ptujski perutninar
informacije
št. 3 — november 1988
Zakaj
reorganizacija Perutnine Ptuj?___________________________________
Obširno so utemeljitve razlogov objavljene v Perut-ninarju številka 4, avgusta 1988. Kljub temu jih na kratko ponovimo
—	v nadaljnjem razvoju se delovna organizacija preusmerja iz izrazito proizvodne v tržno usmerjeno delovno organizacijo,
—	razvojno smo s srednjeročnim planom opredelili proizvodnjo mesa na 40.000 ton letno, hkrati pa tudi z novo investicijo v klavnico opredelili predelavo in obdelavo mesa ter priprave gotovih jedi (proizvodi obdelanega mesa). S provenienco Arbor Acres smo v Jugoslaviji eden izmed štirih rejcev in prodajalcev starševskega materiala, kar pomeni, da je reprocenter v nadaljnjem razvoju pomemben dejavnik,
—	koncentracija razvoja v delovni organizaciji, zato je v tem konceptu oblikovan tudi razvojni sektor s strokovnimi kadri na ravni delovne organizacije, kar smo cesto predlagali,
—	koncentracija vodenja delovne organizacije na eni strani, na drugi strani pa razbremenitev kadrov po proizvodnih enotah, da se še bolj posvetijo proizvodno-tehnološkim vprašanjem,
—	doslednejše spremljanje proizvodnih in poslovnih stroškov po posameznih enotah; z reorganizacijo bo odpadel tudi sedanji ekstenzivni obračunski sistem,
—	z reorganizacijo bo v prihodnje dosežena večja koncentracija finančnih sredstev na nivoju delovne organizacije,
—	racionalizacija samoupravljanja, vendar to ne pomeni odmik od samoupravljanja, ampak pridobivanje na kvaliteti.
Če hočemo doseči vse to, moramo spremeniti tudi organizacijo podjetja. Do teh ugotovitev in spoznanja so prišli vodstvo podjetja kot družbenopolitične organizacije ter samoupravni organi ter so zato tudi predlagali delavcem nove predloge.
Drugi kompleks razlogov za tak predlog organiziranosti so širši — družbeni. V tem smo poskušali na
zborih delavcev spregovoriti nekaj več. Kljub temu jih naj ponovimo:
—	jugoslovanska družba je pred tremi reformami: gospodarsko, politično in reformo v zvezi komunistov,
—	sedanji predlogi ustavnih sprememb so podlaga za te reforme. Z ustavnimi spremembami se sedanja temeljna zakonodaja spreminja, med drugim bo tudi zakon o združenem delu v glavnem nadomeščen s tremi novimi: zakonom o podjetjih, zakonom o delovnih razmerjih in zakonom o lastnini. Prva dva sta objavljena že v fazi osnutkov in tudi dana v javno razpravo,
—	ustavne spremembe postavljajo delovno organizacijo kot samostojno samoupravno, ekonomsko, poslovno celoto in kot temeljni subjekt tržnega poslovanja. Doslej se je podobno oziroma enako funkcijo dajalo temeljni organizaciji. Ta z novim zakonom o podjetjih, ki bo sprejet še v letošnjem letu (veljati bi naj začel s 1. januarjem 1989) tako funkcijo izgubi.
Zakon o podjetjih bo določil rok, v katerem morajo organizacije združenega dela uskladiti organiziranost kot jo bo predpisal zakon.
V zaključku lahko ugotovimo, da je predlog organiziranosti enovite delovne organizacije Perutnine Ptuj v skladu z družbenimi usmeritvami — reformo gospodarskega in političnega sistema ter v skladu z ustavnimi spremembami ter na teh temelječi novi zakonodaji.
Zakaj volitve?
S tem, ko se odločamo za enovito delovno organizacijo, vzpostavljamo sistem samoupravljanja skladno z zakonskimi predpisi in določbami samoupravnih splošnih aktov enovite delovne organizacije.
Zato moramo izvoliti delavski svet enovite delovne organizacije, imenovati njegove izvršilne organe, izvoliti druge samoupravne organe ter delegaciji za zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj in za skupščino SIS družbenih dejavnosti.
Osnovno načelo je, da vsi delavci Perutnine volimo vse delegate samoupravnih organov. Zato bo kandidatna lista zaprta, ker bi se lahko sicer zgodilo, da bi izpadli delegati posameznih proizvodnih enot. To pa bi bilo v nasprotju tako z zakonskimi predpisi kot tudi določbami naših samoupravnih aktov.
Enovita delovna organizacija ima tudi po eno delegacijo, zato volimo eno delegacijo za zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj in eno delegacijo za zbor uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ne glede na število delegatskih mest v omenjenih zborih skupščin.
Priprave so zahtevale veliko dela
V informaciji neposredno pred odločanjem na referendumu 17. novembra 1988 je komisija za pripravo reorganizacije Perutnine Ptuj dolžna posredovati delavcem in kooperantom Perutnine zgoščen prikaz aktivnosti in vsebinsko obrazložitev reorganizacije.
1.	Samoupravno-formalni postopek priprav na referendum je potekal na podlagi sedaj veljavnih zakonov in predpisov. Obsegal je naslednje aktivnosti
a)	pripravo strokovne podlage upravičenosti organizacije enovite delovne organizacije, ki je bila po rokovniku dana v javno razpravo; zaključki te strokovne podlage so bili objavljeni v Ptujskem perutni-narju avgusta 1988.
Na osnovi te podlage so bili pripravljeni naslednji samoupravni akti:
b)	Samoupravni sporazum o združitvi v enovito delovno organizacijo Perutnina Ptuj,
c)	Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v enovito delovno organizacijo, in
d)	Statut enovite delovne organizacije.
Vsi navedeni samoupravni splošni akti so pripravljeni v skladu z zakonskimi predpisi in sprejetimi usmeritvami za urejanje gospodarskih, samoupravnih, organizacijskih in poslovnih odnosov v enoviti delovni organizaciji.
Samoupravni akti so bili v javni razpravi (poprejšnji obravnavi) v dveh delih: v fazi osnutka in fazi predloga — na sejah delavskih svetov in zborov delavcev po TOZD-ih in TOK-u.
Na sejah delavskih svetov temeljnih organizacij, zboru delegatov v TOK-u in delovne skupnosti skupnih služb ter na seji delavskega sveta delovne organizacije so bili vsi navedeni akti sprejeti ob upoštevanju pripomb in predlogov podanih v razpravi.
Vsi ti Samoupravni splošni akti so predmet odločanja na referendumu v vseh temeljnih organizacijah in TOK ter delovni skupnosti skupnih služb (slednja ne odloča o SaS o združitvi v enovito delovno organizacijo).
2.	Na katere določbe o samoupravnih aktih so se nanašale in bile posredovane pripombe?
Komisija ugotavlja, da je bila javna razprava temeljita v vseh temeljnih organizacijah, TOK in delovni skupnosti skupnih služb. Bilo je danih tudi precej pismenih pripomb in predlogov.
Po posameznih področjih so se pripombe nanašale na:
a)	Sestavo delavskega sveta in število delegatov iz posameznih proizvodnih enot; zlasti so bile pripombe na to, da imajo nekatere enote preveč delegatov, druge premalo.
Komisija je ponovno preučila sestavo in število delegatov po posameznih enotah in predlagala drugačno porazdelitev delegatskih mest po enotah tako,
da ima vsaka enota najmanj dva, razen enota Stari starši in da bomo volili tudi enako število namestnikov delegatov v delavski svet delovne organizacije. To je bilo tudi sprejeto na delavskih svetih; na seji delavskega sveta delovne organizacije pa je dodatno bil sprejet predlog razširitve števila delegatov v delavskem svetu delovne organizacije od sedanjih 29 na 31 delegatov in njihovih namestnikov.
b)	Pripombe na število izvršilnih organov delavskega sveta in sicer, zakaj bi ne združevali nalog in tako zmanjšali število izvršilnih organov, hkrati pa tudi nekateri z novo organizacijo izgubljajo pomen in namen.
Komisija je upoštevala predloge razprave in predlagala, da ukinemo
—	kreditni odbor (posebne) finančne službe,
—	odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard,
in sicer: kreditni odbor odpade, ker v novi organizaciji ni posebne finančne službe, ki je urejala finančne posle v zvezi z dohodkovnimi odnosi in združevanjem ter plasmajem sredstev; pristojnosti sedanjega odbora za stanovanjske zadeve in družbeni standard se porazdeli tako, da vso problematiko v zvezi s pripravo rešitev s področja stanovanjskih razmer in letovanja prenesemo na odbor za kadre, odločanje o finančnih rešitvah pa na gospodarski odbor.
c)	Pripombe na sestavo kolegijskega poslovodnega odbora so bile dvojne: na poimenovanje in na število.
Komisija je opravilo vrsto predhodnih konsultacij, zlasti pa skušala upoštevati in objektivizirati mnenja ter argumente.
Pri tem je izhajala iz izkušenj dela sedanjega kolegijskega poslovodnega organa.
Kar zadeva predlog, da se črta kolegijski, ker že sam izraz poslovodni ponazarja kolektivnost dela, je komisija upoštevala in predlagala poimenovanje: poslovodni odbor.
Glede na število članov je komisija menila, da je Perutnina vendarle dokaj velik in zahteven proizvodno-ekonomsko-organizacijsko poslovni sistem, ki zahteva koncentracijo strokovnega znanja in hkrati porazdelitev dela in odgovornosti znotraj poslovodnega odbora za posamezna področja kot so: proizvodnja, ekonomika, komerciala, kadri in organizacija ter samoupravno in družbenopolitično delo.
Kadri,
organizacija in samoupravljanje
Nekaj vprašanj je bilo postavljenih na področju kadrov in organizacije. Komisija je tem vprašanjem namenila posebno pozornost, posebej je analizirala to področje z vidika celovitega funkcioniranja enovite delovne organizacije na samoupravnem, kadrovskem in organizacijskem področju.
Samoupravljanje smo opredeljevali v vseh razpravah. Zahtevali smo njegovo izboljšanje zlasti pa še
kakovost, kar pomeni dejansko odločanje o tistih vprašanjih, na katere lahko v sedanjem sistemu vplivamo, to pa pomeni tudi določeno racionalnost samoupravljanja. Zato bomo morali posvečati večjo skrb za vsebinsko, organizacijsko pa tudi metodološko delo samoupravnih organov oziroma samoupravljanja sploh. Da bi dosegli kvalitetnejše delo samoupravnih organov pa smo dolžni obogatiti delo zlasti znotraj družbenopolitičnih organizacij: v sindikatu, ZKS in ZSMS.
Drugo področje je kadrovsko, pri čemer gre za izredno širok splet strokovnih, organizacijskih, usklajevalnih, povezovalnih del in nalog. Gre na splošno rečeno za delo z ljudmi, gre za dela za ljudi, gre za vprašanja pripravljanja, izobraževanja, sprejemanja, usposabljanja, izbora, razporejanja, napredovanja, stimuliranja, motiviranosti, selekcije kadrov, zlasti tistih, ki nosijo in bodo morali nositi vso težo izvajanja nalog, vezanih na proizvodne, poslovne in razvojne cilje delovne organizacije.
Tretje področje je organiziranost podjetja. V prihodnje je nujno več narediti ne le na makro organizaciji ampak zlasti na mikro organiziranosti naše hiše.
Komisija se je opredelila in meni, da je odgovornost tega področja tako velika, da je mesto v sistemu vodenja podjetja na ravni poslovodnega odbora delovne organizacije.
d)	Pripombe na vodilne delavce in splošne pripombe, da imamo preveč direktorjev, so bile tudi izrečene v javni razpravi.
Stroka in razvoj
Komisija je pozorno spremljala tovrstne pripombe, saj se je zavedala teže pomembnosti pripomb, kajti skozi te pripombe se kaže med drugim tudi skrb za racionalnost takoimenovane režije, poleg tega pa tudi na nekatere izrecno skrajne pripombe, češ da ne potrebujemo strokovnih delavcev, kar zahteva še ~ posebno pozornost.
V odgovor je potrebno vendarle na splošno opozoriti in spomniti, da Perutnina Ptuj zelo verjetno ne bi dosegla takega razvoja kot ga je, če ne bi imela kadrov, strokovnjakov in drugih prizadevnih in marljivih delavcev, ki so poznali stroko in delo ter poznali svetovne trende perutninske proizvodnje. Prav po strokovnih kadrih je Perutnina bila pred desetletji in skozi razvoj znana in tudi vzor. Pa še eno značilnost moramo povedati — Perutnina se ni in se ne bo zapirala pred prihodom strokovnih kadrov.
Nadaljnji razvoj Perutnine, kakršnega smo si postavili, zahteva razumevanje in pripravljenost za še večji strokovni pristop in tudi zagotavljanje ustrezne klime in pogojev za strokovno delo. Le tako bo zagotovljen napredek!
Iz tega izhaja, da morajo biti določeni strokovni nivoji vodenja v podjetju. Ti pa so: skupinovodje (ne glede na poimenovanje), vodji (direktorji) proizvodnih enot in sektorjev ter poslovodni odbor.
Torej, navedene ravni vodenja so sistemsko nujne ne glede na poimenovanje ali vodje ali direktorji, z istimi osebnimi dohodki, torej ne večjim številom točk kot jih imajo sedaj, oziroma so ocenjena taka dela. Pa še nekaj: ti strokovni kadri ne morejo biti obravnavani kot režija — administracija, ampak sestavni del strokovnega vodenja proizvodnega procesa.
Kooperanti imajo svoje mesto v odločanju________________________________
e)	Pri kooperantih je bilo nekaj pripomb na samoupravo, ki da ne bo tako neposredna kot doslej.
Menimo, da je skrb za možnosti obravnavanja vprašanja kooperacijske proizvodnje upravičena, zato je komisija ponovno preučila samoupravne tokove (možnost vplivanja, odločanja) kooperantov, zlasti skozi predvideno obliko in poti — od kooperantskih skupin po proizvodnih okoliših, delegatov — kooperantov v delavskem svetu delovne organizacije, njegovem izvršilnem organu — odboru sklada rizika in nenazadnje tudi na zborih kooperantov. Vsekozi so podane možnosti, da se specifična vprašanja kooperacijske vzreje in odnosov, ki iz njih izhajajo, lahko obravnavajo in tudi uspešno rešujejo. Zato se je komisija odločila predlagati Komisijo za kooperacijske odnose, sestavljeno iz neposredno izvoljenih delegatov — kooperantov in posebne delegacije delavskega sveta delovne organizacije. Pristojnost te komisije bo obravnava vprašanj, ki izhajajo iz kooperacijske pogodbe, komisija pa nastopa tudi v vlogi »disciplinske komisije«, če bi bilo to seveda potrebno.
f)	V komisiji smo prav tako obravnavali vse druge pripombe in predloge, za katere lahko rečemo, da niso bili take narave, da bi bistveno vsebinsko posegali v predlagane rešitve.
V komisiji smo upoštevali tudi vse druge predloge in pripombe, ki so se nanašale na izboljšanje teksta.
Vse to smo predložili delavskim svetom temeljnih organizacij, zboru delegatov v TOK in delovne organizacije v pismeni obliki kot predloge za dopolnitev aktov. O tem je bila obravnava na delavskih svetih in zborih delavcev ter kooperantov.
Na sklepni del predlogov, zbranih iz javne razprave, samoupravni organi oziroma zbori delavcev in kooperantov niso imeli pripomb.
Predsednik komisije: Ivan Zupanič
NA 4. IN 5. STRANI OBJAVUAMO GRAFIČNA PRIKAZA ORGANIZIRANOSTI ENOVITE DELOVNE ORGANIZACIJE PERUTNINA PTUJ IN NJENO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST
ENOVITA DELOVNA ORGANIZACIJA
cc
O
m
o
O
ž
o
o
>
o
—I
C/3
o
o.
isnoao iNaoAzioud
2<«
<< m
ai ca rr
C/D CC
CC UJ D_
slovenske m	laborator.
SAMOUPRAVNI ORGANI
dd oa sa 3rnN3iMi
ONCDHSOdSN IINVa3dOO» NI IOAV33a OmOA
W LU
O UJ
St; LU
UJ N
-j a
N N
CC UJ
TOVARNA PE STARI	pF oTar«5i	pe	pe PERUTN.	PE	PE	PE	PE PTUJSKA PE STROK.
KRMIL	STARŠI	OIMn£>l BROJLERJI KLAVNICA PREDELAVA	PROMET	SERVIS	TISKARNA	SLUŽBE
Kandidatna lista novih članov samoupr. organov
DELAVSKI SVET ENOVITE DELOVNE ORGANIZACIJE		
Člani	Namestniki	Proizvodna enota
1. KOROŠEC Miran	1. BEZJAK Franc	Tovarna krmil
2. BRAČIČ Jože	2. ŽNIDER Jože	Tovarna krmil
3. VISENJAK Slavko	3. ČUŠ Jakob	Stari starši
4. MEDVED Anton	4. PETEK Janko	Starši
5. ZEMLJIČ Mihael	5. MILIČ Darja	Starši
6. BRGLEZ Karl	6. ERBUS Zvonko	Brojlerji
7. GOLOB Janez	7. PLEČKO Alojz	Brojlerji
8. KOROŠEC Mira	8. STRMČNIK Ida	Brojlerji
9. DRUZOVIČ Janez	9. KOVAČ Milan	Brojlerji
10. VESENJAK Slavko	10. TKALEC Andrej	Brojlerji
11. CIMERMAN Milivoju. RIBIČ Marta		Brojlerji
12. GALIČ Igor	12. ŠILAK Katica	Klavnica
13. DEBELJAK Marija	13. NOVAK Boris	Klavnica
14. LAH Kondrad	14. ROGINA Franc	Klavnica
15. PLOHL Dušan	15. PETEK Boris	Klavnica
16. VAUPOTIČ Danica	16. KOKOT Silva	Klavnica
17. REBERNAK Viktor	17. KUMER Ivan	Predelava
18. SITAR Srečko	18. KOLARIČ Jožica	Predelava
19. KUKOVEC Vlado	19. DIMIČ Nada	Predelava
20. ČUŠ Franc	20. SAGADIN Franc	Promet
21. PETEK Edi	21. MERC Janko	Promet
22. KODRIČ Branko	22. KOSAR Anton	Servis
23. ROŠKAR Branko	23. BEDENIK Janko	Servis
24. CIGLAR Ivan	24. LEPEJ Stanko	Tiskarna
25. KLEMENČIČ Jože	25. KRAJNC Danilo	Tiskarna
26. STOPINŠEK Anica	26. BER Franci	Strokovne službe
27. MARINKOVIČ Živorad 27. ŽLENDER Boris		Strokovne službe
28. STRELEC Vlado	28. KENDA Edi	Strokovne službe
29. ZUBOVIČ Sveto	29. TOVORNIK Alojz	Strokovne službe
30. PELCL Boris	30. GAJSER Alojz	Strokovne službe
31. ILOVŠEK Jože	31. SOK Drago	Strokovne službe
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE ENOVITE DO		
Člani	Proizvodna enota	
1. HORVAT Slavko	Tovarna krmil	
2. PLOHL Zdenka	Stari starši	
3. AUER Alojz	Starši	
4. DOMITER Anton	Brojlerji	
5. KRAJNC Feliks	Klavnica	
6. LAH Franc II.	Predelava	
7. HENTAK Ivan	Promet	
8. CIGULA Janez	Servis	
9. VILČNIK Bojan	Tiskarna	
10. ŠUMAN Marija	Strokovne službe	
DISCIPLINSKA KOMISIJA ENOVITE DO		
Člani	Namestniki	Proizvodna enota
1. EMERŠIČ Stanko	1. GAVEZ Ivan	Tovarna krmil
2. HORVAT Marija	2. VIDOVIČ Marija	Stari starši
3. ČELAN Franjo	3. IRGL Vlasta	Starši
4. ŠERUGA Janez	4. INTIHAR Jožica	Brojlerji
5. KOROŠEC Marija	5. VINDIŠ Kristina	Klavnica
6. LETONJA Iztok	6. TOPOLOVEC MartinPredelava	
7. KRAJNČIČ Janez	7. PETEK Jože	Promet
8. TEMENT Branko	8. DOMANJKO Franc	Servis
9. ŠIROVNIK Vinko	9. PRELOG Boris	Tiskarna
10. TURNŠEK Franc, ml	.10. MEGLIČ Mojca	Strokovne službe
DELEGACIJA ZA SIS
Člani		Proizvodna enota
1.	HORVAT Ivan	Tovarna krmil
2.	GOJKOŠEK Janko	Tovarna krmil
3.	ZAGORŠEK Vlado	Stari starši
4.	ZUPANIČ Marjan	Stari starši
5.	MALINGER Silva	Starši
6.	BABUSEK Marija	Starši
7.	GAŠLJEVIČ Bojana	Brojlerji
8.	OSTROŠKO Boža	Brojlerji
9.	KOLARIČ Franc	Klavnica
10.	CENTA Ciril	Klavnica
11.	BEZJAK Franc	Predelava
12.	ZAMUDA Zvonko	Predelava
13.	ŠERUGA Vlado	Promet
14.	KAM PL Štefan	Promet
15.	MIKŠA Martin	Servis
16.	ŠIROVNIK Rozika	Servis
17.	BRGLEZ Stanko	Tiskarna
18.	ARNUŠ Zdenka	Tiskarna
19.	JEZA Vlasta	Strokovne službe
20.	BOMBEK Marjana	Strokovne službe
DELEGACIJA ZA ZZD
Člani		Proizvodna enota
1.	PIŠEK Anton	Tovarna krmil
2.	ŠERUGA Marjan	Tovarna krmil
3.	HOJNIK Zlatko	Stari starši
4.	VIRAJ Slavica	Stari starši
5.	BERANIČ Frančka	Starši
6.	JEZA Anica	Starši
7.	TKALEC Andrej	Brojlerji
8.	SATLER Anica	Brojlerji
9.	ZAGORŠEK Franc	Klavnica
10.	KENDA Tanja	Klavnica
11.	CARTL Franc	Predelava
12.	TERGLAVČNIK Rudi Predelava	
13.	RAKUŠ Alojz	Promet
14.	KOKOL Franc	Promet
15.	DREVENŠEK MarjanServis	
16.	GAJZER Jože	Servis
17.	ŠTEGAR Edvard	Tiskarna
18.	KOČEVAR Samo	Tiskarna
19.	MLAKAR Martin	Strokovne službe
20.	SUBOTIČ Erna	Strokovne službe
KOMISIJA ZA KOOPERACIJSKE ODNOSE
1.	ŽAMPA Franc, Levajnci
2.	KOLAR Stanko, Žetale
3.	HORVAT Friderik, Zabovci
4.	GOJKOVIČ Adolf, Starošinci
5.	BREZNIK Erna, Zgornja Ložnica
6.	PEVEC Jurij, Slatina
7.	LEVART Ivan, Draža vas
NA REFERENDUMU BOMO GLASOVALI
ZA NASLEDNJE SAMOUPRAVNE AKTE
1.	Samoupravni sporazum o združitvi v enovite delovno organizacijo PERUTNINA Ptuj
2.	Statut enovite delovne organizacije PERUTNINA Ptuj
3.	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev in kooperantov enovite delovne organizacije PERUTNINA Ptuj