■ • .H' y . •y ; . - ' ,\f ' , Največji sloven-ski tednik v Zedinjenih •državah Isfafa vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1818 W. 22nd St. Chicago, 111. s>_C ORGAN OF THE GRAND "CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J--1 The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1818 W. 22nd St. Chicago, III. No. 4. Štev. 4. Chicago, 111., 3. februarja (Febiuary) 1915 Leto 1. Volume 1. V pojasnilo. Ker so nekateri uradniki krajevnih društev, tako tudi nekateri člani naše Jednote še vedno na nejasnem glede plačevanja na ročnine "Glasila K. S. K. Jednote", dobiva tajništvo Jednote in upravništvo našega lista od raznih strani tozadevna vprašanja in informacije. Zadnje dni je došlo upravni-štvu "Glasila K. S. K. Jednote" celo nekaj pisem z denarnimi zneski katere so poslali člani naše Jednote za naročnino "Glasila". Vse te denarne nakaznice smo dotičnikom vrnili. Oziraje se na sklep zadnje konvencije K. S. K. J. v Milwaukee, Wis. in na naša nova Jednotina pravila, naznanjamo na tem mestu, da se vzdržuje Jednotino glasilo iz upravnega ali stroškovnega sklada Jednote. Tozadevna določba pravil v členu XXVII. 44Jednotino Glasilo" točka 175 na strani 76 se glasi sledeče: "Jednotino glasilo se vzdržuje iz upravnega ali stroškinega sklada. Redni letni asesment za ta sklad K. S. K. J. znaša $1.20 za člana ali članice. PRI TEJ ZNESKU JE PA VPOŠTETA TUDI CELOLETNA NAROČNI NA ZA "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", KI ZNAŠA 60c. V ta sklad se plačuje mesečno 10c Naročnina za nečlane znaša $1 za inozemstvo pa $1.50. * Dodatno k temu je označena pod točko 173 na strani 79 pri 4 4 OPOMBI''' ravnoista določba in sicer: "Iz upravnega, ali stro škinega sklada se vzdržuje tudi Jednotino glasilo KATERO DOBIVA VSAK ČLAN IN ČLANI CA. In oziraje se tudi na člen XLI naših Jednotinih pravil na strani S3 pod naslovom: 44STROŠKOVNI ALI UPRAVNI SKLAD," najdemo pod točko 25 sledeče: 4'Vsak član in članica plačuje 44REDNO VSAK MESEC PO 10 CENTOV v ta sklad. IZ STROŠ-KOVNEGA ALI UPRAVNEGA SKLADA SE VZDRŽUJE TUDI JEDNOTINO GLASILO. j Dovolj jasno je torej povedano, DA PLAČUJE VSAK ČLAN IN ČLANICA REDNO VSAK MESEC PRI ASESMENTU 5c (PET CENTOV) ZA NAROČNINO GLASILA, AH 60c NA LETO, za kar bo dobil 52 številk "Glasila" na leto, kojega je tudi sam lastnik. Jednota obstoja iz članov in članic, — in izdaja svoje lastno "Glasilo," torej je vsak član in članica te Jednote nedvomno lastnik tega lista. Ker nas je ogromna in nad 12.-000 broječa množica naročnikov skupaj, lahko torej upamo, da bodemo shajali S TAKO NIZKO LETNO NAROČNINO 60c, ZA KATERO BI MORALI PO STAREM NAČINU PLAČEVATI $2.00. Torej smo več kot za 300% NA BOLJŠEM! Posamezna številka stane povprečno za člana ali članico samo 1.15 centa. ZA 4 številke "Glasila" plača vsak član ali članica mesečno samo 5c. Za ta "bore" mesečni "nikelj" gotovo ne bode nikomur žal! Prihrani si ga lahko, če ska-di tekom meseca samo eno smod-ko manj, ali če ne spije v dobrobit Jednote še ene čaše piva več na mesec. — Cenjeni sobratje in sosestre K S. K. J.--Poglejmo n. pr. druge slovenske in ameriške podporne organizacije, kako lepo napredujejo s svojim lastnim ''Glasilom" — "Glasilo" vsake podp. organizacije je najboljši pospeševalec za razvoj iste, ker je tak neodvisen, oziroma lastnina celega članstva, zavzemajoč načela in dobrobit Jednote. — Ako hočete biti torej dobri člani naše Jednote", morate pridno čitati "Glasilo K. S. K. Jednote'" in ga podpirati vsestransko, SAJ VAM ŽELI VSEM SKUPAJ LE DOBRO. — "Glasilo K. S. K. Jednote" je bilo vstanovljeno v svrho napredka Jednote. .Ako bode i tem, ali na ta način naša si. K. S. Jednota napredovala, BOSTE TE KORISTI DELEŽNI TUDI VI VSI ČLANI IN ČLANICE! Jednota ne dela zase kakega dobička, temuč za VSE SKUPAJ ker moramo delovati: "VSI ZA ENEQA, EDEN ZA VSE-" Da pa bode zamogel doseči nas list svoj cilj, apeliramo še enkrat tem potom na vsakega posameznega člana in članico: Čitajte ga vestno, širite ga in lepšajte ga z lepimi dopisi, razpravami in članki — Glavni odbor K. S. J. je določil na svojem zadnjem sestanku, da se naj plača sotrudnikom nekaj nagrade za primerne in lepe članke, ki bodo v spodbudo celemu članstvu. Na noge torej dopisniki in prijatelji naše K. S. K. J. Svote nagrad se priobčijo v kratkem. ' GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Naš namen. MIR Z VAMI, DRAGI SOBRATJE IN SOSESTRE K. S. K. TE! r VESELA VEST! JEDNO' Častitam Vam vsem k napredku K. S. K. Jednote v tem, da izdaja svoje lastno GLASILO. V uvodnem članku prve številke "Glasila K. S. K. Jednote", kateri se pričenja z pozdravom, Mir z Vami, nam v jedernatih besedah označi svoj namen in svoj cilj. Ta članek je tako moj-stersko izdelan in je tolike važnosti za Vas vsakega posameznika, kakor tudi za vse katoliške Slovence, da zasluži Vaše večje pozornosti. Prečitaj še enkrat ta članek, pretehtaj vsako besedo, vsako misel, ki je v njem izražena in prepričan bodeš. da je GLADILO K. S. K. JEDNOTE nastopilo pravo pot po geslu: VSE ZA VERO, DOM IN NAROD! K. S. K. Jednota je edina izmed slovenskih inkorporiranih Jed not, ki je ostala zvesta svojim katoliškim načelom in zato bo tudi njeno GLASILO delovalo za po\zdigo verskega mišljenja med Slovenci. Odkritosrčno pripo-znamo da vladajo žalostne verske razmere v Ameriki med našim nekdaj tako vernim narodom. Protiversko časopisje nam največ škoduje! Želja dobro mislečih inož, da naj bi se katoliško časopisje bolj razširilo med nami, je dolgo časa ostala neizpolnjena. Šele zadnja konvencija K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis. je rešila to prepotrebno vprašanje s tem, da je glasovala za svoje lastno GLASILO. Popreje je bi lo katoliško časopisje glede naročnikov v manjšini med slov. listi, in danes stoji katoliški list "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" na prvem mestu. Nad 12.000 naročnikov je imelo takoj prvi dan svojega obstoja. Da "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" je edino naše upanje in edina rešitev žalostnega verskega položaja Slovencev v naši novi domovini. Z veseljom srejmite pod svojo streho tega Samaritana! Le pridno ga berite! V njem boste našli rešitev v verskih dvomih in mir bo zavladal v Vaših srcih. Širite ga med rojake, ker tudi o-ni hrepene po miru, katerega jim svet ne more dati. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" naj Vam ponese moje izkre-ne pozdrave širom naše nove domovine ! Rev. Jakob Čeme, duhovni vodja K. S. K. Jednote. Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" je prejelo minulo soboto od vrhovnega poštnega urada v Washingtonu, D. C. dovoljenje ali pravico za takozvani "Second Class Matter", kar je danes na glavi lista prvič označeno. - Ta poštni privilegij je za vsak list glede poštarine velevažnega pomena. To veselo vest prinašamo na tem mestu v pojasnilo dotičnikom, ki so delali v tej zadevi ovadbe in ovire na različne urade še predno je naš list izšel. Ameriške vesli. Veto naselniške predloge. Washington, D. C. Kakor "za časa Taftove administracije, tako je dne 28 januarja 1915 zopet propadla znana Burnettova naselniš-ka predloga, ker je isto predsednik Wilson omenjeni dan vetiral. Tem povodom je poslal predsednik Wilson kongresni zbornici posebno poslanico, v kateri je povdar-jal, da naj se ne dela nikake meje pri naobraženosti naseljencev. Dalje je naglašal koliko dobrih a-meriških državljanov in celo slavnih mož je prišlo semkaj iz inozemstva. Predsednik Wilson^ zahteva odločno naj o tej važni predlogi gl&suje vse ljudstvo, ne pa samo kongresniki in senatorji. Zadeva pride čez nekaj dni na zopetno glasovanje v kongresni in senatski zbornici. Otvoritev panamskega prekopa preložena. Washington, D. C. — Te dni se je mudil pri predsedniku Wilsonu v Beli hiši znani inženir Goethals, ki je zaeno prvi guverner panamskega prekopnega ozemlja. Predsedniku je naznanil, da je nastalo pri gradbi prekopa, več zaprek, vsled katerih se bod^ moralo slavnostno otvoritev za nedoločen čas preložiti. Ker se je nameravalo pri otvoritvi spraviti več ameriških bojnih ladij skozi panamski prekop bode potreba prekop na nekaterih mestih še nekaj poglobiti. Predsednik Wilson se bode podal začetkom marca čez panamski prekop. Zatem bode obiskal tudi svetovno razstavo v San Francisco, ter več drugih znanih mest ob Pacifiku. Farme za brezposelne. Washington, D. C. Razni državni departmenti so pričeli delovati v zvezi z "Forward to the Land" ligo na to, da naj bi se kupilo za brezposelne 50,000 ak-rov neobdelane zemlje v kaki primerni državi. Ta velikanski kompleks ozemlja se bode obdelalo V farme ter istega prosilcem brezplačno razdelilo, ko se tja naselijo. Brezposelni pri trdnem zdravju bodo imeli spočetku na teh farmah prosto hrano in stanovanje, poleg tega bodo dobivali še nekaj plače. Ozemlje se bode razdelilo po 5 in 10 akrov za enega naseljenca; poleg tega. mu bode kupila vlada tudi poljedelsko o-rodje, seme, eno kravo in nekaj kokoši. Vsak naseljenec bode lahko plačal svojo zemljo šele čez nekaj let, ko bo isto že do dčbrega obdelal. Umesten zakon. Indianapolis, Ind. — Senatska zbornica države Indiana je sprejela dne 21. jan. t. 1. novo predlogo, ki določa, da se mora vsak kandidat ali kAnditatinja za ženi-tev izkazati z zdravniškim listom, predno se mu izda uradno dovoljenje za ženitev. Naraščaj prebivalstva Zed. držav. Washington, D. C. Predsednik urada za ljudsko štetje C. D. Sloane poroča, da bodo dosegle Zedinjene države od 27. januarja do 2. aprila t. 1. 100,000^)00 prebivalstva. Od zadnjega uradnega ljudskega štetja, ki se je vršilo le ta 1910 bodo torej napredovale Zedinjene države za približino 8 milijonov duš. Leta 1910 so namreč našteli 91,-972,266 prebivalcev. Državna posredovalnica za službe. Dne 27. januarja letos se je v Washingtonu, D. C., vstanovilo in otvorilo državni posredovalni u-rad za službe pod nadzorstvom delavskega tajnika Wilsona. Iz tega urada se je te dni razposlalo širom držav že na tisoče pisem in vprašalnih pol, da se bo zamoglo dognati imena in naslove delodajalcev ali gospodarjev, ki morda potrebujejo kaj delavnih moči. Boj z banditom. Npw York, N. Y. Dne 1. febr. rano zjutraj je hotel vlomiti v zlatarsko trgovino Charles L. Wafnerja na 135 Grand St. v Broeklynu nek nepoznan bandit. Policaj St. Thorton ga je še pravočasno zasačil. Med obema se je vnel ljut boj, ki se je končal s smrtjo bandita. Kaznovani politični morilci. Manila, P. I. Dne 27. januarja t. 1. so obesili tukaj na smrt obsojenega vodjo vstašev generala Noriela in dva njegova zaveznika. General Noriel je bil obsojen na smrt, ker je izvršil še leta 1912 politični umor. Njegovi prijatelji so se dlje časa zaman prizadevali, da bi se mu kazen izpreme-nila v dosmrtno ječo. Delovanje Avstrijske družbe v New Yorku. Zrfana Avstrijska družba v New Yorku kamor se v sili zatekajo tudi naši brezposelni in iz Evrope došli rojaki, je izdala minuli mesec svoje letno poročilo. Iz tega je posneti, da je dala Avstrijska družba leta 1914 26,501 osebam brezplačno kosilo ali večerjo, v domu Avstrijske družbe pa je prenočilo minulo leto 9979 oseb. Pripomniti moramo, da je v odboru Avstrijske družbe v New Yorku že več let tudi Slovenec in sicer Mr. Josip Rems; pomožni tajnik K. S. K. J. Končana stavka. Roosevelt, N. J. Dne 1. febr. t. 1. se je končala tukaj nad mesec dni trajajoča stavka delavcev Armourove kemične tovarne. Družba je zahtevam delavcev v celoti ugodila. Poročalo se je že o velikih stavkarskih nemirih, ki so se vršili tukaj dne 19. jan. t. 1., ko so šerifi težko ranili 19 stavka r j ev. Nesrečna vožnja. Cincinnati, Ohio. Dne 1. febr. se je pripetila pri mestecu Amelia velika železniška nesreča, ko je zadel na nekem križišču voz poulične železnice v lokomotivo tovarnega vlaka. Pri tem so bile 3 osebe na mestu ubite in 13 nevarno ranjenih. Velika nesreča. Grand Rapids, Mich. — Predzadnji teden je ogenj uničil tu-kajšno veliko tovarno poljskega orodja, last tvrdke Brown and Sehler. Dne 1. feb. je razsajal tukaj velik vihar, ki je podrl glavno steno-poslopja te tovarne. Pri tem je našlo smrt med razvalinami sedem edlavcev. ki so bili za-posljeni pri demoliranju starega tovarniškega poslopja. Inozemske vesti. - Evropska vojska Velike demonstracije proti vojni. Ženeva, Švica, 28. jan. — Iz Avstrije se semkaj poroča o velikih protivojnih demonstracijah, katere £o se vršile minulo nedeljo po raznih mestih; tako n. pr. v Ljubljani, Zagrebu, Reki in Trstu. Povod demonstracij je pripisovati vladnem vpoklicanju zadnjih letnikov rezerve. Osobito je bilo vsled tega ljudstvo v Ljubljani razburjeno. Ko je minula v neki cerkvi tega mesta služba božja, je pričelo ljudstvo demonstrirati po mestu in pred vladino palačo: "Proč z vojno!" "Doli z Nemčijo!" Izgrednike j£ skušala pomiriti žandarmerija, kar se ji pa ni posrečilo, vsled tega je došel na lice mesta oddelek vojaštva. Naravno da se je pri tem spopadu zopet streljalo na ljudstvo kakor pred leti. Dosedaj še ni znano, koliko oseb je ubitih ali ranjenih. Kakor se dalje poroča, je razburjena ljudska množica napadla tudi poslopje deželnega predsednika, pri tem je bilo več njego ■vega pohištva poškodovanega. V Zagrebu na Hrvaškerf* so dijaki raznih šol trgali raz zi-dovje uradna mobilizacijska po velja. Demonstrant je so napadli policijo in žendarnie. Poroča se. da so bile pri tem ustreljene tri osebe. Slične demonstracije so se vršile tudi v Karlovcu na Hrva škem. V Sušaku blizu Reke so napadli izgredniki ondotno domobransko vojašnico. Razjarjeno ljudstvo je po celem mestu trgalo raz zidovje mobilizacijska povelja, kar je povzročilo številne aretacije. •V Opčini pri Trstu še je zbrala tudi velika množica demonstrantov, katera se je pridružila demonstrantom mesta Trst. Ljudstvo je vse napise in pozive glede mobilizacije uničilo. Prišlo je tudi do resnega spopada med civilisti in vojaštvom. Pri tem sta bila ubita baje dva civilista. Glasom kasnejših poročil so se vršili slični izgredi tudi po drugih mestih in krajih. Bati se je splošnega ljudskega punta vsled vojske. Vlada je odpoklicala namreč pod orožje vse može zadnje rezerve v starosti od 19 «lo 36 leta. Ljudstvo je tudi razburjeno vsled neznosne draginje, nastale' vsled vojske. Pozicije Avstrijcev. Pariz, Francija, 1. febr. — Listu "Tribune de Geneve" je došlo poročilo, da so dosegle avstrijske čete pri mestu Tarnov v Galiciji velik poraz. Baje je bilo pri tem spopadu z Rusi 12.000 Avstrijcev ubitih, ranjenih ali vjetih. Avstrijske čete so se morale v divjem begu umakniti pred sovražnikom. Dunaj, Avstrija, 1. februarja.-— Uradno se poroča, da niso imele naše čete zadnje dni v severnih karpatskik prelazih dosti vspeha; da se bode zamoglo prepoditi sovražnika se je vse avstrijske čete v ondotnih krajih pomnožilo ali ojačilo tudi v nemškim vojaštvom. Osobito hudo pozicijo ima sovražnik z našimi četami v Bukovim in Galiciji. Petrograd, Rusija, 1. febr. — Neki vojni poročevalec naznanja semkaj, da so se vršili pri Dukli na rusko ogrski meji krvavi boji-Ruske <;ete so premagale sovražnika in že prodirajo na ogrsko zemljo. Vendar se pa semkaj poroča, da nimajo ruske čete v Iztočni Prusiji 'dosti vspeha. Zapadno od reke Mlava in Vistula, so izgubili Rusi več važnih pozicij/ . Izgube Angležev na morju. London, Anglija, 31. jan. — Francosko vojno ministrstvo semkaj uradno poroča, da so izgubili Angleži tekom dveh dni pet večjih trgovskih ladij, katere so plule po angleškem prekopu nedaleč od francoskega obrežja. Včeraj sta se potopili blizu mesta Havre tovorna ladja "To-komaru" in Icaria"^ ker so ju zadeli streli nekega nemškega podmorskega čolna; moštvo teh prevoznih parnikov se je še pravočasno rešilo. Odkar je izdal nemški admiral von Trpitz ukaz, naj se posebno skrbno zasleduje in pazi na angleške trgovske parnike, je samo podmorski čoln U 21 že 4 angleške tovorne parnike potopil. Nemčija namerava na ta način preprečiti dovoz živil zaveznim četam. Italija se pripravlja na vojsko. Rim, Italija, 31. jan. — Vojno ministrstvo je izdalo danes ukaz na vse rezevnike, da se morajo do 20. februarja priklopiti svojim polkom in četam. Velike protivojne demonstracije. Rim, Italija* 31. jan. — Ker so razni državni poslanci in senatorji sklicali za danes veliki ljudski shod ali protestno zborovanje; se je istega vdeležilo na tisoče in tisoče oseb. Ljudstvo je bilo težko pomiriti, ker je klicalo poslancem: Sramota za Vas, da podpirate s tem Avstrijo. Italijanska vlada je hotela namreč na ta način javnost pomiriti, naj bi ostala Italija kakor dosedaj še nevtralna; razjarjeno občinstvo se pa hoče enkrat maščevati nad baje sovražno ji Avstrijo. Konec demonstracije je naredilo šele vojaštvo, katero je na-kopilo z nasajenimi bajoneti proti izgrednikom. Slične proti avstrijske demonstracije so se vršile tudi po drugih mestih Italije. V obče se sodi, da postaja napetost med obema tima državama -od dne do dne bol jostra. Italija ima sedaj v gradbi dva velika "dreadnoughta" "Andrea Doria" in'"Cato Duilio". Sodi se, da bosta do 1. maja že gotova on da bosta v eventuelni vojski z Avstrijo dobro služila. Sv. oče za mir. Rim, Italija, 1. feb. — Sv. oče Benedikt XV. je izdal te dni nkaz, da naj se po celem katoliškem svetu moli za sklenitev miru v tej strašni evropski vojni. V ta namen je določena prva nedelja v februarju, da se naj prosi Boga za mir po vseh katoliških cerkvah Evropa. Za katoličane v drugih deželah ali krajih je določena nedelja, dne 21. marca t. 1. Socijalisti za mir. Amsterdam, Holandsko, 1. feb. Tukajšnji social, list "Tribune" je izdal sporazumno z nemško narodno sooialist. zvezo oklic oziroma resolucijo na vse sodruge, da naj delujejo z vsemi močmi za dosego zopetnega miru. London v strahu. London, Anglija, 1. feb. — Pre bivalci mesta London so bili vče m ! raj zopet v velikem strahu pred napadom nemške Zeppelinove zračne flotile. Zatrjuje se, da se je opazilo včeraj nad mestom Dover pet velikih sovražnih aero-planov, katere se je še pravočasno prepodilo s streli. Policija mesta London je izdala iz strahu pred Zeppelinovimi aero-plani ukaz, da ne sme goreti čez noč nobena svetilka v mestu. GLASILO 1 • i = S. K JEDNOTE. East Helena, Mont. Cenjeni g. urednik:— Imel sem namen, da izide izpod peresa moje utrujene roke dopis, vse drugačne ali boljše vsebine kakor je ta; pa nemila usoda je zahtevala, da je ravno naobratno. Žalibože, da imam na tem mestu poročati kar o dveh smrtnih slučajih, ki sta se pripetila zadnje dni tu v naši naselbini. Takoj, ali kmalu po nastopu Novega leta dne 17. jan. t. 1. je zatisnil svoje oči za vselej sorojak Paul Cernko-vič, rodom Hrvat v 46. letu svoje starosti. Pookjnik zapušča žalujočo soprogo in 14 (štirinajst) nepreskrbljenih otrok, kateri so vsi pod 20 letom svoje starosti. Bil je član dveh društev in sicer član nekega angleškega podp. društva 4n društva "Jutranja Zvezda št. 114 N. H. Z. katera sta mu priredila dostojen pogreb; poleg hrvaškega društva so se vdeležila pogreba tudi tri druga naša slovenska društva. Nismo se še dobro poslovili od prvega pokojnika, nam je že drugi rojak podajal svojo roko v znak ločitve in to je bil naš dobri rojak Jernej Gorišek; član dr. sv. Cirila in Met. št. 45 K. S. K. J. Smrt je odvzela s tem enega izmed najboljših članov goriozna-čenega društva. Jernej Gorišek je umrl dne 18. jan. v 44 letu svoje dobe. Bolehal je že dlje časa za revmatizmom, ko ji mu je povzročil še druge hude bolečine. Pokojnik je bil doma iz Gornjega Vrhpolja h št. 53. fara Št. Jernej na Dolenjskem; tukaj ostavlja žalujočo soprogo, doma v starem kraju pa dva brata in eno sestro. •V Ameriki''je bival že dolgo vrsto let; semkaj v East Helena je prišel nekako pred 41 leti, kjer si je tudi s trudom svojih rok služil vsakdanji kruh kakor mi. K društvu sv. Cirila in Metoda je pristopil že pred 10 leti in ves čas je bil pokojnik marljivi član društva, rad je gojil bratoljubjc in je deloval vsestransko za napredek društva ter naše si. K. S. K. J. Pokopali smo ga dne 20. jan. na Easthelenskem pokopališču po verkvenem obredu. Sprevoda se je vdeležilo poleg našega društva še četvero društev in sicer: Dr. "Jutr. Zvezda"; dr. sv. Alojzija J. S. K. J. ; dr. Slovenski Lovec S. N P J. in žensko društvo sv. ,,ajtne. Vsem tem društvom se tem potom še enkrat najiskrenejše zahvaljujem za vdeležbo in zadnjo izkazaho čast našemu pokojnemu sobratu. Sprevod je bil krasen kar je pokazalo, da je bil pokojnik obče priljubljen med tuk. rojaki in tudi drugim narodom. Njemu kličem: Spavaj mirno v hladni zemlji, Vemo, da tam nisi sam; Dobra dela so sledila, Tebi v počitka hram. Ti prestal si že težave, Vse trpljenje in skrbi. — Lepše naj ti solnce sije, Lepše zarja rumeni! Slični žalostni dogodki nam jasno kažejo in dokazujejo, kolike vrednosti so naše podporne organizacije. Sedaj bode naša dobra mati K. S. K. J. zopet priskočila na pomoč s podporo ali posmrtni-no njegovi soprogi, ter vsaj na ta način ali deloma olajšala nje gorje. • Kaj pa ti rojak, ki se ne brigaš za nobeno podporno društvo? — Ali si že čital v raznih listih o prošnjah ponesrečencev, ki niso nikjer zavarovani? — Ali so pa morda svoje podporno društvo zanemarjali? — Kako milo trkajo sedaj na bratska srca za milodare in pomoč, da se zamorejo preživeti ! Rojak, zdrami se, in pridruži se k našemu društvu in naši Jednoti, kjer ti je pomoč zagotovljena ! Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Josip Šašek, tajnik dr. št. 45. Calumet, Mich. Cenjeni g. urednik:— Danes sem prejel kot član K. S. K. J. prvi dve štev. Glasila. Dolžnost je torej vseh članov naše Jednote, da se kot člani iste. ravno tako kot naročniki "Glasila K. S. K. J." pridno oglašajo tudi z dopisi. Namenil sem se torej, da napišem skromen dopis za ta list ; morda bode ta prvi iz naše calumetske naselbine, ali pa ne? — Posebnosti nimam za danes poročati. Kar se dela tiče ni tukaj posebno dobro. Tukajšne družbe so začele početkom meseca sept. pretečenega leta poslovati samo s tri četrtine delavnega Časa; nekatere družbe so začele poslovati s polno paro že meseca decembra lanskega leta; zopet zopet nekatere pa letos meseca januvaraja in te so delale dose-daj samo polovico delavnega časa. Calumet in Hecla družba posluje sedaj le tri četrtdnevnega časa in plačuje svoje delavce ravno tako kot one, ki delajo poln čas Kadar se enkrat z delom kaj o.br ne na bolje, bodem že poročal. Dne 2. januarja t. 1. je umrla tukaj na Laurium, Mich, znana rojakinja Ana šušteršič, soproga rojaka John Šusteršiča, gostilničarja in faraiia fare sv. Jožefa na Calumetu, Mich. Pokojnica je bila Članica dr. sv. Petra št. 30 K. S. K.* J. in dr. sv. Ane št 10 S H. Zveze. Pogreb se je vršil 23. januarja popoldne ob 3 uri iz slovenske cerkve iz Calumeta na mednarodno pokopališče. In zopet je legla v grob naša dobra članica, skrbna mati otrok, dobra žena in vrla Slovenka. Naj ji sveti večna luč! Prizadetim sorodnikom bodi izraženo tem potem iskreno sožalje! Prvi dve številki GLASILA smo z veseljem sprejeli, ter mu želimo obilno napredka. List je res že takoj spočetka zanimiv, kar kaže, da bomo nedvomno napredovali z našim lastnim Glasilom. Pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J. tebi naš domači ali Jednotin list pa želim dosti ^vspeha! Frank Vesel, 2311 County Road. m 1 Etna, Pa. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jurja št. 64 K. S. K. J. v Etna, Pa. da se bode od sedaj za naprej obdržavala društvena seja v ETNA, Pa in NE več v Pittsburgh, Pa. in to vsako DRUGO nedeljo v mesecu, ob 2 uri popoldne v Hrvatskem Domu na štev. 28 Bridge St., Etna, Pa. Zaeno se poživljajo vsi člani gorioznaeenega društva, da še zanesljivo vdeležijo seje, dne 14. februarja 1.1. ker imamo na dnevnem redu in za rešiti več važnih stvari. Društveni odbor za leto 1915 je sledeči: Predsednik Josip Kolakovič; podpreds. John Milčič; I. tajnik John Skoff, II. tajnik Frank Sta-rešinič; blagajnik in zastopnik Frank Skrlin; bolniški obiskovalec Frank Počkaj; nadzorniki: Martin Šavor, Karol Slivar in Petar Ribarič. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. John Skoff, tajnik. Joliet, BI. Cenjeni g, urednik:— Iz urada društva sv. Genovefe št. 108. — Čeravno je naše društvo še mlado, se oglaša danes na tem mestu gotovo prvič v "Glasilu K. S. K. Jednote". Omeniti hočem, da je praznovalo naše društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. dne 3. jan. t. 1. god svoje pa-trone sv Genovefe na lep in dostojen način Zjutraj je bila v domači župni cekvi sv. maša za vse članice. Popoldne smo imele pa sejo, kjer se je vršilo umeščenje novih uradnic za tekoče leto. Temu je sledila lepa primerna zabava, katero je odbor preskrbel. Zvečer ob pol 8 uri smo >mele slavnost v cerkvi; naše društvo je darovalo namreč cerkvi sv. Jožefa krasno podobo sv. Genovefe, katero so blagoslovili naš častiti g. župnik Rev. John Kranjec; primeren in lep nagovor so pa držali Rev. John Plevnik, za kar se obema gospodoma na tem mestu v imenu celega društva lepo zahvaljujem. Iskrena hvala tudi cerkvenim pevkam in pevcem, ki so ta večer z izbornim petjem pripomogli do tako lepega vspeha, pod spretnim vodstvom g. Jurij Malovrha. Dalje poročam članicam in drugim, da bode imelo naše dru- štvo na pustni večer, to je dne 15 febr. svojo veselico v Sternovi dvorani. Tem povodom vabim že danes v imenu našega društva vsa ostala jolietska društva in tudi druge rojake, da nas obiščejo ta večer v obilnem številu. Kličemo Vam že v naprej: 'Vsi dobro do-šli! Iskrene pozdrave članicam in članom naše si. Jednote, "Glasilu K. S. K. Jednote" pa največ vspeha! Marija Golobitsch, predsednica društva sv. Genovefe. Rockdale, 111. Cenjeno uredništvo:— Ker so dopisi iz našega kraja redki, sem se namenil poročati tem potom, kako se nam godi tukaj. Ravno sedaj imamo lepo priliko za razne dopise in članke, ker imamo svoje lastno glasilo K. S. K. K. Jednote. Z delom gre tukaj bolj počasi, ker delamo ,povečinoma le po 3 dni na teden; kadar se bodo razmere kaj izboljšale,, bodem že pravočasno poročal. Še nekaj važnega imam za omenili, kar upam, da mi ne bode nihče štel v zlo ali hudo, kar povem na tem mestu. Tukaj v Rockale, 111. nas je, kakor se sodi približno 80 slovenskih družin, in še več kot še enkrat toliko samskih fantov. Vsakdo se je morda že prepričal in rekel, da potrebujemo v naši lepo cvetoči naselbini lastno domačo slovensko cerkev. Bratje in sestre! Združimo se in pokažimo, da še živimo kot katoličani, četudi tukaj v Ameriki. Boriti se hočemo za našo sv. vero, h kateri pripadamo. To pa storimo brez odlašanja. — Začetek za tako delo je res težak, a gotovo bode pa enkrat toliko lepši vspeh. Želel bi, da bi se na tem mestu oglasili možje, ki so skuše-ni in bolj zmožni v tej zadevi, kakor pa jaz, ter naj bi nam nasve-tovali, kako pričeti z vstanovit-vijo lastne fare. Delujmo po znanem m lepem geslu naše si. Jednote.: "Vse za vero, dom in narod!" pri tem pa imejmo tudi v mislih geslo: "Sloga jači, nesloga tlači!" S pozdravom , Josip Snedic, tajnik dr. št. 98 K. S. K. J. Indianapolis, Ind. Cenjeni gosp. urednik:— Žal, da Vam moram takoj v tem prvem dopisu poročati nemilo vest o smrti našega sob rata ali člana Josip Gostičnika, ki je preminul v Gospodu dne 24. jan. t. 1. previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil 23 let star.; to-v najlepši dobi svojega življenja ; rojen je bil iz fare Št. Mihael pri Mozirju na Spodnjem Štajerskem; bolehal je za jetiko celih pet let. Bil je član našega društva sv. Družine št. 151 K. S. K. J. in član društva sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J. koja društva so mu korporativno priredila dostojen pogreb dne 25. jan. s sv. mašo za-dušnico. Člani društva so mu darovali v zadnji pozdrav lep venec lepe vence in šopke so mu" tudi podarili fantje in dekleta v zadnje slovo in so se tudi vdeležili pogreba v obilnem številu. Tem potom se v imenu gori-označenih društev in imenu sorodnikov pokojnika prav lepo zahvaljujem za vdeležbo pri pogrebu in za vse, pokojniku dobro storjeno delo. Pokojni sobrat Gostičnik zapušča tukaj v Ameriki dva brata in eno sestro; v starem kraju pa očeta in mater, ter več bratov in sester. Rojaki in rojakinje, ki niste morda še pri nobenem podpornem društvu! To naj Vam bode lep izgled, kako lepo je slišati, da je bil ta ali oni ,Član te ali druge Jednote, ali društva, ki ga je lepo in na dostojen način spravilo k večnemu počitku. Tu se vidi ter pokaže moč in sad bratoljubja v slučaju nesreče. Dosti je še takih brezbrižnikov, kojim niso mar društva, ko so «e trdni in zdravi; zadene jih pa morda bolezen in nesreča, a tedaj je že prepozno. Torej rojaki in rojakinje, pristopaj te k društvom, da ne boste enkrat spadali med vrsto zapuščenih so-bratov v slučaju nesreče. Res v takem slučaju je težavno prositi podpore za prizadetega, ali nabirati cente, da se ga saj po človeško pokoplje. Marsikdo se brani dati prispevek z besedami: "Jaz ne dam ničesar; čemu pa ni spa- dal h kakem podpornem društvu, s^j jih je dosti na razpolago." Ne zamudite torej lepe prilike za pristop k društvu, da ne bo — prepozno! Poročevalec. Opomba uredništva: Naznanilo odbora glede prihodnje seje društva sv. Jožefa izvolite poslati glasilu J. S. K. J. Joliet, I1L Iz urada društva sv. Antona Pad. 87 K. S. K. J. Joliet, ni. Tem potom se opozarja in svetuje vsem članom in članicam go-rioznačenega društva, da bi vsi redno plačevali svoje društvene in Jednotine asesmente, tako da ne boste imeli Vi in ne društveni tajnik toliko nepotrebnih sitnosti v tej zadevi. Slučajno pa če kateri izmed članov ne more tega storiti, naj pride vseeno k seji, ter se naj pred celim društvom opraviči; kajti s/da j ni tajnik od govoren, da drži člane pri društvu kolikor časa bi se mu zljubilo. Pomnite dobro, da se ne bode tajnik v nasprotnem slučaju oziral na to ako bi se na primer član ne ravnal po tej določbi in se mu lahko pripeti kaka neprilika. Naj se vsled posledic ne jezi na društvenega tajnika, odbor ali pa celo društvo. Sedaj dobiva vsak član in jHšnlea Jednotino glasilo, torej lahko tudi vsakdo ve, kako se ima ravnati. "Ako ne dobiva morda vsak Član ali članica redno Gla: sila K. S. K. Jenote naj se nenu-doma javi pri društvenem tajniku, da se bode zadevo popravilo. Z bratskim pozdravom Rudolf Kuleto, tajnik, 1510 Cora St, Joliet, 111. Chicago, 111. Cenjeno uredništvo:— Prosim Vas, izvolite odstopiti par vrstic v našem priljubljenem "Glasilu K. S. K. Jednote". — Res, v čast si štejem, da sem član te velike podporne organizacije, ki je dobila zadnji čas tudi svoje lastno glasilo. Upati je, da nam bode list dosti k napredku Jednote ter društev pripomogel, in da nam bode vsaka številka lista bolj priljubljena, ali da jo bo-demo še z večjim veseljem čitali. Že star pregovor pravi, da je vsaka prva brazda težka, tako je pa tudi v tem pogledu. Pa vseeno ste srečno razorali prvo brazdo ter nam takorekoče začrtali pot, po kateri bode to novorojeno Jednotino dete hodilo. Da bi bilo res Jednoti v napredek, tako pa tudi vsem članom in posameznikom! Radi tega priporočam našo si. Jednoto in Glasilo vsem rojakom in rojakinjam, da bi pridno pristopali v naš krog. Posebno rojakom Slovencem v Chicagu priporočam društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J,i ki je tudi eno izmed močnejših, spadajočih k naši Jednoti. Sedaj je naša si. Jednota razpisala nagrado $25 onemu društvu, katero bode pridobilo tekom 6 mesecev največ članov. Torej bratje na noge! — Vsakdo naj skrbi po svoji moči, da dobi v tem času vsaj enega novega člana ali članico, da bodemo število našega članstva še bolj pomnožili ter društveno blagajno. Morda se nam pa posreči, da dobimo v tem tekmovanju prvo nagrado, kar bode čast za celo društvo. Bratje! Poglejmo samo eno leto nazaj ko je tedaj naše društvo pri eni sami seji sprejelo kar 19 novih članov in eno članico pod svoje okrilje, ki so že danes dobri in zvesti člani našega društva in K. S. K. J. Tudi sedaj je lepa prilika za pridobitev novih članov in npvih moči. Tukaj v Chicagu je še do^ sti Slovencev, ki še niso pri nobenem podpornem društvu; dosti jih je, ki bi morda radi pristopili, pa nimajo nikogar, da bi jim raz-tomalčil kaj je podporno društvo ali Jednota, in kako prvo ali drugo obstoji? Sedaj, ko imamo svoj lasten list, pa lahko vsakdo bere, kako lepo napreduje naša Jednota v denarnem oziru in da je tudi zanesljiva. Konečno kličem uredništvu: Le tako dalje po začrtani poti! Vse za vero, dom in narod! Z bratskim pozdravom do celega članstva naše si. Jednote. Math Grill, tajnik. Springfield, HI. Cenjeno uredništvo:—? Prosim 'Vas, da. priobčite te vrstice v našem domačem listu ali "Glasilu". Prejeli smo od glavnega urada Jednote nova pravila, katera so se naredila ali popravila na zadnji konvenciji. Kakor je bilo že poroČano, da bodo nova pravila prav jedrnata moram priznati, da je to resnica. Pravila, kakoršna imamo sedaj so vse hvale vredna; to pomeni tudi veliko prihranka vsakemu društvu,ker so tako lepo razvidna in urejena. Ako bi imela naša Jednota taka pravila že pred leti, bi bila marsikatera društvena blagajna na boljšem kakor je pa vresnici. To lahko zatrjujem iz lastne skušnje ali iz našega društva. Koliko denarja je naše društvo že potrošilo za plačevanje asesmentov do 3 mese-cov. Še danes pride takemu članu lahko na misel, da ni ravnal pravilno, ker se ni zglasil glede plačevanja in je lepo doma ostal, konečno je pa še pustil društvo in Jednoto. Po novem bode pa drugače, da ne bodo krajevna društva trpela pri plačevanju kake škode. Torej delujmo sedaj pri našem društvu po novih pravilih, katera so sestavili pametni in razsodni možje, — in gotovo bodemo napredovali v članstvu, tako tudi z blagajno. Svetujem vsakemu članu, da prečita točko 182 Jed-notinih pravil na strani 80, ki se glasi: "Kdor ne plača rednega mesečnega asesmenta, se s tem sam suspenda od Jednote." Toliko za danes. Trdno upam, da ne bodemo imeli za naprej toliko nerednih plačnikov ali zaostalih dolgov, kakor zadnja leta. In že sedaj, prvi mesec, se je nekaterih lotila ta nelepa navada. Prosim Vas, delujte složno za korist društva, kajti, kar storite dobrega za društvo storite dobrega sami sebi. Kdor pa škoduje društvu, škoduje s tem samemu sebi in svojemu sobratu. V društveni odbor so bili izvoljeni za leto 1915 sledeči uradniki: Predsednik Jernej Mlakar, podpredsednik Frank Kuznik; tajnik John Peternel, blagajnik Štefan Lah; zastopnik Joe Grubelnik; zapisnikar Joe Kern; poslanec Albert Kužnik; vratar Urban Istenič; zastavonoše društv.: V. Peternel, Anton Zupančič in Peter Klobučar; zastavonoše (amer.) Ivan Škufca in Joe Logar. Uljud-no pozdravljam vse člane in u-pam, da se vsi snidemo vsaki prvi četrtek v mesecu po petnajstem v šolskem poslopju na South 15th Street. John Peternell, tajnik, 9288—15th St. Virginia, Minn. Iz urada društva sv. Jožefa št. 16 K. S. K. J. ,Virginia, Minn. •V naznaje vsem članom gori-omenjenega društva. Uradniki* ki so bili izvoljeni na dan 13. dec. 1914 in bojo poslovali za leto 1915 so sledeči: r Predsednik Math Kostainšek; podpredsednik Matt Prijanovifi; tajnik John Sumrada; podtajnik Math Lakmer; delegat Anton Skubec; blagajnik John Simonič. Nadzorni odbor: Emil Springer,' John Zalar, Anton Zlatorepec Bolniški odbor: Math Jakše za Virginio, Anton Zlatorepec za Eveleth, Anton Cerkvenik za Mt. Iron, John Zalar ža Gilbert. Nadalje je bilo sklenjeno, da vsaki Član, kateri dolguje dva meseca asesment ni deležen bolniške podpore in se tudi suspendira. Bolniška podpora ostane pri starem na mesec ali 67c na dan in društv. asesment ostane 50c na mesec s pripombo ako pri manj-kuje se naloži naklado. Kdor se ne udeleži sprevoda za umrlim članom se kaznuje $1.00 globe, izvzeti so samo bolni in oddaljeni člani. Dne 10. januarija 1915 je bilo potrjeno na društveni seji, da se bode plačevalo asesment pri društvu na nickel in namreč ako član plača $1.52, bode plačal $1.55 s pripombo, da konec leta, ako bode kateri zahteval se mu kreditira, kolikor bode preveč plačal. Nadalje opominjam vse čiane, da se vdeleže večkrat društvene seje, katera se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu; začetek ob 9 uri dopoldan v prostoru "Duluth Brewg." dvorani. Opominjam tudi vse tiste člane, kateri imajo potne liste in so jim že potekli, da blagovolijo iste ponoviti v najkrajšem času. In tudi vsi tisti, kateri so oddaljeni, da zahtevajo potni list. Ako kateri izmed članov ali članic potrebuje v kaki društve- ni zadevi pojasnila, naj se obrne na društvene uradnike kateri mu bodejo rade volje stvar pojasnili. K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. John Sumrada, tajnik, Virginia, Minn, box 349. Willard, Wis. Članom društva sv. Družine št. 136 K: S. K. J, kateri se niso udeležili redne mesečne seje v decembru 1914 se naznanja sledeče: Z ozirom, da se v naši cerkvi ob nedeljah sv. maše menjajo in sicer na poldeveto in enajsto uro, in da bo mogoče članom našega društva vsako prvo nedeljo poleg^ seje tudi ob enem lahko opraviti svojo nedeljsko dolžnost, je društvo sklenilo, da kadar pade na prvo nedeljo v mesecu služba božja ob pol devetih se društvena seja vrši takoj po sv. maši; kadar pride na enajsto uro, se društvena seja prične točno ob deveti uri pred sv. mašo. Cenjeni člani n^j to naznanilo blagovolijo vpošte-vati. Pridite na sejo o pravem času, ker po seji se mesečni prispevki ne bodo sprejemali; toraj držimo se reda! Dalje se prosi tudi člane na potnih listih, kadar jim listi potečejo, da plačajo asem. društvu in ponovijo potni list točno. Pozdrav na vse člane in članice naše slavne Jednote, Glasilu pa mnogo vspeha! Frank Perovšek, tajnik. Ely, Minn. Tem potom naznanjam članom društva sv. Antona Pad. št. 72 K. K. J, Ely, Minn, da so bili na zadnji glavni letni seji izvoljeni sledeči uradniki za tekoče leto: Preds. Georg Peternel; podpreds. John Koprivec; tajnik Louis Pe-rušek; zapisnikar Josip Žgajnar; blagajnik Frank Veranth; zastopnik Jernej Janežič; gospodarski odborniki: Josip Rus, Josip Grebene, Matevž Vertnik; redar Josip Palčar in zastavonoša Ludvik Dejak. NAZNANILO. •Vsem članom društva sv. Antona Pad. št.-72 K. S. K. J. v Ely, Minn, kakor tudi vsem tistim članom tega društva, ki bivajo izven mesta Ely. Uradno se tem potom naznanja, da se mora vsak član, ki zboli zglasiti pri društvenem tajniku, kakor je bilo to sklenjeno pri naši glavni seji meseca decembra 1914. Ta določba velja za leto 1915. Upoštevajte torej cenjeni člani to odredbo, da se bode vsakdo ki zboli, ali če je poškodovan ali pobit tekom 24 ur zglasil pismeno pri društvenem tajniku; ako je pa kdo tako bolan ali poškodovan, da ne more tega storiti, naj naznani svojo bolezen po kakem drugem društvenem sobratu, sorodniku, ali prijatelju. Podp6ra se izplačuje namreč samo od dneva zglasitve pri tajniku in nikakor drugače. Ako je pa član izvem mesta Ely, se računa podporo od dneva oddaje pisma na pošto. Toliko v blagohotno naznanje, da se bode znal vsak član ravnati, kadar zboli, da ne bo potem v nasprotnem slučaju kaj oporekanja, kajti jaz se bodem držal strogo po društvenih določbah ali pravilih. Bratski pozdrav, Louis Perušek, sedanji tajnik,, Box 441, Ely, Minn. Rock, Springs, Wyo. Uredništvo "Glasila K. S. K. J." Častitam članom in članicam naše slavne Jednote h koraku, katerega se je storilo na zadnji konvenciji, kjer se je omislilo naše lastno glasilo. Prepričana sem, da se je storil s tem velik in dober korak za napredek in obstanek naše dobrodelne matere K. S. K. J. in njenega celega članstva. Ko sem prejela prvo št. našega Glasila, me je to tem bolj prepričalo, da gospodje delegatje res niso tratili na konvenciji po nepotrebnem časa. Naše društvo je bilo ob času konvencije za staro glasilo Jednote, to pa radi prevelikih stroškov; kajti članice našega društva so večinoma matere velikih družin in poleg tega še članice drugih Jednot. Upoštevati je pri tem potreba še veliko draginjo dandanes, pa —• slab zaslužek. Ko sem pa preči-tala načelo ali program v prvi številki našega Glasila, sem bila trdno prepričana, da bode onih 60c kot letna naročnina lista, — dobro vporabljeno. Koliko potov in sitnosti bode odbornikom krajevnih društev za naprej prihranjenih, • tako tudi posameznim članom, ko bode lahko vsakdo zasledoval delovanje Jednote in svojega društva; poleg tega bodemo v listu tudi večkrat čitali novice iz raznih slo venskih naselbin, saj šteje vendar naša Jednota 131 društev z nad 12,000 broječo množico članstva. Upam, da se dobi skoro v vsaki slovenski naselbini kak dober dopisnik, ki nam bode rad kaj lepega poročal, da se na ta način naš list še bolj naročnikom prikupi. Zaeno ali s pridnim čita njem Glasila se bode pa tudi naša Jednota bolj širila v članih in i v premoženju. Vsak elan mora biti ponosen, da pripada k tej Jednoti, ki je olajšala že toliko gorja vdovam in sirotam, kajti, kakor vemo, je Jednota izplačala tekom svojega 20 letnega delovanja že en milijon pet in dvajset tisoč dolarjev podpore. Koliko podpore so pa med tem časom tudi že izplačala naša številna krajevna društva iz svoje lastne blagajne! — Na noge in delo torej, cenjeni člani in članice za povzdigo in rast naše mogočne podporne organizacije! Pomembna je prva št. našega Glasila, kjer je opisana zgodovina ali početek naše Jednote. Marsikdo sploh do sedaj morda še ni vedel, da se je za vstanovitev Jednote posebno odlikoval vse časti vredni sivolasi starček Mon-signor Jos. F. Buh, na Ely, Minn , ki je danes še vedno čil in krepak. To naj nam svedoči, da ako bomo mi člani te Jednote, katero je tudi on vstanovil spoštovali ustavo in najdražje svetinje Jednote, — bode tudi naša Jednota dosegla enkrat 82 leto kakor je to starost dovčakal Rt. Rev. Buh ob izidu prve št. Jednotinega glasila. Njene veje se bodo do tedaj že pro-stirate vsepovsodi po naši mogočni novi domovini. Tem potom mu kličem tukaj iz zapada: Bog nam živi in ohrani Rt. Rev. Buha še mnoga leta! Zaeno se mu priporočam še za kake podučljive članke iz lastnega življenja; tako naj se tudi člani kaj radi s po-, dučljivimi članki na tem mestu oglašajo. Sedaj naj pa naznanim članicam našega društva Sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. izid volitve uradnic za tekoče leto: Predsednica, Antonija Proj; pod-preds., Ivanka Fortuna; prva tajnica Ivanka Ferlic; II. tajnica, Marija Keržišnik; blagajničarka, Apoldni ja Mrak; zastopnica, Frančiška Mrak; zapisnikarica, Terezija Potočnik; nadzornica, I-vana Fortuna, Ivana Puc, in An- ► gela Pišljer; bolniška obiskovalka za mesto in okolico, Neža Dolenc; No 4 Antonija Proj; za Sweetwater Apolonija Vehar. ► Društveni zdravnik, Dr. E. S. Murray ; delegatinja Slovenskega Doma, Ivana subic. Na seji dne 10. jan. 1915 se je sklenilo, da bode naše društvo obhajalo 10. letnico vstanovitve ali obstanka in sicer dne 1. maja 1915. Ker je bilo naše društvo vsta-iiovljeno dne 7. maja 1905 in pride letos ta dan ravno na petek, ► smo iz tega vzroka preložile slav nost 10 letnice na 1. maja zvečer Odbor za pripravo te veselice se bode volil pri prihodnji redni me- ► sečni seji, dne 14. febr. t. 1., kjer se bode ob enem sestavil program ali spored veselice. Pridite to rej cenjene članice na to sejo v obilnem številu! 10. letnica obstanka je velikega pomena za naše društvo in za vsako posamezno članico. Konečno še prosim naše članice, da se naj rednih mesečnih sej bolj marljivo udeležujejo in da ^ naj marljivo čitajo naše novo Glasilo, ker to naj bi bilo vodilno jedro naše Jednote, oziroma cele-ga članstva. S sestrskim pozdravom, Johana Ferlic, tajnica. letni račun društva, da bode lah ko vsak član videl, napredek ali delovanje v tem o žiru. ^ Kdor se nalašč ne vdeleži take seje ,res ni vreden, da se imenuje član društva. Izvzeti so le člani s potnim listom, ki so izven mesta, ali pa bolniki. Člani, ki pa morda ravno ta dan delajo, si lahko vzamejo lahko za enkrat dopust za nekaj ur, kajti v tem sem jaz dobro izkušen. S sobratskim pozdravom, Egidij Verhovc, tajnik. Cleveland, Ohio. Iz urada društva sv. Frančiška, št. 66 K. S. K. J., Cleveland, Ohio. Tem potom naznajam vsem čla nora gorioznačenega društva, da se vrši prihodnjo nedeljo, dne 7. februarja ti. točno ob eni uri popoldne mesečna seja. Vsled tega ^ prosim, da se vdeleži te seje ves stari, tako tudi ves novi odbor in tako tudi člani imenovanega društva. Pridite polnoštevilno, 0 kajti ta dan se bode prečital celo- NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. Jednote, Cleveland, O., se naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja kakor po navadi vsako prvo nedeljo v mesecu to je dne 7. februarja t. . ob 2 uri popoldne in plačevanje se prične ob 12:30 pop. Vsi člani so naprošeni, da se vdeležijo te seje polnoštevilno in da tudi plačajo svoje asesmente. za društvo in Jednoto. Nadalje se tudi naznanja članom, da se bodo pri prihodnji seji razdelila nova pravila R. S. K. J., katera bodo v veljavi do leta 1918 Zaeno so naprošeni tudi oni člani, ki morda niso prejeli "Glasila KvS. K. Jednote", da naj prinesejo svoje natančne naslove k prihodnji seji, da se zadeva uredi. Natančneje poročam pri' prihodnji seji! Z bratskom pozdravom Josip Rus, tajnik. Letalni stroji. Atenskemu umetniku Dedalu je Minos, kralj na Kreti, naročil, naj mu sezida velikansko poslopje. labirint. Ko je bil labirint gotov, je dal kralj iz sovraštva do Atencev zapreti vanj Dedala in njegovega sina Ikarja. Atenca bi bila morala gladu umreti. Toda prebrisani umetnik si je znal pomagati. Ko je zidal labirint, je iz previdnosti napravil v zgornjem nadstropju skrivno okno, za katero Minos ni vedel. Sedaj pa naredi sebi in sinu peruti iz ptičjega perja in voska ter zleti skozi skrivno okno iz palace proti morju. Mlademu Ikarju je bilo letanje po zraku neizmerno všeč. Dvigal • se je vedno višje. Oče ga je opominjal, naj bo previden, toda zaman; sina se je polotila vesela razposajenost. Kar prileti Ikar preblizu solncu, na perutih se vosek stopi in neprevidni mladenič pade v morje te utone. Dedal pa se srečno reši v Sicilijo. Nekaj tisoč let po dogodkih, katerih govori grška pravljica, so razni možje res začeli poizkušati, kako bi se dalo splavati po zraku. Tako so v 18. stoletju izdelali -velikega ptiča, kateremu so dali ob straneh peruti iz pravega ptičjega perja. Ptič je bil tako velik, da je bilo v njem prostora za več mož, ki naj bi mahali s perutmi. Vendar ptiča niso mogli spraviti kvišku; vsaj poročila, ki popisujejo ta čudoviti stvor, ne povedo o letanju ničesar. Proti koncu istega stoletja je z letanjem po zraku obujal veliko pozornost mlad francoski ključavničar Bes-mer. Za letanje se je posluževal dveh drogov, ki sta imela na vsakem koncu po eno perut. Droga si je Besmer pritrdil na rame in ju je privezal tudi na noge. Mahal je pa s peruti tako, da je ob istem času dvignil levi prednji ter desni zadnji del drogov in narobe. Tako se je mladi izumitelj spuščal iz precejšnjih višav na-lahkoma proti tlom. Nekateri tr dijo, da je s to svojo letalno pri pravo plul celo čez precej široko reko. Ni se pa mogel s svojimi peniti dvigniti v zrak. Skoro sto let pozneje je neki Holandec izumil za letanje po zraku stroj, od katerega so si ljudje veliko obetali. Z malih viso-čin se je izumitelj res prav varno spuščal na tla. Hotel je pa videti, ali se bo njegov stroj tudi za velike visočine dobro obnesel. Pritrdil je nase letalni stroj ter se se privezal ob zrakoplov, s katerim se je dvignil v/žrak. Komaj pa je pjrerezal vrv, zii~xatero se je držal zrakoplova, je že ležal mrtev na tleh poleg razbitega letalnega stroja. __ Da bi pospešili človekovo letanje pozraku, so začeli učenjaki prav skrbno opazovati ptičeje letanje. "Mali ptiči," bi si mislil kdo, "se že lahko dvigajo v zrak, nemogoče pa je, da bi se vzdržal v zraku težki človek." Izkušnja govori proti temu pomisleku. Veliki ptiči se pri letanju razmeroma manj trudijo kot mali. Poglejmo le jastreba, s kakšno lahkoto plava po zraku, posebno pri vetru; le sem in tja zamahne s peruti, sicer pa mirno in varno jadra v zračnih višavah. Ptiči znajo dobro izrabiti valovanje zraka. Svojo jamasto izbočene peruti nastavljajo vedno tako, da piše veter mimo njihove spodnje plati ter nosi tako vse njihovo telo po zraku. Česa je človeku pri letanju po zraku poleg peruti posebno treba, vidimo tudi iz sledečih poizkusov. Spustimo natanko ponarejenega ptiča iz stolpa v zrak. Nekaj časa prav lepp plava po zraku, kmalu pa začne omahovati, se prevrne in pade na tla. Rav*' no tako se godi še tako skrbno naphanemu ptiču, kateremu prav pravilno razpnemo peruti. Ali, poglejmo na morje! Jadrnica, na kateri ni krmarja, ki ima pa prav in skrbno zastavljena jadra jn krmilo, sprva lepo plava, skorc* pa se obrne za vetrom ali se preobrne. Nič boljše se ne godi ladji, če ima krmarja, ki je sicer o vseh vetrovnih zakonih izvrstno poučen; ki pa še nikdar ni vodil ladje. Da more kdo spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno tako mu je pa treba tudi dolgotrajne vaje, da brez posebnega premišljevanja že kar čuti, kdaj ni vse v redu. Tudi pri drsanju je nekaj podobnega. Z drslicami iti po ledu ni nič posebnega, mala umetnost v ravnotežju. Te spretnosti človek ne dobi s samim opazovanjem; treba mu je zato v vtrajne vaje. In tukaj je glede letanja po zraku največja težava. Ptiči se vzdrže v zraku ker imajo izvrstno razvit čut za ravnotežje; ta čut si mora Človek pridobiti le z vajo, vaditi se pa skoro ne more začeti v letanju, če ne zna vsak hip ohraniti ravnotežja. Da bi torej človek mogel začeti letati po zraku, bi moral to takorekoč že znati. Prve težave pri letanju po zraku je precej uspešno premagal be-rolinski inžener Lilienthal. Napravil si je peruti, ki so od enega konca do drugega merile 7 m. Sam je tičal v obroču, ob katerem so bile peroti pritrjene. S to napravo se je spuščal Lilienthal s pobočil raznih hribov na tla, toda le pri slabem vetru; pri močnem vetru si ni upal leteti po zraku; močan veter bi ga bil lahko nepričakovano zadel na peruti od zgoraj in ga vrgel ob tla. Dvigati se Lilienthal s svojo napravo ni mislil, vendar ga je ugoden veter nekaterikrat dvignil nad mesto, s katerega se je spustil v nižavo. Pri letanju je bil Lilienthal prav previden, vendar so ga njegovi poizkusi stali življenje. Nekoč je med letanjem z največjo silo priletel na tla. K sreči pa ga je vrglo v močvirje, ki je bilo tako mehko, da se je neznatno poškodoval. L. 1896. je pa blizu Be-rolina z velike visočine padel na trda tla. Zlomil si je hrbtenico in je kmalu nato umrl. Nekaj dni pred smrtjo je še med učenjaki predaval o tem, kako se mu je v zadnjem času posrečilo izboljšati svojo letalno napravo. Mogoče si je s svojim izboljšanim strojem upal preveč in se je zato ponesre čil. Pa človeku ni dosti, da bi se le varno mogel spuščati z visočine na tla, hoče se tudi v zrak dvigniti. Res so v zadnjem času iznašli že več takih strojev, ki člo veka nesejo kvišku. Stroje te vr ste bi najložje primerjali velikim papirnatim zmajem, ki so navadno razdeljeni na, tri dele. Pod zmajem je kolo na lopate ali vijak, ki ima približno isti namen kot vijak pri parobrodih. V ladjici se nahaja motor; tukaj je tudi prostor za ljudi. Vijak dela s *il no hitrostjo, s katero se vrti, u meten veter; ta pa se zaletava v peroti ter žene tako vso pripravo Znano je, da imamo velike ptice, ki sicer dobro lete, varno zaprte če se nahajajo v ozkem ograjnem prostoru brez strehe. Te ptice morejo v zrak le, če se najprvo pre cej daleč vodoravno zalete. Tako je tudi pri letalnem stroju. Veči noma se dvigne takoj, ko začno delovati vijaki. Zato mora infcti dvoje ali troje koles, po katerih se najprvo požene vodoravno potem se še le začne polagoma dvigati. Glede letanja po zraku sta posebno zaslovela Amerikanca brata Orville Wilbur Wright. Prvi se je v spremstvu nekega 26-letne-ga častnika dvignil z letalnim strojem 17. septembra 1908 blizu Washingtona. Med letanjem se je levi vijak nekoliko pokvaril, stroj se je nagnil in predno je bilo mogoče dobiti ravnotežje, sta bila Wright in njegov spremljevalec že na tleh. Wright si je zlomil nogo, častnik pa se je tako poškodoval na glavi, da je kmalu nato izdihnil. Brat Wilbur Wright pa je javno poizkusil svoj letalni stroj blizu Pariza, in sicer tudi 1. 1908. 8. oktobra. Seboj je vzel nekega pariškega profesorja. Letel je nepretrgoma 1 uro 10 min. ter je preletel 70. km. Včasih je letel z hitrostjo 100 km na uro. Za svoj nepričakovano dober uspeh je dobil 500.000 frankov nagrade. Z letalnim strojem se človek do sedaj še ni kaj visoko povspel. Večinoma so leteli ljudje le nekaj metrov nad drevjem. Preprosto zgrajeni letalni stroji sami pa so prišli že do 5000 m visoko. Kakor zrakoplovom dajejo učenjaki tudi letalnim strojem na pot orodja, ki sama zaznamujejo temperaturo in zračni tlak. Tako letalni stroji že sedaj znanosti prav dobro služijo. Pred kratkim so v Kolinu ob Renu zborovali znameniti naravoslovci. Govorili so tudi o letalnih strojih. Kakor se vidi iz teh razprav, so učenjaki mnenja, da se bodo letalni stroji znatno izboljšati in da bo potem mogoče, prav hitro se voziti po zraku, vendar najbrž le kratka pota in V!ne posebno visoko. e. 0 ne pojte večl... O ne pojte več o sreči,! Sreče več na svetu ni! — Vojska jo je zakopala, V grob nesreče, — žalosti. O ne pčjte zdaj o miru, t * • Ki ga je Gospod učil;' Kir so meči nam skalili, In topovi vojnih sil.— Ne opevajte ljubezni Danes več, — ker iste ni. — Brata brat mori in strelja, Da v potokih teče kri. — O ne pojte več veselja, Dok se mir ne vrne spet! Pojte žalni "Miserere"? — Solza poln je celi svet. — _ It. Z. Svila iz Koreje. Leta 1906 so dobili na Koreji 5 milijonov litrov kokonov, 190» pa že 11 milijonov. Napredek kaže japonski vpliv; Japonci upajo kmalu konkurirati seveda tudi s svojo svilo na svetovnem trgu in bo njihov boj obrnjen zlasti proti Franciji. Leta 1908. so dohili na cefem svetu okoli 23.000 ton surove svile, od teh v Evropi 27.5%, v Aziji 72.5%, in sicer na Japonskem 31.1%, na Kitajskem pa 31.4%, ostalo se porazdeli na manjše kontingente. Raznoterosti. .•i- Visoko nadstropje. Francozi so poslali na dvor angleškega kralja Jakoba!, jako nerodnega poslanika, ki ni poznal prav nobenega takta, osebno pa je bil velikan. Nevoljen vpraša kralj slavnega filozofa Bacona Verulamskega (1561 — 1626): 'Kaj mislite o novem poslaniku?" — "Jako velik je in lepo rejen," pravi filozof izogibajoč se odgovoru. "Ne, ne mislim tako, kaj mislite5 o njegovih duševnih zmožnostih?" — "Veličanstvo, nekateri ljudje so taki kot večnadstropne hiše, najviše nadstropje je navadno najslabše in najklavrneje opremljeno.". Koliko izdajo vladarji za obleko? Največ car; civilni krojač zasluži vsako leto pri njem 48.000 kron, vojaški pa nad 70.000. Nobene obleke ne obleče car večkrat kakor trikrat, za vsako izda najmanj 290 kron, cilindri ga stanejo po 120 kron, par rokavic o-koli 5 kron; vsako leto kupi kožuh iz soboljevine, vrednosti 10 do 12.000 kron. Manj potroši angleški kralj, za vse skupaj do 100.000 kron ; Alfonz španski gleda zlasti na svilene lovske srajce vsaka ga stane 180 kron, rabi jih pa pa leto nad 50. Nemški Viljem se rad kaže v uniformah, izda zaijje leto do 100.000 kron, za civilrio obleko pa le malo. Vsako obleko obleče kakih tridesetkrat, za nobeno ne da več kakor 180 kron. Znano je, da je velik ljubitelj lepih ovratnic. Naj-skromnejši je pač norveški kralj Hakon; oblači se kot navadni meščan. Namesto smrtne kazni čaj in kava. Še koncem 18. stoletja sta bila čaj in kava na Nemškem jako na slabem glasu. Dva hudodelca sta! bila obsojena na smrt, a vsled prizadevanja zdravnika so ju pomi-lostili; zdravnik je namrče smatral čaj in kavo za strup in hotel določiti, kako hitro deluje. Sodišče si je mislilo, pomilostimo jih, umreti morata tako ali tako. Eden njiju je moral razen . navadne hrane trikrat na dan piti kavo, drugi čaj. Zastonj je čakal zdravnik na učinek, moral je v grob pred zločincema, kajti enemu je zastrupil čaj življenje do 79. leta, drugi se je pa do 80. leta upiral pogubonosnemu vplivu kavinega strupa. Karol Xn. in Peter Veliki Petru se je v vojni s Karolom pozimi 1707—1708 godilo zelo slabo; hotel je skleniti mir in je poslal k nasprotniku poljskega plemiča. Karol, navajen narekovati mirovne pogoje v glavnih mestih, ga noče poslušati in pravi: "Pogajal se bom s carjem v Moskvi." Ko so Petru naznanili odgovor, je vzkliknil: "Moj brat Karol hoče vedno posnemati A-leksandrff, a jaz upam, da v meni ne bo našel Darija." i Mekka. Leta 1880 so šteli 92.000 romarjev, 1904 po dovršitvi enega dela mekkanske železnice že čez 200.000, 1907 pa 281.000, sedaj gotovo že čez 300.000. Od teh 281.000 leta 1907 je bilo: turških podanikov 113.000, iz britanske Indije 40.000, iz sev. Afrike 17.-000, Rusije 16.000, Perzije 15.000/ Sudana 13.000> centralne Azije pa 12.000. Med ostalimi 55.000 je bilo mnogo Kitajcev, črncev od Senegala in Afganov, ki so bili dobili drugo domovino v daljni Avstriji, a so kljub dolgemu potu prišli v sveto mesto. Najvišja železnica na svetu dosedaj je kratka proga pri boli-vijskem mestu Potosi. Doseže višino 4880 m, torej več nego je Montblanc. Dve drugi progi v državi Peru izkažeta višino in 4780 m. Kmalu pa bo zidala neka angleška družba železnico za vrh gore Popocatepetl v Mehiki, 5452 m visoko. Dobivali bodo iz vulkanovega žrela žveplo; sedaj je produkcija premajhna v primeri s trudom in stroški. Karol Xn. in vojaki. Bližal se je konec slave. Švedi so pozimi 1708—1709 izgubili v Rusiji skoro celo armado; nekoč jih je popadalo pred Karolom dvatisoč mrtvih na tla, slabost in mraz sta bila vzrok. Poročil od doma ni bilo nobenih. Vsi so u dano trpeli, samo neki častnik se je pritožil. "Kaj?", pravi kralj, "dolgčas Vam je po domu? Če bi bili Vi pravi vojak, bi Vas peljal tako daleč, da bi v treh letih komaj enkrat slišali kaj o domačih". — Neki vojak je imel toliko poguma, da je ponudil kralju kos ovsenega in ječmene-ga kruha, ki ga jim je pa tudi že primanjkovalo. Kralj ga vzame, mirno poje in pravi: "Dober ni, a užiten je." Take malenkosti, če se smemo tako izraziti, so mu pridobile zopet srca tudi največjih nezadovoljnežev. "Mati!.. Matir.. (Slika iz sedanji vojne.) Priredil Iv. Z. Goethe in major. Pred bitko pri Jeni (1806) se je zbralo več častnikov v gostilni; zgovarjali so se tudi, kje kdo stanuje. "Mene so dali k bolj po-starnemu možu, piše se Giethe ali Gete, ne vem natančno," pravi neki major. 'A, to je oni slavni Goethe," reče mlad častnik. Major na to: "Ne vem, ali je slaven ali ne, me ne zanima; a mož je videti še dosti izobražen, sem ga spraševal o tem in onem in videti je, da se da z njim govoriti." Poštenost je najboljše sredstvo za moža, ki se hoče izogniti zlemu. J Tamkaj na severnem bojišču gr mijo smrtno pesem ruski, nemški in avstrijski topovi. — Med po-sameznimi presledki tega grmenja se odigravajo na raznih so-vražnih straneh žalni in nepopisni prirozi. — Svitlo zimsko solnce se je nagibalo zopet k zatonu. Videlo je iz neskončne višine vsa gorja današnjega dneva, in vsa gorja bratomorne vojske. — Čulo je iz daljave stokanje ter zadnje zdihljaje junakov, ki so po nedolžnem prelili svojo kri za svojega krutega cesarja in teptano domovino. In to solnce, ki nam vzbuja svitlobo, telesno moč in nam napaja z žarki — dušo, — je pričelo plakati nad vloveškim klanjem 20. stoletja!--Na tisoče in tisoče bojevnikov je padlo zopet danes! — Zaka? — Povejte mi zakaj? Čemu kolje dandanes brat sobrata ? — V proslavo in čost kronanih £ayr In tako se je solnce ob zatonu zopet britko zjokalo rekoč: "Oče! Nebeški moj Stvarnik! — Vstavi aj vstavi to nečloveško klanje, ki je hujše kot klanje za časa cesarja Nerona?"--Preje svitel in jasen sijaj solnca se je žalosti zarudečil, — in stemnil. Solnce nad našo zemljo je pričelo tiho- ma--plakati. — V temni črni noči so utihnili tudi sovražni topovi. Mir in pokoj se je vlegel nad sovražne bojne poljane. — Le tu i tam si še čul zdihova-nje ranjencev in smrti posvečenih junakov. Vsakdo se je oziral proti nebu,--in iskal tolažbe od Stvarnika. — Na nekem samotnem prostoru, globoko v strelskem jarku najdemo tudi med številnimi žrtvami mladeniča, ali ranjenega juna« ka Slovenca. — Kri mu je curlja iz prsi. Smrt mu je že določila • svoje plačilo za preveliko ljubezen do cesarja in teptane domovine. — I' Doma na Slovenskem zapušča edino ljubljeno inater. Iti je moral, ker mu je tako rekel,-- bajonet____Milo je bilo slovo od ljubljene matere ... Kar naenkrat se zopet začuje naokoli glasni "Hura!" — Moj Bog! Morda smo ali bomo le zmagali? Kaj po-menjajo ti ^nerazumljivi glasovi?" —-,In mladenič je omoten zasanjal zopet o prelepih dolenjskih krajih; domačem vrtu, cerkvici, in ljubljeni materi---- In okoli njega se je jela gibati množica bežočih vojakov. Sovražnik nam je za petami! — Samo toliko moči je še imel naš junak, da je dvignil svojo glavo kvišku in zaklica^ mimoidočim: "Prijatelj in brat! Pomagaj mi! — Ne pusti me tu v tujini ranjenega tako žalostno umreti! Dvigni me — in pomfciaj mi, da me ne pomandrajo sovražna konjska kopita!" — Pa vse prošnje in klici našega slovenskega junaka so bile-- zaman!.. . V tem zadnjem trenot-ku se spomni ranjenec slednjič na svojo ljubljeno in daleč zapuščeno mater rekoč: "Oj dragoljubljena mati! Ah, — čemu me zapušča svet tukaj na bojnem polju? — Nihče ne mara slišati mojih stokov, — nihče ne čuti z menoj vred hudih bolečin. Nikjer ni več pomoči zame!--Zapuščen sem od celega sveta. Ah škoda, ljubljena moja mati, da Vas ni poleg mene in da ste tako daleč od svojega edinega sina, ki tu na (jseveru umira za teptano našo tuž-no slovensko domovino!" — In ko je naš slovenski junak iz-pregovoril te besede, — je poljubil zadnjikrat sliko svoje ljubljene matere in pritisnil sliko na svoje krvaveče in smrtnoblede ustnice z zadnjim vzklikom: "Z Bogom, dragoljubljena mi mati! — Mati! — Mati!" — Naslednji dan so pokopali našega nesrečnega junaka daleč, daleč od svoje domovine, tamkaj na ruskih zimskih poljanah. V rokah je še vedno tiščal sliko svoje ljubljene matere in jo bo tiščal do onega dne ..: dokler se ne snide zopet z materjo tamkaj gori,-- nad" zvezdami.. Kdor prodaja blago'na razprodaji ima več dobička kakor oni, ki blago na razprodaji kupuje. "GLASILO L S. t JEDNOTFIlat m igr»i g«- spoda?' In to krivično nazira Izhaja vsako «redo. | nje je povod, da Slovenci ne dr Lastnina Kraa>ko-Slovenske Katoliške Žij° Z tr*0Vci in P°d m pirajo raje židove in drugorbdce. Pomislite, da je vsako podjetje časti vredno ako se ga pošteno vodi. Marsikak trgovec se mora v prodajalni še bolj truditi in mučiti koj preje. Delati je treba po 14 do 16 ur na dan nepresta no. —^ Trdno smo uverjeni, da naši slovenski trgovci kaj radi pod pirajo naša slovenska t društva, slovenske liste, cerkve šole priskočijo marsikateremu Slo vencu v potrebi na pomoč. A ka ko priznanje in podporo žanjejo nekateri zato? — To smo že jas no označili. Držimo se torej našega prele pega gesla: 'Svoji k svojim!" in opustimo vse druga netaktna na ziranja v tej zadevi. Osobito bi bilo priporočati članom in člani cam naše Jednote, da naj podpi rajo trgovce, ki so naši sobratje ali člani naših krajevnih društev in Jednote! Trdno smo prepriča ni, da Vas bodo naši slovenski trgovci ravno tako dobro morda še boljše postregli, kakor pa bosta postrežem pri ''čifutu" ki ni še centa žrtvoval za kako Dasiravno ni nas namen delati slovInsko društvo ali Jednoto. s kakim uvodnikom reklame za Iz\ele^a srca želim0> da bi pa tega ali onega posameznega slo-|dle te b^ede na rodovitna tla! j venskega trgovca, bodisize v tem ali onem kraju, si štejemo vseeno iz premnogih skušenj v dolžnost, da spregovorimo danes nekoliko besed o našem občeznanem geslu: "Svoji k svojim!" Žal da moramo priznavati, da. Ako Zveneč reče komu, da,je je to lepo geslo med naWame- <„ ga je g tem močno riškimi Slovenci znano le bolj na pohvalil Zato tudi rečem. Ako papirju nego pa v dejanju in sr- hod€Š imeti pri ljudeh veljayo ^ Jednote vi Zdxpienih državah ameriških. -—— --- Uredništvo in upravništvo: 1818 West 22nd Si, Chieago, I1L Telefon: Canal 2487. Naročnina: Za šlane, na leto................$0.60 Za nešlane...................... $1.00 Za inozemstvo....................$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1818 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year..........$0.60 For Nonmembers................$1.00 For Foreign Countries...........$1.50 31 Svoji k svojim! 'Itaož-beseda". Spini A. K. cih. Ko smo bili še doma v sta- spoštovanje, bodi "mož-beseda.' rem kraju, smo hodili radi kupo- Kdo p& zagluži t0 ča8tno ime? vat razno blago v slovenske trgo- "Mož-beseda" je torej v svo-vine; osobito po znanih 20. sep- jem migljenju naravnost in brez temberskih dogodkih. Ze zdrav hinavgčinef praviSen, kakor zlata razum in vsakdanje življenje tehtnica Sam ni rad ogoljufan, nam veleva, da naj Slovenec ved-1 tudi drugih ne mara siepariti; no podpira le slovenskega trgov- kriy0 natolcevanje in predrzne ca, obrtnika, rokodelca, podjetni- godbe) hudoželjne nakane in, kar ka itd. Prav redko se dogaja, da Lje s tem y zvez[ mu Je zoprno. bi hodil kupovat kak Žid, Itali- Kakršnega se kaže nazunanje, tak jan, Francoz, ali Nemec svoje po- he tudi znotraj. nanj se smeš vse-trebščine pri kakem slovenskem Lej zane8tij trgovcu, to že radi jezika in pa- ,, v govorellJU ne trijotizma ne.----^ I pozna laži. Čudno je to, da vsi Zal pa, — da so nekateri roja- SOvražijo laž, kadar jo zasačijo pri ki tako domo — in bratoljubni, drugih; a sami se je pa sploh ne da kupujejo svoje blago raje pri ogibljej0 tako vestno, kakor bi drugorodcu: čifutu, Italijanu, ali bji0 sod^i jn pričakovati po tem Nemcu, — nego pa pri svojem do-Lovraštvu Tjaž je priš]a že tako mačinu, ali trgovcu, ki je tudi zej0 v navado, da se nam mnogo sin matere Slovenije in je morda krat zej0 te£ko zdi verjeti; saj še celo doma iz tvoje rojstne va- prj nekaterih celo prisega ni več sice, kjer sta skupaj v šolskih tako stalna skala, da bi se mogla klopeh trgala hlače. —— naša vera brez vseh skrbi naslo- Oj kolika razlika med nami in niti nanjo. Kako dobro se nam drugimi narodi! Znana so nam torej zdi, ako najdemo človeka, o večje slovenske naselbine, kjer katerem smo prepričani, da nikoli je tak privandrani Žid, kar na- ne laže in da je pripravljen rajši enkrat obogatel s slovenskimi še tako veliko škodo trpeti kakor dolarji. — In naši skromni mali pa le enkrat se zlagati. Ako ti je trgovci se morajo boriti z vse- tak človek kaj obljubil, se smeš mi silami za svoj obstanek; mar- brez vse skrbi zanesti, da ti bo iz-sikdo je moral prav radi tega polnil; če pa mu bo nemogoče iz-vzroka že zatvoriti vrata in iti po polniti svojo obljubo, se ti bo pra- svetu__s trebuhom za kru- vočasno izgovoril in opravičil. In hom — med tem ko se mu je kako, da bi ne spoštoval in čislal prekanjeni Žid tiho smejal v pest takega, ki te še nikdar, kakor rekoč: "Vidiš, kam so te tvoji do- pravimo, ni pustil na cedilu? Pa mačini ali rojaki privedli!— Jazti tak bodi do drugih! imam pa ie 3 lepe hiše, sezidane "Mož-beselda" je človek, ka-s slovenskimi groši!" " kor si &a želi Jezus> ko nam 0Pisu" Družabno življenje in razmere, je v pridigi na gori, kakšnega du- ji t j • j i. a \ ha bi morali biti kristjani, rekoč — so privedle ljudi do tega, da|< lestvico prispevkov članov; o ali izdalo najmanj za 500 (pet dalje ima tako društvo pravico sto) oseb aktuelnih "bona fide" menjati svoja pravila ali delati trošenj za smrtninske certifika- dostavke; dalje ima še razne dru-te po najmanj $1000 (tisoč do- pravice, katere so potrebne arjev). pri poslovanju društva v svrho Vsi taki prosilci za smrtninsko dosege svojih ciljev in namenov podporo morajo biti preiskani po ^^ (Pridržane pravice, takem uradno potrjenem zdrav- Reinkoi-poracija. Dostavki k pra-niku; take zdravniške preisko- r^®111)- Vsako društvo, ki poslu valne prošnje mora potrditi tudi Me žf dosedaj v tej državi, lahko vrhovni zdravnik društva. Pod- izvršuje svoje pravice, — ko bo-porna organizacija tudi ne sme de postala ta predloga zakon, — )reje poslovati dokler nima že dalje se lahko tudi opira na svo-0 (deset) podrejenih postaj j® pravice določene v tej posta-(društev) kamor je označenih ^ na svoje privilegije, ozna-500 prosilcev pristopilo. Tako or- čene v inkorporaciji ali charter-ganizacija mora predložiti tudi J*u» — nerazdružno ^ to po zavarovalnemu superintendentu stavo; ako je pa društvo prosto zaprisežen seznam prosilcev, z voljna organizacija, se lahko imeni naslovi, dnevom zdravni- naknadno ali zatem inkorporira. škega preiskan ja, dnevom pristo- Nobeno društvo pa, ki je že od pa, z imenom in številko podre- preje organizirano ni primorano, jenega društva, h komu pripada da bi se zatem zopet inkorpori-prosilec, dalje znesek obljublje- ralo. Vsako tako društvo dela ne podpore in lestvico časovnih lahko samo dostavke k pravilom prispevkov. Ta lestvica mora bi- ali inkorporaciji od časa do ča-ti zadostna da odgovarja posmrt- sa, — kakor določa v to zakon. ninskim obveznostim in se mora Vse te premembe ali dostatke se ravnati na podlagi ali po predpi- mora pa predložiti zavarovalne su "Narodne bratske kongresne mu superintendentu; iste posta-smrtninske tabelice," ("National ne jo pravomočne ali že tedaj, ali ~>aternal Congress Table of Mor- pa kasneje kakor je to v dostav-tality") sprejeta dne 23. avgusta kih posebej označeno 899. v Narodnem bratskem kon-| (Nadaljevanje sledi.) gresu (National Fraternal Congress.) Društvo določi lahko tu-1 Frideriku H di še poljubno višjo plačilno ie- (1740—1786— je pisala igralka stvico ali onemoglostno podpo- Mara pismo, v katerem je kritizi ro mora vzeti plačilno lestvico, rala gledišče. Odgovoril ji je; jovsem zanesljivo preračunjeno "Plačal sem Vas, da igrate, ne na podlagi praktične izkušnje; | pa, da pišete." >ri tem ne sme znašati obresto-valna mera več nego 4 odstotke. I Mnenje zdravnikov je pri enem C orioznačeno listino prosilcev za bolniku večkrat različno, sodba sprejem y društvo mora s prise- in mnenje pogrebnika je pa ved-go potrditi predsednik in tajnik' no eno in isto. i iV\AV\\\\\\\\VX> Ustanovljena dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI UBADTJOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna izplačana podpora $1,025,000.00. GLAVNI URADNIKI, predsednik: Paul Schneller, L. Box 55, Calumet, Michigan. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HI. JL Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N.-Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Mnhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, m. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, Ul. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. i, John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Pean. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. r PRAVNI ODBOR: Joseph Buss, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZAT.AR, 1004 N. Chicago St., JoHet, UL dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1818 W. 22nd St., Chicago, m. Uradno naznanilo. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K .S. K. JEDNOTE. Pristopili člani. K dr. svi Štefana 1, Chicago, UL, 20668 John Draguš, 1895 — $500 — 20 let; 20660 Jernej PiTC, 1890 — $1000 — 24 let. Spr. 3. jan. 1915. K dr. sv. Družine 5, La Salle, UL, 20650 J^ip Mesnjak, 1894 — $1000 — 20 let. Spr. 6. dec. 1914. K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 20670 Josip Bozaieh, 1888 — $1000 — 27 let; 20671 Ignae Hegler, 1886 — $1000 — 29 let; 20672 Karol Čulik, 1881 — $1000 — 33 let; 20673 Jakob Vidmar, 1873 — $1000 — 42 let. Spr. 14. jan. 1915. K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20674 Ignac Merhar, 1882 — $500^-331et. Spr. 2. jan. 1915. K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 20675 »Josip Težak, 1898 — $1000 — 16 let. Spr. 3. jam. 1915. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 20676 John Sterk, 1870 — $500 44 let. Spr. 27. dec. 1914. K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 20677 Frank Juršič, 1879 — $1000 — 35 let. Spr. 3. jan. 1915. K dr. sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 20678 Martin Žolnir, 1895 — $1000 — 19 let; 20679 Frank Cerar, 1887 — $500 — 27 let. Spr. 5. jan. 1915. K dr. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 20680 John Kroteč, 1883 — $500 — 31 let. Spr. 22. jan. 1915. K dr. siv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 20681 John Bajuk, 1897 — $1000 — 17 let; 20682 Marka Bajuk, 1896 — $1000 — 19 let. Spr. 31. dec. 1914. K dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 20683 Peter Krall, 1896 — $1000 — 18 let; 20684 Gregor Pešel, 1896 — $1000 — 19 let. Spr. 19. ja>n. 1915. K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 20685 Albert Lukežič, 1898 — $1000 — 16 let; 20686 Nikolaj Adlešič, 1895 — $1000 — 20 let. Spr. 17. jam. 1915 K dr. Mar. Sedem Žal. 84, Trimountain, Mich., 20692 Simo Mrvoš, 1880 — $1000 — 35 let. Spr. 19. jan. 1915; 20688 Nikolaj Prša, 1890 — $1000 — 24 let; 20689 Mihael Marinič, 1888 — $1000 — 26 let; 20690 Josip D. Judnie, 1882 — $1000 — 32 let; 20691 Mihael Podnar, 1882 —'$1000 — 32 let; 20693 Martin Peterlic, 1897 — $1000 — 35 let. Spr. 20. jan. 1915. K dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111., 20687 Frank Satlar, 1884 — $1000 — 30 let. S27 let. Spr. 21. dec. 1914. K dr. sv.,Barbare 96, Kaylor, Pa., 20695 Alojzij Bučar, 1884 — $1000 — 31 let. Spr. 26. de«. 1914. K dr. Novi Dom 102, Newark, N. J., 20696 Emil Skerbe, 1894 — $500 — 21 let. Spr. 14. dee. 1914. K dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 20697 Frank Kalin, 1880 $1000 — 35 let. Spr. 31. dec. 1914. K dr. sv. Cirila in Met. 144, Sheboygan, Wis., 20698 Frank Videč, 1878 $1000 — 37 let; 20699 John Teršinar, 1873 — $500 — 41 let. Spr. 3. jan. 1915. K dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 20700 John Trsinar, 1881 — $1000 — 33 let. Spr. 17. jan. 1915. ■ K dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 20701 Karol Klun, 1888 $1000 — 26 let. Spr. 27. jan. 1915. Opomba: Poleg članovega imena je rojstno leto, zav. svota in starost. Pristopile članice. 1 K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 6263 Ana Kalčevič, 1892 — $1000 — 22 let; 6264 Frančiška Koffalt, 1880 — $500 — 34 let. Spr. 20. dec. 1914. K dr. sv. Jezusovega Srca 70, St. Louis, Mo., 6265 Marija Kožič, 1886 —-$500 — 29 let. Spr. 17. jan. 1915. K dr. Mar. Cist. Spočetja 80, So. Chicago, III., 6226 Roza Deal, 1880 — $1000 — 35 let. Spr. 17. jan. 1915. K dr. Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg Pa., 6267 Rose Mihelcič, 1899 — $1000 — 16 let; 6268 Ana Krall, 1895 — $1000 — 19 let. Spr. 24. jan. 1915. K dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 6269 Angela Zalar, 1894 — $1000 — 23 let. Spr. 2. jan. 1915. K dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 6270 Ana Nekič, 1879 — $1000 — 36 let. Spr. 21 j jan. 1915. * K dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 6271 Marija Bučar, 1890 — $1000 — 25 let. Spri 26. dee. 1914. K dr. sv. Geoovefe 108, Joliet, 111., 6272 Marija Rolih, 1890 — $500 — 25 let. Spr. 3. jan. 1915. K dr. sv. Ane 120, Forest City,.Pa., 6274 Marija Pristavec, 1888 — $1000 — 26 let. Spr. 17. jan. 1915. K dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 6275 Terezija Leskovee, 1897 — $500 — 17 let; 6276 Ana Poseta, 1897 — $500 — 18 let. Spr. 19. jan. 1915 K dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 6277 Ana Kocjan, 1893 — $500 — 21 let. Spr. 14. jan. 1915. 4 K dr. Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., 6278 Ana Margetinac, 1992 — $1000 — 23 let. Spr. 18. jan. 1915. K dr. sv. Ane 150, Cleveland," Ohio, 6279 Amalija Skufca, 1895 — $500 — 19 let. Spr. 17. jan., 1915. K dr. sv. Jeronigi 153, Canonsburg, Pa-, 6280 Marija Sedmak, 1893 — $500 22 let. Spr. 20. jan. 1915. Opomba: Poleg imena člamice j? označeno rojstno leto, zav. svota in starost. prestopili člani Od društva sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9562 Franc Bolteosar, $1000 — 23 let — 14. jan. 1915. i Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17555 Anton Verščaj, $1000 — 18 let — 15. jam. 1915. Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., k društvu sv^Amtoma Pad. 87, Joliet, 111., 15884 Nikolaj Grabrijan, $1000 — 23 let — 10. jan. 1915. Od društva Frid Baraga 93, Chisholm, Minn., k društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17227 Anton Okolish, $1000 — 19 let — 17. jan. 1915. Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k dr. sv. Martina 126, Mineral, Kans., 7818 Frame Zupančič, $1000 — 27 let — 10. jan. 1915. Od. dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 7395 Luke Oplotuik, $1000 — 26 let; 7402 Matt Oplotnik, $1000 — 33 let — 23. jan. 1915. h . Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k dr. sv. Stefama 1, Chicago, Ill.; 13813 Frane Fabjan, $1000 — 26 let — 18. jan. 1915. ' prestopile članice: Od dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 4734 Katarina Zupančič, $1000 — 18 let — 4. jan. 1915. Od dr. sv. Ane 150, Cleveland, O., k dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, O., 5731 Frančiška Perko, $1000 — 39 let — 17. jam. 1915. Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kaus., 5491 Ivana Oplotmiik, $1000 — 25 let — 23. jan. 1915. Od" dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k dr. sv. Martina 126, Mineral, Kans., 3669 Ana Zupamčič, $1000 — 32 let — 10. jan. 1915. Od dT. Mar. Zel Žal. 81, Pittsburg, Pa., k dr. Mar. Zed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 4035 Liza Mravintz, $1000 — 17 let — 10. jan. 1915. Od dr. sv. Jan Krstn. 14, Butte, Momt., k dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Qolo., 4695 Franca Boltezar, $500 -— 27 let — 14. jan. 1915. Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k dr. sv. Štefana 1, Chicago, Dl., 4313 Neža Fabjan, $1000 — 24 let — 18. jan. 1915. Snspendovani člani zopet sprejeti: K dr. sv. Martina 126, Mineral, Kans., 19863 Alojz Špeh, $500 — 19 let — 10. jan. 1915. K dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12874 Franc Nadu, $1000 — 32 lete 10 jan. 1915. K dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 18702 Danijel Hodak, $1000 — 34 let — 3. jan. 1915. K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13405 Anton Vintar, $1000 — 33 let — 10. jan. 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6653 John Logat, $1000 — 34 let — 14. dec. 1914. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1704 Matija Sitar, $1000 — 23 let — 18. jan. 1915. , K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, lil-, 19319 Josip Levstik, $1000 — 19 let; 19326 Peter Levstik, $1000 — 43 let — 29. dec. 1914; 15135 Franc Vreček, $1000 — 24 let — 2. jan. 1915. K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1515 Josip Vertin, $1000 — 32 let 23 jan. 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2449 Alojz Zaletel, $1000, 33 let 24. jan. 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 1629 Franc Kostelic, $1000 28 let; 18580 Franc Godiša, $1000 — 29 let — 26. jan. 1915. K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 924 Franc Mihevc, $1000 — 24 let 24. jan. 1915. * K dr. sv. Barbare 68, Irvin, Pa., 8151 Franc Zornik, $1000 — 27 let 9. .jan. 1915. 8uspendovane članice zopet sprejete: K dr. sv. Frančiška Sal. 79, Joliet, 111., 1055 Katie Vertin, $500 — 21 let — 23. jan 1915^4554 Ana Bahorich, $1000 — 27 let — 2. jan. 1915. K dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 5536 Katarina Hodak, $1000 — 34 let — 2. jan. 1915. K dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4969 Mary Žitko, $1000 — 16. jan. 1915 K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 655 Franca Mihevc, $500 — 21 let — 24. jan. 1915. Snspendovani člani: Od dr. sv. Cirila in Metoda, 59, Eveleth, Minn., 13371 Jernej Jerina. $1,000 21 let.— 4659 Franc Rabnik, $1000, 32 let. — 13797 Josip K. Bohte, $1000, 27 let. — 18649 Anton Zernic, $1000, 33 let. — 10294 Anton Konila, $1000, 35 let — 8175 Anton Gerže, $1000, 21 let. — 15417 Josip Zupančič, $1000, 25 let — 26. jan. 1915. Od dr. sv. Jožefa, 12, Forest City, Pa., 10272 Lovrenc Strekel, $1000, 32 let — 924 Frane Mihevc, $1000, 24 let — 20. jan. 1915. Od dr. sv. Štefama, 1, Chicago, 111., 10948 Jožef Gračner, $1000, 42 let — 21. Jan. 1915. — 19664 Jožef Prebeišek, $500, 25 let. — 19316 Franc Grm, $1000, 19 let — 28. Dec. 1914. jfcu t Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16165 Ivan Vramičar, $1000, 17 let — 19. jan. 1915. Od dr. sv. Cirila in Metoda, 8, Joliet, 111., 15003 Izidor Zaletel, $1000, 18 let. — 19998 Alojž Skoda, $1000, 21 let. — 16794 Anton Majetič, $1000, 38 let. — 7459 Jožef Malner, $1000, 39 let. — 803 Frane Novak, $1000, 41 let. — 741 Jožef Gregorčič, $1000 — 36 let — 24. jan. 1915. Od dr. sv. Jan Krstu, 14, tiutte, Mont., 4421 Jožef Perse, $1000, 27 let — 6 jan. 1915. Od dr. sv. Roka, 15, Allegheny, Pa., 9435 Matija Cetimški, $1000, 32 let. — 16332 Štefan »pehar, $1000, 41 let — 20 jan. 1915. Od dr. sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., 10225 Ivan Primošich, 1000, 36 let. — 1462 Marko Geršič, $1000, 39 let — 22. jan. 1915. Od dr. sv. Petra, 30 Calumet, Mich., 7578 Ivan Sečen, $1000, 19 let. 13101 Ivan Butala, $1000, 18 let. — 10846 Štefan Severinski, $1000, 18 let. — 6111 Martin Stangel, $1000, 22 let. - 20241 Jurij Maurin, $1000, 39 let. 12855 Josip Verbanec, $1000, 43 let, 31. dec. 1914. Od dr. Marije Device, 33, Pittsburg, Pa., 20210 Karol Mavračič, $1000, 19 let. — 20214 Josip Botički, $1000, 25 let — 12. jan. 1915. — 18639 Nikolaj Ju-rinčič, $1000, 29 let, 26. dec. 1914. Od dr. sv. Petra in Pavla, 38, Kansas City, Kans., 17799 Miha Novak, $500, 16 let. — 18728 Ignac Jurkovič, $1000, 29 let. — 17896 Franc Ješelnik, $1000, 32 let, 17. jan. 1915. Od dr. sv. Alojzija, 47, Chicago, 111., 11989 Tomaž Kelevinič, $1000, 21 let — 21. jan. 1915. Od dr. Mar. Sed. Žalosti, 50, Allegheny, Pa., 16098 Matija Medved, $1000 18 let. — 18685 Anton Vranič, $1000, 23 let. — 16910 Franc Sutej, $1000, 26 let — 19272 Am ton Variha, $1000, 35 let. — 17455 Adam Timek, $1000, 39 let. — 19826 Adam Gazbara, $1000, 41 let. — 9091 Ivan Katkič, $1000, 43 let. — 11591 Blaž. Rebac, $1000, 33 let, 10. jan. 1915. Od dr. sv. Alojzija, 52, Indianapolis, Ind., 15081 Franc Bueek, $500, 18 let, — 12983 Anton Ratajc, $500, 19 let. — 15988 Franc Majerle, $500, 23 let. 8997 Franc Matelič, $500, 31 let. — 2717 Blaz. Stergar, $500, 26 let. — 10242 Štefan Vidič, $500, 34 let. — 16268 Alojz Podereščak, $1000, 34 let. — 16287 Friderik Matelič, $500, 43 let, — 20. jan. 1915. Od dr. sv. Jožefa, 56 Leadville, Colo., 18877 Martin Oblak, $500, 23 let. — 4475 Jožef Kambič, $1000, 29 let, 14. jan. 1915. f Od dr. sv. Jožefa, 57, Brooklyn, N. Y., 7160 Anton Podgornik, $500 — 43 let. — 7. jam. 1915. Od dr. sv. Barbare, 68, Irvin, Pa., 8153 Franc Zornik, $1000, 27 let. — 18277 Franc Cugmiester, $500, 30 let. — fi. jan. 1915. Od dr. sv. Antona Pad., 71; Crabtree, Pa., 12605 Martin Jereb, $1000, 30 let. — 3. jan. 1915. Od dr. Marije Vnebovzete, 77, Forest City, Pa., 18961 Franc Smrekar, $1000, 16 let. — 13638 Konrad Buceneli, $1000, 17 let, — 17. jan. 1915. Od dr. sv. Alojzija, 83, Fleming, Kams., 10796 Anton Ocepek, $1000, 23 let. — 15220 Ivan Mohar, $1000, 29 let. — 7819 Anton Šinkovec, $1000, 27 let. — 9702 Filip Lipovšek, $1000, 26 let. — 21. jan. 1915. Od dr. sv. Alojzija, 88, Mohawk, Mich., 15118 Ivan Sprajcar, $1000, 17 let. — 8715 Anton Kocjan, $1000, 19 let. — 17959 Anton Likar, $1000, 36 let. — 18224 Jakob Rožič, $1000, 41 let, — 21. jan. 1915. Od dr. sv. Petra in Pavla, 89, Eetna, Pa., 9664 Štefan Razum, $500, 19 let. — 18. jan. 1915. Od dr. sv. Petra in Pavla,~91, Rankin, Pa., 15895 Štefan Tomas, $1000, 24 let. — 10. jan. 1915. Od dr. Friderik Baraga, 93, Chieholm, Minn., 19935 Ivan Merhar, $1000, 27 let. — 13. jan. 1915. 04 dr. sv. Alojzija, 95, Broughton, Pa., 18978 Josip Gišek, $1000 — 22 let. 13. jan. 1915. Od dr. sv. Barbare, 97, Mt. Olive, Dl., 19522 Martin Radoš, $1000, 32 let. — 9337 Sebastijam Pošebal, $500, 40 let. — 3. jan. 1915. Od dr. sv. Cirila in Metoda, 101 Lorain, Ohio, 11928 Franc Kranjc, $1000, 26 let. — 3. jan. 1915. Od dr. sv. Jožefa, 103, Milwaukee, Wi|., 19983 Josip Stiglic, $500, 26 1st. 18484 Jakob Snedič, $1000 — 20 let. —.19295 Franc Botye, $1000, 32 let. — 15. jan. 1915. Od dr. sv. Jožefa, 110, Barberton, Ohio, 19860 Anton Belovec, $500, 32 let 22. jan. 1915. Od dr. sv. Jožefa, 122, Rock Spring, Wyo., 19218 Ciril Stanovnik, $500 — 18 let. — 16343 Paul Bogataj, $1000 — .18 let. — 17968 Ivan Fircich, $1000, 27 let. — 17172 Ivan Trojar, $1000, 28 let — 19. jan. 1915. Od dr. sv. Jeromima, 153, Canonsburg, Pa., 20263 Adolf Tomšič, $500 — 24 let. — 3. jan. 1915. Suspendovane članice. " Od dr. sv. Štefan, 1, Chicago, 111., 5077 Ana Gračner, $500 — 43 let. — 21. jan. 1915. Od dr. sv. Cirila in Metoda, 8, Joliet, I1L, 504 Katarina' Gregorčič, $500 — 30 let. — 539 Marija Novak, $500 — 41 let. — 24. jam. 1915. Od dr. sv. Jožefa, 12, Forest City, Pa., 655 Franca Mihevc, $500, 21 let. — 2555 Nem Štrekel, $1000, 22 let. — 20. jan. 1915. Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., 4126 Ana Perše, $1000, 20 let — 6. jan. 1915. Od dr. sv. Roka, 15, Allegheny, Pa, 2761 Marija Cetinski, $500, 25 let — 20. jan. 1915. Od dr. Marije Sed. Žalosti, 50, Allegheny, Pa., 4764 Ana Rebac, $1000, 27 l«?t — 10. jan. 1915. Od dr. sv. Alojzija, 52, Indianapolis, Imd., 2445 Franca Stergar, $500 — 19 let, 20. jan. 1915. Od dr. sv. Alojzija, 83, Fleming, Kans., 4265 Alojzija Mohar, $1000, 24 let —4896 Jera Papež, $500, 30 let, 2*1. jan. \915. Od dr. Marija Čist. Spoč., 85, Lorain, Ohio, 5027 Marija Matan, $1000 — 16 let. — 13. jan.1915. Od dr. sv. Ane, 105, New York, N. Y., 2976 Franca Peterlin, $500, 20 let. — 4392 Marija Mlakar, $500, 20 let. — 4513 Dora Majcen, $500, 29 let — 13. dee. 1914. Od dr. sv. Srca Marijenega, 111, Barberton, Ohio, 5310 Marija Štrukelj, $1000, 18 let. — 5136 Marija Parag, $500, 31 let — 3. jam. 1915. Od dr. Marije Pomagaj, 121 Little Falls, N. Y., 6087 Angela Hribar, $500, 23 let. — 10. jan. 1915. Od dr. sv. Ane, 127 Waukegan, 111., 5585 Marija Zmrzlikar, $500, 17 let.— 24. jan. 1915. , Od dr. sv. Ane, 134, Indianapolis, Ind., 4271 Rozi Krefel, $500 — 24 let. — 19. jan. 1915. Odstopili člani: Od dr. sv. Štefana, 1, Chicago,-111., 11502 Anton Klemenčič, $500, 28 let, — 21. jam. 1915. Od dr. sv. Jan. Krstn., 20, Ironwood, Mich., 18458 Rev. Peter Sprajear, $1000, 28 let, — .17. jan. 1915. Od dr. sv. Petra in Pavla, 91, Raakia, Pa., 18548 Matija Troha, $500 — 19 let, 10. jan. 1915. Izločeni člani. Od dr. sv. Jožefa, 21, Federal, Pa., 15776 Andrej Martinčič, $500, 25 let, — 21. jan. 1915. Od dr. sv. Barbare, 24, Blocton, Ala., 17963 Martin Holaj, $1000, 30 let — 21. jam. 1915. Zvišali zavarovalnine s $500 — na $1000. Pri dr. sv. Lovrenca, 63, Cleveland, Ohio, 16678 Josip Telatko, zvišal 10. jan. 1915, — 20 let. Znižali zavarovalnino i $1000 na $500. Pri dr. sv. Štefana, 1, Chicago, 111., 12295 Josip Zaje, znižal 5. jan. 1915, — 19 let. { Pri-dr. sv. Jožefa, 12, Forest City, Pa., 7062 Rev. Josip Tomšič, znižal 17. jan. 19,15, — 38 let. Pri dr. sv. Frančiška SaL, 29, Joliet, 111., 3924, Josip Zupančič, znižal 4. jan. 1915, — 38 let. Pri dr. sv. Alojzija, 83, Fleming, Kans., 7807 Josip Česen, znižal 26. jan. 1915, 26 let. Pri dr. sv. Alojzija. 95, Broughton,'Pa., 13720 Janez Stucin, znižal 8. jan. 1915, — 31 let. Pri dr. sv. Družine, 109 AKquippa, Pa., 18490 Anton Vrščaj, 35 let. — 19757 Jakob Gerželj, 26 let, — znižali 16. jam. 1915. Pri dr. Vit. sv. Marti»a, 75 La Salle, 111., 13529, Ivan Boh,. 34 let, znižal 25 jan. .1915. Pri dr. sv. Jožefa, 103, Milwaukee, Wis., 1611 Peter Fortun, znižal 18. jan. 1915 — 29 let. Znižali zavarovalnino s $1000 na $250. Pni dr. sv. Jožefa, 58, Haser, Pa., 3906 John Oblak, znižal 10. jan. 1915, — 19 let. Pri dr. sv. Srca Jezusovega, 70, St. Louis, Mo., 18220 Matija Pavlečič, 19 let. — 18219 Ivan Pavlešič, 16 let, — znižala 1. jan. 1915. Pri dr. sv. Jožefa, 103, Milwaukee, Wis., 17913 Jožef Cimermančič, znižal 15. jan. 1915, — 31 let. Znižali zavarovalnino s $500 na $250. Pri dr. sv. Jeronima, 153, Canonsburg, Pa., 50647, Ivan Zadnšk, 20 let. — 20648, Franc Gramer, 38 let. — 30466 Ivan Gorjup, 41 let, — znižali 3. jam. 1915. Znižale zavarovalnino s $1000 na $500. Pri dr. sv. Barbare, 92 Pittsburg, Pa., 2682 Barbara Samac, znižala 13. jaa. 1915, — 30 let. Pri dr. sv. Ane, 123, Bridgeport, O., 3904 Lucija Matkovič, znižala 24. jaa. 1915 — 44 let> Pti dr. sv. Genovefa. 108, Joliet, 111., 183, Marija Pasdertz, znižala 26. jan. 1915, 28 let. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo ases. štev. 2—15, za mesec febr. 1915. 1967 Marijana Resek, stara 38 let, članica dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrla 20. dec. 1914. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 10. julija 1903. Odd. 27. 6343 John Dolenc, star 36 let, član dr. sv. Alojzija, 47, Chicago, HI., umrl 31. dec. 1914. Vs^rok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. dec. 1903. Odd. 24. 6694 John Adamič, etar 38 let, član dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., umrl 14. dee. 1914. Vzrok emrti: Ustreljen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednota 14. aprila 1904. Odd. 28. 7972 Anton Pleše, star 39 let, član dr. Mar. Sedem Žal. 84, Trimountain, Mich., umrl 31. dec. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 24. marca 1905. Odd. 29. 19422 Dragatin Starčevič, star 27 let, član dr. sv. Mihaela, 152, So. Deering, 111., umrl 16. dec. 1914. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 16. julija 1913. Odd. 25. 5741 Ignac Bevc, etar 38 let, člam dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrl 15. jan. 1915. Vzrok smrti: Jeterna bolezen. Zavarovan z& $1000. Pristopil k Jednoti 10. jul. 1903. Odd. 27. JOS. ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Pritlikavec Coming- (1606—81), profesor na univerzi helmstedtski na Brunšviškem, je bil eden največjih učenjakov svojega časa; bil je mojster v bogoslovju, pravoznanstvu, filologiji in medicini, bil je doktor, poet, govornik in zgodovinar; zanimali se se znaj nemški knezi in tuji monarhi, povsod so ga odlikovali. Nekoč pride ponj kočija vojvodo-va, da ga popelje v Wolfenbtit-tel; kočijaz, videč prihajati pritlikavca, katerega ni poznal, pravi: "No, malček, ali hočeš tudi Ti z nami?" Conring pove, kdo da je, kočijaž se nasmeje in odvrne: "To je pa res odveč! Čemu sem pa vpregel štiri konje f Vas bi lahko kar na rokah nesel v Wol-fenbutel." Kurgan ob obolu je središče pridelovanja sibirskega surovega masla, ki postaja vedno večjega pomena na svetovnem trgu. Barbka. Ivan Vuk. Takrat je bilo Barbki, kakor da se je zazibala cerkev in da so zaplesala velika okna. Zazdelo se ji je, da so se uprli vsi pogledi pobožne množice v njo, in da so jo gledale radovedne oči, v katerih je trepetal posmeh. Šc kašelj, ki je tam nekod planil iz prsi neke starke, se ji je zdel, da zakriva v svoji hripavosti kričeč posmeh, ves daveč se škodočeija. Na prižnici pa je stal mašnik, suhljat, bledega obraza z zlatimi naočniki in čital z enakomernim, nekoliko pojočim glasom: "V zakonski stan želita stopiti: Ženin, Pavel Klun, samski sin še živečih zakonskih Petra in Neže Klun, posestnika na Ribnikih. Nevesta, Matilda Koširjeva, samska hči zakonskih: še živeče Ane Jan-čič, vdove po umrlem Antonu Jan-čiču, posestnice na Ograjkah. O-klicana danes prvič." Mašnik je zaprl knjigo, iz katere je čital, sklenil roke in blagoslovil množico. Zganile so se desnice in se dotaknile s prsti čela, ust in prsi, in kolena so se upo-gnila. Barbka se ni pokrižala. Široko odprte oči so stremele v veliko, poslikano okno nad velikim oltarjem. Ustnice so bile stisnjene in suhe. Podolgovat obrazek, bel, navdahnjen vedno z rožnato barvo, je bil leden in rožna barva je izginila. t Cerkev se je praznila. Čimda lje otleje so odmevale stopinje o kovanih čevljev po cerkvenem tla ku, in mraz se je vzpenjal po njem, kakor volkodlak, ter se do tikal nog in pritiskal na nje svoj ledeni poljub. Sveče so pogasni-le. Skozi okna je gledal vstajajoči dan s svežimi očmi in iskal s šegavim nasmehom plaho de skri vajočih senc, ki so begale po kotih, vse prestrašene. Barbka se je okrenila. Upogni-la je koleno, kar tako, iz navade. Srce ni vedelo za ta poklon. rv križala se je, a samo prsti so vedeli za križj duša ga ni čutila. Stopila je iz cerkve. Vrata v tečajih so zacvilila, sneg pod nogami je zaškripal. Na vzhodu pa se je izmotyvalo iz tankih, rožnatih oblakov, solnce, rdeče, kakor od mraza prezebla lica otrok. Stisnene ustnice Barbkine so se zganile. V prsih je zakričalo, kakor obtožba, vsa skeleča: "Oh, da bi umrla!" Rjave oči so se orosile." Iz srca je priplavala v nje solza, brez Barbkine volje, sama od sebe. Zasvetila se je v očeh in zdrknila preko lica in padla v sneg ter oledenela. Počasi je stopala Barbka po cesti. Nikogar hi srečavala. Z vaških dimnikov, ki so čepeli na belih strehah, vse z demanti posutih, se je vzpenjal dim, modrikast in gost. Prihajal je iz gorkote v mrzlo jutro in hitel kvišku, v solncu, kakor v slutnji, da je tam gorkota, da je tam življenje. Tako kipijo želje in nade iz mladega srca, gorkote in ljubezni polnega, v zimsko vsakdanjost sveta. Daleč so bile Barbkine misli, predaleč, da bi videle dim, ali se ustavile z občudovanjem na belem, od sobica ožarjenem ivju. Na livadi so bile, tam za gozdom in junijsko solnce je sijalo. Po livadi pa so hodili kosci in kose so se svetile v solncu in trava je padala v redo ve. Barbka je ravnokar odložila jerbas, nagrni-la trave v visok, širok kup, kakor mizo. Pogrnila je čez beli prt, razvrstila žlice in postavila na sredo skledo, polno dišečih žgancev. Nato je zaklicala, kakor gospodinja: "Odpoeijte nI" * - «■ Kosci so obrisali s travo kose, obrisali si potna čela in Pavel, gospodarjev sin je zavriskal. Za njim so zavriskali drugi. Nato so posedli, in žganci so jim šli v slast. Barbka pa je stala in jim stregla v belih rokavcih, pod katerimi so kipele prsi, polne življenja in mladosti, in s pisanim robcem na glavi, vsa rdeča v i ca. Vstal je Pevel, gospodarjev sin, in vstali so drugi. Prijeli so za kose in jih brusili, da je rezek, pridušen zvok udarjal na uho nekako preteče in nasilno. Pavel je pristopil k Barbki, ki je pospravljala v jerbas posodo in se ji nasmehnil z ustmi in z očmi "Kako si danes spet lepa, Barbka!" Nasmejala se mu je in sklonjena nad jerbasom, je samo okrenila glavo in ga pogledala. Beli zobje so pogledali iz rdečih ustnic. "Pristoja ti gospodinstvo!" "Tiho bodi!" je odgovorila in ni ga pogledala. Večkrat ji jt; že pravil podobne stvari in jo vselej gledal tako čudno in v očeh se mu je svetlikalo vedno tako, da jo je spreletelo po vsem životu. Tudi vsedaj je čutila na sebi pogled. Pavel pa se je dotaknil njene rame, vse polne in mehke. "Še ne pogledaš me," je rekel in v glasu je bilo, kakor užalje-nost. Ozrla se je vanj, naglo, kakor da ji je dotikljaj njegove roke za-okrenil glavo. J "Zakaj me gledaš tako!" je re-* kla vsa V zadregi in z nenavadnim sglasom. 'V njenih očeh je bilo, kakor bojazen, tista. deviška, po neznanem koprneča. "Zato, Barbka ... saj veš... " je rekel pretrgano in se nasmehnil. Oči so mu begale nemirno po travniku. Kosci so prenehali brusiti in nekdo je zaklicah "Hej, ali začnemo?" Pavel je zavihtel koso. Zavriskal je, krepko in jezno, kakor da hoče dati duška svoji jezi nad tistim notranjim, ki ga vleče k Barbki, a se je tako nemoško skrilo pred njenimi očmi in pred tistim njenim čudnim vprašanjem. "Pa začnimo!" je rekel, kakor gospodar, "da vidimo, kako še režejo kose." Pa je bilo žegnanje. V gostilni uo bili, kjer se je plesalo. Tedaj je naenkrat stopil pred njo Pavel in rekel: "Zaplešiva, Barbka!" In sta zaplesala. Harmonike so vriskale, plesalci se vrteli, da se je dvigal prah. Opojen je bil vzduh in truše glasen, da si komaj razumel besedo. Sred plesa je Pavel nenadoma privil Barbko tesneje k sebi in zašepetal: _ "Kako so rdeče tvoje ustnice, Barbka!" Barbka se ni nasmejala. Dvignila je trepalnice in mu pogledala v oči, tiste žareče. Vztrepetala je v duši in bilo ji je tako čudno, kakor da se ji je nekaj dotaknilo srca z nevidnimi rokami, da je vzdrhtelo, kakor listje, če se ga nenadoma dotakne vetrič, zablo-den iz daljnih dalj, ves topel in božajoč... In je zaprosila s tihim glasom: "Nehajva, Pavel!" In sta prenehala. Sedel je k nji, k njeni mizi. Vlovil je njeno roko in jo stisnil. Nalil je kozarca z vinom. "Na zdravje, Barbka." Kozarca sta se dotaknila drug drugega s tankim, čistim zvokom in oko je pozdravilo oko. Patfel se je nagnil k nji, čisto do lica in rekel tiho, boječe, nerodno: "Ali me imaš kaj rada, Barbka?" Začudila se je. Bilo ji je, kakor devici, ki sluti, da prihaja vprašanje, tisto nevsakdanje in pomembno, ki pokliče vse hrepenenje, tisto nejasno in v daljo koprneče, z mogočnim glasom, in ji pokaže belo cesto, jasno in ostro začrtano, ob kateri se smehljajo cilji, vsi beli in svetli, a se vseeno čudi, ko pride. "Zakaj ne odgovoriš, Barbka?" je vprašal in iskal z očmi njene-ea pogleda, ki se je skrival za po-vešenimi trepalnicami. "Glej, boli me tvoj molk. Saj veš, da te imam rad ... že dolgo!" Ona pa je molčala. Samo prsi so vztrepetavale, kakor da se jih dotika skrivna roka, vsa mehka in topla. "Vsaj malo me imej rada, Barbka! Tako me imej rada, da bom mislil, da sije solnce noč in dan, in da ni meglenih dni," je šepetal in ae čudil, kako lepe besede mu teko iz jezika. * "Ti bi ine ljubil, Pavle? ... Mene — deklo?" je zadrhtela Barbka. Dvom je bil v njenih očeh, ki so ga gledale. On pa §e je udaril ob prsi, široke in rekel, kakor go-! spodar, ki drži na svoje "besede: "Samo tebe, edino!" — Neki večer pa se je zgrnila noč na belo cesto, po kateri je veselo korakalo hrepenenje. Cilji so vsplahneli, kakor megla, če sune nenadoma v njo veter z vso silo. Kakor strah se je postavil pred njo njen gospodar in ji dal posel-sko knjižico. Odštel ji je zaslužek in njegov glas je bil trd, ka-l kor udar kladiva, ko ji je rekel, da lahko gre domov, k materi v kajžo, on da takih dekel, ki bi hodile za njegovim sinom, ne mara. Takrat ji je bilo, kakor danes v cerkvi. Ničesar ni več videla, niti se zavedela, kako je prigla v kuhinjo. Vzdramil jo je silen u-dar pesti ob mizo, da je odjeknilo po vseh kotih prostrane sobe. Skoraj v istem trenutku je šel mimo kuhinje Pavel plahih korakov, kakor tihotapec in ni si upal pogledati nikamor. Čudna misel je pribežala v tistem hipu mimo Barbke in ji pogledala v; oči z zoprnim nasmehom. " Poglej, kakor kužek se je splazil. Kje so tiste bahate besede, potrjene s potrkavanjem ob prsi? Kje je tisti mož, ki si ga gledala v gostilni in verjela?" Nekaka čudna omotica ji j£ ležala v udih. Zavedala se je samo enega: da gre, da mora iti, spo-dena, kakor pes, ki se pregreši v svoji ponižnosti prsd gospodarjem. "Saj to je moralo priti," je pomislila in zarezalo jo je v srce. "Sania si kriva. Sirota z majhno hišico in drobtino zemljišča ne pride na tako kmetijo," je govorilo nekje s tolažnim glasom. Ali prsi so ji drhtele od joka in vpile: "Imejte vse, samo njega, Pavleta mi dajte!" Vedno nove slike so prihajale mimo Barbkinih oči. V belo so bile oblečene, s tankim pajčola-nom odete, nejasnih lic, kakor meglene prikazni. Doma v stranski sobici je spala. Noč je bila temna, samo zvezde so migljale. Pa je potrkalo na okno. V polspanju je slišala in čudenje in strah se je oglasil v srcu. Pa je potrkalo vnovič, boječe in plaho. f "Barbka . ..." Sklonila se je vsa plašna v postelji in poslušala. In vnovič je potrkalo in vnovič je zaklicalo s tihim, koprnečim glasom. Planila je k oknu, vsa bela in z razple-tenimi lasmi. Pod oknom pa je stal Pavle. "Kako si prišel sem?" "Hotel jo je prijeti za roko, a Barbka $e je umaknila. " Pusti... Domov pojdi!" "Zakaj me podiš, Barbka." Trepetajoč je bil njegov glas. Bolest je trepetala v njem.. r "Ne podim te," je odgovorila tiho. 14 Ali saj veš ... Če kc{o vidi. Pa se bodo zopet jezili." "Ali me nimaš rada, Barbka?" Šepetal je in jo gledal kakor o-trok. Skoraj zasmilil se ji je. "Bilo bi brez pomena," je rekla s tujim glasom, v srcu pa jo je zabolelo. "Žena moja boš, Barbka." "Ne bom, Pavel... Tvoji ne puste!" . . . "Pustili bodo ... morajo!" "Ali si dovolj močan. Pavel, da dosežeš to? Ali je dovolj stanovi-tosti v tebi in moške besede?" — Prvikrat je spregovorila tako in se začudila. Pavel pa je vzbočil prsi in se udaril ob nje mogočno in samozavestno: "Videla boš." "Videla bom," je ponovila Barbka s tihim glasom, kakor da se je spomnila nečesa. Pavel pa, kakor da je videl njene misli, jo je prijel za roko in ponovil: "Da, Videla bos in tvoj dvom izgine!" Procesija slik se je trgala. Posamezne so še prihajale, kakor zapozneli popotnik, bežeč pred nočjo ... Okno se je odpiralo vedno redkeje in nekoč je prenehalo popolnoma. Nočna prikazen, vsa bela, ni slonela več ob njem in nočni vetrič je iskal zaman tistih lepih las, mehkih in toplih, s katerimi se je poigraval in zakrival in odkrival z njimi kipeče prsi. Sneg je ležal vse naokoli in sever je pihal. "Prehladil bi se; zato ne pride/' ~ga je izgovarjala v mislih Barbka. "Kako bi, sedaj po zimi!" Pa tudi ob nedeljah ni bilo videti Pavleta. Ni ga bilo zjutraj v cerkev, ne k deseti maši. "Morda je bolan?" je pomislila. A nekaj se je zarežalo z grenkim posmehom: "Ogiblje se te, Barbka." Neko nedeljo ji je v cerkvi po-šepetala Rezika Murnova, ki sta bili prijateljici. "Ali veš, Barbka, da se Pavel ženi?" Kakor brušen nož je bil šepeta-ioči glas Rezikin. V njenih očeh se je smejala škodoželjnost. "Ženi se?" je vprašala Barbka. "S čigavo?" V srcu pa je rekla: "Kako laže prijateljica." "S tisto Matildo Koširjevo, ki je hodila v šolo, ko midva, saj veš. Sedaj je pri teti v sosednji fari." "Pri teti," je pomislila Barbka in čudno jo je streslo. "Torej je hodil ob nedeljah k maši v sosednjo faro?" Barbka je pogledala v obraz Rezikin, naglo, kaWor da jo je hotela nekaj vprašati. Ali videla je krinko na njenemu obrazu in za njo posmeh, m ni verjela. Kako naj verjame besedam, v strupu namočenim? — Ali danes se je uresničilo . . . Rezika ni lagala. Zavzdihnila je globoko. V zvoniku se je oglasil veliki zvon. 0-zrla se je in se začudila. "Že vabi...Ali je dolga pot danes! A bila je nekoč kratka, tako kratka____" Nasproti je prihajal človek. Na glo je stopal, klobuk globoko na oči potisnjen. Ni je pogledal. Samo roka se je zganila, nehote, kakor da hoče storiti nekaj, za kar srce ne ve. Barbka se je ozrla vanj vsa začudena. ' Noga se ji je ustavila sama od sebe. Potegnila je z robcem preko oči in obraza, kakor da briše nekaj nevšeenega in ne-lepega. Zdelo se ji je, da je odpadlo nekaj težkega z njenih prs. Kakor človeku, ki je mislil, da je izgubil nekaj dragocenega, a je zagledal to izgubljeno dragocenost vnovič pred seboj, vso po-voljno in se začudil nad njegovo malovrednostjo in se čudil nad samim seboj in nad svojo žalostjo, tako ji je bilo. Človek pa je hitel naprej in se ni ozrl. Ali zdelo se mu jč, da vidi dvoje rjavih oči in v njih vse zaničevanje, ki mu je kričalo: "Kako da se ne bi ješ ob prsi, ti moška beseda?! r.. Udari se, če se upaš, sedaj se udari, ko je beli dan, da te vidijo tudi drugi in te občudujejo!,.. " V prsih Barbke pa je vztrepe-talo in se vzdignilo kljub premagovanju nekaj grenkega. Do grla je seglo in do oči.' Z robcem je zakrila usta in v tihih besedah v katerih je bila. vsa bolest, zadrževana in zatajevana, je jecala: "Ne ... nobenih solz ... nobenih solz. Kaj mi je do njega ... do takega!"... Raztegnila je usta, kakor da se izkuša nasmejati. Iz oči, v rosi se kopajočih, pa so padale solze ... Velikost ljudi. Angleški antropolog Thomson je preiskaval, kako se razlikujejo prebivalci zemlje po velikosti med seboj in je prišel pri tem do sledečih rezultatov: Človeštvo lahko delimo v 3 vrste; v vrsto tistih, ki merijo več kako 170 cm; — potem v vrsto, v kateri merijo 160 do 170 cm in slednjič so mali ljudje, ki imajo manj ko 160 cm. Veliki ljudje so Patagonci, Črnci v zahodni Afriki, Polinezijci, Indijanci, Skandinavci, Škoti in Angleži. — Med narode razmerno male postave spadajo Malajci, Laponci in Hotentotje. Tudi v Siciliji in Sardiniji je veliko majhnih ljudi. Pravi pritlikavci prebivajo v notranji Afriki in na precej nedostopnih skupinah An-damanskih otokov. Dalje moramo med pritlikovce šteti tudi Aete v goratih pokrajinah otoka Luzona, ki merijo povprečno 140 —145 cm. Podobno prebivalstvo imajo tudi drugi Filipinski otoki, kakor tudi Formoza, Borneo Celebes in Java. Denar naložen pri nas je varno shranjen« Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri na« bodiai na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. . Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri na« lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. 6. K. Jednote ita naša dolgoletna uslužbenca: g. Joe. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S K. J. in g. J os. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Poiiljamo denar v štaro domovino zanesljivo in po najnlijem kurzu. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, k jez so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. i Poslopje, v katerem so naši uradi je Ufctnina te banke. Naša banka je d«pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za driavo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $156,000. Rezervni sklad $300,000. FRANK JURJOVEC slovenska trgovina 1801 W. 22nd Street, Chicago, Illinois (Vogal Wood 8t. in W. 22nd St.) Telefon: Canal 1631 priporoča rojakom Slovencem svojo bogato zalogo raznovrstnega grocerijskega blaga, po zmernih cenah. Naročila razvažam odjemalcem na dom. Dalje imam v zalogi pristno in garantirano DOMAČE VINO katerega sem sam naprešal. Ker je kapljica naravna, je tudi zdravilna. Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke Prank Sakser, New York. Izdelujem pooblastila in razne druge notarske listine. SVOJI K SVOJIM! TI Donači naravna ohioska rini kakor Oilawire, Catawba, Ivts ii Cenkerd predaja 1780-82 E. 28tb Street, Lorain, Ohio. Conkord rudeče vino: Sod, 6 gal................$ 5.50 8od, 10 gal. :.. ......... 8.00 Sod, 25 gal..........„....16.50 8od, 50 gal...............30.00 Catawba belo vino: Sod, 6 gal................$ 7.00 Sod, 10 gal............... 11.00 Sod, 25 gal...............24.00 Sod, 50 gal............... 42.50 Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov $26.00. Sod 50 galonov, $50.00. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. C&revič in straža. Mladi ruski prestolonaslednik — enajst let star — kaj rad vidi, če mu ljudje izkazujejo časti; malo se je že prevzel in v zadnjem času je neprestano hodil mimo stražnika v vrtu, ki mu je vselej izkazal čast, katera mu gre. Deček je bil tega izredno vesel; a car je zvedel za to razvado in prepovedal stražarju saluti-rati careviču. Ko je dečko prvič zopet prišel mimo stražnika in se ta še zmenil ni zanj, ga ca-revič nevoljno vpraša: "Kaj pa je tot" Vojak pravi: "Car je ukazal, da Ti ne salutiramo več". Joka je se otrok obrne, premišlja je nekoliko in pristopi zopet k vojaku s prošnjo: "Samo enkrat še mi salutiraj, zagotovim Te, da papa car ne bo izvedel o tem, mu ne bom nič povedal." Pozor slovenski gostilničarji! i Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupujete od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz prodajam svoje blago lahko po ceni, ker ne plačujem dragih agentov ali "managerjev" in opravljam sam vse posle. 3 pristne pijače, 2 zdravilne. >t Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in slivovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Grenčec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA Chicago, Illinois 2236 S. Wood Str. Telefon: Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. PRODAJA ZEMLJEVIDOV. Podpisani ima v zalogi ali na prodaj VELIKE ZEMLJEVIDE v okvirju; velikoet 40x50. Na eni strani je zemljevid celega sveta, na drugi strani pa vse, sedaj v vojno zapletene države. Dalje je na tem zemljevidu širši obris panamskega prekopa in Japonska. Vse na enem stane $1.00. V zalogi imam jako pripravne žepne zemljevide Evrope po 15c in raznovrstne druge zemljevide za urade in šole po najnižji ceni. Poštnina prosta. Math Ogrin, 830-10lh St, VVaukegan, 01. "•--tjlfpl „. z a • M TB # Novice iz stare domovine. KRANJSKO. ! jišču, je zdrav in čil ter sluzi kot Umrla je v Moravčah gospa ordojiančni častnik pri 6. armad- \na Pirnat, rojena Resnik, v 72. nem poveljstvu. letu starosti. Rajnica je mati Red«* »lučaj. Anton Bitene je profesorja Maksa Pirnata v Kra- sprejel svetinjo za 401etno zvesto službovanje na realki. Isti teden mu. • . «i i. • * • Smrtna koea. Na Gočah pri Vi- Je prejel tudi njegov sin Josip pavi je 5. januarja umrl g. Josip Bitenc, c. kr. praporščak v rezer Ferjaneič, oče semeniškega^ na- vi svetinjo za hrabrost pred so mestnega vodja v Ljubljani Franc vražnikom. • i Ferjančiča in Josip Ferjančiča Profesorja dr. Serko in Anton župnika v Ameriki, sodnega pred- nadporočnika v rezervi, se stojnika dr. Ferjančiča v Ajdov- zdaj nahajati v bolnišnici v Sa ščini in Riharda Ferjančiča, posestnika na Gočah. Koliko časa imajo svojci vpoklicanih pravico do podpore za preskrbo. Svojci vpoklicanih do- rajevu kot maroderja vsled naporov na srbskem bojišču. Z južnega bojišča. Učitelj Fr-lan iz Studenega pri Postojni je bil "ordonanc". Tadel je, lzvr- bivajo podporo za preskrbo (če šujoč vestno povelje, ki mu je drugi zakoni pogoji dani) ves bilo dano. Nedaleč od Županjca čas, v katerem je vpoklicani vsled ob Ljigu, pritoku Kolubare, po-odhoda k vojakom zadržan izvr- čiva na koruznem polju, ševati svoj poklic, toraj od dne- Odlikovanja. Dne 27. decem-va, ko odrine v vojaško službo in bra, se je vršilo pri pešpolku zapusti svoje redno bivališče do vitez pl. Milde št. 17 deko^iranje vrnitve. Za slučaj, da vpoklicani častnikov in moštva. Odlikovani dezertira ali je sodnijsko obsojen so bili: 1. Štabni narednik De-v težek zapor ali še na hujšo ka- lak Edvard, odlikovan s srebrno zen, pa preneha pravica do pod-x hrabrostno svetinjo (radi hrab-pore z dneh,ko je vpoklicani dezer rosti v bojih pri Turkuczynu od tiral ali ko je postala obsodba 28. do 31. avgusta). ; 2. Polkovni pravomočna. Ako je vpoklicani trobentač Pečauer Mir., odliko-v kakem boju ubit ali če umrje van s srebrno hrabrostno sveti-vsled poškodbe, ki jo je dobil v nj0 (radi junaštva pri Przemi-vojaški službi, ali vsled bolezni, slany 29. avg.). 3. Narednik Pel-preden je bil odpuščen iz vojaške ko Mihael, odlikovan s srebrno službe, pristoja podpora svojcem hrabrostno svetinjo, v bitki pri (če so drugi zakoniti pogoji dani) Gologory 26. avgusta. 4. Četo-še nadaljnih šest mesecev od dne- vodja Leitenmayer Jožef, odli va smrti ali pogrešanja. Za svoj- kovan s srebrno hrabrostno sveče vojnih prostovoljcev veljajo tinjo, v bitki pri Grodeku 8. sep-glede preskrbe iste določbe, kakor teinbra. 5. Četovodja Vrhovec za svojce onih, ki so bili uradno Stanko, odlikovan s srebrno hra-poklicani. brostno svetinjo, v bitki pri Gro- Koliko beguncev je na Kranj- deku 8. septembra. 6. Četovodja skein. V 'W. Kuryerju Polskem* Homar Matija, odlikovan s sre-piše Kazimierz Lagosz, da je do brno hrabrostno svetinjo, v bo-sedaj prišlo na Kranjsko nad 5000 jih pri Grodeku 8. septembra. 7. izseljencev iz Galicije in neko- Desetnik Klobčaver Emil, odli-liko sto Dalmatincev. Podčrtati kovan z zlato hrabrostno kolaj-je treba, pravi omenjeni gospod, no, v bojih pri Gologory 26. av-da na Kranjskem ni nikakih ba- gusta. Ujel je dva ruska častni-rak in da so vsi begunci naseljeni ka in 35 mož. 8. Poddesetnik Er-po boljših občinah. lach Jožef, odlikovan s srebrno Transporti ranjencev. Na no hrabrostno svetinjo I. vrste, v vega leta dan ob 6. uri zjutraj boJ"ih Pri Grodeku 8. septembra, se je peljal skozi Ljubljano po- 9- Pešec Birtič Jožef, odlikovan sebni vlak s 550 ranjenci v Bre- 8 srebrno hrabrostno svetinjo I. gene. V Ljubljani se je počivalo. vrste» Pri Grodeku 8.| septembra. Pet vojakov, med njimi enega 10- Pe»ec Lisec Franc, odlikovan častnika, so prepeljali v ljubljan- s srebrno hrabrostno svetinjo I. sko bolnišnico; enega umrlega vrste» P" Grodeku 8. septembra, vojaka pa v mrtvašnico garnizij- ske bolnišnice 2. jan. ob pol 1 ŠTAJERSKO uri popoldne se je pripeljal v ^ ^ -t 90 poro£. Ljubljano ,z Debrecma posebni ^ Makovec VUj 27 y vlak s .>10 ranjenci s severnega no|b v hat „;„t. H„Vtn, Snhlv,h bojišra. 118 mož, med njimi 18 Konjice. Dne 3. decembra so pripeljali v naš trg 61 ranjencev, med njimi je nekaj težko ranjenih. Izročili so jih }e v bolnišnico Rdečega križa. Ranjenci šo s severnega in južnega bojišča. PRIMORSKO. 251etnica slovenskega časnikarja. Te dni je praznoval v Trstu glavni urednik "Edinosti" Makso Cotič 251etnico, odkar deluje pri "Edinosti". Pogreša se Fran Carli, podžupan na Slapu pri Tolminu; bil je prostak 97. pešpolska, 15 stotni-ja. Pogreša se Ivan Ivančič iz Cez-soče pri Bovcu, vojak 27 .pešpol-ka, 10. stotnije. Bil je ranjen pri Grodeku. Odlikovan je bil s srebrno svetinja za hrabrost Fran Cigoj, c. kr. čuvaj v Gradiški. V bitki pri Krasniku je rešil svojega kadeta, sina generala Potioreka. Cigoj je sedaj doma, bolan na revmi. Na južnem bojišču je padel rezervni poročnik dr. Andrej Sosič, odvetniški kandidat v Trstu. Star je bil 32 let. Na bojišču je padel dr. Leopold Jerovšek, okrajni sodnik z Cerknem na Goriškem. Padel je na severnem bojišču arhitekt Franc ^lonr, ki je zgradil mornarski kazino v Polju. "Soča" je začela z novim letom izhajati enkrat na teden" v prejšnji obliki in pod starim uredništvom izza leta 1889. Razprava pred vojnim sodiščem Pulju. "Edinest" poroča: Te dni se je vršila pred sodnijo c. in kr. pristaniškega admiralata in zapovedništva vojnega pristanišča razprava proti Mateju Čaliču, trgovcu v Pulju. Čaliča so bili zaprli že dne 20. avgusta vsled o-vadbe nekega finančnega stražnika. Obtožen je bil Calič veleizda-je in grozila mu je večletna ječa. Zaslišanih je bilo sedem prič. Razprava se jc vršila nemški, a za hrvatski in italijanski jezik sta bila pozvana dva tolmača. Glavna priča in ovaditelj je sicer pod prisego potrdil svoje navedbe, ali brambi se je vendar posrečilo o-majati njegovo verodostojnost in je bil Čalič popolnoma oproščen. Ta razprava je bila zanimiva zato, ker je bila prva v Pulju, ki se je vršila po novem vojaškem kazenskem postopanju in je sodeloval kot branitelj odvetnik dr. Lo-vro Scalier. težko ranjenih vojakov, so po železniškem tiru prepeljali v tukajšnjo c. in kr. garnizijsko bolnišnico; ostale so pa prepeljali v belgijsko vojašnico. Transport sta vodila predsednik reševalnega društva Turk in finančni ofi cijal Jagodic. Na južnem bojišču umrlega c. kr. praporščaka v rezervi g. Fr. Bahovca, sina obč. svetnika g. Bahovca so pokopali na pokopali seu pri Sv. Krištofu ob velikanski udeležbi občinstva. Pri pogrebu je svirala godba 17. peš-polka. Ganljivo je bilo od grobnici gledati pokojnikovega slugo,. ki je pokojnika z bojišča nesel tri ure daleč. Hrvat je na krsto svojega gospoda položil pri-prost venec, ki je pričal o bogati ljubezni in vdanosti. V Sarajevu je za legarjem u-mrl vojak Mihael Ambrož k Smartnega št. 4 v ljubljanski o-kolifci. Brata se našla v ruskem ujetništvu. Iz ruskega ujetništva sta pisala sina znane Cerarjeve družine iz Žej pri Dobu. Služila sta oba pri pehotnem polku, št. 17. Alojzij (Cerar) pri 6. stot., ki pa je bil takoj prvi dan 22. avgusta ranjen in ujet. Njegovi tovariši so pripovedovali, da je zgorel v neki od ruskih vojakov zažgani bolnišnici. Franc (Cerar) 2. stot.. bivši vrtnar pri g. Stedrichu v Ljubljani, je bil pa ujet 16. okt.; pisal je zadnjič 30. sept. Posebno zanimivo je pa to, da je bil Franc dva meseca poeneje ujet kakor njepov brat, pa sta se sedaj se-šla v Tobolku v Simiriji. Gotovo je bilo veselo snidenje, ke sta mislila drug za drugega, da ga ni več med živimi. Josip vitez Pogačnik. Ker so se o njem raznesle zadnji čas različne govorice, moremo izjaviti, da so vse neresnična Vitez Pogačnik se nahaja na južnem bo- Franc, namestili asistenčni zdrav nik, 40. pp., ranjen; Kriegl Franc, topniška divizija, iz Maribora ujet. — Padel je Mihael Ivanšek, poslovodja tvrdke Stermecki v Celju. Trbovlje. V vojaški bolnišnici v Debrecinu na Ogrskem je umrl Martin Hribar, četovodja pri 7. lovskem bataljonu. Rajni junak je Alfred Tennyson (1610—92) — norec. Ta znameniti pesnik je bival s svojim prijateljem dalj časa v Rouenu na Francoskem. Ko sta se sprehajala, mu je prišla dobra miSel in hitela sta domov. Ta se vsede k mizi in začne svoje delo, prijatelju, prof. Lushingto-nu, se pa ni zdelo sedeti pri njem zato odide in naroči služabniku, naj pazi na ogenj; poznal je namreč Tennysona in vedel, da mu Krajevna društva, — na noge! Kakor razvidno iz poročila "glavnega urada" naše Jednote, se je pri zadnjem zborovanju gl. uradnikov v Joliet, HIT določilo tri nagrade za pridobitev novih članov v našo Jednoto. Prva nagrada je $25.00, druga $15.00, tretja $10.00 dotiČnemu krajevnemu društvu, ki bode pridobilo do 30. junija letos za Jednoto največ članov in članic. Ta nagrada res ni zelo sijajna, a s tem bode le dana prilika raznim podrejenim društvom doseči pri sodelovanju za napredek Jednote vsaj nekaj priznanja in zahvale, katere dosedaj nismo poznali. Da doseže naša Jednota svoj pravi začrtani cilj, si je omislila po preteku svojega 20 letnega poslovanja "Zlate bukve", v ko-je bode zapisovala ona krajevna drušvta, katera hodijo po začrtanem cilju, po cilju do napredka in procvita Jednote. Društvo torej, ki bode od 1. januarja pa do 30. junija letos pridobilo Jednoti največ članov ali članic, bode zapisano v "Zlate bukve" Jednote in bode- dobilo zato primerno denarno nagrado, čez katero lahko samo razpolaga, kakor hoče. — Na noge torej vsako krajevno društvo naše si. K. S. K. Jednote. Vsako društvo naj bi tekmovalo! Poročila o tem tekmovanju bodemo priobčevali v "Glasilu K. S. K. Jednote". Uredništvo "Glasila" K. S. K. Jednote." POSEBNOST! Kakor znano sem jaz prekupil celo prodajalno (zalogo) popreje last Ambruša na 6220 St. Clair Ave.; založeno s pohištvom, pečmi, slikami, orodjem in veliko posode. Kar nisem razprodal na mestu; to sem vzel v svojo trgovino in se bo ta razprodaja nadaljevala še nekaj časa dokler se vse ne razproda. Vse blago se prodaja ravno po polovični ceni. Mnogo stvari je sedaj na prodaj, kar Vam bo gotovo ugajalo ako si ogledate cene in blago. Za obilen poset se priporoča Anton Grdina, trgovec, 6127 St. Clair ave., Cleveland, O lx 2. 3. 15. Adv Vsem Slovencem in Hrratora priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstva ▼ najobilnej&i obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodogli? . NA SVIDENJE! t- Geo. Fla|nlk, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. POZOR SLOVENCI! JOHN MOŽINA slovenska groeerija in mesnica 1039 Prescott St. vogal 11th St. North Chicago, 111. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij-skega blaga in mesnico. NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moje geslo. ROJAKI K ROJAKU 2. 3. — 5. 3. 15. v JOHN ZULICH 1165 Norwood Rd. N. E. Cleveland, Ohio. LISTNICA UREDNIŠTVA. Jakob L. Niagara, Wis. Hvala •Vam za doposlane vrstice ali čestitke. Ker ni preostajalo na dopisni strani več prostora, ni bilo mogoče Vašega dopisa priobčiti. V prihodnje bodemo donašali tudi kaj več novic iz Vašega starega kraja. Zdravstvujte! F. A. Milwaukee, Wis. in J. R. Barbeton, Ohio. Za to številko do-šel dopis prepozno. Prihodnjič! Sobratski pozdrav! Naročnica BL S. CoUinwood, O. List se Vam bo redno pošiljal po naročilu. Hvala za Vaše laskavo priznanje! Pozdrav i Prodaja hiše in zemljišča. Zavaruje hiše in trgovine proti ognju. Opravlja notarske posle. Jamči za svoje delo. Tel.: Princeton 1298 R. JAVNI NOTAR 1N4 N. Chicago Ave., Joliet, ni. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048 N, W. 770. V tej deželi je dosti kritikov in bojevnikov na papirju, ki porazijo včasih celo armado z enim samim peresom. Priveski K.S.K.J. • (20. Century) j z napisom 1894—1914 z začetnimi črkami, kakor se kdo piSe; izdelani v mali obliki in najbolj fino z zlatom prevlečeni. Cena komada $3.75. Iste ima tndi ceneje po $1.75 in z znakom na obeh straneh po $2.00. Dalje imam v zalogi tndi znake vseh slovenskih Jednot in Zvez. Cena ducatu $1.10; — in priveske po »gornjih cenah. PiSite po cenik zlatarske obrti na: M. Pogorele 29 E. Madison St. Chicago, Illinois Room 1112 Pazite na ta prostor, kjer bode priobčen oglas o novo nameravani Slovenski naselbini v kraju ali državi, kjer se prideluje pridelke trikrat na leto. V tej novi naselbini bode dala družba naseljencem živino, da bodo lahko takoj začeli z obdejovanjem. Zgradila bode tudi na lastne stroške v tem kraju cerkev in šolo. Delajo se z eno besedo vse predpri-vave za vstanovitev te velike nove slovenske naselbine. Natančne informacije daje: Martin Launch Co. 1900 W. 22. PL • Chicago, I1L Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporoča Slovencem v Waukegan in okolici. Dr. Martin J. Ivec I Slovenski zdravnik Ptiylalm tir|»>» Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven plov. cerkve. —————— j Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L. bil pred kratkim odlikovan na se- bo P0Šel* ^^r je preveč za- vernem bojišču s srebrno svetinjo l?18^11 m De b° P"^®1' Pa ne za hrabrost II. razreda. I ™ ™ Tennyson ni T7 . . . . f) . _ _ I znal dobro francosko, in profesor Vojni kura*. Rajmund Brata- y. 8trežniku: „N'e la4ez mc prej kaplan pri Sv. Pavlu pri^ortir u f „ name8to 4< jetništvu* ^ V * ^ ~ Pas = laissez ' Odlikovan slovenski vojni inJ Pustite' sorti = Poiti> Hi vun' rat. Ivan Goleč, duhovnik lava-1 If T 0genj.' = ) tinske škofije, je bil radi svojega i ft™homa se Je plazil služabnik o-hrabrega in požrtvovalnega vede-11™}1 kvarne sobe; Tennyson po-nja pred sovražnikom odlikovan z zv?n1.' streza-> vstoP1' Pesmk duhovniškim zaslužnim križcem "ekaj PraV1' Pa ne razum*; te-na belo-rdečem traku. Goleč je daj pa Pnme T«nnyson poleno, vojni kurat III. kora in se udeležuje bitke v Galiciji. Bočna pri Gornjem gradu. — Strašna je bila tukaj nedeljska noč dne 13. decembra 1. 1. Ob 10. uri zvečer so se skoraj naenkrat vnela tri gospodarska poslopja tukajšnjih pomestnikov, po domače: Pirčka, Kuharja in Zgornjega No-všeka; ogenj je zaplamtel s tako močjo, da še vse živine ni bilo mogoče rešiti; zgorele so tri krave in nekaj svinj. Požar je morala zanetiti zlobna roka in ni dosti manjkalo, da bi bila cela vas Bočna v ognju. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo in gasilo z vso hoteč mu s tem pokazati, naj pri-, nese drv. "Sedaj je pa po meni", zakriči služabnik, videč nenadno kretnjo pesnikovo. Cel hotel je bil na nogah in šele po dolgem času so se upali približati zmrzujočemu norcu. ■miLjrjiniffjiijnm^ iinritf^imiiMiwjii^^ VELIKA ZALOGA VINA belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. maše, ker je naravno ali pri- , stno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike.Cena vinu je: Rudeče sod.............$28.00 Belo sod..............:. $34.00 in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me: LOUIS LACH, 1033 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio. ffijarariir^ ifaiafaraiafaiaii Bolgarsko rožno olje. Bolgarija preskrbuje svetovni trg z devet desetinama rožnega olja. Liter olja zahteva 4000 kg rožnih listov, 2 ha sta potrebna za pridobivanje tolike množice. Vsako leto nabero 13 do 14 milijonov kg cvetlic, ki dajo 3000— 4000 kg dragocene esence, včasih m bilo nobenega uspeha; zato ima Bolgarija v tem pridnostjo do 5. ure zjutraj. Zra- tudi več. Poskušali so z rožami ven domače požarne brambe so Francije, Nemčije in Južne Av-delale z nadčloveško močjo poseb-1 stralije, a kljub dolgotrajnemu no one iz Smartna ob Dreti, iz prizadevanju ni bilo Gornjegagrada in iz Kvaserija. Nadporočnik Franc Hauptman, ■ oziru monopol. Cene so vsled 27. pešpolk, padel pri Novem Mja-' vojne zelo poskočile; 1. 1910 so stu. Njegov sluga Haložar je od-| prodali 4683 kg olja'za 5 400 000 ravila so ga zadrževala, prilike ni imel nikake, da bi vsprejel Vi-denskega vabila. Lucijo je videl že večkrat, z Vido je pa od onega večera govoril le dve ali tri poti. Zdelo se mu je, da je deklica nei podražila po strani; razlagal si je vso to stvar po svoje. Dan se je daljšal, svečniea je že privabila v solnčno dolino bele zvončke in rmene trobentice. Tam izpod grma kmalu zaduhte vijolice. Solnce se ozira zvečer dalj časa, mraz ponehuje in nižje ravnine se ogrinjajo z zelenim plaščem. Sv. Gregor je že zapiskal koreninicam, državni poslanec, katerega je vqjila soglasno tudi Poljana, sklical je pa na ta dan svoje volilce k Zadnjiku na Pristavo, samotni veliki gostilnici debelo u-ro od Poljane na gorški cesti. Omenjeni dan je bil slučajno nedelja, in veliko volilcev, še več pa radovednežev se je odpravljalo poslušat poslančevo poročilo, največ jih je pa hotelo uživati prvo popoldne lepe pomladi. Na Pristavi je take dni prijetno in veselo, posebno, ko šaljivi Zadnik pritrese "bučo" iskrečega se vi-pavca na mizo. Na pristavskem vrtu se je% zbrala odlična družba. Na novo oživelo solnce jo je ogrevalo, pri tem je pomagal tudi rujni vipavec. Že-ni sodnikova in notarjeva sta celo raztegnili solnčnik. Tam-le pr) srednjem omizju sedi poljanski sodnik, resnega lica, kakor se spodobi možu pravice. Njegovi lasje in njegova brada že oznanjajo jesen življenja. Dolgo vrsto let že služi državi. V Poljani se je navadil pri strankah za silo slovenskemu jeziku, sicer je pa govoril le gladko italijanščino. Zato pa nt mogel nikdijr reči, da ni pravičen, ali da je celo pristranski; le nekateri ostrobesedci so trdili, da bi moral znati čisto slovenski v svojem poslovanju. A mož se ni zmenil za tako javkanje nekaterih miadeničev, češ, sodnik sem pa vendar-lc. Tudi če mu je kd