ostalimi na drugi približno 35 milijonov evrov, pri čemer naj bi se to neravnovesje po njegovih besedah uravnovesilo v desetih letih. V zvezi s porodnišnicami pa je Ton- do dejal, da so ministrska navodila zelo jasna in da je pogoj za ohranitev porodnišnic najmanj 500 rojstev letno, pri čemer se v Gorici ne rodi več kot 330 otrok letno. Vendar se vsi v taboru Ljudstva svobode ne strinjajo s takim načinom reševanja zdravstva v FJK, kot ga je predstavil Tondo. Deželni svetnik te stranke Roberto Marin je tako poudaril, da je zanj nesprejemljivo, da naj bi bila goriška porodnišnica ob tisti v Latisani edina v deželi, ki naj bi leta 2012 zaprla svoja vrata, ker se v njej rodi premalo otrok. Marin je zato že napovedal, da bo v deželnem svetu že v začetku prihodnjega tedna vložil resolucijo, v kateri bo zahteval, da se goriška porodnišnica ohrani in da Dežela v skladu z usmeritvami ministrstva za zdravje zagotovi nove varnostne parametre tudi za porodnišnico v Gorici. »Resolucijo bo podpisal tudi Gaeta-no Valenti, hkrati pa bom vse ostale deželne svetnike, tudi iz opozicije, z Goriškega zaprosil, da jo prav tako podpišejo,« je poudaril Marin. je bil glavni del seje posvečen stanju v Kanalski dolini. O tem so poročali Rudi Bar-taloth, učiteljica Alma Hlede-Prešeren in profesor Glasbene matice Manuel Figelj. Alma Hlede, ki poučuje slovenščino v vrtcih in osnovnih šolah, je poudarila, da je za to precej zanimanja, saj pouk obiskuje več kot 200 otrok. Žal se iz leta v leto pojavlja problem nadaljevanja pouka zaradi krčenja javnih sredstev za šolstvo. Primerno bi bilo, da bi se to rešilo z uvedbo stolice za slovenski jezik. Pozna se tudi pomanjkanje primernih učbenikov, ki bi upoštevali sedanje jezikovno stanje, pri čemer je pomembno povezovanje narečja s slovenskim knjižnim jezikom. Na glasbenem področju se stvari nekoliko izboljšujejo. Prof. Figelj je povedal, da so učenje glasbe in igranje na glasbilih obrodili pozitivne sadove na raznih tekmovanjih in pritegnili dodatno število novih gojencev. Žal je problem pri učenju glasbil, ker je to omejeno le na klavir in harmoniko. Rudi Bartaloth je predstavil dejavnost SKS Planika, ki si vsestransko prizadeva za spodbujanje tečajev slovenščine ter prirejanja prireditev v slovenskem jeziku. Pohvalil je pozornost Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu ter večkratno prisotnost ministra Žekša v Kanalski dolini in sodelovanje z obmejnimi občinami. Zaskrbljenost pa vzbujajo določene poteze nove občinske uprave v Trbižu, trend zmanjševanja javnih prispevkov ter pomanjkanje novih in svežih moči. V nadaljevanju srečanja je IO SSO obravnaval Štokovo poročilo o zadnjem zasedanju Slomaka, katerega se je poleg Što-ke udeležil tudi odbornik Špacapan. Z zadovoljstvom so sprejeli novico o predsedniški kandidaturi Valentina Inzka, saj bo s tako ugledno osebnostjo delovanje Slomaka gotovo pridobilo dodano vrednost, zato je bilo izraženo upanje, da bo kandidatura potrjena. Prav tako je za Slomak tudi pomembno, da ima svoj stalen sedež, za kar so najprimernejši prostori Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Izvršni odbor SS je tudi obravnaval pisanje Klopa, petkove priloge Primorskega dnevnika. Ob upoštevanju svobode izražanja in sprejmanja satire, pa so po mnenju SSO v anketi Klopa, ki je bila objavljena 29. oktobra, določene navedbe o SSO neokusne in žaljive. Pri tem je sicer umestno vprašanje, kaj naredita obe krovni organizaciji za lastno prepoznavnost, kakor je tudi res, da igra tukaj svojo vlogo način, kako pridejo informacije v javnost in torej tudi način poročanja raznih naših medijev, piše v zaključku tiskovnega sporočila Sveta slovenskih organizacij. 4 Sobota, 6. novembra 2010 GOSPODARSTVO LETALIŠČA - Po načelnem dogovoru o partnertstvu Ronk z Benetkami Deželni svet hoče biti seznanjen s povezovanjem Nekdanji predsednik letališča Brandolin želi od Riccardija zvedeti za podrobnosti TRST - Nobenega dvoma ni, da je navezava sodelovanja med letališčema v Benetkah in v Ronkah pomembna in korektna poteza, vendar bi bilo pametno izvedeti podrobnosti o tem sodelovanju, v prvi vrsti o časovnih rokih, načinih in subjektih, ki bodo vodili povezovanje. V tem duhu se je na deželnega odbornika za infrastrukture Riccarda Riccardija obrnil deželni svetnik Demokratske stranke in nekdanji predsednik letališke družbe Aeroporto FVG Giorgio Brandolin, ki torej letališki sistem zelo dobro pozna. Zahteva po pojasnilih je sicer razumljiva, saj se o sodelovanju Ronk z Benetkami govori že dolgo vrsto let, vendar so to možnost v Furlaniji-Julijski krajini do pred kratkim vedno zavračali. Ko pa je celotno lastništvo letališča v Ronkah prevzela Dežela FJK in ga takoj nato dokapitalizirala, se je resno zastavilo vprašanje strateškega partnerja. Benetke so sicer najbolj naraven partner deželnega letališča, saj gre za tretji največji hub v Italiji, skozi letališči MArco Polo v Mestrah in v Trevisu ga gre letno približno 8,5 milijona potnikov. Če upoštevamo, da so jih v Ronkah lani našteli komaj 700 tisoč, je strah pred velikanom oziroma bojazen, da bi Benetke kar »požrle« letališče Furlanije-Julijske krajine, dokaj razumljiv. Vendar pa drugega izhoda ni, če odmislimo možnost, ki pa bi bila morda preveč zapletena, da se letališče v Ronkah poveže z ljubljanskim letališčem na Brniku. Prihodnost letališča v Ronkah je po vsem sodeč nakazana, deželni svetniki pa upravičeno zahtevajo transparentnost pogajanj in sodelovanje deželnega sveta. Vendar je za to očitno še prezgodaj, saj se uradna pogajanja niti približno še niso začela. Potniški terminal v Ronkah arhiv OKUSI KRASA - Uspel četrtkov večer Vaški okusi na Proseku Pozdravi, žensko petje, predstavitev Jadranskega koledarja in literarni poklon kruhu Pršut in pozdravne besede na proseškem večeru Okusov Krasa kroma Tečaj prve pomoči TRST - Enotno besedilo o varnosti pri delu predvideva, da mora vsako podjetje, ki ima zaposlene, obvezno usposobiti vsaj enega odgovornega za prvo pomoč. Ta je lahko sam delodajalec (v podjetjih do pet zaposlenih) ali kdo izmed uslužbencev. Slovensko deželno gospodarsko združenje )(SDGZ) in podjetje Servis organizirata v ta namen 12- in 16-urni tečaj prve pomoči. Prvi je namenjen podjetjem z nižjo stopnjo nezgodnega tveganja (ko je indeks INAIL nižji od 4), drugi pa podjetjem z nevarnejšo dejavnostjo (mednje spadajo predvsem gradbeniki z več kot pet zaposlenimi). Tečaj bo potekal na podružnici SDGZ zgoniški obrtni coni (Prose-ška postaja 29/F) v naslednjih datumih: ponedeljek, 15. november, sreda, 17., torek, 23., in četrtek, 25. november 2010 (zadnji velja samo za 16-urni tečaj). Urnik bo vselej od 14.30 do 18.30. Interesenti se lahko za informacije zglasijo na Servisu (tel. 040 6724855), prijavnice, ki jih je treba poslati po faksu do 12. novembra, pa so dostopne tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. PROSEK - Prireditelji zadnje večje skupne prireditve Okusov Krasa v obnovljenem kulturnem domu na Proseku so lahko res zadovoljni, saj je na njihovo povabilo odgovorilo veliko ljubiteljev domačih proizvodov in jedi iz vasi in od drugod. Po nastopu ženskega pevskega zbora Prosek Kontovel pod vodstvom Marka Štoke je udeležence prisrčno pozdravil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, tudi v imenu vaških zadrug, društvenih gostiln s Proseka in Kontovela in odbornika za gospodarski razvoj Občine Trst Paola Rovisa, ki so sodelovali organizaciji. V imenu sodelujočih obratov se mu je pridružila tudi predsednica gostincev SDGZ Pavla Zivic. Sledila je »lekcija« o kulturi kruha in pekarstva, saj je bil proseški večer posvečen prav temu izseku v ponudbi Okusov Krasa, ki sicer ni vedno v ospredju. Davorin Devetak je prebral gloso Jurija Paljka O kruhu, po kateri je naslovljena njegova zbirka O kruhu in naših stvareh (zal. Krožek Anton Gregorčič, Gorica 2005). Občutljivi opazovalec našega, ne le krajevnega vsakdana, nas spominja na »svetost kruha«, na njegovo »dobroto« in »lepoto« ter na vse bogate zvrsti in oblike »simbola življenja«, ki polni, ne le materialno, vsak dom, a ga žal v včasih tudi mečemo stran. To je bil uvod v doživeto razmišljanje Edoarda Kanziana, kulturnega delavca in predsednika socialnega društva Il Pane e le Rose, ki se je navezal na več avtorjev, Susanno Tamaro, Predraga Matvejeviča in njegovo novo delo Naš kruh, na škedenjskega župnika Dušana Jakomina, ki ima s svojim etnografskim muzejem in preučevanjem dediščine velike zasluge za valorizacijo tradicionalnega tržaškega kruha in krušaric. Urednica Jadranskega koledarja Martina Kafol je predstavila letošnji koledar in prispevek Okusov Krasa. Najlepša pa je bila skupna parada, na kateri so se pred degustacijo predstavili vsi sodelujoči ponudniki kraških dobrot. Najprej Nataša Štoka v imenu pekarne Bukavec, in Davorin Starec, ki sta opisala bogate košare z najrazličnejšimi vrstami kruha, od letošnjih »obveznih« kornjetov in štrekljičev do Bukavčevih »fanclov z dušu« in Davorinovega kruha sv. Martina, domača sladoledarna Luksa pa s sladoledom iz mal-vazije in refoška. Krajevne gostilne s Proseka in okolice so pripravile izvirne prigrizke: društvena gostilna Prosek štrukeljčke z zeljem in klobaso ter s skuto in špi-načo, kriška Lampara pohane sardone in Bita sardo-ne v šavorju z zelenjavnimi zvrhki, Guštin iz Zgonika štruklje iz vrzot z jamarjem, Savron iz Devinščine sladico, prodajalna Conad na Pikelcu je prispevala pršut, ki ga je odlično rezal mojster rezanja Boris, bližnja pra-žarna Vidiz & Kessler pa kakovostno kavo znamke Qu-bik. Posebna gosta večera sta bila oljkarja iz Boršta Aleksej Mahnič z znano Poljano in Mitja Zahar s Sno-žakom, obe olji iz kolekcije Tergeste dop s čisto vrhunsko belico, ki sta želi marsikakšno priznanje. Ob vseh teh dobrotah so nastopili še vinarji, domačini Andrej Prašelj (z moštom), Dušan Križman, Mirko Štoka, zadružni gostilni s Proseka in Kontove-la ter Andrej Bole, ki je prinesel glero in obljubil, da bo naslednjič še svojega znanega prosekarja. Ob še drugih kraških vinarjih (Milič, Kante, Škerlj, Fabjan in Škerk), pa so dali v pokušnjo tudi prosecco Terre no-stre tržaške vinoteke Bischoff in lastnika novega pro-seškega obrata Sagra Inn Edmonda Lalovicha. Zadruga Curiosi di natura, ki v okviru letošnjih Okusov Krasa skrbi za turistično plat pobude, vabi jutri (9.30 na trgu pred županstvom) na vodeno ekskurzijo po Cesti žajblja (zbirališče ob 9.30 na trgu pred županstvom v Nabrežini), ob 13. uri pa se bo izlet končal z degustacijo kraških okusov v sodelujočih lokalih. EVROPSKI PROJEKTI V načrtu neposredna železniška povezava med Vidmom in Celovcem TRBIŽ - Prvi potniški vlak med Vidmom in Celovcem bi lahko zapeljal decembra prihodnje leto. Gre za povezavo, ki jo predvideva evropski projekt Micotra (za izboljšanje čezmejnega javnega prevoza), za katerega sta se julija dogovorila deželni odbornik FJK za infrastrukture Ric-cardi in koroški deželni glavar Doerfler. Včeraj sta se znova sestala na Trbižu, kjer sta nakazala možnost uvedbe službe lokalnega javnega prevoza na liniji Videm-Celovec, ki bi jo financirali z evropskimi sredstvi (1,3 milijona evrov do leta 2012) in bi jo izvajali deželna Železnica Videm Čedad in avstrijske železnice OBB. Lokalni javni transport med Vidmom in Celovcem bo v funkciji vozačev, šolarjev, turistov (s kolesi poleti in s smučmi pozimi), obiskovalcev muzejev in kulturnih dogodkov, navdušencev nad enogastronomijo in nad čezmejnim šo-pingom. 120 kilometrov razdalje bo mogoče prevoziti v dveh urad z desetimi vmesnimi postajami. »Perspektiva ni samo ta, da okrepimo prevozno službo po železnici, ampak tudi da valoriziramo pomemben del našega gorovja, bolj splošno pa da spodbudimo skupen družbeni in gospodarski razvoj Furlanije-Julijske krajine in Koroške,« je dejal Riccardi. Električni vlak s tremi vagoni (poleti še s četrtim za kolesa) bi vozil dvakrat na dan v obe smeri in bi zamenjal sedanjo avtobusno zvezo Benetke-Videm-Celovec, ki jo uspešno vzdržujejo avstrijske železnice. EVRO 1,4084 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 5.11. 4.11. ameriški dolar japonski jen 1,4084 114,41 9 3752 1,4244 115,15 94915 kitajski juan ruski rubel inHiicka nirvii?) 43,3100 62 0000 43,4300 62,9370 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4536 0,86790 7,4547 0,87585 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpin^ 9,2910 81190 9,2550 8 1480 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 24,585 1,3546 24,408 1 3782 jVILCIIjKI llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki trtrint 15,6466 273,71 15,6466 272,40 1 1 la>MartSt8Sn^savina<< Nedelja, 7.11.2010 11 na PROSEKU ob 14.30 ■ „MARTINOVA FURENGA", Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, ki je znan pod imenom »furenga«, bo spremljala skupina narodnih noš in Godba na pihala Sv. Anton iz Kopra, Kraljica terana 2010, zbora MPZ Vasilij Mirk ter OŠ A. Černigoj. Sodelujejo: Rajonski svet za Zahodni Kras, Mladinski Krožek Prosek Kontovel, Furmana: Stojan Skok in Mirko Višnjevec, Godbeno društva Prosek, MPZ Vasilij Mirk, Društvena Gostilna Prosek, Gostilna Al Cavallino - Pri Konjičku, Gostilna Dolenc, Osmici Godbenega Društva in NK Primorje Povezoval bo: Omar Marucelli. I'primeruslabega vremena furenga odpade. ob 17.00 - Kulturni dom na Proseku - KRST MLADEGA VINA. Koncert Godbe na pihala Sv. Anton iz Kopra. Sodelujejo: Kraljica terana 2010 Martina Marc, Kraljica terana 2009 Neža Milič, združenje Slovenskega reda Vitezov Vina Slovenije, Mladinski Krožek Prosek Kontovel Dobrodošli na obuditveni predstavitvi teh lepih običajev naših prednikov. RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRMORJA prireja danes, 6. novembra, ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu predavanje kapitana Marca Sullija - Sulčiča NAFTA Nastanek in razvoj svetovne naftne indutrije Obdobje od 2. svetovne vojne do danes Toplo vabljeni vsi člani in ljubitelji morja! Bambičeva galerija vabi danes, 6. novembra 2010, ob 19.45 na odprtje spominske razstave likovnih del Marka Bitežnika Življenje je lepo Uvertura v razstavo -župnijska cerkev sv. Jerneja: Vasilij Meljnikov - violina Igor Mitrovič - violončelo Alexandra Verbitskaya - harfa Glasbeni utrinek na odprtju: Moški pevski zbor sv. Jernej Umetnika bo predstavila mag. Jasna Merkü Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 13 o Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Župnija sv. Janeza Krstnika Devin, Štivan, Medja vas in Moški zbor Fantje izpod Grmade * v vabita na gledališko predstavo o bi. A.M. Slomšku BESEDA DA BESEDO jutri, 7. novembra 2010, ob 17.00 V župnijski cerkvi v Štivanu bodo nastopili župnik v Bilčovsu na Koroškem g. Janko Krištof, organlst Andrej Feinig in pevska skupina Mozaik. 3 Obvestila ZSKD sporoča obiskovalcem, da je tržaški urad spet na razpolago po našem urniku. SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za študente za akademsko leto 2010-11. Razpis je objavljen na spletni strani sklada: www.skladtoncic.org. Za dodatne informacije pišite na info@skladton-cic.org. EKOLOŠKI OTOK ZGONIK obvešča vse občane, da se bo od danes, 6. novembra, začasno preselil na območje bivše vojašnice Dardi v Briščikih. Otok bo še naprej deloval pod enakimi pogoji in z enakim obratovalnim časom. KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za tečaj psihomotorike ob petkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinsko vadbo, ki se odvijal ob torkih in četrtkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo avtobus za nastop v Mariboru odpotoval danes, 6. novembra, ob 13. uri iz Pa-drič. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na celodnevni seminar »Bachovi cvetovi kot pomoč pri oskrbi starejših ljudi«, ki bo v nedeljo, 7. novembra, od 9.30 do 18.30 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabre-žini št. 89. Seminar bo vodila dr. Marta Marini, priznana psihopedagoginja iz Firenc. Za podrobnejše informacije pokličete na tel. št. 347-4437922. KMEČKA ZVEZA vabi na »Martinovanje 2010« na Proseku: v nedeljo, 7. novembra, ob 14.30 »Tovorna Furenga«. V slučaju slabega vremena Furenga odpade. Ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku: »Krst mladega vina«; v ponedeljek, 8. novembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku srečanje na temo »Preureditev tržaškega Brega«, posegel bo med drugimi Enzo Loren-zon; v četrtek, 11. novembra, Kmetijska tržnica »Okusi Sv. Martina« na trgu »Kržada«. Trinajst kmetij bo ponujalo tipične kmetijske pridelke. Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 16. uri srečanje Bralnega krožka. Vabljeni tudi novi ljubitelji knjige. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vas vabi na pravljično uro in likovni kotiček: »Piko dinozaver« Leopolda Suhodolčana. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v torek, 9. novembra, ob 16.30, v društvene prostore na stadion 1. Maj. SLOVENSKI KLUB v sodelovanju s srbskim kulturnim krožkom Pontes-Mostovi vabi na predstavitev zbornika Cultura serba a Trieste, ki ga je uredila prof. Marija Mitrovič. O delu bodo spregovorile avtorica ter profesorici Ser-gia Adamo in Gabriella Musetti. Pobu- TRST da bo potekala v torek, 9. novembra, v Narodnem domu, Ulica Filzi 14, s pri-četkom ob 18.30. Vabljeni! 40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do srede, 10. novembra, v popoldanskih urah na tel. št. 347-1079983 (Katja) ali 338-1032624 (Elena). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. V petek, 10. novembra: Tiskati-natisniti, Ročne spretnosti; v sredo, 12. novembra: Pravljice pri malici, Tovarna barv. Info: 040-299099. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17. uri, Bela ka-čica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17. uri, praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 11. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo Sladkorna bolezen in alkohol. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bosta predavala revmatologinja tržaške bolnišnice dr. Isabella Turchet-to in specialistični diabetolog dr. Ric-cardo Candico. Vabljeni so vsi! ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v četrtek, 11. novembra, sejem rabljenih predmetov na Balancu za kulturnim domom Prosek-Kontovel. Prijave na tel. št.347-9851007 ali 3478579872. OSNOVNI TEČAJ SAMOOBRAMBE prireja Šhinkai Karate Klub vsak petek od 20. do 21. ure v zgoniški telovadnici. Info: 347-4033343. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja, do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. AŠZ POMLAD vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v Bazovici v športnem centru v ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 15. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2010, ki se bo letos odvijal od 3. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina in v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Za info pokličite tel. 040/8329239. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Op-čine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Ce-lea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer, ki bo posvečen vinom iz južne Italije. Srečanje bo v torek, 16. novembra, ob 20. uri v restavraciji Fi-loxenia, ul. Mazzini, št.3. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). 20-LETNICO MATURE praznujemo skupaj v petek, 19. novembra. Informacije na tel. št. 040-2209058 ali 3407908707 (Liliana). OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z di-sleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi predstavnike amaterskih dramskih skupin na sestanek, na katerem bomo predstavili 9. izvedbo Zamejskega Festivala Amaterskih dramskih skupin, v ponedeljek 22. novembra, ob 20. uri v društvenem sedežu na trgu v Mavhinjah. Za informacije pišite na e-mail naslov cerovljemavhinje@libero.it. Vljudno vabljeni. 50 LETNIKI! Obveščamo vas, da v soboto, 27. novembra, organiziramo zaključno večerjo v restavraciji Emonec v Kopru. Prevoz z avtobusom, prijave do najkasneje 24. novembra na tel. št.: Marinka 349-4133919 ali Nives 040226517. Vabljeni. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Na-brežina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/2011 do 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.skladton-cic.org. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. Prireditve DPZ KRAŠKI SLAVČEK IN ČEZMEJNI DPZ KRASJE vabita danes, 6. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano SKD I. Gruden v Nabrežini na skupni koncert »Petje v jeseni«. Toplo vabljeni. MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 7. novembra, ob 18. uri v kulturni dom na Colu na ogled dveh predstav: »Dogodivščine v slačilnici« v režiji Patrizie Jurinčič in »Gledališki klub« v režiji Helene Pertot in Patrizie Jurinčič. Nastopili bodo mladi igralci gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER V BAZOVICI (Centro didattico naturalistico, tel. 040-3773677, 3666867882) bo kot vsako prvo nedeljo v mesecu odprt tudi 7. novembra. Ogled centra bo možen od 9. do 17. ure. V prostorih poteka razstava keramičnih izdelkov »La V oratorio di ceramica« iz Milj ter razstava »Fantazije iz lesa« Fa-bia Boccalija. Vstop prost. Sporoča se še, da bo center nadaljno odprt z zimskim urnikom in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi v nedeljo, 7. novembra, ob 17. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na tovariško srečanje ob obletnici oktobrske revolucije, sledi večerja z nabiralno akcijo za dnevnik Li-berazione. PREDSTAVITEV KNJIGE in zgoščenke »Stanko Jericijo (1928 - 2007)«: ZCPZ - Gorica, ZCPZ - Trst, KC Lojze Bra-tuž, SCGV Emil Komel, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabijo v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja večer namenjen aleksandrinkam. Vili Prinčič nam bo ob besedi in sliki predstavil življenje in delo naših goriških žena. Lepo vabljeni v torek, 9. novembra, ob 20. uri. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Karin Lavin »Nebo in zemlja« v Sobota, 6. novembra 2010 107 torek, 9. novembra, ob 18. uri v Kavarni Gruden v Nabrežini. Predstavitev Ani Tretjak. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FJK in Regionalni TV center Koper-Capodistria vabita na koncert, organiziran v okviru projekta Čezmejne televizije, na katerem bodo nastopili »Etnoploč«, »Dej še'n litro« in »Etno-global-partizani«, v sredo, 10. novembra, ob 20. uri, v Kosovelovem domu v Sežani. Vstop prost! SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH V sredo, 10. novembra, ob 20.30, v sodelovanju s krožkom Circolo di cultura istro-veneta »Istria« in Skupino - Grup-po 85 predstavitev knjige »Vrnitev v Las Hurdes F.Jurija«. Z avtorjem se bo pogovarjala Patrizia Vascotto. V petek, 12. novembra, ob 20. uri, Martinov večer; sodelujejo MoPZ Tabor Opčine, MoPZ Tabor - Lokve in KD Kraški šopek, ki bo predstavil zgoščenko »Zdej pej boste slišali«. V nedeljo, 14. novembra, ob 18. uri, Openska glasbena srečanja. Nastopa Trio Kotar - Mitev - Ferrini (Jože Kotar - klarinet, Zoran Mitev - fagot, Luca Ferrini - klavir). Vabljeni! VZPI-ANPI vabi na predavanje prof. Matjaža Kmecla z Univerze v Ljubljani o liku Karla Destovnika Kajuha (1922-1944), pesnika slovenskega narodnoosvobodilnega odpora. V četrtek, 11. novembra, ob 16.30, v dvorani Tessitori, trg Oberdan 5. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje v italijanščino. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu in ZCPZ prirejata »Večer petja, glasbe in pisane besede«, ki ga bodo oblikovali gojenci Glasbene matice: Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orgle, ki jih vodi Erika Slama Zobec, so-pranistka Dana Furlani, basist Aldo Zer-jal ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol predstavlja knjigi »Lunin mrk« in »Janez Pavel II in Trst«. Koncert bo v soboto, 13. novembra, ob 18. uri. SDD JAKA ŠTOKA obvešča, da bo premiera igre »Malomeščanska svatba« v nedeljo, 14. novembra, ob 20. uri. Prispevki V spomin na prijatelja Slavka Luxo in Tor-čija Metelka darujeta Mario in Dragica Caharija 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na teto Olgo Zerjal darujeta Marjo in Savica 30,00 evrov za MePZ Skala Slovan. Roža Počkar daruje 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Sv. Ana, Škedenj, Kolonkovec. V spomin na Olgo Kalc vd. Stuckler darujejo prijateljica Bertka 15,00 evrov, Norka 20,00 evrov, Anica Malalan 20,00 evrov ter Katty in Torči 25,00 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. Namesto cvetja na grob Bruna Bertolina darujejo soletniki in prijatelji skupnih izletov 70,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Robija Ferfoljo daruje Jelka Terčon Šah 25,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na drago sosedo in prijateljico Sidonijo Jazbec Gruden daruje Marija Lisjak 20,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade V spomin na brata Torčita daruje Bruno Metelkoz družino 100,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Ninota Blasino darujeta Olga in Vinko 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom. Ob izgubi drage MAME izrekamo sožalje Marini Brollo in družini. Košarkarska sekcija ŠD Polet 6.11.2000 6.11.2010 Zorka Kopun Stergonšek Z ljubeznijo si vedno v našem spominu. Vsi tvoji Križ, 6. novembra 2010 12 Sobota, 6. novembra 2010 KULTURA GRADIŠČE - V obnovljeni galeriji »Turinski« Spazzapan: dela iz zbirk Accati in Villa Za obnovo Spazzapanove galerije sta poskrbeli Pokrajina Gorica in Pokrajinski muzeji Lojze Spazzapan je bil »tako prevzet s svojim slikarskim poklicem, da mu je bilo bolj malo mar do oznanjanja svojega lastnega dela in se ima zato zahvaliti najzvestejšim zbirateljem za ohranitev najboljšega dela njegovega opusa, pa tudi za sloves, ki mu ga je delo prineslo.« Ugotovitev Marie Masau Dan, ravnateljice tržaškega muzeja Revoltella in ene izmed najboljših poznavalcev slikarje-vega opusa, lahko jemljemo kot vodilo razstave »Spazzapan v Turinu: zbirki Accati in Villa«, ki jo je ob odprtju obnovljene Spazzapanove galerije v Gradišču uredil likovni kritik Marco Rosci. V prvem nadstropju je zdaj ponovno na ogled stalna zbirka odvetnika Eu-genija Gilettija, ki ga je Spazzapanu predstavil scenarist Sergio Amidei, kmalu po slikarjevem prihodu v Turin leta 1928. Giletti, ki se bo kasneje tudi poročil s slikarjevo hčerjo Danušo, se je takoj spoprijateljil z Goričanom in bo zbral eno izmed najpopolnejših zbirk, ki se v časovnem loku pne od poznih dvajsetih let do zadnjega obdobja informela iz konca petdesetih. Zbirko je leta 1975 zapustil slikarjevemu rojstnemu kraju z namenom, da se uredi stalno razstavo, kar se je tudi zgodilo dve leti kasneje z otvoritvijo galerije. Gilettijevo zbirko, ki je danes v lasti Fundacije Goriške hranilnice, dopolnjujeta v drugem nadstropju še dve zasebni zbirki iz kroga turinskih »najzvestejših prijateljev«, ki sta tokrat prvič in v celoti predstavljeni javnosti, vključno z nekaterimi še neobjavljenimi deli. Prvo je zasnoval Federico Accati, ki se je s Spazzapanovi-mi deli srečal povsem naključno, saj jih je lahko občudoval, ko si je pri krojaču meril obleke. Znano je namreč, da je Spazzapan z odstopom svojih del poravnaval marsikateri odprt račun, ne samo za šivanje oblek, ampak tudi za pogostitve v turinskih lokalih in celo za čiščenje čevljev. Vlogo posrednika pri vzpostavitvi neposredne vezi med umetnikom in Accatijem pa je tokrat odigral Giletti. Z vstopom v slikarjevo delavnico je Accati lahko odbral vrsto kvalitetnih slik iz tridesetih in štiridesetih let, med katerimi velja omeniti vsaj barvno kipenje Dalij in marjetic v stekleni vazi (1936) ali Avtoportret s cigareto (1934), s katerim se je predstavil na rimskem Quadriennalu leta 1935. Na njem se je Spazzapan upodobil samozavestno, brez krinke, s svojim razrvanim in ihtavim značajem, ki se kaže v vznemirjeni slikarski potezi in srepem pogledu, ki se zalesketa skozi očala. Za drugo razstavljeno zbirko nosita zaslugo Ada Prever in sin Gian-franco Villa, ki sta se slikarjevim delom približala po bolj običajni poti, ob prvi antološki razstavi. To so priredili leta 1941 na sedežu »Gazzette del Popolo«, turinskega časopisa, pri katerem je bil Spazzapan zaposlen kot ilustrator. Na omenjeni razstavi je bilo med drugim odkupljeno olje Turin z mojega okna (Turinske strehe), ki je doslej veljalo za povojno delo. V resnici je slika nastala pred letom 1943, ko je med zračnim bombardiranjem pogorel slikarjev podstrešni atelje in celoten tam shranjen arhiv. Po tem tragičnem dogodku se je slikar zatekel v Pinerolo, kjer je dobil zatočišče ravno pri družini Villa. V tej zbirki, ki sega do srede štiridesetih let, ne manjka značilnih razpoloženjskih krajin, prevladujejo pa gvaši in tuši na papirju, ki so nastali bodisi kot ilustracije za časopisne podlistke bodisi iz pristne izpovedne nuje: v vseh lahko prepoznamo nepogrešljiv Spazzapanov ek-spresivni risarski rokopis. S pravkar zaključeno obnovo, ki je potekala v režiji goriške pokrajine in Pokrajinskih muzejev, je Spazzapanova galerija pridobila sodobnejši videz in svoje prostore razširila v pritličju palače Torriani, kjer ima sedaj na voljo konferenčno sobo, predvsem pa udobnejšo in svetlejšo recepcijo. Tudi glavni vhod se ne izmika več pogledu v zakotni ulici, marveč se odpira kar na osrednjo pro-menadno Ulico Ciotti. Nespremenjene ostajajo ambicije in poslanstvo galerije: ovrednotenje Spazzapanovega dela, s pogledom uprtim v izzive sodobne umetnosti. Razstava »Spazzapan v Turinu: zbirki Accati in Villa« bo na ogled do 16. januarja 2011 (od torka do nedelje od 10. do 18. ure, vstop prost). Saša Quinzi TOMIZZEV DUH Srbski atentat , na Karadžiča ' 4 Milan Rakovac_ Ma ča to? Ča da če Srbi poj ubiti Radovana Karadžiča? Če biti da se je uven autoru nekaj zmešalo, poslabšalo. In zares - je! Ne vem več chi xe malado qua de Mal dAfrica, legendo che Peter Handake ga scritto - ma perche qualche Serbo no copa Ka-radžič, come i Tedeschi tentava copar Hitler. Morna se domisliti, i moje štil-ce drage, da san jur pisa doprtu le-teru Handkeu; OK ča si poša na Dri-nu na srbijansku bandu pak gleda Bosnu priko Drine, ma vero si brižan ter nevuoljan kada nisi bija poša i na drugu, bosanku bandu Drine da vidiš kako je tamo. Zato se štupin, kako i pura dreku; ma ča da je Hand-ke zaspravlje zapisa da rabi ubiti Ka-radžiča? A kako to da nikad mai niedan na svitu ni čuja za ta njegov apel??? Štijen na portalu slovenske televizije propio interesantan tekst; Malte Herwig je napisa biografiju Petera Handkea, iz koje van prinašan par bomboncini: »Peter Handke pesmi Radovana Karadžiča ni razumel.« »Ta pa res piše kot medicinec,« je komentiral snop zapiskov, ki mu jih je Karadžič leta 1996 podaril v svojem 'štabu' sredi neke vetrovne pustinje. Nekaj tednov pozneje je izginil. Handke je seveda znan tudi po svojem kontro-verznem prosrbskem 'traktatu'... Handke si je za obisk Radovana Ka-radžiča prizadeval iz več razlogov. En je bila želja, da bi prebral kakšno Ka-radžičevo pesem. Nekoliko ga je namreč motilo predstavljanje nekaterih balkanskih politikov kot pesnikov; medijsko predstavljanje, ki je pogosto ostalo brez dokazov?.. Drugi povod za željo po srečanju s Karadži-čem je bila objava podatkov o pokolu v Srebrenici. Šokirali so ga in tedaj je Handke zapisal: 'Kako je vendar možno, da nihče od nas tukaj ali, še prej, nihče od tistih tam, noben Srb, še ni ubil tistega, ki je za to odgovoren; to je vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, ki je pred vojno menda pisal celo otroške pesmi-ce(!)? Kje je drugi Staufenberg ali Georg Elser?'... 'Človek želi vendar razumeti zgodovino, zato sem odpotoval tja. In še enkrat bi naredil isto,' je povedal Handke. Ob srečanju je Handke Karadžiču podaril prevod svojega Zimskega popotovanja in razveselilo ga je, ker je Karadžič že vedel, da Handke ni še eden izmed sovražnikov srbskega naroda; vedel je, da Handke »Srbov ne vidi tako, kot jih vidijo osvajalci Lune« (Hand-ke). Ko je med pisanjem Handkeje-ve biografije Malte Herwig v zaporu v Haagu obiskal Karadžiča, je ta povedal, da mu je Handke postavljal zelo 'trda' vprašanja glede dogajanja na Balkanu... Handke Karadžiča nikoli ni opravičeval in tudi ne pozabi povedati, da mu Karadžič kljub obljubi, da bo primera osebno raziskal, nikoli ni poslal odgovora glede usode dveh Bosancev, ki sta izginila v bližini Srebrenice in katerih sorodniki so Handkeja prosili za pomoč pri iskanju informacij o njiju. Leta 2006, ko se je Karadžič še uspešno skrival pod krinko potujočega zdravilca Dragana Dabiča, je Handke zapisal: »Sodišče mora biti pravično. Pravično mora biti tako v Miloševičevem primeru, kot tudi - in tukaj še bolj nujno - v primerih Radovana Ka-radžiča in Ratka Mladiča, pa tudi ko gre za sojenje muslimanskim mud-žahedinom.« ... Kako dirljivo je ovo svjedočenje o, tobože, skrupuloznom Handkeu! Pa taj čovjek je zapravo uvijek bio na strani stradalnika, a ne???!!! OK, da smo mi, recimo, iz Kazahstana (a ne barem iz Handke-jeve Avstrije), sigurno bismo svi bili impresionirani, i smjesta oprostili Handkeu koji se šepirio Srbijom u doba »Vožda« i neumjereno podr-žavao režim. Složio bih se uvjetno s njime da je smrt Jugoslavije ugrozi-la (do danas) sam smisao Europske unije, ali Handke odbija vidjeti da je velikosrpska ideja zatrla Jugoslaviju, a ne »nepricipijelna koalicija«, pa za-tim secesionističke republike Slovenija i Hrvatska i kosovarski »ireden-tizam«; ili opet treba podsječati na seriju »jogurt revolucija« koje su naj-prije zavele socijal-nacionalizam u Srbiji i Crnoj Gori, zatim krenuli na »dogadanje naroda« diljem Jugoslavije, da bi stvar okončala »balvan re-volucijom« koja je presjekla hrvatske (jugoslavenske) komunikacije. Treba li podsjetiti na potresne riječi u pje-smi Jure Stubliča: »E moj druže beogradski, Slavonijom sela gore, e moj druže beogradski, ne može se ni na more«... Da, da, naravno da sam i ja jugonostalgičan, s mnogo razloga, i to osobito nakon što sam minuli mjesec bio po nekoliko dana u Crnoj Gori, Makedoniji i Srbiji (a o tome ču ovdje pisati drugom zgodom) , jer, svidjelo se to nekome ili ne, šteta je što više (još) ne cirkuliramo posve slobodno (promet ideja, ljudi i dobara, govorilo se nekada) »od Vardara sve do Triglava«. Bio je to je-dan solidno razvijen svijet, koji se na-kon raspada skupne države, zapravo tek sada naprosto raspada unutar noivh državnih zajednica; sve one, bez iznimke, naprosto su več sada u očjaničkom položaju, svima nama prijeti državni bankrot, ali to je druga tema. Zaključujem, za danas; lepo prosim, samo brez patetičnih »kopernikanskih« obratov, ko gre za omenjeno osebo! Handke je bija tamo di je bija, i sad ud njega delati deboot andela, ossia almeno asistenta Crala Del Ponte! No, also bitte schoen! NEW YORK - Okrogla miza v Centru za judovsko zgodovino O Nekropoli Borisa Pahorja Slovenska zgodba o kulturi, konfliktu in preganjanju na severovzhodni meji Italije - Med razpravljalci tudi Jože Pirjevec NEW YORK - Center za judovsko zgodovino, Center Primo Levi, PEN World Voices Festival in slovenski generalni konzulat v New Yorku so v četrtek v New Yorku pripravili okroglo mizo z naslovom Ne-kropola Borisa Pahorja (na posnetku levo): slovenska zgodba o kulturi, konfliktu in preganjanju na severovzhodni meji Italije. Na okrogli mizi so poleg Jožeta Pirjevca (na posnetku desno) s Primorske univerze sodelovali še Uri Cohen z Univerze Columbia, Annie Cohen Solal z Ne-wyorške univerze (NYU) ter Pahorjev prevajalec Michael Biggins z Univerze Washington. Udeleženci so med drugim spregovorili o kulturni raznolikosti Trsta nekoč in danes ter kako je nekoč najbolj multikulturno mesto Evrope postalo središče rasističnega nasilja desetletje preden so nacisti leta 1933 prevzeli oblast v Nemčiji. / SVET Sobota, 6. novembra 2010 13 ŽENEVA - Bush je ta organ OZN ignoriral, Obama obrnil list Svet ZN prvič podrobno razpravljal o stanju človekovih pravic v ZDA Na včerajšnjo obravnavo so ZDA poslale visoko 36-člansko delegacijo in pripravile obširno poročilo ŽENEVA - 47-članski Svet Združenih narodov za človekove pravice je včeraj obravnaval pregled spoštovanja človekovih pravic v ZDA, kar je prvič, da so ZDA dopustile natančen pregled svojega spoštovanja človekovih pravic s strani kakih drugih držav. Številne evropske države so se pridružile pozivom, naj ZDA prekinejo izvajanje smrtne kazni, Washington pa se je znašel pod plazom kritik tudi zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v Iraku in Afganistanu kot tudi zaradi sumljivih metod pripora in zasliševanja terorističnih osumljencev. "Naj ne bo dvoma, ZDA ne mučijo in ne bodo. Ta administracije je obrnila stran in nepreklicno jamči humano ravnanje vsem posameznikov, ki jih ZDA ujamejo v oboroženih spopadih" je pred svetom dejal pravni svetovalec ameriškega State Departmenta Harold Koh. Predstavnika Kitajske in Rusije sta menila, da je bil storjen napredek na področju izobraževanja in zdravstva, izboljšal pa se je tudi odnos do kršitev človekovih pravic v oboroženih spopadih. Obe V primerjavi s svojim predhodnikom je Obama za to področje veliko bolj občutljiv, čeprav so mnogi pričakovali, da bo storil več ansa državi sta tudi pozvali k hitremu zaprtju vseh taborišč za teroristične osumljence. Rusija se je zavzela tudi za podrobno preiskavo o morebitnih zlorabah v Guanta-namu na Kubi in zaporu Bagram v Afganistanu. Včerajšnja javna večurna razprava pred Svetom ZN poteka dva tedna potem, ko je spletna stran WikiLeaks objavila 400.000 ameriških dokumentov o vojni v Iraku, ki sprožajo sume o zlorabah. Pred dvema dnevoma so sicer so borci za človekove pravice izrazili razočaranje nad administracijo ameriškega predsednika Ba-racka Obame, saj ta po njihovem mnenju ni uspela popraviti zlorab v Iraku in odgo- vornih za mučenje terorističnih osumljencev pripeljati pred roko pravice. Predstavniki ameriških in mednarodnih organizacij so v sredo v Ženevi menili, da v Washingtonu po kršitvah človekovih pravic v času prejšnje administracije Obamovega predhodnika Georgea Bus-ha niso bili sposobni obrniti nove strani. "Veliko nas je bilo pred dvema letoma veliko srečnejših, pričakovali smo veliko globlje spremembe. Zagon se je izgubil," je v imenu Mednarodne komisije pravnikov menil Gerald Staberock. Bush je delo Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi povsem ignoriral, Obama pa je ubral drugo pot. ZDA so se tako lani priključile temu organu ZN, na današnjo obravnavo pa poslale visoko 36-član-sko delegacijo in 20 strani dolgo poročilo. Eden od mehanizmov Sveta ZN za človekove pravice, ki je leta 2006 nadomestil diskreditirano Komisijo za človekove pravice, je t.i. univerzalni periodični pregled stanja na področju človekovih pravic. Gre za trajen proces, ki poteka v štiriletnih ciklih in zajame vse države članice ZN. (STA) PAKISTAN V eksploziji v •• I v moseji umrlo najmanj 50 ljudi ISLAMABAD - V mošeji na nemirnem severozahodu Pakistana je včeraj razneslo bombo, pri čemer je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 50 ljudi. Bombo je razneslo med petkovimi molitvami, v času eksplozije, zaradi katere se je podrla tudi streha, pa je bilo v mošeji več kot 100 ljudi. Napad na sunitsko mošejo se je pripetil v vasi Ahurvali v okrožju Dara Adam Hel, ki leži na plemenskem območju, kjer so dejavni tudi talibani in teroristi iz mreže Al Kaida. Za zdaj ni jasno, ali je bombo morda sprožil samomorilski napadalec, prav tako ni za zdaj nihče prevzel odgovornosti za napad. A lokalne oblasti so s prstom že pokazale na talibane. To je bil najhujši napad na območju v zadnjih dveh mesecih. Med smrtnimi žrtvami je tudi 11 otrok, več deset ljudi je ranjenih. Oblasti pa se bojijo, da bo število mrtvih še naraslo. V Pakistanu je v samomorilskih in drugih bombnih napadih v zadnjih treh letih umrlo okoli 3800 ljudi. PODVIG - Po rudniškim jaških je vsak dan pretekel do 10 km Eden od rešenih čilskih rudarjev jutri na newyorškem maratonu SANTIAGO DE CHILE - Eden izmed 33 rudarjev, ki so jih minulih mesec po 69 dneh potegnili iz zasutega čilskega rudnika, se bo jutri udeležil slovitega maratona v New Yorku. Rudar Edison Pena se je na maraton pripravljal povsem drugače kot ostali udeleženci. V času ujetništva pod zemljo je dnevno tekal po jaških zasutega rudnika, poročajo tuje tiskovne agencije. Pena je po lastnih trditvah tako dnevno pretekel med pet in deset kilometrov. Kot je dejal v četrtek, ko je prispel v New York, je tekel, da bi pokazal, da med čakanjem ne stoji zgolj križem rok. Tekel je tudi zato, da si raz-bistri misli in prežene tesnobo. Ob prihodu na letališče sta ga prišla pozdravit tudi znana tekača Hendrick Ramaala in Haile Gebrselassie Na maratonu bo 34-letni Pena zastopal kolege rudarje, s tekom pa želi tudi opozoriti na varnost delavcev v rudnikih. "Še iz rudnika imam poškodbo kolena, a zelo si želim prečkati ciljno črto," je še povedal. Edison Pena med Hendrickom Ramaalajem (desno) in Hailejem Gebrselassiem (levo) Iraška podružnica Al Kaide prevzela odgovornost za torkove napade BAGDAD - Iraška podružnica mednarodne teroristične mreže Al Kaida je včeraj prevzela odgovornost za torkove eksplozije bomb v šiitskih četrtih Bagdada, ki so terjale 64 smrtnih žrtev. Obenem je zagrozila z novimi napadi. Skupina Islamska država Iraka je na spletni strani zapisala, da so bili napadi maščevanje zaradi žalitev žene muslimanskega preroka Mohameda, Ajše. Konec septembra je kuvajtski šiit, ki živi v Veliki Britaniji, Jaser al Habib v televizijskem pogovoru izrekel vrsto žaljivih opazk v zvezi z Ajšo, ki jo je imenoval Alahova sovražnica. Šiiti so kritični do Ajše, ker je leta 656 vodila bitko proti kalifu Aliju. V torek je skoraj hkrati v različnih ši-itskih četrtih Bagdada razneslo 12 avtomobilov bomb ter še štiri druge bombe, pri tem pa je umrlo 64 ljudi. Komisar Kallas svari pred paniko zaradi eksplozivnih pošiljk BRUSELJ - Evropski komisar za promet Siim Kallas je včeraj v Bruslju posvaril pred paniko zaradi eksplozivnih pošiljk, ki so bile poslane iz Grčije in Jemna po letalski povezavi visokim naslovnikom v Evropi in drugod po svetu. Potrebni so ustrezni in uravnoteženi ukrepi, ne pa pretirani ukrepi, ki bi temeljili na popolnem nezaupanju, je poudaril in dodal, da je boj proti terorju večen, a panika ni rešitev. Dogovor za vojaško transportno letalo A400M naj bi bil končan TOULOUSE - Dogovor za razdelitev stroškov financiranja novega vojaškega transportnega letala airbus A400M med sedmimi evropskimi državami naj bi bil sklenjen, je včeraj v Toulou-seu nakazal francoski obrambni minister Herve Morin. Kot je dejal ob obisku tamkajšnje Airbusove tovarne, je dogovor nared za ratifikacijo v sodelujočih državah. Pri projektu sodeluje sedem evropskih članic zveze Nato - ob Franciji še Belgija, Nemčija, Luksemburg, Španija, Turčija in Velika Britanija. Skupaj so za 20 milijard evrov naročile 180 tovrstnih letal, ki bodo lahko prevažala tako vojake kot tudi tanke in celo helikopterje. Novo evropsko turbopropelersko transportno letalo, ki naj bi nadomestilo letala C130 hercules in C160 transall, bi sicer moralo poleteti že pred štirimi leti, a so načrti zaradi povečanja stroškov skoraj padli v vodo. OKOLJE - V bližioni Caena v Normandiji Protestniki ustavili vlak s tovorom jedrskih odpadkov Namenjen je v Nemčijo, kjer danes pričakujejo 30 tisoč demonstrantov PARIZ - Nasprotniki jedrske energije so v bližini Caena v Normandiji včeraj zaustavili tovorni vlak z jedrskimi odpadki, namenjen v Nemčijo. Po podatkih francoske policije so se štirje protestniki priklenili na železniške tire. Pričakovati je, da se bodo tovrstne akcije okoljevar-stvenikov v prihodnjih treh dneh ponovile še večkrat. Akcije se je udeležilo okoli 30 aktivistov. Po podatkih okoljevarstvene organizacije Greenpeace pripadajo demonstranti francoski Akcijski skupini nenasilnih nasprotnikov jedrske energije. Kot še navaja Greenpeace, gre za transport z najbolj radioaktivnimi odpadki doslej. Radioaktivnost naj bi bila dvakrat večja od nesreče v ukrajinskem Černobilu. Jedrski odpad je shranjen v posebnih zabojnikih Castor, namenjenih shranjevanju in prevozu visoko radioaktivnega materiala. 2500 ton težki tovorni vlak s skupno 14 vagoni, od katerih je enajst zabojnikov VATIKAN - Danes in jutri Benedikt XVI. V Španiji Začetek obiska v Santiagu de Compostela - Ob dobrodošlicah napovedujejo tudi proteste napolnjenih z jedrskimi odpadki, v treh vagonih pa je policijsko spremstvo, je okoli pol treh popoldne včeraj krenil iz Valognesa in je namenjen proti nemškemu Gorlebnu na Spodnjem Saškem. Policija je pripravljena, da pro-testnikom prepreči blokado vlaka z jedrskimi odpadki in mu omogoči prosto pot nazaj v Nemčijo, potem ko so odpadke predelali v tovarni jedrskega giganta Areva v La Hagueu. Jedrski odpad, ki je še vedno vroč in visoko radioaktiven, bodo shranili v skladišču v Gorlebnu, 20 kilometrov od mesta Dannenberg, ki je končna postaja vlaka. V bližini mesta danes pričakujejo okoli 30.000 demonstrantov, ki bodo skušali vlaku zapreti pot. Policija namerava tudi vložiti obtožnice proti 1500 ljudem in 280 skupinam, ki so na spletnih straneh pozivali k odstranjevanju kamnov na železniških tirih ob poti, po kateri naj bi peljal vlak s spornim tovorom. MADRID - Papež Benedikt XVI. bo danes in jutri na obisku v Španiji, kjer bo nastopil proti sekularizmu, splavu in porokam istospolno usmerjenih. Vrhovni poglavar Katoliške cerkve bo danes obiskal romarsko središče Santiago de Compostela, v nedeljo pa Barcelono, kjer bo posvetil katedralo Sagrada Familia. Santiago de Compostela na severozahodu Španije, kjer bo Benedikt XVI. začel obisk, je za katoličane tretje največje romarsko središče za Rimom in Jeruzalemom. Tamkajšnjo katedralo, v kateri naj bi hranili ostanke apostola Jakoba, ki velja za glavnega zavetnika Španije, romarji obiskujejo že okoli tisoč let. Vatikan je že dolgo zaskrbljen zaradi "militantnega sekularizma", kot razmere v Španiji opisujejo tamkajšnji konservativni škofje, in njegovega vpliva na Evropo in nekdanje španske kolonije v Latinski Ameriki. Ob papeževem obisku so sicer v Španiji napovedani protesti. Tokratni obisk v Španiji bo 18. obisk papeža od začetka njegovega pontifikata leta 2005, od tega že 12. v Evropi. Dobrodošlica za papeža Benedikta XVI. v Santiagu de Composteli, kjer bo papež začel obisk ansa / TRST Sobota, 6. novembra 2010 110 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Starši se še niso sprijaznili z novimi malicami Vrtci v Gorici in Doberdobu: dietetičarka ista, jedilnik različen »Zakaj so drugod dovoljeni piškoti, marmelada, sok in čaj, goriškim otrokom pa ponujajo kruh in vodo?« MARIANO - Včeraj popoldne prometna nesreča Trčil v tovornjak V videmsko bolnišnico so s helikopterjem prepeljali duhovnika Fausta Furlanuta Dietetičarka je ista, jedilniki v vrtcih goriške občine in v vrtcu v Doberdobu pa so popolnoma različni. To so ugotovili starši iz štandreškega vrtca, ki se niso sprijaznili z odločitvijo goriške občinske uprave, da z jutranjih malic črta mleko, čaj, sok, marmelado, med in piškote, namesto njih pa otrokom ponudi razne vrste kruha, sadje, sadni kompot, jogurt in vodo iz pipe. Štandreški starši so se odpravili v Doberdob in na razglasni deski vrtca prebrali, kaj jedo malčki za malico in kosilo. Med branjem so ugotovili, da doberdobskim otrokom za dopoldansko malico ponudijo jogurt ob ponedeljkih, čaj s piškoti ali domačo sladico ob torkih, prepečenec z medom ali marmelado ob sredah, sadje ali sadni kom-pot ob četrtkih, pomarančni sok s piškoti pa ob petkih. Doberdobska malica je torej precej bogatejša - in boljša - od tiste, ki jo ponudijo v vrtcih goriške občine, kjer med drugim otroci dvakrat na teden dobijo kruh in vodo iz pipe. Potem ko so štandreški starši ugotovili ogromno razliko med doberd-obskim in goriškimi vrtci, so se na doberd-obskem županstvu pozanimali, kdo je odgovoren za pripravo jedilnika. V pristojnem uradu so izvedeli, da je jedilnik pripravila do-berdobska občina, ki je na podlagi navodil zdravstvenega podjetja določila, kaj mora kuharica vsak dan pripraviti otrokom. Potem ko so v pristojnem doberdobskem uradu pripravili jedilnik, so ga poslali v pregled zdravstvenemu podjetju. V roke ga je dobila uslužbenka zdravstvenega podjetja Paola Bassi, to se pravi ista strokovnjakinja za dietetiko, ki je pripravila nove jedilnike tudi za vrtce iz goriške občine. Medtem ko je za goriške vrtce črtala z jedilnika mleko, čaj, marmelado, jed in še marsikaj, ni imela pripomb glede doberdobskih malic. Edino pri kosilih v doberdobskem vrtcu je die-tetičarka predlagala, naj vsak dan dodajo sadje, naj stročnice ponudijo otrokom ob ponedeljkih namesto ob četrtkih, naj kupujejo le suhe piškote ter naj črtajo mleko in po-hane ribje paličice. Predloge dietetičarke so na doberdobski občini osvojili in na njihovi podlagi spremenili jedilnik, pojasnili pa so tudi, da je šlo le za priporočila, ki bi jih lahko tudi ne upoštevali. Spričo informacij, ki so jih dobili v Doberdobu, se štandreški starši sprašujejo, zakaj so jedilniki tako različni, če jih je pregledala ista dietetičarka. Poleg tega starši ne razumejo, zakaj se je goriška občina odločila za uvedbo kruha in vode za malice, če bi lahko še naprej ohranila prejšnji jedilnik, s katerim so bili otroci veliko bolj zadovoljni in ki baje velja v večini vrtcev iz goriške pokrajine. Da bi se pogovorili o jedilnikih in njihovi spremembi, zato starši prirejajo javno srečanje, ki bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. Večer prireja združenje staršev otrok, ki obiskujejo štandreški slovenski vrtec, vabljene pa so tudi družine malčkov, ki obiskujejo ostale v vrtce v goriški občini. S srečanjem se želi združenje staršev »pripraviti« na sejo, ki jo v sredo, 10. novembra, ob 17.30 v centru Lenassi v Gorici prireja goriška občina. Še pred sredinim srečanjem, ki bo namenjeno predstavnikom združenj staršev, se bodo z dietetiki zdravstvenega podjetja pogovorili ravnatelji in predstavniki občinske svetniške komisije za šolstvo. O organizaciji omenjenih srečanj, po katerih bodo določili tudi datume širših zborovanj za starše, sta se pred nedavnim dogovorila odbornica Silvana Romano in predstavnik goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cavallini. Prvo srečanje, ki bo namenjeno ravnateljem, bo v ponedeljek, dan kasneje bo na vrsti svetniška komisija, 10. novembra pa bo zdravstveno podjetje, kot rečeno, srečalo ravnatelje in predstavnike staršev. Srečanja, poudarja Romanova, bodo priložnost za pogovor o zdravi prehrani, sprejemanje predlogov staršev in iskanje skupnih rešitev. Nenadna slabost je po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne v Marianu in v katero sta bila vpletena avtomobil in tovornjak. V nesreči se je poškodoval duhovnik Fausto Furlanut, ki so ga prepeljali v bolnišnico v Videm, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Nesreča se je zgodila okrog 14.30 na državni cesti v središču Mariana. Iz razlogov, ki jih še preučuje prometna policija iz Tržiča, je duhovnik z avtomobilom znamke Fiat punto trčil v tovornjak za prevoz zemlje, ki je peljal v nasprotni smeri vožnje. Po neuradnih informacijah je župnika iz Dolenj obšla slabost, zato je zavozil na naspro- Prometna nesreča se je pripetila v središču Mariana bumbaca tni vozni pas in trčil v kamion. Šofer se avtomobilu ni uspel izogniti, saj je sprva mislil, da namerava voznik na tamkajšnjem križišču zaviti levo. Fausta Furlanuta so z rešilnim helikopterjem prepeljali v videmsko bolnišnico. Po razpoložljivih informacijah duhovnik naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. VZPENJAČA Preučili bodo možnost priziva Zavrnitev referendumskega vprašanja o vzpenjači na goriški grad je bila predmet srečanja, ki je potekalo v četrtek v Ulici Sv. Ivana v Gorici. Na sedežu Foruma za Gorico so se ob predstavnikih tega gibanja sestali tudi predstavniki Levice in svobode, SKP, radikalcev in gibanja 5 Stelle, ki so podprli referendumsko pobudo in sodelovali s Forumom pri zbiranju podpisov v prejšnjih tednih. Odbor garantov, kot smo že poročali, je referendumsko vprašanje zavrnil po dolgi razpravi. Pravobranilka Elena Grossi je ocenila, da je bilo vprašanje legitimno, generalni tajnik Roberto Capobianco in predsednik odbora revizorjev računov Fabrizio Russo pa sta se izrekla proti. Pobudniki referenduma so izrazili ogorčenost nad utemeljitvami, s katerimi sta Russo in Capobianco zavrnila referendumsko vprašanje, saj je po njunem mnenju »referendum izključen v vsakič, ko gre za vprašanje, ki je bilo predmet sklepa občinskega odbora, osnovanega na predhodnem sklepu o proračunski postavki«. Ob tem predstavniki referendumskega odbora opozarjajo, da referendumsko vprašanje sploh ni zadevalo sklepov o proračunskih postavkah, pač pa le gradnjo vzpenjače na grad, ter da je bilo povsem posvetovalne narave. Forum in ostali predlagatelji referenduma so ne nazadnje ugotovili, da so garanti zavrnili sklep na vsebinski osnovi, ne pa na osnovi sprejemljivosti in legitimnosti, pri čemer so kršili statut občine Gorica. Zato so predlagatelji referenduma odločili, da bodo preučili možnost pritožbe na sodišču, kot so pred časom naredili radikalci, organizirali pa bodo tudi javno srečanje za občane. GORICA - V četrtek potekala seja trgovcev goriške pešcone Urbani trgovski center ima vodstvo Predsednik združenja je Beniamino Ursic, podpredsednika pa Stefano Comelli in Vanja Ambrosi - Kmalu bodo določili ime Trgovci iz starega mestnega jedra združujejo moči bumbaca Beniamino Ursic je bil izbran za predsednika združenja goriških trgovcev, ki snujejo urbano komercialno središče v obnovljenem mestnem jedru. Ob predsedniku sta bila na četrtkovi seji vodstva, ki je potekala v dvorani goriškega občinskega sveta, imenovana tudi podpredsednika Stefano Comelli in Vanja Am-brosi, vlogo blagajnika pa so zaupali Ci-ru Di Datu. K pobudi je doslej pristopilo okrog petdeset trgovcev iz Ulic Garibaldi, Maz-zini, Marconi, iz Raštela, s Travnika, Trga pred županstvom, Trga Cavour in Trga Sv. Antona, ki so izvolili svoje vodstvo in se lotili priprave razvojnega in marketinškega plana. »Redno se bomo srečevali in skupaj odločali o pobudah, s katerimi si prizadevamo, da bi v naše mestno središče spet privabili čim več ljudi,« je povedal Vanja Ambrosi in pojasnil, da so se za podobne pobude trgovci zavzeli že v mnogih drugih italijanskih mestih. Predstavniki goriškega združenja so že na prejšnji seji odločili, da bo letna članarina znašala 50 evrov, ob tem pa bodo vpisani za delovanje društva prispevali še 30 evrov mesečno. Z denarjem, ki ga bodo začetno zbra- li, bodo postavili na noge združenje in poskrbeli za prve pobude, nato pa bodo lahko začeli vlagati prošnje za finančne prispevke na občino, pokrajino, deželo, Trgovinsko zbornico in druge ustanove. Združenje bo odprto tudi podjetnikom z drugih področij, arhitektom, komercialistom in sploh vsem, ki bi radi prispevali k oživitvi mestnega središča. Ustanovitev novega združenja podpira tudi goriška občina, saj so upravitelji prepričani, da je treba prenovljeno mestno središče napolniti s čim bolj zanimivo ponudbo. V prihodnosti se bo združenje mogoče razši- rilo še na sosednje mestne predele, vsekakor pa so trgovci želeli začeti z dejavnostjo v obnovljenih predelih mesta. V kratkem bo padla tudi odločitev o imenu združenja in logotipu, ki bo zaznamoval goriški urbani komercialni center, medtem pa bodo predstavniki vodstva že vzpostavili stike z nekaterimi bankami in jim predstavili novo realnost. Med idejami, o katerih se predstavniki združenja že pogovarjajo, so uvedba t.i. »kartice zvestobe« (fidelity card), animacijske pobude, skupna promocija, ipd. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR GORICA - Na Drevoredu 20. septembra začrtali novo signalizacijo Občina dopolnjuje mrežo kolesarskih stez Kmalu naj bi se lotili tudi zarisovanja trase na Korzu Italia, kjer bodo sobivali pešci in kolesarji Nov odsek kolesarske steze na Drevoredu 20. Septembra bumbaca Goriška občina dopolnjuje svojo mrežo kolesarskih stez. Pred nedavnim so se na delu Drevoreda 20. Septembra - med kulturnim centrom Lojze Bratuž ter križiščem z ulicama Brigata Pavia in Coronini - pojavile rumeni plastični stebrički, nova talna signalizacija in table, ki označujejo stezo, ki je namenjena kolesarjem. V doglednem času, načrtujejo pri goriški občini, naj bi bila kolesarska trasa začrtana tudi v drugih predelih mesta, začenši s Korzom Italia, kjer jo bodo speljali po pasovih med pločnikom in robom ceste. Dela, ki so jih izvedli na Drevoredu 20. Septembra, so po besedah goriškega odbornika Francesca Del Sordija del širšega projekta. »Steza za pešce in kolesarje je bila na ostalih predelih Drevoreda 20. Septembra že začrtana pred časom. Na delu drevoreda, kjer je bila v zadnjih tednih nameščena nova signalizacija, pa so pločniki preozki, zato smo ta delček steze za kolesarje speljali po cestišču. Slednjega ni bilo treba zožiti, ukinili smo le nekaj parkirnih mest,« je povedal goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi in poudaril, da bi morala biti dela zaključena že zdavnaj, do zamude pa je prišlo zaradi težav podjetja, ki je zmagalo dražbo. Odbornik Del Sordi tudi upa, da se bodo v kratkem uslužbenci občinske cestarske službe lahko lotili zarisovanja kolesarske steze na korzu Italia, po kateri bo mogoče kolesariti od železniške postaje do gledališča Verdi. Na stranskih pasovih korza bodo po novem sobivali pešci in kolesarji, ta ureditev pa bo poskusnega značaja. »Na občini razmišljamo o popolni prenovi Korza Italia, ker bo treba na poseg počakati še kar nekaj časa, pa smo se odločili, da že sedaj zagotovimo varno vožnjo kolesarjem. Zato zaenkrat ne bomo gradili novih voznih pasov, ki bi bili namenjeni izključno kolesom, pač pa bomo nove kolesarske poti začrtali med pločnikom in robom ceste z drevesi,« je povedal Del Sordi in pojasnil, da bodo prvi del nove kolesarske poti začrtali med gledališčem in hotelom Palace, nato pa bodo morali kolesarji prečkati cesto in nadaljevati svojo vožnjo proti železniški postaji na drugi strani cestišča. Goriško omrežje kolesarskih stez je po podatkih organizacije Legambiente, ki je septembra objavila študijo na to temo, lani obsegalo le klavrnih 5,2 kilometra. To je goriško občino potisnilo v spodnjo polovico lestvice, na kateri je prednjačila Modena s 190 kilometri kolesarskih stez. (Ale) Četrtek, 4. novembra 2010 111 Manifestacija v Gradežu Danes bo v Gradežu potekala protestna manifestacija za ponovno odprtje zavoda Barellai - Ospizio Marino. Zbirališče udeležencev bo ob 10. uri pred sedežem ustanove, od koder bo sprevod krenil proti dvorani Hotela Fonzari, kamor naj bi dospel ob 11. uri. Predstavniki odbora »Riapriamo il Barellai« se bodo nato srečali z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi upravitelji (med drugimi so bili povabljeni predsednik dežele Renzo Tondo, deželni odbornik Vladimir Kosic in predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta). Predstavniki odbora bodo prebrali dokument, ki so ga izdelali z drugimi združenji, ob 12.30 pa je predviden zaključek manifestacije. Ukradli fotovoltaični panel V prejšnjih tednih je v Ulici Terza Amata v Tržiču prišlo do nenavadne tatvine. Tatovi so pod krinko noči odnesli 160 cm visok in 80 cm širok fotovoltaični panel iz fotovltaičnega parka tržiškega industrijskega konzorcija, pri čemer so ustanovo oškodovali za 600 evrov. Konzorcij je vložil ovadbo na tržiškem policijskem komisarjatu. V Sovodnjah iščejo delavca Sovodenjska občina bo v okviru družbeno koristnih projektov začasno zaposlila dva delavca, ki jih potrebuje za vzdrževanje občinskega nepremičninskega premoženja, olepšanje urbane opreme in vzdrževanje zelenic. Projekti so namenjeni delavcem v dopolnilni blagajni in brezposelnim delavcem, ki so vpisani v sezname uradov za delo goriške pokrajine. Projekt bo trajal dva meseca, možno pa je tudi podaljšanje pogodbe. Delavca bodo zaposlili s 36-urno delovno pogodbo, rekviziti pa so vozniško dovoljenje tipa »B«, izkušnje z enostavnimi mizarskimi in gradbenimi deli ter izkušnje z vrtnarskimi pripomočki. Zainteresirani se lahko prijavijo na uradu za delo v Ulici Al-fieri v Gorici med 8. novembrom in 22. novembrom od 9.30 do 12.30. NOVA GORICA Od začetka leta • | II* • v •• prihodki nižji od načrtovanih Hit je v prvih devetih mesecih letos ustvaril 111,2 milijona evrov prihodkov, kar je 1,9 odstotka manj od načrtovanih. Izguba je dosegla 4,9 milijona evrov in bila za skoraj 20 odstotkov nižja od načrtovane, medtem ko je izguba iz poslovanja celotne skupine Hit znašala 2,6 milijona evrov. Poslovne rezultate je na četrtkovi seji obravnaval nadzorni svet družbe, ki se je seznanil tudi z izvajanjem ukrepov iz akcijskega načrta za letos. Člani so se seznanili še z aktivnostmi za reševanje problematike v Hitovih odvisnih družbah, so včeraj sporočili iz Hita. Od januarja do septembra so v Hitovih igralnicah in igralnih salonih prešteli 979.700 gostov, kar je 7,7 odstotka manj od načrtov. Poraba na obiskovalca pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za dobrih pet odstotkov. Družba je v tem obdobju ustvarila 106,5 milijona evrov od iger na srečo, 14,6 milijona evrov od gostinstva ter 5,8 milijona evrov od ostalih dejavnosti. Stroški in odhodki so dosegli 116,1 milijona evrov, kar je za 2,8 odstotka manj od načrtovanih. Višji od načrtovanih (za 4,2 odstotka) so bili stroški dela, predvsem zaradi časovnega zamika predvidenih ukrepov iz letnega načrta in akcijskega načrta ter izplačanih odpravnin. Hit je v tem obdobju plačal skupno 32,3 milijona evrov igralniških dajatev. Tudi v tem obdobju je bila družba likvidna in je vse svoje obveznosti poravnala ob zapadlosti. Ob koncu septembra je bilo v družbi zaposlenih 1.644 ljudi, medtem ko je skupina zaposlovala 2.703 delavce. Nadzorni svet se je seznanil tudi s poslovanjem Hi-tovih odvisnih družb in s predlogom aktivnosti za reševanje problematike v teh družbah. (hit) GORICA-NOVA GORICA - Čezmejni orientacijski tek povezal mesti S Travnika na grad in Kostanjevico Tekmovalo okrog 550 dijakov iz Gorice, Doberdoba, Idrije, Šempetra in raznih drugih krajev naše dežele - Udeležencev morda celo preveč Okrog 550 mladih se je včeraj udeležilo tekme v orientacijskem teku, ki je povezala Gorico in Novo Gorico. Start je bil na Travniku, od koder so tekmovalci stekli v smeri severnega dela mesta, nato pa so prečkali državno mejo in se povzpeli na Kostanjevico. Sledil je spust po Rafutu, nato pa nov vzpon, tokrat na goriški grad. Po čim krajši poti so tekmovalci pritekli v Raštel, zatem pa še na Travnik, kjer so jih čakali sodniki, da so izmerili tekmovalni čas. Tekmo orientacijskega leta so že sedmo leto zapored priredili pokrajinski odbor združenja UISP in zveza CONI v sodelovanju z javnim zavodom za šport Nova Gorica, goriškim pokrajinskim šolskim uradom in deželnim odborom FISO. Med Gorico in Novo Gorico so s karto v rokah, nekateri tekmovalci so imeli tudi kompas, tekli dijaki raznih višjih in nižjih srednjih šol iz goriške pokrajine, iz Trsta, s Trbiža in še iz nekaterih krajev videmske pokrajine. Na tekmo so prišli tudi šolarji iz Idrije in Šempetra pri Gorici, med udeleženci pa so bili tudi dijaki nižje srednje šole iz Doberdoba in Ivan Trinko iz Gorice ter goriškega licejskega pola Tru-bar-Gregorčič. V zadnjih letih je število tekmovalcev izredno naraslo, letos pa je verjetno doseglo svojo zgornjo mejo. Na startu je namreč za zadnje tekmovalce zmanjkalo kart, tako da se je zaključek tekme nekoliko zavlekel. Kljub temu so bili udeleženci nad tekmo vsekakor navdušeni, kar potrjuje, da je orientacijski tek med mladimi vse bolj priljubljena športna disciplina. Dijaki so povedali, da je bila trasa zahtevnejša od lanske, za prihodnje leto pa organizatorji že pripravljajo novost. Letos so namreč start prvič premaknili s Transalpine - Trga Evrope na Travnik, za prihodnje leto pa razmišljajo, da bi se tekma začela v Novi Gorici. Tu bi imeli na voljo novo telovadnico, v kateri bi se lahko dijaki pre-oblekli in se pripravili na start tekme. več fotografij na www.primorski.eu Pred startom so tekmovalci dobili vsako svojo karto z začrtano traso (zgoraj), nato pa so se podali v tek (desno zgoraj); čakanje pred startno linijo (desno) bumbaca 16 Četrtek, 4. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Ivo Boscarol seli del proizvodnje iz Ajdovščine v Italijo Pipistrel prejel koncesijo za gradnjo proizvodne hale Najkasneje čez šest mesecev pričakujejo še gradbeno dovoljenje Ivo Boscarol, vodilni svetovni sila lokalna. Letališče je nekaj sto me- proizvajalec ultralahkih letal iz Ajdovščine, je sredi tedna od italijanskih oblasti prejel koncesijo za izgradnjo hale na goriškem letališču. Dovoljenje je dobil presenetljivo hitro, v dobrem mesecu dni. Prvi korak k uresničitvi zamisli, da tja preseli del proizvodnje ultralahkih letal, ki je namenjen ameriškemu tržišču, ter novo proizvodnjo štirisedežnih letal, je storjen. Na podlagi celovitega projekta, ki je že v izdelavi, gre za delo goriškega arhitekta Valterja De Gressija, pa bo nato mogoče zaprositi za gradbeno dovoljenje. Boscarol pričakuje, da ga bo imel v rokah najkasneje čez pol leta, približno leto dni pa bi trajala gradnja. V letu 2012 naj bi na Rojah tako že začeli z izdelovanjem letal. V projekt izgradnje 10.000 kvadratnih metrov velike proizvodne hale namerava Boscarol vložiti med 5 in 6 milijoni evrov ter tam zaposliti 200 ljudi. Koncesijo za izgradnjo proizvodne hale na letališču v Rojah je pravzaprav dobilo marca ustanovljeno podjetje Pipistrel LSA s sedežem v Gorici. Podjetje je v 90-odstotni lasti ajdovskega Pipistrela, 10-odstotni lastnik pa je mešano podjetje Contall d.o.o, ki je v polovični lasti italijanskega lastnika Datarevi, lastnik preostale polovice pa je novogoriško podjetje Contall. Ustanovitev omenjenega podjetja in namen izgradnje proizvodne hale v Gorici je posledica že znanega dejstva, da ajdovski Pipistrel iz Slovenije svojih letal ne more prodajati na tržišče ZDA, saj Slovenija s tamkajšnjimi letalskimi oblastmi nima podpisanega bilateralnega sporazuma, Italija pa ga ima. Zato se z novoustanovljenim podjetjem v Gorici odpirajo možnosti za prodajo na ameriški trg, vendar bodo v tem primeru to italijanska in ne slovenska letala. »To bo italijanska blagovna znamka Pipistrel Italia,« pojasnjuje Boscarol. Z možnostjo prodaje na ameriškem tržišču bodo prodali za tretjino več letal, kar pomeni okoli tri milijone evrov letno. Ko bo projekt na Rojah zaživel v novi hali, bo tam zaposlitev našlo okoli 200 ljudi. Na vprašanje, ali bodo to Slovenci ali Italijani, Boscarol odgovarja: »Nikoli nisem med Italijo in Slovenijo delal meje. Zame je pomembno, da je delavec dober. Toliko že bomo vsakega naučili, da bo razumel on nas ali mi njega. Če je priden, je lahko od kjerkoli. Je pa velik plus, če je delovna trov od slovenske meje, vendar sem prepričan, da bo velik plus, če bodo zaposleni "mešani", nenazadnje na tem področju živijo Italijani, Furlani, Slovenci in mislim, da to sploh ne bo noben problem. Niti slučajno ne mislimo imeti omejevalne zaposlovalne politike, se pravi, da bi zaposlovali samo Slovence ali samo Italijane. Smo globalno podjetje, delujemo po vsem svetu in se s takimi stvarmi ne obremenjujemo.« V Ajdovščini torej ostaja ves razvojni del in proizvodnja ultralahkih letal za vsa druga tržišča, v Gorico pa bo stekla proizvodnja ultralahkih letal za ameriško tržišče in proizvodnja novih štirisedežnih hibridnih letal, prvih na svetu. Letališče v Rojah, ki je bilo pred sto leti priča prvemu slovenskemu poletu z motornim letalom goriških Slovencev bratov Rusjan, bo tako ponovno zaživelo v slovensko-italijanski navezi in to z izdelki, ki pomenijo presežke v industriji ultralahkih letal. Katja Munih Odpirajo tri nove lekarne V goriški pokrajini bodo odprli tri nove lekarne. Prvo bodo v ponedeljek, 15. novembra, odprli v Ulici Scuole v Me-deji. Vodila jo bo zdravnica Chiara Raj-geli, odprta pa bo od ponedeljka popoldne do sobote dopoldne med 9. in 13. uro ter med 15.30 in 19.30. Goriško zdravstveno podjetje je izdalo av-torizacijo še za odprtje dveh drugih lekarn v Moraru in v Koprivnem, datum pa ni še določen. Nove namestitve za študente Od včeraj dalje je Nova Gorica bogatejša za 54 študentskih ležišč. Dve nadstropji nekdanjega samskega doma Slovenskih železnic so obnovili in uredili v študentski dom ter ga predali namenu. V mesecu juniju sta Univerza v Novi Gorici in invalidsko podjetje SŽ-ŽIP podpisali pogodbo o enoletnem najemu študentskega doma na Erjavčevi 36 v Novi Gorici. V prvi fazi so se odločili za obnovo in preureditev tretjega in četrtega nadstropja stavbe. Pri tem njihova prizadevanja podpira Univerza v Novi Gorici, ki je zainteresirana za uspešno rešitev problema nastanitve študentov. Za približno 800 študentov novogoriške univerze so trenutno na voljo le 104 postelje. Žur v Jamljah Ivo Boscarol ob enem izmed Pipistrelov bumbaca Kulturno društvo Kremenjak prireja danes od 22. ure dalje v večnamenskem centru v Jamljah ples z DJ-jem Best Company. NOVA GORICA - Na obisku nekdanji predsednik evropskega parlamenta Pat Cox Zaupanje mladih si morajo prislužiti Mlade generacije čutijo pripadnost krajevnemu okolju, zato jim mora politika pomagati, da postanejo aktivni evropski državljani NOVA GORICA - Preventivna akcija Alkohol ubija V zadnjih desetih letih vinjeni vozniki povzročili 65 smrtnih prometnih nesreč Petinšestdeset belih križev ponazarja enako število žrtev prometnih nesreč, ki so jih zakrivili vinjeni vozniki na območju novogoriške policijske uprave v zadnjih desetih letih. No-vogoriški policisti so jih v okviru letošnje preventivne akcije Alkohol ubija postavili na travniku pred ob- činsko stavbo, na vsakem križu pa je izpisana starost umrlih. Tudi letos so se v akcijo vključili srednješolci no-vogoriškega tehniškega šolskega centra ter občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Čas, ki so ga policisti izbrali za opozarjanje na problematiko alkohola Pred novogoriško občino so včeraj postavili 65 belih križev foto k.m. v prometu, ni naključen, saj so mar-tinovanja in decembrski prazniki tesno povezani s pitjem alkohola. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je na omenjenem območju v prometnih nesrečah umrlo 6 oseb, pod vplivom alkohola pa je bilo 70 povzročiteljev prometnih nesreč. (km) Cox z gostitelji na Trgu Evrope (levo) in med ogledom muzeja o meji fotok.m. »Vem, da se vaš osemletni mandat izteka. Vedno se vas bom spominjal po vlogi v letu 2004, ko se je na meji med obema Goricama zgodil tisti izredno simbolni dogodek ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Takrat se je o obeh mestih ponesel glas po vsej Evropi.« Tako je na včerajšnjem sprejemu pri novogoriškem županu Mirku Brulcu poudaril Pat Cox, predsednik mednarodnega evropskega gibanja in nekdanji predsednik evropskega parlamenta. Cox se je na dvodnevnem obisku na Goriškem mudil kot gost prireditve Go Europe, na kateri so različni mednarodni udeleženci skušali odgovoriti na vprašanje, kako lahko lokalne skupnosti pomagajo mladim, da postanejo aktivni evropski državljani. »Mladi danes drugače gledajo na Evropo kot starejši. Ti so namreč dali soglasje političnim voditeljem, da zgradijo novo Evropo, v prihodnje pa si bomo politiki morali zaslužiti zaupanje mladih generacij,« je na temo vključevanja mladih v evropske tokove povedal Cox. Gost je še opozoril, da se bo evropski glas ob ostalih svetovnih državah, kot sta Indija in Kitajska, ki doživljata vzpon, slišal le, če stopijo evropske države skupaj. »Vsaka država zase je premajhna. Mislim, da nam evropsko državljanstvo omogoča, da smo bolj učinkoviti slovenski, italijanski, irski državljani. Je pa vprašanje identitete ključno za mlade: ti bolj čutijo pripadnost lokalnemu okolju, širše okolje pa je zanje manj pomembno,« je dejal Cox. Sprejema pri novogoriškem županu se je poleg predsednika Slovenskega sveta evropskega gibanja Ana Krumbergerja udeležil še Claudio Cressati, predsednik Evropske akademije iz Furlanije-Julijske krajine. Coxu je podaril svojo knjigo o zgodovini Gorice »Lidentita plurale« ter poudaril, da je bil dogodek ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo 30. aprila 2004 ne samo ponovna združitev Evrope, temveč tudi ponovno združenje obeh mest, Gorice in Nove Gorice. O vlogi mladih Goričanov in No-vogoričanov v smislu povezovanja obeh mest pa meni, da morajo le-ti postati vedno bolj pomembni akterji bodočnosti obeh Goric. »Gre za mlade, ki imajo možnost, da se med mestoma svobodno gibljejo, brez da bi se ozirali na mejo. Tako lahko sklepajo prijateljstva in snujejo skupne projekte. Lokalne oblasti, šole in univerze pa so tiste, ki jih morajo pri tem podpirati,« poudarja Cressati, ki se je nato Coxu, Brulcu in Krumbergerju pridružil pri ogledu skupnega trga obeh Goric in muzeja o meji. Cox, ki je na trgu stal prvič, je z zanimanjem prisluhnil razlagi gostiteljev o simbolu, ki ga predstavlja mozaik tržaškega umetnika Franca Vecchieta. Tudi v muzeju so ga pritegnile številne zgodbe, o katerih pričajo fotografije na stenah in ostali predmeti, povezani z mejo. Natančno si je ogledal zemljevid razmejitev Goriške v povojnem času in osupel prisluhnil pripovedovanju vo-dičke, da je mejna črta razpolovila pokopališče. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. novembra 2010 17 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Winx club - Magica avventura«; 20.10 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Uo-mini di Dio«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Cattivissi-mo me« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Salt«. Dvorana 3: 16.30 - 18.10 »Winx club - Magica avventura«; 20.15 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 4: 16.30 »Il regno di Gà Hoo-le - La leggenda dei guardiani«; 18.15 - 20.20 - 22.20 »L'Immortale«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Po-tiche - La bella statuina«. Razstave V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu bo na ogled še danes, 6. novembra, razstava Nine Brulc »Beštijarium«. V GORIŠKEM GRADU je s prostim vstopom na ogled razstava 8. bienale arhitekture; do 7. novembra od torka do nedelje med 10. in 19. uro. DRUŠTVO ARS na Travniku 25 v Gorici vabi v galerijo ARS na Travniku v Gorici na ogled razstave z naslovom »Matej Sussi - Jesenska simfonija«; do 16. novembra po urniku Katoliške knjigarne. Koncerti S Poslovni oglasi POŠTENA GOSPA IŠČE delo kot pomoč v gospodinjstvu, okolica Gorice. Tel. 00386-53053307 H Mali oglasi PRODAM suha briška drva; tel. 0481390238. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. H Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. Gledališče V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 6. novembra, ob 20.15 nastopila Lara Jankovič s pesmimi Fe-rija Lainščka; v ponedeljek, 8. novembra, bosta ob 20.15 nastopili mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fuerst in pianistka Gaiva Bandzinaite; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 23. novembra, ob 20.30 koncert avstrijske skupine Global Kryner. Gostovanje v Gorici sodi v okvir njihove evropske turneje; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« danes, 6. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert kitarista Vincenza Sandra Brancaccia; vstop prost. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 7. novembra ob 17. uri »Odlikovanje«, nastopa kulturo umetniško društvo Svoboda iz Izlak; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 6. novembra, ob 20.30 »La pul-ce nell'orecchio« Georgesa Feydeaua, v izvedbi gledališke skupine Al ca-stello iz Foligna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 11. novembra, ob 20.45 predstava »Fenomeni« Maurizia Crozze; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 21. uri koncert Giusy Ferreri; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v sredo, 10. novembra, »Grisu Giuseppe e Maria « Giannija Cle-mentija, igrajo Paolo Triestino, Nicola Pistoia, Crescenza Guarnieri, Sandra Caruso, Diego Gueci; informacije po tel. 0481-532317 in 0481630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 12. in 13. novembra, ob 20.45 »Il mistero Buffo di Dario Fo (PS: nell'umile versione pop)« nastopa Paolo Rossi; informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 6. novembra, ob 10.30 in 16. uri »Mavrična ribica« Marcusa Pfisterja, nastopa gledališka skupina Vrtinec Bovec; in- Vtumit ""M ci.....It) îriifld lriiin iigvrig i,h„no,:L|,1(:i knmpfHlpn IWH/20LÍ Info in HiRiKjjt n.i Mjgjjna 55ti Tel.: 0QÍ9ÍH0JÍ2H2 Bjciplaina Stevllla: m 1 i w3fir[a Vînt Jebvnik T. Tjrqikum i&.OO-lS.QQ POHITITE IN REZERVIRAJTE ^uuv:. ifiNC**» rK^j^ ^ v qûwci * l il prt*-"^ MipVHlflKKillAMVCWlKI^ ^„rru JÍCÍP V Tníü OSNOVNI PRO C i RAM V GORICI šLin IHJVC pnuJukLijc SSí I 3 EPIRNI SKLOPI V TRSTU: [Iranski rwiancíkr i/ Hnn« gUita DlUUkl hullLJ.HLvi/ [.aiifoLifriiiu-nški pLtii -Dramiki rjïbuiLjivU [.aJikâ ^la^bo. SVOJ ABONMA1 Vpisovanje abonira pev do petka, Ï2. novembra formacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 13. novembra »Nella tana del lupo«, nastopa gledališka skupina César Brie (za otroke od 5. leta starosti); informacije in predprodaja vstopnic v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro do 12. novembra (tel. 0481-537280, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it/blog). H Šolske vesti MARTINOV JEDILNIK: Ad formandum vabi k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 10. novembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici. Udeleženci tečaja prejmejo v dar recepte, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja; vpisovanje po tel. 334-2825853, promo@adforman-dum.eu. TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad forman-dum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Fur-laniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi:2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju. Datum selekcije: 11. novembra; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, www.adformandum.eu. S Izleti DRUŽBA ROGOS prireja vodeni nara-voslovno-zgodovinski izlet, ki bo trajal eno uro in pol v nedeljo, 7. novembra, z zbirališčem ob 10. uri na parkirišču ob Doberdobskem jezeru; sledil bo vodeni naravoslovni ogled po hribu Debeli, nato se bodo udeleženci z osebnimi avtomobili odpeljali do sprejemnega centra Gradina, kjer bo prigrizek ob vinu iz kleti Grad Rubije; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 333-4056800 in inforogos@gmail.com. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 13. novembra, avtobus odpotoval ob 7.40 iz Štivana, nato se bo ustavil ob 7.45 v Jam-ljah, ob 8. uri v Doberdobu in 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero); na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira v nedeljo, 21. novembra, avtobusni izlet z naslovom »Preživite dan na obali nekoli drugače. Obiranje oljk v Strunjanski dolini«; informacije in prijave po tel. 338-7956855 (Erika) do 14. novembra. □ Obvestila POKRAJINSKI MUZEJI v goriškem grajskem naselju bodo zaprti od 1. do 12. novembra. GORIŠKA FEIGLOVA KNJIŽNICA sporoča, da bo danes, 6. novembra, ob 18. uri na TV Koper oddaja Brez meja. Predstavili bodo delovanje knjižnice Damirja Feigla, NŠK in zgodovinskega odseka iz Trsta. Posneli so tudi otroško urico v Gorici 25. oktobra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo za mar-tinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Go-njačah odhod avtobusa iz Doberdoba ob 16. uri, nato z običajnimi postanki. PD RUPA-PEČ vabi izletnike, ki so letos avgusta obiskali Škotsko, na ogled fotografij in predvajanje diapozitivov v četrtek, 11. novembra, ob 19. uri na sedežu društva v Rupi. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo med 8. in 19. novembrom zaradi posodobitve informat-skega sistema okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer do 15. ure, v petek, 12. novembra, pa samo do 12. ure. KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 13. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo zjutraj h kulturnemu domu v Sovodnjah pred 10. uro. KD DANICA bo v nedeljo, 14. novembra, odprla »martinovo osmico« od 10. ure dalje v kulturnem športnem centru na Vrhu; ponujali bodo tople obroke, ne bo manjkalo kostanja in rebule, pa tudi glasbe v živo ne. Udeleženci bodo lahko igrali na karte, namizni nogomet in še kaj, tudi otroci se bodo lahko naigrali. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo okence za davčno službo v torek, 16. novembra, zaprto zaradi izobraževalnega tečaja osebja. UPOKOJENCICISL za goriški center, Moš in Števerjan prireja v soboto, 11. decembra, božični srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Man-zoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev do 29. decembra. SS Prireditve KULTURNO DRUŠTVO SKULTURA 2001 vabi na predstavitev kataloga Skultura 2009, ki bo v dvorani Pokrajinskega muzeja v goriškem grajskem naselju danes, 6. novembra, ob 20. uri. Nastopila bo sopranistka Alessandra Schettino ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček, novinar in umetniški kritik Jurij Paljk bo predstavil katalog, Chiara Mucci in Saša Quinzi bosta predstavila umetnike in njiihova dela, pela bo moška vokalna skupina Sraka z zborovodjo Jankom Banom. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Danes, 6. novembra, bo pravljičarka Martina Šolc otrokom podala pravljico o Prijaznem duhcu, branju bodo sledile jezikovna in ustvarjalna delavnica ter delavnica »baby paintinga«, ki jih bodo vodile vzgojiteljice centra Melanie Klein. Nasledje srečanje bo 13. novembra; informacije in prijave na solcmartina@gmail.com in po tel. 334-1243766. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 6. novembra, ob 16. uri Massimiliano Santarossa predstavil svojo knjigo »Hai mai fatto parte della nostra gioventu?«. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ obveščata, da bo v nedeljo, 7. novembra, ob 11. uri, ob slovenski nedeljski maši v Selcah, slovesnost ob 30-letnici slovenske maše in ženskega pevskega zbora iz Ronk. Sodeloval bo dekliški zbor Bodeča Neža, ki ga vodi Mateja Černic. KULTURNO DRUŠTVO SKALA in Lovska družina Gabrje vabita v nedeljo, 7. novembra, ob 14. uri na vsakoletno vaško martinovanje, ki bo potekalo na trgu v Gabrjah. V KINODVORANI DAMS-A na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali filme v sklopu projekta »Nouvelle Vague - Dall'Eu-ropa agli USA«: v ponedeljek, 8. no- vembra, ob 20.30 »La dolce vita«; v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il lau-reato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na segreteria.eva@gmail.com. GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje Neve Makuc »Furlanski zgodovinopisci o Slovanih pred pojavom nacionalizmov« v torek, 9. novembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 11. novembra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Giuliana Sgrena predstavila svojo knjigo »Il ritorno. Dentro il nuovo Iraq«; z novinarko se bo pogovarjala Margherita Reguitti. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Antonino Lo Gioco iz splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upepelitev. Mirno nas je zapustil naš dragi David Sossou Žalostno vest sporočajo žena Alfreda, mama Ina, sin Vanja ter ostali sorodniki Pogreb bo v sredo, 10. novembra, ob 12. uri na pokopališču v Pevmi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Pevma, Štandrež, Gorica, 6. novembra 2010 Kulturni dom v Gorici, SKGZ in ŠZ Dom skupno s številnimi goriškimi prijatelji izrekajo ženi Alfredi, sinu Vanji, mami Ini in ostalim svojcem iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega Davida Sosola. Davidu v slovo Igor, Rudi, Laura, Oskar Ob izgubi dragega Davida žalujemo Roberta, Marko, Matija in Tomaž Dragi Vanja, v tem težkem trenutku boleče resničnosti smo z mislijo pri tebi in tvoji družini. Slovensko planinsko društvo Gorica Ob izgubi dragega moža Davida izrekamo kolegici Alfredi Paoletti in družini iskreno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje šol Cankar, Zois, Vega Z žalostjo se poslavljamo od nepozabnega učitelja Davida Sosola ter izrekamo družini iskreno sožalje učno in neučno osebje, učenci in starši Osnovne šole Josip Abram iz Pevme Društvo Naš prapor se klanja ob prerani smrti dolgoletnega odbornika Davida Sosola in izreka iskreno sožalje celotni družini. / TRST Sobota, 6. novembra 2010 114 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Vnaprej igrana tekma B-lige Četrti poraz Triestine, že petič brez gola Triestina - Atalanta 0:1 (0:0) STRELEC: v 81. min. Doni. TRIESTINA (4-1-4-1): Colombo 7; DAmbrosio 6, Brosco 6, Malago 6, Longhi 6; Gissi 6 (37.dp Princivalli); Toledo 5,5, Fil-kor 5,5, Testini 5,5, Longoni 6 (21.dp An-tonelli 6); Marchi 5,5 (13.dp Godeas 5,5). Trener: Iaconi. ATALANTA (4-4-2): Consigli; Rai-mondi, Capelli, Troest, Bellini; Barreto, Car-mona, Padoin, Bonaventura (15.dp Doni); Ruopolo (24.dp Ardemagni), Tiribocchi (39.dp Basha). Trener: Colantuono. SODNIK: Gallione iz Alessandrie 6; OPOMINI: Testini, Colombo; GLEDALCEV: 4.000. TRST - Triestina je sinoči četrtič zapored izgubila, Iaconijevi varovanci pa še peto tekmo zapored niso dosegli gola. Kriza Tržačanov se je torej dodatno poglobila. Tekma se je bližala koncu, vendar Atalanta bi lahko zadela - morala zadeti - že prej in večkrat. Enostavno sta si včeraj stali nasproti ekipa, ki si bo zagotovila vsaj nastop v končnici za napredovanje in ekipa, ki se bo s sedanjo garnituro igralcev težko izognila izpadu ali končnici za izpad. IZBIRE - Iaconi se je znova odločil za previdnejšo ekipo z enim samim napadalcem Marchijem, medtem ko se je Gissi postavil pred obrambo in imel izključno obrambno nalogo. Na desnem pasu je delovala mlada dvojica Longhi-Longoni. Pri gostih je Doni komaj saniral poškodbo, tako da ga Colantuono ni tvegal že od prve minute; v napadu se je odločil za dvojico Ruopolo-Tiribocchi, Ardemagni pa je sedel na klop. TEKMA - Edini napadalec Ettore Marchi je v uvodnih minutah spominjal na heroja romana Daniela Defoeja »Robinson Crusoe«: bil je popolnoma osamljen tam spredaj, kot da bi bil na samotnem otoku. V prvih desetih minutah domači igralci se v bistvu niso dotaknili žoge, čeprav Atalanta ni izkoristila vidne premoči. Prvi strel na vrata so gostje izvedli v 10. minuti s Tiri-bocchijem. Po začetni tremi je Triestina le Triestinin zvezni igralec Nicola Princivalli nekoliko izboljšala svojo igro. Gissi, ki je bil v prvih minutah nekak peti dodani branilec, se je nekoliko bolj približal vezni vrsti, kar je tudi omogočilo domači sredini, da je bolj učinkovito omejevala nasprotnike. V 19. minuti je Longhi lepo prodrl po levi strani in podal proti sredini kazenskega prostora, a Raimondi je uspešno posegel, ko sta bila dva igralca Tiestine že pripravljena na strel. Po kotu je poskušal še Malago', a branilec ga je oviral, tako da igralec Triestine ni uspel ciljati proti golu. Po petnajstih minutah trpljenja je bilo nadaljevanje prvega polčasa dokaj izenačeno. Približno enak je bil potek drugega polčasa, le da je bilo tokrat trpljenje v uvodnih minutah še večje, saj je bila Atalanta zelo nevarna in le trije vrhunski posegi Colomba so rešili Triesti-no. Po desetih minutah je poskušal Tiri-bocchi z razdalje, a Colombo se je raztegnil in močan strel preusmeril v kot. V 63. minuti je vratar Triestine posegel kot kamikaze, da bi preprečil Padoinu strel, nato pa je vrhunsko odbil še en strel istega igralca. Nato se je z vstopom Antonellija nekaj spremenilo, saj je domača številka 9 v štirih mi- nutah imela na razpolago kar dve priložnosti. V 67. je njegov strel z razdalje Con-sigli s konico prstov preusmeril v kot, v 71. pa je vratarja rešil branilec. A Colantuono je imel na razpolago (skriti) adut. Doni je takoj pokazal, da je s tehničnega vidika igralec, ki ne sodi v to ligo. Najprej je poskušal podati za gol,v 81. minuti, pa je odločil, da bo kar sam ukrepal in s sredine kazenskega prostora žogo brcnil v zgornji levi kot Co-lombovih vat. Tudi razpoloženi vratar Trie-stine je bil proti takemu strelu brez moči. Zadnji se je predal Testini, ki je v 94. minuti poskušal s strelom z 20 metrov, a Consigli je žogo odbil. KLJUČNI DOGODEK - Boljše ekipe razpolagajo z igralci, ki lahko sami odločijo tekmo. Eden takih je Cristiano Doni. Nekdanji reprezentant je vstopil v drugem polčasu, najprej opozoril nase z nekaj lepimi podajami v globino in nato zadel deset minut pred koncem. JE ŠLO - Proti boljšemu nasprotniku so igralci Triestine naredili vse, kar zmorejo v tem obdobju, kar pa je premalo tudi za točko Top: Vratar Colombo je bil znova vedno na mestu in trikrat odlično posegel, Donijev strel pa je bil enostavno neubranljiv. NI ŠLO - Že s postavitvijo 4-4-2 je imela Triestina težave v napadu, zdaj pa je postalo bolj verjetno zadeti šestico na »su-perenalottu« kot da Triestina doseže gol. Flop: Toledo nadaljuje z neprepričljivimi nastopi, vsekakor je težko oceniti negativno kakega igralca, saj v bistvu vsak prispeva, kar zmore. Ostali izid: Reggina - Portogruaro 1:0. Vrstni red: No vara 28, Atalanta in Reggina 24, Siena 22, Livorno in Empoli 20, Padova 19, Varese 17, Crotone, Frosi-none, Torino, Vicenza 16, Pescara, Modena 15, Sassuolo, Grosseto, Triestina, Albo-noleffe, Portogruaro 12, Piacenza, Citta-della 11, Ascoli (-3) 7. Iztok Furlanič KOŠARKA - Jutri A-liga amaterjev: H V V • Trzacam gostijo Omegno Tržaški AcegasAps ima po pekočem porazu v Bresci v nedeljo popravni izpit proti Paffoniju iz Omegne, ki ni doslej izpolnil pričakovanj. Izgubil je namreč prve štiri tekme (doma proti Brescii in Trevigliu, na tujem pa proti Pavii in Sie-ni), nato pa dvakrat slavil na domačem igrišču proti Recanatiju in Senigalii.For-ma je torej v vzponu in pričakovati je tudi, da se bo ekipa v nadaljevanju povzpela tudi na lestvici (tačas je s štirimi točkami na 13.mestu). Ekipa je letos izgubila izkušenega beka Scrocca in naturaliziranega Argentinca Carusa, ima pa še vedno nekatere zelo solidne košarkarje, ki so igrali tudi v višjih kategorijah: to sta beka Pi-cazio (193 cm, doslej povprečno 16 točk na tekmo, dober tudi pri asistencah in pridobljenih žogah) in Saccaggi (192 cm, Benettonova šola, doslej 8 točk na tekmo), organizator igre Carra (185 cm ter center Rossi (208 cm, 10 točk in skoraj osem skokov na tekmo). Od lanske zasedbe, ko se je ekipa uvrstila v končnico, je ostal še center Ferraro (200 cm, doslej skoraj 10 točk na tekmo). Od Cantuje je letos prišel mladi Bloise (letnik 1990, organizator igre, 183 cm, štiri leta na klopi v najvišji ligi), od Ferentina iz južne skupine bek Zaccariello (190 cm), od Rive del Garda pa krilo Cortesi (196 cm), ki pa se niso doslej posebno izkazali. Boljše se je vključil v ekipo krilni center Ammannato (202 cm, skoraj 10 točk na tekmo). Napoved za zmago: AcegasAps 60%, Paffoni 40% Marko Oblak KOŠARKA Vlada RS se o EP 2013 v • • • •■ se ni izjasnila LJUBLJANA - Predsednik vlade Borut Pahor je včeraj na pogovor sprejel delegacijo Košarkarske zveze Slovenije (KZS), ki mu je predstavila potek priprav na organizacijo EP v košarki leta 2013, za izvedbo katerega kandidira Slovenija kot edina država. Vlada bo o tem sodelovanju odločila predvidoma na seji 18. novembra. Kljub zagotovilom organizatorja o ugodnih finančnih učinkih prvenstva je predsednik vlade Pahor izrazil skrb pred sprejetjem takšne odločitve, saj si vlada na vse načine prizadeva, da bi varčevala pri nenujnih finančnih izdatkih. Premier Pahor se bo z delegacijo KZS vnovič sestal v torek, 9. novembra, po vrnitvi delegacije KZS s pogovorov na sedežu FIBA Europe. KARBON POŠKODOVANA - Italijanska alpska smučarka Denise Karbon bo prisiljena izpustiti naslednji dve tekmi svetovnega pokala v finskem Leviju in v Aspnu, ker si je na treningu poškodovala koleno. ODBOJKA - Danes se bo začela 2. faza ženskega svetovnega odbojkarskega prvenstva. Italijanska reprezentanca se bo ob 10.00 pomerila z Nemčijo. NBA - Chicago Bulls je klonil proti New York Knicksom s 112:120. Pri igralcih iz New Yorka je s 30 točkami izstopal rezervist Toney Douglas. Danilo Gallinari je prispeval še 24 točk, ekipa iz največjega ameriškega mesta pa je zadela neverjetnih 16 metov za tri točke. IZKLJUČENA - Mednarodna gimnastična zveza (FIG) je severnokorejsko telovadko Hong Su Jong kaznovala z dveletno prepovedjo tekmovanj zaradi laganja o svoji starosti. POLET ZKB KWINS - Pole-tovci bodo v današnjem krogu A1-lige v hokeju na rolerjih gostovali (ob 18.30) pri državnem prvaku iz Asiaga. PALLAMANO TS - Tržaški rokometni drugoligaš bo danes (ob 18.30) v tržaški športni palači na Čar-boli gostil Cassano Magnago. NOGOMET - V A-ligi v ospredju rimski derbi med Laziom in Romo Za Rejo najpomembnejša tekma Inter nocoj proti Brescii - Juventus kar brez 12 igralcev - Milan v Bariju - Na videmski Friuli k Udineseju prihaja Cagliari DERBI VEČNEGA MESTA - Ra nieri proti Reji, Borriello proti Flocca-riju in Totti na tribuni. To so glavne teme jutrišnjega vročega rimskega der-bija, ki vselej poskrbi s presenečenji. V enem in drugem taboru se seveda vraževerno izmikajo vlogi favorita, a običajno je na takih tekmah favorit ekipa, ki je na lestvici slabše postavljena. V tem trenutku naj bi se torej derbi nasmihal Romi, ki od mestnega tekmeca zaostaja deset točk. Za Romo bodo navijali zasledovalci vodilnega Lazia, ki želi ubraniti štiri točke naskoka nad drugouvrščenim Interjem. Za Romo je odsotnost kapetana Tottija hud udarec, morda pa bi se lahko še bolj občutila odsotnosti raznih Burdissa, Pizarra in Taddeia. Lazio bo brez standardnega branilca Biave (nadomestil ga bo Sten-dardo) in uspehi belomodrih slonijo ravno na dokaj čvrsti obrambi (doslej druga najboljša obramba s šestimi prejetimi goli v devetih nastopih). INTER DREVI - Dodaten pritisk nad Laziom bi bil (zelo možen) Inter-jev uspeh na današnji večerni tekmi proti Brescii. Črnomodri doslej nikakor niso prepričali, tako v Evropi kot v Italiji so naleteli na nepričakovane težave in predsednik Moratti je že kritično ocenil dosedanje Benitezovo delo. Dokaj skromen nasprotnik je torej kot nalašč za ekipo, ki mora takoj prebaviti gladek evropski poraz proti Tot- tenhamu; Brescia ne razpolaga z Bale-jem, ki je s svojo hitrostjo spravil na kolena Inter. Benitez bo tokrat Eto'oja premaknil nekoliko bolj proti levemu pasu igrišča, ker bo v konici napada igral Milito. Tvegana izbira glede na to, da je v tem trenutku Kamerunec edini, ki trese nasprotnikove mreže. JUVENTUS ZDESETKAN, MILAN V BARIJU - Če bo komaj omenjeni Inter proti Brescii brez šest poškodovanih igralcev, je trener Juventusa Delneri v veliko večjih težavah, saj se bo moral proti Ceseni odpovedati kar 12 (dvanajstim!) igralcem. Ponavlja se torej lanski refren, kar ne more biti naključje, glede na to, da se je popolnoma spremenil tehnični štab. Je morda športni center v Vinovu kriv za tako številne poškodbe? V obrambi bo igral Sorensen, na klop za rezerve pa bo sedla četverica igralcev ekipe primavera. Kljub tem odsotnostim pri Juventusu računajo na zmago proti povprečni Ce-seni, ki je po uspešnem začetku prvenstva zdrknila na zadnje mesto. S Ceseno deli zadnje mesto Bari, ki bo jutri gostil Milan. Allegrijevi varovanci, ki po porazu proti Juventusu zaostajajo pet točk od vrha, morajo v Apuliji osvojiti celoten izkupiček, čeprav nekateri igralci so daleč od prave forme. To velja zlasti za brazilsko dvojico Pato-Ronaldinho (oba bosta najbrž grela klop za rezerve). Bo znova odlo- čilen Inzaghi, ki pri 37 letih še trese nasprotnikove mreže? UDINESEJEVO PLEZANJE PROTI VRHU - Furlani imajo jutri priložnost, da še izboljšajo svoj položaj na lestvici, saj Guidolinovi varovanci na Friu-liju gostijo Cagliari. Trener Udineseja je po skromnem začetku nekoliko spremenil postavitev, uredil obrambo s tem, da je okrepil vezno vrsto, ki šteje zdaj pet igralcev. Morda črnobeli s svojo igro ne bodo navduševali, a so zelo učinkoviti. Bomo videli, če bo tako tudi jutri. FANTANOGOMET - Tudi vratar Udineseja Handanovič je v zadnjih nastopih precej popravil začetni vtis, tako da bi jutri tekmo lahko zaključil ne-premagan. V obrambi zaupajmo Bo-nucciju (Juventus), Gastaldellu (Samp-doria), Gamberiniju (Fiorentina) in Cannavaru (Napoli). Na sredini igrišča bi se izognili igralcem Rome in La-zia; raje ciljati na Coutinha (Inter), Aquilanija (Juventus) in Inlerja (Udi-nese). Napad: tekma med Palermom in Genoo bi lahko bila zelo plodna za fan-tatrenerje. Pinilla (Palermo), Toni (Genoa) in še Inzaghi (Milan). Slednji naj bi začel na klopi, a v primeru vstopa na igrišče in gola je zanj visoka ocena zagotovljena. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Bologna - Lecce 2:1 (1 - 40%, X - 35%, 2 - 25%); (ob 20.45) Inter - Bre- Edija Rejo čaka jutri zelo pomembna tekma, rimski derbi proti Romi ansa scia 4:1 (65%, 25%, 10%), jutri (ob 12.30) Fiorentina - Chievo 2:1 (40%, 35%, 25%), (ob 15.00) Juventus - Cese-na 3:1 (60%, 30%, 10%), Lazio - Roma 1:1 (33%, 34%, 33%), Napoli - Parma 2:1 (45%, 35%, 20%), Sampdoria - Catania 2:0 (45%, 30%, 25%), Udinese - Cagliari 1:0 (40%, 35%, 25%), Bari - Milan 0:2 (25%, 30%, 45%), (ob 20.45) Palermo -Genoa 3:2 (40%, 30%, 30%). (I.F.) / ŠPORT Sobota, 6. novembra 2010 19 KOŠARKA - Po tretjem krogu evrolige Zakaj je Union Olimpija letos tako uspešna? Sogovorniki menijo, da ljubljansko moštvo zmaguje zaradi velikega entuziazma - Kaj pa kvaliteta? Evforija je pri gledalcih in igralcih najbrž na višku. Ljubljanska Union Olimpija je v četrtek pred več kot 13.000 gledalci premagala še grški Pa-nathinaikos in ostaja tako v najkvalitetnejšem evropskem klubskem prvenstvu ob Fenerbahčeju in Sieni še nepo-ražena. Gre za pravi fenomen, če se spomnimo, kako se je začela letošnja sezona - še konec septembra je FIBA grozila ljubljanskemu klubu tudi z izključitvijo z evropskih tekmovanj. Najbrž je s svojimi nastopi presenetila čisto vse: košarkarske strokovnjake in tudi navijače. Zakaj letos Zdovčevim varovancem to uspeva? Trenerja Jadrana Walterja Va-tovca je začetni razplet v evroligi presenetil: »Lepo bi bilo, da bi tako nadaljevali, bojim pa se, da je to le trenutek: vprašljivo je, ali bodo tako igrali do konca sezone, če jih klub ne bo plačeval. Ne vem, ali so v klubu v zvezi s tem že vse uredili ... Ekipa sicer nima prvokate-gornikov, vsi pa igrajo s srcem in skupinsko, zelo dobri so predvsem v obrambi. Prav zato so zdaj tako uspešni.« Da je igra Union Olimpije predvsem posledica velike evforije, meni tudi televizijski komentator TV Koper Sergio Tavčar. »Igrajo na krilih entuziazma,« utemeljuje. »Letos so sestavili borbeno ekipo, ki dobro brani; Američani so manj površni, domače jedro pa je dobro. Jeziček na tehnici pa je prav gotovo Goran Jagodnik, ki je čvrst, velik borec in ima velike zasluge, da je v ekipi vzdušje dobro. Nezanemarljivi pa so tudi navijači: Stožice namreč sprejmejo trikrat več gledalcev kot Tivoli.« Tavčar ugotavlja, da je letos nivo evrolige nasploh nižji kot v prejšnjih sezonah in da torej ni nepremagljivih ekip. Vatovec k temu dodaja, da je na primer letos grški Panathinaikos povprečna ekipa, ne več vrhunska, in dvomi, da mu bo uspela uvrstitev med najboljše štiri. Tri zaporedne zmage v evroligi pa so za trenerja Maria Gerjeviča seštevek več dobrih plati letošnje ekipe: » Olimpija je dobro pokrita na vseh pozicijah. Zdi se mi, da je v evroligi povsem konkurenčna: veliko igralcev je že igra- KOŠARKA - D-liga Fogliano premočen za Kontovel Kontovel - Fogliano 50:55 (17:15, 31:23, 40:37) KONTOVEL: Paoletic 4 (-, 2:7, 0:6), Križman 2 (-, 1:3, 0:2), Gantar (-, 0:1, -), Starc (-, 0:2, -), Lisjak 13 (5:11, 4:7, 0:2), Šušter-šič 22 (2:2, 4:14, 4:7), Zaccaria 8 (4:6, 2:5, -), Regent 1 (1:2, -, -), Hrovatin, Vodopivec (-, 0:1, -), Godnič, trener Brumen. POB: Starc (v 33.), Šušteršič (40.). Kontovel je proti izkušeni ekipi Fogliana, ki med drugimi uvršča tudi 43-letnega veterana košarkarskih igrišč, Costantina Tosorattija, izgubil drugič zaporedoma v tem prvenstvu. Škoda, kajti večji del srečanja so bili Kontovelci v vodstvu. Usoden jim je bil predvsem slab odstotek pri metu, kar so izkušeni gostje, ki so tri četrtine igral s consko obrambo, izkoristili in bili prisebnejši v razburljivi končnici ter naposled zmagali. Svoje sta malce prispevala tudi sodnika, ki sta dosodila Kontovelcem po dve tehnični in nešportni napaki. Sicer za poraz so Brumnovi fantje »krivi« sami, kajti s 50 točkami na domačem igrišču je težko zmagati, kot je po srečanju tudi dejal trener Bru-men. (lako) MVP 3. kroga evrolige je bil branilec Panathinaikosa Dimitris Diamantidis (desno). Pri Unionu Olimpiji pa je bil najkoristnejši Kenny Gregory (13 točk, 6/10, 5 skokov, 2 odvzeti žogi), tretji najboljši posameznik pa Kevinn Pinkney (16 točk, 4 skoki, levo) ansa lo v tej ligi in ima dragocene izkušnje. Seveda k zmagam je pripomogel tudi velik navdih po prvih uspešnih nastopih.« Gerjevič ugotavlja, da tesne zmage Olimpije kažejo, da imajo v ekipi dobro izdelana pravila in da imajo igralci tudi individualne kvalitete, ki pridejo do izraza ravno v ključnih trenutkih. »Menim, da rezultati torej niso slučajni ali skupek improviziranega pristopa.« Po mnenju trenerja mladinskih ekip Jadrana vpliva na dobre rezultate tudi strokovni štab, ki so ga letos popolnoma prenovili. Ob Juretu Zdovcu sedita Alilovič in Zakelj, ki sta do lani trenirala pri Slovanu. Da so bili v četrtek in tudi na tekmi proti Efes Pilsnu navijači šesti mož na igrišču, ni dvoma. Med njimi je bil vsakič tudi Borov trener Lucio Martini, ki je bil začuden nad tolikšnim en-tuziazmom: »V Stožicah je bilo prekrasno. Ob tem, da nam je evropska košarka veliko bližja od ameriške NBA, je k izjemnosti večera prispevalo tudi vzdušje. Sedel sem ob ljubljanskih »ultrasih«, ki so navijali vseskozi zelo pošteno in športno. Igralci Uniona Olimpije pa so predvsem zaradi velikega entuziazma igrali zelo dobro, saj so s fizičnega vidika bolj šibki kot ostale ekipe.« Martini, kot tudi ostali sogovorniki, je prepričan, da bo Olimpiji uspela uvrstitev med 16 najboljših evropskih klubov. Tavčar meni, da je več kot 13.000 glava množica tudi velika motivacija za nadaljnje zmage: »Zdaj si ne morejo privoščiti slabe igre. Najbrž se bodo pojavili tudi novi sponzorji.« Če je Vatovca in Martinija nasploh tak razplet presenetil, je Tavčarja presenetila samo prva zmaga proti turški ekipi: »Pred četrtkovo tekmo sem kolegu povedal, da je zmaga možna. In tako je bilo.« Če so vsi prepričani, da bo Olim-piji le uspelo napredovati v naslednjo fazo - med 16 najboljših, so pri nadaljnjih napovedih bolj zadržani. Tavčar ne izključuje »sanjskega razpleta«, ki bi omogočil, da bi Union Olimpija po letu 1997 spet nastopila v finalu štirih najboljših »final four«. Tudi Gerjevič pra- vi, da je v naslednjem krogu vse mogoče. Skratka: pustimo se presenetiti. Zaenkrat se lahko ljubljanski klub Union Olimpija pohvali z »evropskim naslovom« glede obiska, saj je s 13.000 gledalci dosegel letošnji rekord obiska na posamezni tekmi evrolige. Veronika Sossa Domači šport Danes Sobota, 6. novembra 2010 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg - Zarja Gaja DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Union Quinto DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Vižovljah: Sistiana - Juventina; 17.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna ZAČETNIKI 11:11 - 17.00 v Miljah: Muggia A - Kras Repen A ZAČETNIKI 9:9 - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Villesse; 16.00 v Standrežu: Juventina - Sistiana NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 18.00 v San Donatu Milanese: Sandonatese - Kras ZKB MOSKA C-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Sarmeola KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik caffe' - Codroipese DEŽELNA C-LIGA - 19.00 v Tolmeču: Tolmezzo -Breg; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska -Collinare ODBOJKA MOSKA C-LIGA - 17.00 na Opčinah: Sloga - Volley club; 20.00 v Tržiču: Fincantieri - Val Imsa; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Cervignano; 20.30 v Sovodnjah: Soča ZBDS - Vivil ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Suvich: Libertas Ts - Sloga MOSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Naš prapor; 20.30 v Gorici, Spacapan: Olympia Ferstyle - San Vito ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel -Blu Volley; 20.30 v Majanu: Majanese - Bor Kmečka banka UNDER 16 MOŠKI - 17.00 v Gorici, center Spacapan: Olympia - Torriana HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.30 v Asiagu: Asiago Vipers - Polet ZKB Kwins Jutri Vstopnice Union Olimpija je že začela prodajo vstopnic za naslednje tri evroligaške tekme proti Va-lenciji (17. novembra), CSKA-ju (1. decembra) in Milanu (15. decembra), ki se bodo še zvrstile v Stožicah v rednem delu tekmovanja. Do ponedeljka, 14. novembra do 24. ure je možen le nakup paketa treh vstopnic za vse tekme, vstopnice za posamezne tekme bodo v prodaji od 14. novembra dalje. Nedelja, 7. novembra 2010 TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 v Casale Monferratu: TC Casale - Gaja (play-out) NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Concordii Sagitarii: Citta di Concordia - Kras Repen Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Union Martignacco; 14.30 v Križu: Vesna - Pro Gorizia 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Domio; 14.30 v Spetru ob Soči: Isonzo -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola NARASČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Montebello Don Bosco NAJMLAJŠI - 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras Repen; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Juventina KOŠARKA - V 6. krogu državne C-liga na Opčinah Jadran gosti neugodni Codroipo Gostje s kvalitetno šesterko, ki je doslej zbrala samo eno zmago, sodijo po mnenju trenerja Vatovca med boljše ekipe prvenstva Jadran Qubik caffe bo danes ob 20.30 skušal ponovno ubrati zmagovalno pot prvih petih krogov in čim prej pozabiti na poraz, ki ga je doživel v prejšnjem krogu. V opensko Polisportivo prihaja neugodni Codroipo, ki združuje zelo kvalitetne in izkušene igralce, kljub temu pa je doslej zbral samo eno zmago: »Mislim, da je njihovo mesto na lestvici nerealno. Gre za ekipo, ki bi lahko ciljala na sam vrh,« meni trener Jadrana Walter Vatovec. Ekipo sestavlja zelo izkušena šesterka: najnevarnejši je center Andy Bonoli (202 cm, 9,2 skokov na tekmo in 17,4 točk na tekmo), ob njem pa igrajo Marco Serrao, Riccardo Deana, Luca Marella, Marco Cristo-foli in Stefano Antena. Ostali del ekipe dopolnjujejo mladi igralci letnikov 1992 in 1993, ki že tretje leto trenirajo in nastopajo s člansko ekipo. Med njimi je najperspektivnejši organizator igre Umberto Nobile (1993, 190 cm), ki je šesti najboljši posameznik ekipe. Izkušeni ekipi se bodo jadra-novci skušali zoperstaviti z močno obrambo, tako da bo Bonoli - najboljši strelec ekipe - dobil čim manj uporabnih žog. »Dobiti moramo tudi skok. Ob dobri obrambi bomo potem lahko razvijali tudi igro v napadu,« je napovedal strategijo Jadranov Borut Ban kroma trener, ki je bil ta teden zadovoljen z opravljenim delom na treningih. Na razpolago bo imel popolno ekipo, ki je med tednom redno vadila. Coodropo bo najbrž na Opčine prispel zelo motiviran, saj je nazadnje pred domačimi gledalci klonil proti Coneglanu s 78:79, potem ko je v tretji četrtini vodil s 25 točkami prednosti. Tekmo bosta sodila Antonio De Tata in Marco Rizzi. KOŠARKA - Deželna C-liga Bor na 1. maju, Breg pa v Tolmeču Derbi šestega kroga deželne košarkarske C-lige bo nocoj med Servo-lano in krminsko Albo, ki delita prvo mesto z Bregom. Brežani bodo danes igrali v Tolmeču, Bor Radenska pa se bo doma spoprijel s Fagagno. Na Stadionu 1. maja bo ob 20.30 repriza lanskega play-outa, v katerem so borovci bili dosegli obstanek in Furla-ne obsodili na izpad. Videmčani so bili nato naknadno spet vključeni v deželno C-ligo, glavna aduta pa sta letos nedvomno branilca Londero (veteran z bogatimi prvoligaškimi izkušnjami) in Moznich. Play-maker je mladi Secli, pod košema pa se kretajo izkušeni Bellese, Boaro in Zampa. Po novem bledem nastopu proti Romansu so si v svetoivan-skem taboru v torek temeljito pogledali v oči, napredek pa je pričakovati tako v pristopu kot predvsem v igri v napadu. Na dlani je, da gre tokrat proti neposrednemu tekmecu (obe ekipi imata na lestvici po dve točki) za priložnost, ki je nikakor ne gre zapravljati. Borova četa bo predvidoma igrala popolna, de-bitiral bi lahko povratnik Stefano Babich. Sodnika na tekmi bosta Pellicani iz Ronk in Bean iz Škocjana ob Soči. Bregova vrsta (8 točk) pa danes (začetek ob 19.30, sodnika Fabris iz Mo-ša in Valentina Marusig iz Tržiča) ne sme podcenjevati gostovanja pri novincu Tolmezzu. Karnijci so že zbrali šest točk in so nevarni zlasti v neugodni domači dvorani, čeprav so v prejšnjem krogu kar sredi Krmina zadali prvi poraz ugledni Albi. V velikem slogu igra letos nekdanji Snaiderov mladinec, krilo Adami (Bor je pokopal s šestimi trojkami), ostali nosilci pa so play-maker Francescatto, branilec Tosoni in visoka Candotti ter Stroppolo. V Bregovih vrstah bo odsoten Richter, ki se je poškodoval v prejšnjem srečanju, vsi ostali igralci pa so zdravi. Četrtkov termin treninga so ta teden prestavili na sredo, ker so si nekateri košarkarji in člani uprave v Ljubljani ogledali evroligaško tekmo Olimpije. 20 Sobota, 6. novembra 2010 ŠPORT / NOGOMET - V 10. krogu D-lige Kras proti Concordii v Venetu Točke so zdaj nujno potrebne Po nedeljskem nezasluženem porazu proti vodilnemu Trevisu bo repenski Kras Koimpex jutri (začetek ob 14.30), v 10. krogu D-lige, gostoval v Concordii Sagittarii, kraju južno od Portogruara. Trener Marino Kragelj je na prvem tedenskem, torkovem treningu z igralci podrobno analiziral tekmo proti Trevisu. »V nedeljo smo tekmo posneli, v ponedeljek sem najvažnejše akcije kopiral na DVD, ki sem ga v torek po treningu pokazal fantom. Skupaj smo pogledali napake, ki smo jih storili in že v sredo smo jih na taktičnem treningu v Sežani skušali odpraviti. Prepričan sem, da smo ta teden trenirali zelo dobro. Odlično smo se pripravili na nedeljski izredno pomemben dvoboj proti Concordii. Tokrat bo treba absolutno igrati za vse tri točke,« je dejal Kra-gelj, ki bo imel na razpolago vse nogometaše. Ekipa iz Veneta ima na lestvici le točko manj od Krasa. V devetih krogih so doslej dvakrat zmagali, enkrat igrali neodločeno in šestkrat izgubili. V zadnjem krogu so v gosteh z 2:0 premagali Montebelluno, ki je s štirimi točkami zadnja na lestvici. Pred tem je Concordia v 7. krogu premagala Belluno s 3:1 in v 6. krogu igrala neodločeno 1:1 z Rovigom. Krasov trener je napovedal, da bo jutri bržkone postavil na igrišče bolj napadalno ekipo. »Mogoče bo že od prve minute igral tudi Venturini. Vsekakor ne smemo podcenjevati nasprotnika, ki bo razmišljal podobno kot mi. Češ Kras je izgubil dve tekmi in moramo jih premagati,« ugiba Kra-gelj. Z moštvom že nekaj tednom po dolgem času trenira tudi zvezni igralec Gabriele Giacomi, ki je skoraj okreval po daljši poškodbi. »Giacomi me je prosil, ali bi lahko Gabriele Giacomi bo danes igral s Krasovimi mladinci. Po pravilniku je to mogoče. Podobno je pred časom Palermov napadalec Miccoli igral z mladinsko ekipo primavere kroma jutri (danes op. ur.) igral z mladinci, tako da bo čimprej nared za člansko ekipo. Fant je zelo požrtvovalen, pameten in delaven. Dali mu bomo priložnost,« je še dodal Kragelj. Državni mladinci bodo danes ob 14.30 v Repnu gostili Union Quinto. Na jutrišnji tekmi Cittá di Concordia - Kras Repen bo sodil Alessandro Accomando iz Olbie. (jng) NOGOMET - V 9. krogu 2. amaterske lige Danes v Dolini Breg-Zarja Gaja V Križ prihaja Pro Gorizia - Zanimivo v Trebčah DANES 2. AMATERSKA LIGA Breg (6 točk) - Zarja Gaja (11) V Dolini se bosta danes ob 14.30 spopadli ekipi, ki sta v zadnjem krogu nerodno izgubili. Bregovo vodstvo je po tekmi ukrepalo in odstavilo trenerja Ma-corja. Na njegovo mesto je prišel nekdanji trener Pomladi Dino Tommasi, ki danes ne bo imel na razpolago Degrassija in Fazia. »Nisem pričakoval, da me bodo poklicali. Z Bregovim vodstvom sem v odličnih odnosih in zato so mi zaupali. Upam, da bom kos situaciji,« je dejal Tommasi, ki je pred tem vodil članski ekipi Montebella in Roianeseja. Precej težav s postavo bo imel tudi trener Zarje Gaje Lacalamita. Pri rumeno-modrih bodo odsotni Goran in Vitomir Križman-čič, Mihelčič, Franco, Candotti in Missi. V Dolini bo danes sodil Tržačan Pelizon. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA - Derbi kroga bo jutri v Križu, kjer bo Vesna gostila Pro Gorizio, ki ima prav tako šest točk na lestvici. Trener Andrea Massai je optimist, hkrati pa se zaveda, da ne bo lahko premagati solidno goriško ekipo: »Nasprotnik je soliden in pred začetkom prvenstva sem bil prepričan, da se bo bo- ril za višja mesta na lestvici.« Vesnin trener ne bo imel na razpolago vratarja Car-lija, Pina, Leoneja in Krpana. Juventina (15) bo jutri gostila Union Martignacco (12). Trener Tomizza ne bo računal na Colello, Radovca, Sellana, Giannotto in Petriccioneja. 1. AMATERSKA LIGA - Sovo-denjce čaka težko gostovanje v Špetru ob Soči. Isonzo ima prav toliko točk kot be-lo-modri (14). Trener Vitulič nima večjih težav s poškodbami, čeprav sta pod vprašajem Reščič in Sorbara. Medtem ko bo Primorec v Trebčah gostil Domio. Pri belo-rdečih bodo odsotni Sau, Ravalico in Boccuccia. PRIMORJE - Primorje bo v Trstu gostovalo pri ekipi SantAndrea San Vito, ki je v nedeljo presenetila in premagala Zarjo Gajo. Po visokem porazu proti Piedimonteju s 5:0 se je predsednik Roberto Zuppin v torek sestal z igralci. »Povedal sem jim, da bo treba odslej igrati z drugim pristopom,« je dejal Zuppin. Trener Makivič ne bo imel na razpolago Puzzerja, Siccardija in Pauletica. Pod vprašajem sta še Percic in Kapun. MLADOST - Ekipa doberdobske-ga društva bo jutri v Doberdobu gostila tržaško Chiarbolo, ki je lani izpadla iz 2. AL. NABREŽINA - V organizaciji SK Devin Letos na razpolago kar 600 parov smuči Na sejmu veliko smučarske opreme za najmlajše Tudi naši »Sinovi manjšega gola« Novinar Francesco Cardella je v svojem delu »Sinovi manjšega gola« (Figli di un gol minore) zbral trinajst zanimivih zgodb nadarjenih tržaških, goriških in furlanskih nogometašev amaterjev, ki iz različnih razlogov se niso uveljavili v poklicnem nogometu. Publikacijo (Edi-zioni Mittelcom) so predstavili včeraj v hotelu Milano v Trstu (na posnetku KROMA). Eno od poglavij je namenjeno slovenskemu nogometašu Giorgiu Lorenziju iz Katinare, ki je igral pri Zarji, Zarji Gaji in Krasu. Publikacijo najdete že v trafikah. V katerih pa, poglejte na spletno stran www.figlidiungolminore.it. ODBOJKA - Moške in ženske deželne lige Popravni izpit Za sejem rabljene smučarske opreme, ki ga Smučarski klub Devin letos organizira v Domu železničarjev pri železniški postaji v Nabrežini (na sliki KROMA) od danes do nedelje, 14. novembra, je organizatorjem uspelo zbrati okrog 600 parov smuči (veliko tekmovalnih), 400 smučarskih čevljev, veliko število čelad in veliko število tek- movalne in rekreacijske smučarske opreme, od ščitnikov do kombinezonov in rokavic. Veliko je zelo iskane otroške opreme. Smučarski sejem bo odprt danes in jutri od 10.30 do 19. ure. Od ponedeljka do petka prihodnji teden od 16.00 do 19.00, nato pa še v soboto, 13. in v nedeljo, 14. novembra od 10.30 do 19.00. Skupno bo torej trajal 9 dni. 0 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vljudno vabi na protlavc ob prai nov-arj u 40-letntce ustanovitve; ki jo bomoobftkllf j kulturnim prpgrarwfn >n pf*drt¿vlh4jo tajige 107 naših azzurrov - nostrt Azzurri v petek, Ji. npuembra 2Q1Q ob 20. urF v Športnem centru Zn\a y BtaOviol Po zadnjem dokaj neuspešnem krogu imajo naše ekipe v deželnih odbojkarskih ligah priložnost za popravni izpit. V moški C-ligi bo v skupini A Sloga Tabor Televita gostila Cervignano. Po spodrsljaju na tekmi proti Lignanu bodo Bat-tistijevi varovanci gotovo reagirali in zaigrali zbrano ter hladnokrvno, tako da ne dvomimo, da bodo prišli do novih treh točk. V isti skupini mora ciljati na uspeh tudi Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje, ki je bila prejšnji teden prosta. Če se želijo Sočani potegovati za uvrstitev v skupino za napredovanje, kar bi jim zagotovilo obstanek že po prvem delu prvenstva, je zmaga danes proti Vivilu imperativ. V skupini B moške C-lige čaka od-bojkarje Vala Imsa pokrajinski derbi s trži-škim Fincantierijem, ki je kljub številnim spremembam v igralskem kadru letos še vedno nevarna ekipa. Makučevi varovanci, ki so v prvih treh krogih le enkrat zmagali, si novih porazov ne morejo privoščiti, sicer bi bila pot do uresničitve cilja, to je uvrstitve med šest najboljših, vse bolj strma. Led pa bi lahko danes prebili še mlajši Slogini odbojkarji, ki so edina naša ekipa, ki doslej še ni osvojila niti točke. Pe-terlinovi varovanci se bodo na domačih Federica Micussi (Kontovel) kroma tleh pomerili s tržaškim Volley Clubom, ki je v svojih prvih dveh nastopih (enkrat je bil prost) dvakrat gladko izgubil. Nasprotniki so premagljivi, če bodo slogaši zaigrali, kot znajo. V ženskem delu tega prvenstva čaka mestni derbi tudi slogašice, ki bodo igrale proti okrepljenemu Libertasu, ki cilja letos zelo visoko. Tržačanke imajo sicer trenutno le dve točki, saj so v prvem krogu izgubile proti Talmassonsu, v drugem šele po tie-breaku strle odpor nevarnega Por-denona, prejšnji teden pa so bile proste. V moški D-ligi bo Olympia Tmedia igrala na domačih tleh, kjer jo čaka zahtevno srečanje proti San Vitu, ki doslej ni izgubil niti seta, premagal pa je Reano, Pra-to in ekipo iz Mariana. Goričani bodo morali igrati precej boljše kot prejšnji teden, ko so nepričakovano prepustili vse tri točke nasprotnikom iz Prate pri Pordenonu. V isti ligi, a v drugi skupini, se Naš prapor odpravlja v Trst, kjer se bo pomeril s Cusom, ki je doslej osvojil vse razpoložljive točke. Brici torej danes ne bodo imeli lahke naloge, vseeno pa ne smejo vnaprej vreči puške v koruzo, saj lahko svoje nasprotnike tudi presenetijo. V ženski D-ligi bodo na domačih tleh igrale tokrat Kontovelke, ki bodo gostile Blu Volley. Pordenončanke so lani nastopale v C-ligi in bi morale biti med nevarnejšimi ekipami v skupini. To bo torej priložnost za našo ekipo, da dokaže, da je kriza res mimo, in da se bo odslej začela vzpenjati proti zgornjemu delu lestvice. Bor Kmečka banka pa bo danes igral v Majanu. Domačinke so na papirju boljše od naše ekipe, ki bo za nameček nastopila brez standardnega libera Janje Hauschild, ki si je med tekmo prvenstva mladink poškodovala gleženj. Njeno mesto bo prevzela Carolina Rabak ('96). Na zadnjem treningu pa si je ramo poškodovala Giulia Zonch, ki bo morala, kot kaže, počivati vsaj dva meseca. (T.G.) / GLASBA - Od jutri v Cankarjevem domu Trije večeri »vokalne ekstaze« z zborom Perpetuum Jazzile Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile je tik pred letnim koncertnim spektaklom, poimenovanim Vokal Xtravaganzza, s katerim je že šesto leto zapored razprodala večere v največji dvorani Cankarjevega doma. Letos bodo pevke in pevci nastopili sami, brez gostujoče a cappella zasedbe iz tujine, ki izvaja sorodno glasbo. Koncerti bodo jutri, v ponedeljek in v torek. " Vokalna ekstravaganca" je v preteklih izdajah predstavila nekaj priznanih tujih a cappella skupin, ki jih Slovenija dotlej ni poznala, toda tradicijo so letos prekinili. Za "solo" nastop so se odločili, ker se je potrdilo, da poslušalci pridejo predvsem zaradi Perpetuum Jazzile, je prepričan umetniški vodja Tomaž Kozlev-čar. Zato so jim namenili "malo več lastnega programa v še vedno ne predolgem koncertu". Za večer "vokalne ekstaze" so naštudirali nekaj novosti, manjkale pa ne bodo niti največje uspešnice z njihovih zadnjih koncertov in albumov. Glavnino koncerta bodo, kot je za zasedbo značilno, zaznamovale skladbe brez instrumentalne spremljave, ki pa jo pevke in pevci izvedejo z glasovi. Če so lansko "vokalno ekstra-vaganco" najmočneje zaznamovali jazzovsko začinjeni popularni, funky in disko ritmi, bodo letošnji na- stopi predvsem v znamenju kontrastov različnih, tudi izrazito instrumentalnih glasbenih stilov, vse skupaj pa bo skrbno odeto v vokalne barve, je mogoče izvedeti na spletni strani Cankarjevega doma. Katere skladbe bodo izvajali, Kozlevčar ni želel podrobneje razkriti, saj bi s tem, kot je dejal, "razvrednotil koncertni užitek". Povedal je le, da pripravljajo a cappella popotovanje od kontinenta do kontinenta, med stilnimi obdobji in med najrazličnejšimi glasbenimi zvrstmi, ki jih bodo "preželi s strastjo izvajanja vsega že slišanega zgolj z glasovi in telesi". Ob tem ne bo manjkala interakcija z občinstvom. Namignil je sicer na še eno uspešnico skupine Toto, toda ali bo skladba "Africa" dobila svoje nadaljevanje, bo mogoče izvedeti le na koncertih. Z vokalno priredbo omenjene skladbe je Perpetuum Jazzile v zadnjem letu obnorel svet. Njihov video posnetek "Africe" si je na You-Tubu ogledalo več kot 13 milijonov ljudi. S tem so si odprli nove poti, saj povabil na koncerte ne zmanjka, dobivajo jih od povsod. Zbor je oktobra prvič gostoval v Londonu. V tamkajšnjem klubu Scala je izvedel dva koncerta, poleg tega je z izvedbo "Africe" v areni Wembley odprl letošnjo podelitev afriških glasbenih nagrad. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče Fjk Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 6. novembra, ob 20.30 / Molière: »II malato immaginario«. Prevod. Chara De Marchi; scene: Alessandro Camera; kostumi: Andrea Viotti. Nastopa: Gabriele Lavia. / Ponovitev: v nedeljo, 7. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 6. novembra, ob 21.00 / Dacia Mariani: »Il malato immaginario«. Režija: Claudio Misculin. Koprodukcija: Accademia della Follia - Stalno gledališče FJK. Predstava bo v portugalskem jeziku. / Ponovitev: v nedeljo, 7. novembra, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 6. novembra, ob 20.30 / Claudio Greg Gregori: »Intrappolati nella commedia«. Režija: Mauro Mandolini. Nastopajo: Lillo & Greg, Danilo De Santis, Virginia Raffaele, Emanuele Salce Chiara Sani. / Ponovitev: v nedeljo, 7. novembra, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri - La Contrada Danes, 6. novembra, ob 21.00 / Man-lio Stanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Zacchigna in Roberta Colacino. / Ponovitev: v nedeljo, 7. novembra, ob 16.30. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 17. novembra, ob ob 20.45 / »Il Vecchio e il cielo«. Tekst in režija: Cesare Lievi; scene: Josef Frommwie-ser; kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gigi Agnellino, Ludovica Mudu-gno, Paolo Fagiolo, Giuseppina Turra. / Ponovitve: do sobote, 20., ob 20.45 ter v nedeljo, 21. novembra, ob 16.00. GORICA Občinsko gledališče Giuseppe Verdi V četrtek, 11. novembra, ob 20.45 / Project T-Time predstavlja: »Teo Teo-coli & Mario Lavezzi - Unplugghed«. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom V petek, 12. novembra, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja, Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. KNEŽA Kulturni dom Jutri, 7. novembra, ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja, Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 8. novembra, ob 19.30 / Andrej Rozman Roza: »Neron«. / Ponovitev: v torek, 9. novembra,. ob 11.00. V soboto, 13. novembra, ob 11.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama Danes, 6. novembra ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V ponedeljek, 8. novembra, ob 20.00 / Sam Shepard: » Lunine mene«. / Ponovitve: v sredo, 10. in v četrtek, 11. novembra, ob 20.00. V torek, 9. novembra, ob 20.00 / Spi-ro Scipione: »Kuverta«. V petek, 12. novembra, ob 20.00 / Evri-pid: »Alkestida«. / Ponovitev: V soboto, 13. novembra, ob 20.00. V ponedeljek, 15. novembra, ob 20.00 / Evripid: »Heraklova blaznost«. / Ponovitev: v torek, 16. novembra, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 6. novembra, ob ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V ponedeljek, 8. novembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v sredo, 10., v ponedeljek, 15. in v torek, 16. novembra, ob 19.30. V torek 9. novembra, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. / Ponovitve: od četrtka, 11. do 13. ob 19.30 ter v petek, 19., torek, 23. in sredo, 24. novembra, ob 19.30. V sredo, 17. novembra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 25. novembra, ob 19.30. V ponedeljek, 22. novembra, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. Mala scena V torek, 9. novemba, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V petek, 12. novembra, ob 20.00. / Maja Plevic: »Pomarančna koža«. V soboto, 13. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v soboto, 13. novembra, ob 20.00 V soboto, 20. novembra, ob 20.00 / PRIREDITVE Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. / Ponovitve: v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.00 V torek, 23. novembra, ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V torek, 16. novembra, ob 20.30 / G. Verdi: »La Traviata«. / Ponovitve: v sredo, 17., v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00, v soboto, 20. ob 17.00, v nedeljo, 21. ob 16.00 in v torek, 23. novembra, ob 20.30. GORICA Občinsko gledališče Giuseppe Verdi V sredo, 24. novembra, ob 20.45 / Eugenio Bennato: »Briganti emigranti«. Nastopa: Eugenio Bennato in Orchestra popolare del Sud. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 6. novembra, ob 19.30 Linhartova dvorana / »Pod zvezdicami: Ba-kerjevih dvanajst - Suita za Sinatro -Spomin na Luisa Armstronga«. Balet. Koreografije: Twyle Tharp in Dinka Bogdanica. Glasba: Willie Smith, Frank Sinatra in Luis Armstrong. Balenti solisti in zbor SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v nedeljo, 7. ob 18.00 in v ponedeljek, 8. novembra, ob 19.30. Jutri, 7. novembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / Vokal Xtravaganzza 2010 - Perpetuum Jazzile. / Ponovitve: v ponedeljek, 8. in v torek, 9. novembra, ob 20.00. V torek, 9. novembra, ob 21.00 Klub CD / Mycale (John Zorn Vocal project) iz New Yorka. V soboto, 13. novembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / Državni simfonični orkester iz Sao Paula. Dirigent. Yan Pascal Tortelier. Solist: Antonio Me-neses - violončelo. V torek, 16. novembra, ob 21.00 Klub CD / MArc Ribot & Sunship (New York). Hala Tivoli Kino Šiška Jutri, 7. novembra, ob 21.00 Katedrala / Nastopata skupini: Caribou iz Kanade in predskupina Lo-hi-fi iz Ljubljane. V ponedeljek, 8. novembra ob 21.00 Katedrala / Nastopajo: Therion, Loch, Vostok in Leprous. V sredo, 10. novembra, ob 20.00 / Nastopa legendarni kitarist Joe Satriani. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. / do 12. decembra je na ogled razstava Roberte di Camerino »La rivoluzione del co-lore«. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: »Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca de- cembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): od 24. novembra do 8. decembra razstavlja Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comu-ne.gorizia.it, urp@comune.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Goriški grad: do 7. novembra je s prostim vstopom na ogled razstava 8. bie-nale arhitekture. Urnik: od torka do nedelje med 10.00 in 19.00. Društvo ARS (na Travniku 25): na ogled je razstava pod naslovom »Matej Susič - Jesenska simfonija«. Ogled bo možen do 16. novembra po urniku Katoliške knjigarne. KRMIN Muzej teritorija: do 21. novembra je na ogled razstava del Dore Bassi. Urnik: od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom »Krasmosis« in slikarska regijska razstava JSKD z naslovom »Portreti«. Sobota, 6. novembra 2010 KOPER Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled fotografska razstava Maje Švagelj: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. V Galeriji Tir Kulturnega Centra Mo-stovna v Solkanu: še danes, 6. novembra, je na ogled razstava Nine Brulc »Beštijarium«. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. novembra, je na ogled fotografska razstava, v sklopu festivala »Fotonični trenutki - mesec fotografije 2010«. 22 Sobota, 6. novembra 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost se tokrat ponovno zgraža nad nasilnim nastopom italijanskega tiska. »Italijanski listi Primor-ja kriče in sikajo kakor kače v precepu svoj strup na ves naš narod in na njega zastopnike, ker so preprečili razsipanje deželnega denarja za italijansko razstavo v Kopru. V tem piskanju in sikanju se hočejo tudi ju-načiti, napovedovaje nam boj do skrajnosti (guerra ad oltranza). Ta svoj boj z nami mislijo seveda izvajati po Bartolijevem receptu: osar tutto! Videči, da so po novem deželnem redu zabarikadirani v deželnem odboru in deželnem zboru, si hočejo pomagati s tem, da so začeli v svojih novinah po svoje tolmačiti zakon o potrebni navzočnosti jednega naših dveh deželnih odbornikov na sejah deželnega odbora, češ, da sklepi deželnega odbora so veljavni tudi tedaj, ako sta se naša odbornika oddaljila, ako sta bila le redno pozvana in da sta prišla. To je zavijanje in pačenje jasnega smisla in namena one določbe deželnega reda, da ima namreč tudi manjšina deželnega odbora gotovo mero moči. Po tolmačenju v italijanskih listih pa ona določba ne bi imela smisla in nobene praktične vrednosti. Recimo, da sta bila naša odbornika redno pozvana in da sta prišla. Nepričakovano pa jim prihaja večina s kakim predlogom, na kateri nista bila pripravljena in s katerim ne soglašata. Kaj naj storita, če bi bilo italijansko tolmačenje veljavno?!? Če se oddaljita, bo večina vse eno sklepala brez niju! Če ostaneta notri ju bo majorizirala! Kakov pomen bi imela potem ona določba v deželnem redu o potrebni navzočnosti vsaj enega slovanskih deželnih odbornikov?!? Nobenega! Mari pa se zakoni sklepajo v namen, da - nič ne pomenjajo?!? Stvar je jasna: italijanska stranka je politično perverzna, nemoralna, nepoštena. Niti meni se ne za dano besedo in slovesno vsprejete obveze. Kakor doslej, hoče doslej priznavati le eno pravilo - osar tutto! Dobro jim odgovarja „Naša Sloga": Počasi signorotti! Minuli so časi „quando Berta filava"! Ta način boja se ne bo več izvajal - brez nas!" ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Na dan mrtvih so Tržačani počastili spomin padlih borcev za svobodo in žrtev nacifašističnega nasilja. Partizanski grobovi na pokopališču pri sv. Ani in na pokopališčih v tržaških okolici so bili zasuti s cvetjem in venci. „Tudi spomeniki in prostori okoli njih so bili lepo okrašeni, saj so naše žene že pred dnevi začele čistiti in rahljati zemljo ter vanjo posadile jesensko cvetje. V številnih vaseh so se vaščani ob popoldanskih svečanostih zbrali na partizanskih grobovih, ob njih zapeli „Žrtvam" in z enominutnim molkom počastili spomin padlih. Ob deseti uri so zastopniki Zveze partizanov, Zveze bivših političnih preganjancev in Neodvisne socialistične zveze položili vence na spomenik žrtvam v zloglasni Rižarni, nato pa še na grobovih padlih na pokopališču pri sv. Ani. Spominske svečanosti se je udeležilo tudi večje število Tržačanov, odraslih in mladine in pa seveda svojci padlih, ki so na spomenik in na grobove položili šopke cvetja. Po položitvi vencev je tako kot v Rižarni kot na pokopališču spregovoril tovariš Kenda, ki je v kratkem nagovoru poudaril veličino prispevka tistih, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih, zaporih in na bojnih poljanah za osvoboditev človeštva izpod nacističnega in fašističnega terorja. Govornik je poudaril, da naj bo tiha, a junaška smrt teh mož in žena, mladeničev in deklet, svetel zgled nam vsem, kako se je treba boriti za svobodo, za pravico in za prijateljsko sožitje med narodi. Ta zgled naj nam vliva poguma v srce, da se odločno borimo za stvar miru, da se nikoli več ne povrnejo grozote preklete vojne. Počastitev padlih v nacističnih in fašističnih mučilnicah ter v odkriti borbi z najhujšimi sovražniki človeštva se je zaključila tako v Rižarni kot na pokopališču z enominutnim molkom. Podobne svečanosti so se vršile tudi v številnih okoliških vaseh!" FILMI PO TV Sobota, 6. novembra, Italia 1, ob 19.30 Il dottor Dolittle Režija: Betty Thomas Igrajo: Eddie Murphy, Ossie Davis in Oliver Platt Eddie Murphy doživi to, kar si veliko ljubiteljev živali od nekdaj želi. Na lepem se namreč zave, da ga štirinožci razumejo in da mu na pasji način tudi odgovarjajo. Vse lepo in prav, le da v določenem trenutku Eddie to svojo nadnaravno sposobnost razodene tudi ostalim. Temnopoltega zdravnika kaj kmalu ocenijo za norega in ga posledično tudi zaprejo v norišnico. A ker gre tudi pri Thomasovem delu za komedijo: se stvar srečno konča... Nedelja, 7. novembre, Rai 1, ob 03.10 Getaway! Režija: Sam Peckinpah Igrajo: .Steve McQueen, Ali MacGraw, Ben Jonh-son in Al Lettieri Srečen konec Peckinpahovega filma, ki so ga ob izidu označili za enega najpriljubljenejših filmov leta, nekako nasprotuje nasilju in pesimizmu, ki zaznamujeta celotno filmsko pripoved. Svojo kamero je režiser uprl v samosvojega roparja, ki po uspelem podvigu zbeži z ženo v Mehiko. Njun pustolovski beg zasleduje policija in pa Docov pajdaš, ki se ga je protagonist skušal znebiti. Ponedeljek, 8. novembra, Rete 4, ob 23.35 Mean streets Režija: Martin Scorsese Igrajo: Robert De Niro, Harvey Keitel in Amy Robinson Glasbeno kuliso celovečerca je takrat še zelo mladi Scorsese zaupal skupini Rolling Stones. Pripoved pa je postavil v Little Italy, kjer Harvey Kei-tel in skupina malomarnih mladeničev preživljajo svoje dni v popolnem brezdelju. Sporočilo filma bi lahko iskali v prepričanju, da sta bili takrat v Brooklynu dve možnosti: ali si postal nepridiprav, ali si se odločil za duhovniški poklic. Torek, 9. novembra, Rete 4, ob 24h I Tenenbaum Režija: Wes Anderson Igrajo: Gene Hackman, Anjelica Huston in Gwy-neth Paltrow ^//iavw Royal Tenen-baum in njegova žena Etheline sta, predno sta se razšla, dala življenje trem, absolutno nadpovprečno talentiranim otrokom. Najstarejši sin Charles je že v mladosti zaslutil priložnost v nepremičninskih kupoprodajah in takoj osvojil zakonitosti mednarodnih finančnih poslov. Hči Margot je za svoje pisanje po končani osnovni šoli dobila Bravema-novo nagrado v znesku petdeset tisoč dolarjev. Najmlajši Richie pa je postal mladinski teniški zmagovalec in kar trikrat zapored osvojil naziv državnega prvaka. Vse spomine na pretekle uspešne dni mladih Tenenbaumovih pa je žal izbrisalo izdajstvo in napake, ki jih je zagrešil družinski oče. Filmska zgodba govori o tem, kako se družina po dolgem času spet sreča... Četrtek, 11. novembra, Rai 3, ob 21.05 8 mm - Delitto a luci rosse Režija: Joel Schumacher Igrajo: Nicolas Cage, Joaquin Phoenix, James Gandolfini in Peter Stormare Tom Welles je tajni preiskovalec, ki se navadno posveča skrivnim ljubezenskim razmerjem mož in žen svojih strank. Nekega dne pa se pri njem zglasi tudi gospa, ki ima nekoliko svojevrstno potrebo. Po moževi smrti je namreč v družinski blagajni odkrila videoposnetek, ki ovekoveča okrutno nasilje: o dogodku pa ne ve ničesar. Sobota, 13. novembre, Rai 3, ob 01.45 La storia di Agnes Browne Režija: Anjelica Huston Igrajo: Anjelica Huston, Arno Chevrier in Tom Jones Dublin, leta 1967. V irski prestolnici živi Agnes Browne, vdova, ki skuša preskrbeti vseh svojih sedem sinov. Kljub prizadevanju in trudu, da bi poskrbela za vse potrebe svoje družine, pa se mora nepričakovano soočiti z velikim finančnim stroškom, zaradi katerega bo morala prodati tudi vstopnico za koncert svojega najljubšega glasbenika, Toma Jonesa. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO BOMBAŽNA TKANINA V ČRNO-BELEM VZORCU BALETKA, BALERINA NEKDANJI MILANOV NOGOMETAŠ (GIANNI) REKA V FRANCIJI, LEVI PRITOK RONE ZADNJA STRAN SEKIRE, NOŽA, HRBET POLIFEMOV TEKMEC ROMAN EMILA ZOLAJA STIK PTICA UJEDA (BRKATI ...) DEL KNJIGE SAMUEL ADAMS ANTIKVAR KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL OSNOVA ZA PRESOJANJE OTOK V JADR. MORJU KRŠČANSKI APOSTOL IN SVETNIK PRIPADNIK NEKDANJEGA LJUDSTVA VPERUJU MOHAMEDOVA HČI REKA V RUSIJI FRANCOSKI PISATELJ ZOLA MUSLIM. LOČINA ŠIITOV TEK S PREDAJO PALIC ROMAN TONETA SVETINE NAUK O DRŽAVI IN O UPRAVLJANJU DRŽAVE ALOJZ REBULA ITALIJANSKI PAD KEM. ZNAK ZA RUTENIJ RIMSKA BOGINJA JEZE VODJA GOSPODARSKEGA OBRATA TABORNIK VELIKA ŽELJA PO ČEM MALAJSKA BOLEZEN PRAVOSLAVNA KNJIGA ZA LITURGIJO KEMIJSKI ZNAK ZA TELUR KRVO-STRUNSTVO MADŽARSKO ŽENSKO IME OČKA VELETOK V SIBIRIJI ZAČETEK MISLI OBČ. SVETNIK FURLANIČ NIGERIJSKA DRŽAVA ANGLEŠKI PEVEC JOHN ADA NEGRI BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAČRT VELIKO REŠETO KAR DOBIMO PRI ŠTETJU ANTON AŠKERC DALJŠE OBDOBJE PREMIKANJE VOZIL PO DOLOČENI POTI KADMOSOVA HČI ZLOBEC CIRIL GORSKI VRH AM. IGRALEC PACINO PREDELANI ESPERANTO MANJŠE MESTO STALINOV PREDHODNIK LIDIJA KOZLOVIČ PONAVLJALNI GLAGOL BREZ-TONIČNOST, ZMEDENOST SLAVILNA PESEM LJUBLJANSKA VELEBLAGOVNICA BREZALKOHOLNA OSVEŽILNA PIJAČA ŠTRLEČI DEL OBRAZA SLOVARČEK - IDO = mednarodni jezik, predelani esperanto • IMO = nigerijska zvezna država • INO = Kadmosova hči in Atamantova žena • MSTA = reka v evropskem delu Rusije 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ 9 10 ■ ■ 11 ■ 12 13 14 15 16 17 VODORAVNO: 1. ravnina; 6. sumljiva, nečedna, neprijetna zadeva; 7. zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom; 8. nekdanji glavni urednik našega dnevnika (Bogo); 9. angleški kantavtor in kitarist Gallagher; 10. azijsko žito, orientalska jed; 11. začetnici tržaškega književnika Sveva; 12. post scriptum; 14. začetek športnega tekmovanja; 16. obredna obleka duhovnikov; 17. reka v evropskem delu Rusije. NAVPIČNO: 1. zloglasni ukaz ese-sovcev v koncentracijskem taborišču; 2. azijska država z glavnim mestom Kabul; 3. pripadnik višjega družbenega sloja; 4. industrijski kraj pri Milanu; 5. odličen španski teniški igralec (Rafael); 10. slovenski skladatelj (Savin); 12. spodnji del vratne odprtine med podboji; 13. kraj pri Benetkah; 15. angleško svetlo pivo. (lako) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. novembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Gremo skupaj 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: ApriRai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Aktualno: A come animali (v. E. Isoardi) 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams road 2010 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok. odd.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.25 Nan.: Don Matteo 7 23.40 Dok.: Memorie dal bianco e nero 0.25 Aktualno: Cinematografo (v. G. Marzullo) 1.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 18.35, 2.00 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 7.20 Variete: Art attack 7.45 Film: Pretty cure splash star - Le leggende guerriere (ris., '06) 8.35 Nan.: Tutti odiano Chris 9.00 Nan.: Karku 9.25 Nan.: Unfabulous 9.45 Nan.: The Naked Brothers Band 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the pops 2010 15.30 Nan.: Life unexpected 16.30 Šport: Pit lane 16.55 Avtomobilizem: VN Brazilije, vaje 18.30 Dnevnik L.I.S. 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar 1.25 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 1.45 Aktualno: Tg2 Eat parade Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.20 Nan.: La grande vallata 8.10 Film: Pistaaa... arriva il gatto delle neiv (kom., ZDA, 792, i. D. Jones) 9.45 Nan.: L'ispettore Derrick 10.30 Glasb.: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr - Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik - Tg3 Pixel 14.50 16.25 16.55 17.00 17.45 18.10 18.55 20.00 20.10 21.30 23.20 23.40 0.55 1.05 1.20 1.35 1.50 Aktualno: Tv Talk Aktualno: Rai educational Art 15.50 17.00 18.00 18.55 19.35 20.30 21.10 0.00 1.50 8.50 9.45 10.30 11.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.30 21.10 1.00 2.10 news Dnevnik - kratke vesti L.I.S. Nan.: La 25a ora Šport: Magazine Champions League Šport: 90° Minuto - Serie B Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Aktualno: E se domani Dnevnik, sledi Deželni dnevnik Proza: Che fine ha fatto il mio io? Dnevnik Aktualno: Tg3 Agenda del mondo Aktualno: Tg3 Sabato notte Aktualno: Il cartellone di Palco e retropalco Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Happy Days Nan.: Kojak Aktualno: Vivere meglio Nan.: Carabinieri 7 Aktualno: Ricette di famiglia Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason - Furto d'auto-re (krim., ZDA '90, i. R. Burr) 0.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Monk Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il rapporto Pelican (triler, ZDA, '93, i. J. Roberts) Film: Walking tall 2 - La rivincita (akc., ZDA, '07, i. C. Sorbo, R. Dillard) Nočni dnevnik i Canale 5 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Glasb.: Loggione Film: Tin cup (kom., ZDA, '95, r. R. Shelton, i. K. Costner, R. Russo, D. Lohnson) Film: Due candidati per una poltrona (kom., ZDA, '04, r. D. Petrie, i. G. Hackman) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 0.30 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la notizia Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) Nočni dnevnik in vremenska napoved Film: La citta d'oro (pust., ZDA, '98, r. H.G. Boss, i. R. Patrick) O Italia 1 6.05 6.45 10.45 11.05 11.55 12.25 13.30 13.55 16.05 17.05 18.30 19.00 19.30 21.10 23.05 0.50 2.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 19.00 Risanke Aktualno: Cotto e mangiato Aktualno: Tv Moda Nan.: Samantha chi? Dnevnik in športne vesti Šport: Grand Prix Moto Motociklizem: VN Valencije, vaje Film: I Goonies (pust., ZDA, '85, i. S. Astin) 20.25, 22.05, 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Risanke: Scooby-Doo Film: Il Dottor Dolittle (kom., ZDA, '98, i. E. Murphy) Film: Striscia, una zebra alla ris-cossa (fant., ZDA, '05, i. H. Panet-tiere, B. Greenwood) Film: Z la fornica (ris., ZDA, '98) Šport: Studio sport XXL Poker1mania 7.30 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 10.50 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.15 Game show: Quochi in fiamme 12.30 Aktualno: Life 13.55 Film: Il battaglione perduto (kom., ZDA, '01, i. R. Schroder, P. McKee) 15.55 Nan.: I Magnifici sette 17.05 Film: Niente in comune (kom., ZDA, '86, i. T. Hanks) 19.00 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) 23.40 Talk show: Victor Victoria - Senza filtro 0.40 Aktualno: M.O.D.A. 1.25 Aktualno: La 25a ora ^ Tele 4 La 7 LuA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 20.00, 23.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Rotocalco Adnkronos 9.00 Aktualno: Aria di casa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana 12.55 Variete: Archeologie 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Il Rossetti 14.15 Aktualno: Hard Trek 15.50 Dok.: Borgo Italia 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: 1 x 2 - Aperitivo Bianco e Nero 20.00 Športne vesti 20.05 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Slipstream (fant., '05, r. D. Van Eyssen, i. S. Astin) 22.35 Aktualno: Il Rossetti 22.50 Aktualno: Antiche ville del FVG 23.35 aktualno: Stoa' (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 8.55 Film: Kino Kekec 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Gospodična Marple 15.55 Sobotno popoldne: Uvertura 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne: Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.50 18.25 Podjetniki, mi smo face! 18.00 Z Damijanom 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.40 Šport 20.05 Film: Ruska hiša, 1. del 21.45 Hri-Bar 23.25 Nad.: Usodna nesreča 0.20 Kratki igr. film: Moj sin, seksualni manijak 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal (t* Slovenija 2 6.30 0.35 Zabavni infokanal 8.20 Skozi čas 8.30 Minute za... - oddaja Tv Koper- Capodistria (pon.) 9.00 Pogledi Slovenije (pon.) 10.25 Posebna ponudba 10.45 Circom Regional - oddaja Tv Maribor (pon.) 11.10 Dok. serija: Zadnji dnevi slavnih (pon.) 12.30 Film: Tretje dekle (pon.) 14.05 Izbor Miss sveta 2010, posnetek s Kitajske 16.10 Magazin v alpskem smučanju 16.45 Lendava: nogometna tekma prve lige, Nafta - Celje, prenos 19.00 SP v veslanju: posnetek iz Lake Ka-rapira 20.15 Koncert Alenke Godec 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Slovenski magazin (pon.) 23.00 Film: Bivši (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zaigrajmo si televizijo 15.30 Potopisi 16.00 Ciak junior - mladi in film 16.30 Arhivski posnetki 17.15 23.40 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.15 Avtomobilizem 20.30 Film: Odvetnik 22.20 Dok. odd.: Zgodovina ZDA, osvajanje zahoda 22.50 Dok. odd.: Sissi 0.25 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.35 Videočasopis za gluhe in naglušne 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Manca in Tina Košir o sebi, knjigah in branju (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Anjina kuhinja 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Primorska znamenja: Kamnita znamenja 0.00 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00, 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert nagrajencev 29. Mednarodnega violinskega natečaja Rodolfo Lipizer; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik, 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Žarko Petan: Dvojnik - izvirna radijska igra v režija Ivana Bužečana; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes - humoristična odd.; 15.30 DIO; 16.20-19.00 »SMS z žogo ali brez«; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ri-pescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chil-lout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz spo- redov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Nariši nov dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.30 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 6. novembra 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona A c--CELOVEC O 6/15 O GRADEC 3/17 TOLMEČ O 8/15 TRBIŽ O 5/14 O 5/16 S. GRADEC MARIBOR O 4/17 M. SOBOTA O 3/17 TRŽIČ 3/14 O KRANJ CELJE 5/17 O o 2/13 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 10/15 /a 9/16 O PORDENON GORI,. — O N. GORICA t 10/15 = 1?/16CA ° 10/14 O0|/^^JNA SL^ PORTOROŽ O ---- ČRN0MELJ 10/16 „„,.,■..,. REKA 11/16 OPATIJA PTUJ O O LJUBLJANA/p 5/15 v n. MESTO 5/16 ZAGREB 8/18 „O POREČ PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES Od obale do Predalp bo prevladovalo oblačno vreme. Vlažno bo, pojavljale se bodo meglice in ponekod bo lahko rosilo. Na območju Trbiža in nad višino okoli 1500 m pa bo prevladovalo lepo jasno vreme. V Karniji bo pretežno oblačno, več jasnine bo proti Kadoreju. Proti nižini bo pa oblačno. V zahodni Sloveniji bo oblačno in večinoma suho, drugod pa pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo le še ponekod po kotlinah megla. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. Nad severno Italijo se bo zadrževal anticiklon, ki pa bo pripomogel za visoko stopnjo vlažnosti v nižjih in srednjih plasteh ozračja (inverzija). Med nedeljo in ponedeljkom pa nas bo dosegla _ n hladna fronta. Nad severno Evropo je obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla srednjo Evropo. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.45 -Dolžina dneva 9.54 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.15 in zatone ob 16.34 BIOPROGNOZA Danes se bo postopoma krepila vremenska obremenitev. Pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 3.32 najnižje -29 cm, ob 9.36 najvišje 57 cm, ob 16.20 najnižje -63 cm, ob 22.45 najvišje 32 cm. Jutri: ob 4.05 najnižje -21 cm, ob 10.03 najvišje 52 cm, ob 16.55 najnižje -59 cm, ob 23.30 najvišje 27 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER balet - Poklon primabalerini Alicii Alonso Po pol stoletja ameriški plesalci gostovali na Kubi HAVANA Ameriško baletno gledališče (ABT) iz New Yorka je po dobrega pol stoletja gostovalo na Kubi. Povod je bil poklon bivši prima balerini, legendarni kubanski umetnici Alicii Alonso. Člani ansambla ABT so v sredo in četrtek nastopili v gledališču "Karl Marx" v Havani s 5500 sedeži. Priključila se jim je Alonsova, ki bo 21. decembra stara 90 let. Ameriški balet-niki so na Kubi nazadnje gostovali leta 1960, torej kmalu po revoluciji, ki so jo izvedli Fidel Castro in njegovi somišljeniki. Gostovanje je dokaz, da bivša tekmeca iz obdobja hladne vojne skušata zgraditi kulturne mostove po petih desetletjih sovražnosti. Umetniški direktor ABT Kevin McKenzie je na novinarski konferenci izjavil, da so plesalci prišli kot umetniki, ne pa kot politiki. Upa pa, da bodo takšne kulturne izmenjave pripomogle k razumevanju obeh narodov. Alicia Alonso, ki je že dolga leta skorajda slepa, a je plesala še pri sedemdesetih, se je po koncu predstave skupaj s člani svojega nekdanjega ansambla poklonila občinstvu, to pa se je odzvalo z dolgotrajnim ploskanjem. Alonsova je z ABT plesala v 40. in 50. letih, ko je nastopala v svetovno znanih baletih. Ameriški baletniki so izvedli odlomke iz del "Siete Sonatas" (na posnetku prizor iz te predstave), "Fancy Free" ter "Theme and Variations" - balet, ki ga je George Balanchine leta 1947 ustvaril posebej za Alonsovo. Nastop ABT je bil del 22. mednarodnega baletnega festivala v Ha-vani, ki je bil letos v znamenju jubileja Alonsove. V skupini plešeta dva Kubanca, Jose Manuel Carreno in Xiomara Reyes. Prima balerina Reye-sova je Kubo obiskala prvič po letu 1992, ko je, 18-letna, zapustila otok. Kulturne izmenjave med ZDA in Kubo so bile v zadnjih letih redke, posebej v času administracije Georgea Busha, ki je okrnil izdajo vizumov za kubanske umetnike in otežil potovanje na otok tudi Američanom. Z Obamo so se stvari spremenile, piše AP. Vezi se zdaj krepijo, nedavno sta gostovala slavni ameriški trobentač Wynton Marsalis in Jazz at Lincoln Center orchestra. Kubanci - med njimi Silvio Rodriguez, Omara Portuondo in Chucho Valdes - pa so bili zadnje mesece na turnejah po ZDA. Eden od organizatorjev havanskega festivala, Heriberto Cabezas polaga upe v nova gostovanja ameriških umetnikov. ŠVEDSKA - Velik del knjige posvečen mladostnim zabavam in aferam Neavtorizirana biografija švedskega kralja Carla XVI. Gustafa dvignila veliko prahu STOCKHOLM - V švedske knjigarne je v četrtek prišla neavtorizirana biografija kralja Carla XVI. Gustafa, ki razgalja švedskega monarha. V knjigi Carl XVI. Gustaf - uporni monarh, ki so jo Švedi razgrabili, so opisane divje zabave in kraljeve afere z mladenkami. Kralj je na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v kraljevi lovski koči v gozdovih Hunneberga po končanem tradicionalnem lovu na jelene, dejal, da se je to zgodilo dolgo nazaj, in medije prosil, naj ga pustijo pri miru. Avtorji biografije, novinarji Thomas Sjoeberg, Deanne Rauscher in Tove Meyer trdijo, da knjiga prikazuje, kakšen je 64-letni kralj po značaju in kako ga dojemajo njegovi bližnjie. Med drugim je podrobno opisana njegova mladost in prihod na prestol pri 27 letih, večina 338 strani knjige pa opisuje zabave in afere z mladimi ženskami, ki so si jih privoščili kralj in njegovi prijatelji. Knjiga opisuje tudi kraljevo leto dni trajajočo afero s pevko skupine Army of Lovers Camillo Henemark. Razvpita biografija tudi razkriva, kako je kralj ogrožal svojo varnost z zabavami v nočnih klubih dvomljivega slovesa. Kralj je v odzivu dejal, da knjige še ni prebral, da pa, kot razume iz poročanja medijev, biografija govori o dogodkih, ki so se zgodili že dolgo nazaj in o katerih se je pogovoril tudi s svojo ženo, kraljico Silvio. "Obračamo stran, podobno kot v časopisu, in gledamo naprej," je poudaril. Novinarje pa je zaprosil, naj pustijo kraljevo družino pri miru, saj ima ta številne obveznosti. Za tiskovno konferenco, ki jo je kralj Carl XVI. Gustaf skilcal po končanem lovu na jelena v svoji lovski koči v gozdovih Hunneberga, je vladalo izredno medijsko zanimanje ansa