Važno ara vse vollvne upravičence t
Nepravilno zapisana in popačena so zlasti slovenska imena - Dolžnost vsakega votivnega upravičenca je, da se osebno prepriča o točnosti vpisa v volivnem imeniku
Poudarili smo že, da je vsak volivci upravičenec dolžan prepričati se, ali je vpisan — in sicer pravilno, vpisan — v volivni imenik.
Danes obveščamo vse volivce, da smo pri volivnem uradu v Trstu prejeli informacije, po katerih za reklamacije proti opustitvi vpisa v volivni imenik ni potrebno vlagati nikakršnih dokumentov, ker je to dolžan urediti volivni urad sam po svoji službeni dolžnosti.
PRITOŽBE PROTI OPUSTITVI VPISA V VOLIVNI IMENIK SE VLAGAJO NEPOSREDNO PRI VOLIVNI KOMISIJI, KI IMA SVOJ SEDEŽ V SODNI PALAČI
V UL. CORONEO SOBA 264 ALI PA V UL. DIAZ ST. 23, III.,
KJER IMA SVOJ SEDEŽ TRŽAŠKI VOLIVNI URAD.
Kakor pri pregledovanju v ponedeljek in torek, tako se je tudi včeraj, v sredo, moglo ugotoviti, da je sestava volivnih imenikov precej površna in pomanjkljiva.
V volivne imenike niso vpisani premnogi stari tržaški prebivalci zlasti slovenske narodnosti.
V mnogih primerih smo ugotovili tudi pomanjkljivosti pri osebnih podatkih, zlasti pa so slovenski priimki v mnogih primerih popačeni.
Zato je potrebno in nujno, da se posamezni volivni upravičenci sami osebno ali pa po svojih zaupnikih prepričajo, ali so vpisani in ali so njihovi osebni podatki točno vneseni v volivni imenik. Ta okolnost je zelo
Poštnina plačana v gotovini Spedizionc in abbon. postale
TRST četrtek 20. januarja 1949
važna, ker se bo v primeru volitev moral vsak volivec pred votivno komisijo legitimirati in če podatki na dokumentu, s katerim se bo legitimiral, ne bodo popolnoma v skladu s tistimi v voliv-nem imeniku, mu bo volivna komisija lahko odrekla pravico do glasovanja,
Zato je nujno potrebno, da se vsak posamezen volivec o vsem, kar smo zgoraj omenili, prepriča in si na ta način zagotovi ne samo volivno pravico sploh, tem? več tudi pravico glasovanja.
Tudi tretji dan objave volivnih imenikov je bilo zanimanje tržaških volivcev za volivne imenike zelo veliko, tako da so prišli na vrsto šele po dolgotrajnem čakanju. To je ponovni dokaz, da je rok desetih dni prekratek in število uradov premajhno. ZATO PONOVNO ZAHTEVAMO PO. DALJŠANJE ROKA IN POVEČANJE ŠTEVILA URADOV.
Ponovno ugotavljamo, da občinske uprave občin Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje še do sedaj niso objavile v časopisju kraja in časa za vpogled v volivne imenike njihovih občin. Upamo, da bodo to nemudoma storile.
VOLIVNI ODBOR SLOVANSKO - ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE naproša vse tiste volivne upravičence, ki so opazili kateri koli nedostatek pri osebnih podatkih v volivnih imenikih, da o tem obvestijo volivni odbor ,ki ima svoj sedež v ul. Ruggero Manna št. 29.
Govor tovariša Kardelja na II. kongresu KP Srbije
vsled tega, ker so se razni italijanski listi in tudi 'odločilni či-nitelji v nekdanjem osrednjem, uradu za nove pokrajine in pozneje tudi drugi ponovno bahali, da je, skrb za poitalijančenje naših krajevnih imen poverjena samim veščakom, med katerimi da se nahaja tudi več vseučiliških profesorjev... Znanstvo so postavili pri svojem opravilu na glavo, kar so sicer tudi sami priznali s tem, da »o pri nekaterih spakedrankah dali razumeti, da se jim vendar zdijo preneumne. Naj navedemo le par primerov, da se bo videlo, kako so gospodje pri svojem delu postopali in kolika je bila njihova znanstvena neumnost: SAN DORLIGO DEL-LA VALLE - DOLINA, RUPIN GRANDE - REPEN, SAN GIA-COMO IN COLLE - STIJAK, AURISINA- - NABREŽINA, AU-REMIO Dl SOPRA - GORNJE VREME, CAVE AUREMIANE i BRITOF, LONGO - LOGJE itd.
Na tak nezaslišan način je bil skovan novi seznam uradnih krajevnih imen. Naše ljudstvo bo seznam vzelo za to, kar je, namreč za 0°H poskus zasmehovanja naše narodnosti po nepotrebnem in skoz nepraktičnem pačenju naših starodavnih krajevnih imen. Je to nova krivica in novo nasilje nad nami!
Kdor te ne imenuje s tvojim pravim imenom, kdor ti mesto tvojega običajnega imena daje druga popolnoma izmišljena ime. na, ta te zaničuje in zmerja. To se je zgodilo sedaj Z našimi starodavnimi in lepimi krajevnimi imeni. Vlada nas Z novimi imeni naših mest, vasi in trgov potemtakem le zmerja in njen seznam ni nič drugega nego seznam psovk vrženih P obraz našemu ljudstvu.«
«Primorski dnevnik» je na tiskovni konferenci novinarjev pri ZV.U. vprašal predstavnike vojaške uprave cone A, zakaj tega zmerjanja in teh psovk italijanske fašistične vlade, ki traja že od 1923. leta, še do danes ni ukinila, ko je vendar omenjeni odlok izraziti primer fašistične zakonodaje in bi moral biti zato že davno ukinjen.
VU nam je odgovorila, da po njenem mnenju, «bi bilo treba tozadevne odločitve prepustiti stalni upravi, ki jo bo nasledila«. Mnenje VU je torej, da moramo Slovenci v coni A še dalje prenašati zmerjanja in psovke fašistične vlade, hi je že zdavnaj ni več.
Ne bomo posebej poudarjali ekongenialnost« avstro-ogrsko-ita-lijansko-anglo-amefiških imperialistov v razdobju zadnjih 92 let, ker je ta «kongenialnost« no dlani.
Cankar bi dejal: Ta burka traja že nad tisoč let.
Kljub temu pa je slovenski živelj še vedno tu in je dokazal, da mu je psovk in zmerjanja dovolj. Zato zahteva, da se z njimi preneha.
Enkrat za vselej!
Plan za leto 1949 je velik, vendar pa je realen in popolnoma ustreza našim silam je poudaril tov. Kardelj
Tov. Rankovič o stališču KPJ glede federacije Južnih Slovanov
V svojem pozdravnem govoru na I nem tudi zagotovitev našega pet- pa je vprašanje o tem, kakšni no-drugem kongresu KP Srbije je I letnega plana. V tem letu bomo iz- rajo biti odnosi med socialiptični-vladni podpredsednik Edvard Kar- vršili najvažnejše delo glede ustva. mi državami. Tovariš Tito je o tem delj v imenu CK KPJ med drugim ritve težke industrije kot baze naše prepričljivo govoril in jaz tega ne govoril o dosedanjih pomembnih socialistične zgraditve in premagali bom ponavljal, rezultatih in o uspehih partije. Do- bomo največje težave na poti naše	Elan za leto 1949. je velik, ven-
seženi rezultati govorijo tudi, da industrializacije.	dar je realen in popolnoma ustreza
je zmagovita revolucija enotnost Medtem ko dosegamo v naši dr- našim silam. Dani so vsi subjek-partije še bolj utrdila. Ta enotnost žavj vedno nove uspehe pri socia- tivni in objektivni pogoji, da ga ne počiva na globoki zavesti partizan- listični graditvi, s čimer izvršuje- samo uresničimo, ampak tudi pre-skega kadra in drugih članov, da mo hkrati dosledno in neomajno sežemo.
partija ni dobila zmage na krožni, svoj intemacionalistični dolg do	Srbski komunisti, pod njihovim
ku, ampak da jo je izvojevala v sil napredka in socializma na sve- vodstvom pa vse srbsko delovno borbi, na čelu delavskega razreda tu, pa ostaja nesporno dejstvo, da ljudstvo, so pokazali zgodovinski in vseh delovnih množic. To zma- se klevetniška kampanja proti naši zgled, kako se je treba boriti proti go je izvojevala, ker je imela pra. državi, ki so jo razglasili kot do- svoji lastni zatiralni hegemonistič-vilno linijo v borbi in ker se je zdevno borbo proti «nacionalizmu» ni buržaoziji v nacionalnem vpra-pot, po kateri je partijo vodil to- v politiki naše partije, dejansko šanju in kako je treba preraago-variš Tito, na vseh stopnjah poka- bori proti zgraditvi socializma v vati v glavah ljudi šovinistične ter zala za pravilno.	naši državi.	nacionalistične ostanke.
Sedaj stopamo v tretje, lahko bi Naša zmaga v borbi za plan leta Dobro bi bilo, da bi ta primer rekel — odločilno leto naše petlet. 1949. bo dokončno snela s te kam. bolje proučili tisti bolgarski vodike. Zakaj odločilno leto naše pet- panje vse, kar je lažno, vse, kar telji, ki se danes na vse pretege letke?	prikriva njeno pravo bistvo, jasno trudijo, da bi oživeli komaj pro-
Eredvsem zato, ker je uresniči- pa se bo pokazalo vse tisto, kar je« padle velikobolgarske šovinistične tev letošnjega plana hkrati v glav- vsej tej kampanji bistveno. To I iluzije bolgarske buržoazije, — ta
Čistokrvni šovinizem pa razglašajo za internacionalizem.
Na včerajšnji seji je podal politični referat tajnik KE Srbije Pe-tar Stambolič.
Danes je govoril na kongresu KP Srbije Aleksander Rankovič, ki je med drugim dejal:
«Tovariši in tovarišice, na koncu še nekaj besed o samem vprašanju federacije Južnih Slovanov, Prvikrat smo. postavili to vprašanje ob začetku 1945. Ponudili smo bolgarskim voditeljem zedinjenje na podlagi tega, da bi bila Bolgarija ena izmed republik nove države Južnih Slovanov. V. Sofiji so smatrali, da je glede na posebne državne tradicije Bolgarije treba to bodočo federacijo urediti tako, da bi bila na eni strani Jugoslavija kot celota a na drugi Bolgarija. Zadeva je šla na diskusijo v Moskvo. V začetku je bil tov. Stalin naklonjen bolgarskemu stališču. Toda ko mu je bil razložen argument, da na pr. tudi Srbija in Crna gora imata posebne državne tradicije nič manjše od bolgarskih, a v novi državi ne dobijo posebnega položaja, se je on strinjal z našim stališčem. (Dolgotrajen aplavz). Vprašanje federacije je moralo biti tedaj odloženo zaradi mednarodnih razlogov, ker so se temu uprli Anglo-američani, a Bolgarija še ni bila formalno suverena država, niti ni podpisala mirovne pogodbe. Vprašanje federacije je bilo ponovno postavljeno na Bledu, kjer se je sklenilo, da se v bodoče podvza-mejo vsi ukrepi, ki bi vodili k temu. Medtem pa se je v zvezi s pripravljeno kampanjo proti Jugoslaviji in njenemu vodstvu povsem nepričakovano začelo postavljati vprašanje federacije nenadoma kot neodložljivo.
Toda kako se more iti v federacijo, ko se je bolgarski CK pridružil od samega začetka gorosta-snim in klevetniškim obtožbam proti naši partiji in naši državi, ne da bi poskušal ugotoviti, kaj je točnega.
Očitno je. da je v takem ozračju in v takšni situaciji postavljanje vprašanja federacije na vrat na nos imelo za cilj ne zbližanje Južnih Slovanov, temveč razbijanje nove Jugoslavije in povzročanje razdora mednje.
Kajti kakšna bi bila ta federacija, v kateri bi CK Bolgarije zahteval odstavitev sedanjega CK Jugoslavije in sedanje jugoslovanske vlade. Mislim, tovariši in tovarišice, da je iz vsega tega jasno naše stališče glede federacije Južnih Slovanov.
Naša partija je bila in ostaja na stališču borbe za zedinjenje južnih Slovanov. To zedinjenje se mora u-resničiti na temelju njihove enakopravnosti, iskrenega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja (dolgotrajen aplavz). Takšno zedinjen je izhaja iz principa marksistično-le-ninističnega reševanja nacionalnega vprašanja. Mi smo se teh načel dosledno držali tudi pri reševanju nacionalnih vprašanj v Jugoslaviji. Držali se jih bomo tudi v odnosu do drugih narodov. (Konec govora tovariša itankoviča je bil sprejet s ploskanjem, odobravanjem in z vzkliki.
Cangkajšek beži v Kanton
KLJUB POIZKUSOM RAZBIJAČEV
Svetovna sindikalna zveza še vedno deluje
Velika naklada
Leninovih in Stalinovih del
BEOGRAD. —■ T? dni je prispel iz Zedinjenih držav Amerike v Beograd svetovnoznani ameriški pisatelj slovenski rojak Louis Adamič. Na postaji y Beogradu so ga sprejeli predstavniki zvezne vlade FLRJ.
Louis Adamič bo v kratkem obiskal tudi Ljubljano ter svoj rojstni kraj Grosuplje y Sloveniji.
Nadaljujejo se pogajanja med Italijo in Jugoslavijo
RIM, 19. — Ansa poroča, da se jugoslovansko-italij anska poga jan ja za ureditev odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo redno nadaljujejo.
je začelo izhajati leta 1948. Pri tem «Delu» najdemo zopet tov. Regenta Ivana, prvega ustanovitelja slovenskega «Dela» v Trstu! «Delo» u različnih izdajah in obdobjih zajema ves revolucionarni razvoj slovenskega proletariata ter vso borbo slovenskega delovnega ljudstva v zadnjih 29 letih. Kakor je «Delo» v preteklosti kazalo pot slovenskemu proletariatu ter delovnemu ljudstvu na splošno pot zmage nad fašističnih tlačitelji ter domačimi izdajalci, kaže dar.es slovenskemu delovnemu ljudstvu pot, ki vodi v socializem !
Danes, ko skušajo vidalijevci potvoriti vso našo revolucionarno borbo, je prav, da se ozremo nazaj, da pogledamo, kdo so bili tisti, ki so se zbirali okoli «Delan v najtežjih dnevih in vodili delovno ljudstvo k slavni zmagi. Med posameznimi razdobji, ki smo jih omenjali, obstoji živa, revolucionarna povezava. Mar to lahko trdimo tudi za «Delo« pod Kodričevim uredništvom? Ali je to «Delo» na liniji skupne borbe proti skupnemu sovražniku? Ne! Kodričevo «Delo« je že takoj ob svojem rojstvu padlo tako nizko, da je popolnoma pozabilo, kdo so bili v dobi 29 let tvorci in no-sitelji ((Delan, kajti imenuje jih enostavno izdajalce! Kodrič in nekateri drugi Vidalijevi ljudje sovražijo morda »Delo» in njegove nositelje zaradi tega, ker so vodili dosledno revolucionarno borbo in morda današnje «Delo» v LRS, ker kaže ljudstvu pot, ki vodi v socializem. Vidalijevci pa si nadevajo plašč ((Delan tudi zaradi tega, da bi pred ljudstvom prikrili svoje likvidatorstvo. Resnica pride prej ali slej na dan !l
Ne skrunite
Prešernovega spomina!
V siiojem razuijaskem betu se »zaščitniki* slov enak e kulture in njihovi prijatelji ne ustavijo niti pred ngjvečjimi svetinjami slovenske kulture. To to pokazali že ob tridesetletnici Cankarjeve Smrti, ko so onemogočili proslave, ki bi bile dostojne tega velikana naše kulture. V nadomestilo teh, so priprgvili oni svoje, za one maloštevilne svoje pristaši, Ki Čutijo potrebo po slovenske m kulturnem izživljanju. Ponekod so imeli take predavatelje, ki *o znali o Cankarju povedati bore malo, pa so zato uporabili tudi to priliko za svojo pesem o izdajalcih in trockistih, ki jo znajt) že na pamet kot lajna. Pri skromni »proslgvi* V Pristaniškem domu pa je stala na vratih kot Cerberus szaščitnica* slovenske kulture in gledala, kako vstopajo osamo nasip, Iger za «*a-šfS je Cankarjeva proslava — vsi ostali so itak izdajalci.
Kaže, da bodo poskušali prav tako skruniti spomin Prešerna ob proslavi njegove stoletnice, fin primer je že tu:
Kol)Vruki pevski zbor se je odpravljal p nedeljo 23. (. m. na tgrnejo po Sloreifiji. fo seveda «Zafdd«ikom» slovenske kulture ni prav. Zato se je pojavil v Bo? IjVUCU na stenskem časopisu čla-npk pisan v italijanščini, v katerem ..iladina iz Zavel j napoveduje, da bo priredila v nedeljo 2J. t. m. Prešernovo proslavo, da pa bo boljuuska mladina, namesto da bi sodelovala pri tej proslavi, odšla v Jugoslavijo. Pa je namera čisto navadna provokacija, za katero so uporabili spomin na velikega Prešerna, lahko uvidi najbolj naiven človek. Ugotoviti pa moramo še naslednja dejstva•
J. Boljunčam imajo že dolgo let svoje ustno prosvetno društvo, ki nosi prav Prešernovo ime. To društvo je dovolj sposobno, da lahko samo organizira, kar tudi namerava, proslavo našega pesni, kg — velikana, katerega ime rnjfi. Mladina it Zavel) se gotovo m poprej sporazumela z odborom in članstvom P. P. F. Prešeren v Boljuneu in je to, milo rečeno, neprimerna vsiljivost.
2.	Zelo bi nas veselilo, (e bi to zanimanja saveljske mladine za Prešerna izviralo iz kulturnih nagibov. Zal pa moramo ugotoviti, da se doslej ioveljska mladina ni zanimala za slovensko kulturo, in kakor »mo izvedeli, je bil na proslavi v Boljuneu nameravan govor o Prešernu v — italijanščini, ker oni, ki bi moral govoriti, ne zna dobro slovenski. Vendar bomo z zadovoljstvom izpremenili naše mnenje, da je tavel.iska Prešernova proslava v Boljuneu le sad razbijaškib nagibov, če bo saveljska mladina priredila dostojno proslavo Prešerna doma v svojem kraju in če bo ta proslava le začetek nadaljnjega kulturnega udejstvovanja taniošnjih Slovencev. Zv o, tu naj odbor za zaščito slotienske kulture zastavi svoje delo. Namesto da uničuje že dobro delujoča društva, naj ustanovi prosvetno društvo v Zavijati in naj tamošnjo mladino pouči, da nam je Prešeren vendarle toliko, da ga ne bomo vlekli v blato vsakdanjih političnih prepirov. So ljudje, ki bodo v zgor. njih vrsticah iskali z mikroskopom tudi šovinizem in nacionalizem. Ce odklanjamo, da bi se v slovenskem Boljuneu na stenskem Časopisu delala reklama za »proslavo* slovenskega pesnika v italijanščini, potem bo bližji šovinizem oni, ki bi ga nam hotel očitati. Resnično bratstvo bi se moralo manifestirati kako drugače. Na pr., da bi Centro dl cultura popolare priredil v italijanščini za Italijane predavanje o Prešernu. Četudi je Centro (verjetno Ferlan za njega) zagrešil netaktnost, da se rtirektivno vtika v slovenske kulturne probleme, ker je storil z izjavo solidarnosti z odborom «zaščitnikov», smo prepričani, da bt SHPZ Centru pomagala oskrbeti predavanje, kakor tudi prevode Prešernovih pesmi v Italijanščini Izrabljanje Prešernove proslave za politično raz-raiunavanje je podla in nekulturno skrunitev Prešerna in slovenske kulture »ploh.
T R Ž A Š K I DNEVNI K
V SOBOTO STAVKA V CKDA
Z NEDEUSKE6A 0BČNE6A ZBORA ŠOLSKEGA SINDIKATA
Slovenski učitelji in profesorji
obsodili postopanje Destradija in prof. Ferlana
Enotni sindikati se niso dovolj potrudili, da bi poskrbeli za podatke, ki bi se jih lahko posluževali v obrambo slovenskega šolstva in učiteljstva
V nedeljo zjutraj je bil na sedežu ES občnj zbor Enotnih sindikatov prosvetne stroke, na katerem je podal dosedanji predsednik šolskega sindikata kratko poročilo o delu v preteklem letu. V svojem poročilu je na kratko opisal delovanje odbora tega sindikata ter je med drugim tudi poudaril, da se je v zad-njem času splošno stališče šolskih oblasti do tukajšnjega učiteljstva znatno poslabšalo, kar je najbolj razv.il-no iz izjave polkovnika Marshalla, ki je rekel, da ne sprejme več zastopnikov naših slovenskih in italijanskih učiteljev.
Ob koncu svojega poročila jc predsednik poudaril, da bodo laltko učitelji in profesor ji močnr jn ne-Pifen agljivi le tedaj, ako bodo zdrn ženi. Ce pa ue bodo iskali in uresničili povezanosti, bo ves trud in vsa borba zaman. Pristavil je: sCt Enotnj sindikati sprejemajo, kot tu di sprejetnajo vsakega delavca, katerega koli ideološke^, političnega ali verskega prepričanja, kale:e koji narodnosti in katerega koli državljanstva, je v tem »e izraženo načelo, ki se ga moramo vsi držati ter ga tudi spoštovati. To je načelo, k predvideva, da morajo ostati v Enotnih sindikatih vsi združeni ter se disciplinsko pokoravati načel,<n sindikalne borbe; .v nobenem primeru ne smejo torej vnašati v gladi kalne vrste nič drugega.
Vsakomur je dovoljeno, iia se vpiše v stranko, ki mu najbolj odgovarja, da sledi načelom, ki odgovarjajo njegovi miselnosti, da le ne ruši s svojim delovanjem naše enotnosti, kakor tudi razrednih in med-
narodnih navodil naše sindikalne 1 zve«1.
Ni dvoma, da bo ona stranka, ki bo najbolje vzgojila ter pripravila svoje člane za sindikalno borbo in za zmago demokracije, vršila nad vse važno nalogo in bo dala s tem sindikatu močno oporo; obenem pa ga ne bo skušala izkoristiti, ali pa se ga posluževali, pač pa bo branila njegovo neodvisnost. .Stranka pa, ki bi hotela posluževati se sindikata za svoje posebne namene, bi pripomogla k njegovemu propadu in to moramo mi vsi zabraniti*.
Po končanem poročilu se je vnela zelo živahna diskusija, v katero so posegli vsi navzoči. Najbolj važna v tej diskusiji pa je bila zahteva slovenskih učiteljev za zadoščenje za vse žalitve, ki jih je izrekel De-stradi na zadnjem občnem zboru šolskega sindikata. Na to zahtevo se je kot razjarjeua zver zapodil prof. Ferlan, ki je prevzel vlogo De-slradijevegs zagovornika (najbrže tudi po višjih direktivah). V svojem «zagovpruu, ki je bil vse prej kot tovariški in dostojen, je prot. Ferlan izjavil, da je bil Destradi upravičen tako postopati zaradi nesindi-kalnega Stališča slovenskega učiteljstva. V čem se je opažalo to «ne-sindikalnou postopanje slovenskega učiteljstva, seveda iti pojasnil, ker se je pač držal principa, da je mnogo laže izreči obtožbo, kakor pa jo potem tudi dokazati, in da je zato najbolje držati se samo prvega.
Za njim se je oglasil k besedi eden izmed navzočih slovenskih učiteljev, ki je poudaril pomen zaključnih besed predsednikovega po.
‘IčuHb
MJiSli-SmiHlSfE-miHTi WijOl
Izložbe so polne todt zalodci so prazni
Čeprav dobi tujec, ki pride v rst in si ogleda bnvato založena loibena okna v središču mesta, tis, da imamo pri nas vsega v jzc-ilju, je to videz, ki ne odgovarja ejstvu. Blago je res v trgovinah, »da to blago je tam zato. ker ima i malokdo toliko denarja, da bi ga lahko kupil. Večina ljudj hiti limo izložbenih oken in si ne upa iti pogledat) vanje, da ne bi bila (uinjava prevelika. Niso redki rizori, ko vid-tno sloneti ob pre-olnih izložbenih oknih siromaka, j požira ob pogledu na vse te obrote »line, obenem pa pnklinja »te. ki so krivi za današnji gozdarski položaj.
Sindikalne organizacije vodijo dločno borbo za izboljšanje mezd » mesečnih prejemkov, toda tudi primeru da delodajalci popustijo j nekoliko povišajo skromno pla-», »ledijo temu povišanju plač tu. j ponovna povišanja cen življem sim potrebščinam, kar seveda pri. omore še k poslabšanju že tako *žkjh življenjskih razmer delav jega razreda.
Zato bi bilo nujno potrebno, da I končno ustavi vsakršen porast en ter da »e začne misliti na zni-anje cen predvsem za glavne živ-ienjske potrebščine. Dokler pa bo. o samo izložbe polne in želodci irazni. do takrat bo pač nujno po. rebno nadaljevati z borbo za lz-toljšanje gospodarskega položaja a izboljšanje delovnih jn iivljenj-kih pogojev naših delavcev, za irasničitev vseh zahtev v obrambi nteresov vsega tržaškega delavske-la razreda.
V naše knjižnice dela
našili klasikov
V Sloveniji je knjižni trg neizčrpen, saj se vedno znova in znova tiskajo nove slovenske knjige in je po njih od strani delovnega ljudstva vedno večje povpraševanje. Oržavna knjižna založba v Sloveniji je široko zasnovala izdajo raznih knjižnih zbirk ter je izdala do sedaj že nekaj dobr.h primerov slovenske klasične proze (Jurčič. Kersnik, Tavčar, Cankar itd.j. Pripravljajo pa tudi dolgo vrsto poljudno znanstvenih razprav s področja našs kulturne preteklosti V zadnjih dveh zvezkih, ki sta nedavno tega izšla, so natisnjeni v prvem zvezku Jurčič-Kersnikovi »Rokovnjači*, v drugem pa Tavčarjeva sVtsoika kronika».
V »Rokovnjačih*, ki so izrazu to zgodovinski roman, je avtor porabil motiv, ki je bil svojčas zelo aktualen ne le pri nas, ampak tudi drugod v Evropi. Ze v 14. m 15. stoletju naletimo na rokovnjače v rajnih evropskih državah, od srede 13. stoletja dalje pa so bili tudi značilnost slovenskih pokrajin. Prepričani smo, da bo po tem romanu Z veseljem segla predvsem naša mladina in bo našla v njih marsikakšno zdravo in lepo misel. Jurčič je pisal ta svoj roman v času, ko se je boni s težko boleznijo ter je bil .kljub vsej svoji bolezni te vedno urednik eSlovenskega naroda*. Roman je izhajal kot glavno leposlovno delo v prvem letniku »Ljubljanskega zvona*.
Josip Jurčič pa svojeoa dela ni dokončal in je šele Janko Kersnik dokončal to Jurčičevo veliko delo. Kersnik se je v glav-nem držal Jurčičeve zamisli zgodovinskega romana ter je s tem svojim delom v marsičem izpopolnil našo starejšo književnost.
Kot drugo delo iz naše kulturne preteklosti je izšla v knjižni založbi Tavčarjeva «Visoška kronika».
Tavčar je pisal »Visoško kroniko* v zadnjem obdobju tvojega življenja. Za ta svoj roman je uporabil zgodovinsko gradivo iz zgodovine Škofje Loke in okolice. ter ga je u marsičem celo še izpopolnil Ta svoj roman je postavil pisatelj v dobo med 1631 in 1716. Ozadje zgodbe je švedsko razdobje 30-letne vojne ter plenjenje in ropanje razbojniških tolp po Nemčiji Kot je značilen za vsa Tavčarjeva dela lep in čist jezit:, tako velja to še prav
Težka nesreča telovadca
Včeraj dopoldne je študent Sergij Deinenia. član telovadnega društva «Ginnastica», vadil na drogu v društveni telovadnici. Medtem ko je telovadil je iz nerazumljivih vzrokov tako nesrečno padel, da je z glavo udaril v tla. Okoli stoječi telovadci so takoj pritekli blizu, po-sebno še, ker so videli, da se njihov tovariš ne more niti ganiti z mesta, čeprav je ječal od bolečin.
Zato »o telovadci, ki so bili prisotni, skušali pomagati fantu na noge. Poklicali »o takoj Rdeči križ in avtoainbulanto. Zdravhik Osti, ki Je ponesrečenemu telovadcu nudil prvo pomoč, je ugotovil, da ima fant zlomljeno hrbtenico. Telovadca so >ato z rešilnim avtom prepeljali v glavno bolnišnico.
posebej za «Visoško kroniko*, v kateri je podal vse značilnosti takratne dobe.
Ta pridobitev na knjižnem trgu pomeni za tržaške Slovence veliko pridobitev, ker bodo lahko zopet znova segli po delih slovenskih klasikov, ki so nam vedno novi in blizu tako po vsebini kot po lepoti jezika in načinu pisanja. Naši knjižničarji v prosvetnih društvih se bodo morali v bo. doče bolj zanimati za to, da bodo bralcem preskrbeli vse one knjige, ki dnevno izhajajo na slovenskem knjižnem trgu. Njihova velika naloga pa bo prav v tem, da bodo znali vzbuditi pri članih prosvetnih društev zanimanje za slovensko knjigo ter jim pravilno svetovati po kakšnih delih »ai segajo. Ni namreč vseeno, po kakšnih knjigah segajo bralci, marveč je treba pri tem imeti točen načrt ter poznati duševno obzorje čitateljev. Geslo naših knjižničarjev pa mora biti: «Naše knjižnice je treba obogatiti z deli naših klasikov ter z deli svetovnih naprednih pisateljev, ki so nam zlasti v važnih zgodovinskih prelomnicah naši vodniki in preroki.
ročita. s katerimi ge strinjajo vsi slovenski učitelji in profesorji, ki so se sindikalne discipline vedno drgali jn ki dobro razumejo, da bo lahko le enotna borba zagotovila vsemu uloveuskemu kakor tudi italijanskemu učiteljstvu tisto zmago, katero si želi vse delovno ljudstvo.
V besedo mu je vskočil ponovno prof. Ferlan, ki svoje jeze in gneva ni znal več prikrivati, temveč je začel obmetavati slovenske učitelje z raznimi zalivkami ter zatrjevati, da so besede slovenskih učiteljev o potrebi enotne sindikalne borbe le dokaz njihove hinavščine in neodkritosrčnosti, ker je namreč, po njegovem zatrjevanju. njihov trden namen izločiti se iz Enotnih sindikatov ter osnovati svoje slovenske sindikate. Na zahtevo učiteljstva, da resničnost te nesramne laži tudi dokaže, se je prof. Ferlan zagrnil v »užaljeni* molk, ker pač prav gotovo ni vedel, kaj naj bi odgovoril in kako dokazal svoje trditve.
Čeprav je prot. Ferlan gotovo prepričan o svojih velikih govorniških spoiobnostih, ki morajo prepričati tudi najbolj nevernega To-maža, je tokrat naletel na poslu-šalce, ki niso bili pripravljeni mirno poslušati zalivk in laži, ki jih je na tem občnem zboru sejal v odsotnosti Destradija ta »zagovornik* interesov slovenskega učiteljstva. Da to tudi dokažejo, so navzoči z res majlmo izjemo, sprejeli obsojanje Destradijevih zalivk kakor tudi tihega pritrjevanja nekaterih člankov odbora. Na takopre-pričljiv dokaz o mišljenju slovenskega učiteljstva si pr. Ferlan ni vedel drugače pomagati, kot da je predložil v odobritev tudi svojo »resolucijo*, ki obtožuje, da se slovensko učiteljstvo ni držalo sindikalne discipline in da mora zato obljubiti, da se proti njej v bodoče ne bo pregrešilo. Odobritev njegove protestne »resolucije* je ostala doslej še brez odmeva. Pač pa mu je na njegove laži in neresnične obtožbe odgovoril eden izmed navzočih slovenskih učiteljev, ki je poudaril, da slovenski učitelji nikakor nočejo izstopiti iz Enotnih sindikatov; očitek, da se slovenski učitelji ne držijo sindikalne discipline, je torej samo pretveza, s katero bi hotelf prav sed ar. ji voditelji ES pognati iz sindikalne organizacije člane šolskega sindikata samo zato, ker so se ti sindikalne discipline do danes držali ter so ob vsaki priliki tudi zahtevali, da ES nadaljujejo z resnično razredno borbo za obrambo pravic in interesov vsega delovnega ljudstva. Kljub vsem mahinacijam pa bodo slovenski učitelji ostali v Enotnih sindikatih ter bodo storili vse, da bj postala borba ponovno resnična razredna borba za uresničitev vseh zahtev tržaškega delovnega ljudstva. Slovensko učiteljstvo hoče in bo ostalo združeno v ES ter bo pomagalo voditi brezkompromisno borbo proti razrednemu sovražniku.
Ob kor.cu občnega zbora so bile volitve novega odbora za šolski sindikati. Predloženi sta vili dve listi, od katerih je dobila druga lista B 79 glasov, lista A pa 13 glasov, 1 se je glasovanja vzdržal, 1 glasovnica pa je bila neveljavna. Nov odbor sestavlja sedaj »edem slovenskih in dva italijanska učitelja.
Zaradi nerazumevanja delodajalcev so bili delavci prisiljeni napovedati stavko, ki bo trajala 24 ur - Še vedno
nerešeno vprašanje uslužbencev krajevnih javnih ustanov
Kapitan Dye sodi
Veliko toda k si-ci lahko delo je imel včeraj kapitan Dye, ki j« predsedoval vojaškemu sodišču za določevanje narokov. Imel je kar osem zadev pred seboj, ki jih je odpravil v nekaj urah.
Prva je bila na vrsti Apollonia Nives. Obtožena je bila, da je prišla na Tržaško ozemlje brez potrebnega dovoljenja. V Trst je prišla iz Turina, in sicer obiskat svojega očeta, ki leži bolan v' glavni bolnišnici. Dekle je rojeno v Trslu ter ima tukaj tudi stalno bivališče. Ima tudi modro osebno izkaznico z dvema črtama, ki pa ni žigosana, ker je bila že več kot leto dni odsotna. Pred sodiščem bo morala že enkrat, in sicer potem, ko bo uredila vprašanje svojega bivanja v Trstu.
Sledil ji je Miroslav Novak, begunec z Reke. V naše mesto je prišel brez potrebnega potnega dovoljenja. Sodnik je odločil, naj ga policijske oblasti takoj izženejo z našega ozemlja.
Picco Cezar, glavni kuhar v Silosu Adorchiei Ivan in Morgan Julij iz Silosa, so se pojavili pred kapitanom Dyeom, ker so obtoženi. da so ukradli 30 kg lesa, ki je bii vojaška last. Vsi trije so bili izpuščeni na začasno svobodo, dokler ne bo procesa.
Zaradi poskušenega tihotapstva živil čez blok v Plavjah je moral sesti na zatožno klop Friderik Co-ciani. Toda kapitan je zadevd poslal v pretres rednemu sodišču.
Enako je bila poslana rednemu sodišču zadeva Garasicha Bernarda in Zorzija Ludvika. Tudi ta dva sta namreč skušala iztihotapiti pri Plavjah trideset rabljenih vreč iz jute.
Zadnji na vrsti je bil mladi Gat-to Josip, ki je bil vpoklican k vojakom. Moral bi se javiti v Gradiški, toda ker je fantu vojaška suknjiča očitno smrdela, jo j« mahnil v Tržič z namenom, da jo po briše preko meje v Trst. Toda na železniški postaji v Tržiču ga je ustavila italiianska policija ln mu vzela osebne dokumente, tako da bi mu onemogočila beg. Poleg te-
ga so ga spravili v neko sobo, kjer naj bi moral čakati nadaljnjo odločitev. Toda fant jo je brez posebnega premišljevanja in brez vsakih dokumentov enostavno pobrisal na Tržaško ozemlje. Tu pa so ga zalotili agenti CP. Sodnik je fanta ponovno poslal v ječo
Izjjvod sedišča
Oproščen na podlagi odredbe VU št. 30
Včeraj je oktožno sodišče kot višje sodišče obravnayalo P-iz v, ki ga jc vložil neki S. B. proti sodbi okrajnega sodišča, katero ga je obsodilo na eno leto in 17 dni ječe, ker j.e zalil javnega uslužbenca, nekega tramvajskega sprevodniku.
Dogodek, zaradi katerega je S. B. imel opravka s sodnijo, se je zgodil februarja meseca lani v tramvajskem vozu. Do prerekanja med tramvajskim sprevodnikom in obtožencem je prišlo baje zaradi sprevodnikovega nevljudnega in divjega vedenja do dveh starejših potnikov. Ta dva potnika nista namreč imela dovolj denarja, da bi plačala vozne listke zase in za prtljago, zato sta morala pač izstopiti. Medtem ko je eden od dvojice potnikov še izstopil iz voza, ge je tramvaj začel pomikati naprej, tako da je mož nekako obvisel na ročaju pri izhodu. Čeprav je sprevodnik to videl, se ni odločil, da bi dal znak vozniku, naj ustavi voz. To početje je razburilo potnika S. B., ki je začel zmerjati in obkladati z ne preveč vljudnimi izrazi in pridevki sprevodnika Riliarda Tom-masija, ki je pozneje vložil tožbo proti S. B. Okrajno sodišče je lani novembra meseca obsodilo obtoženca na eno leto in 17 dni ječe, ker je Žalil sprevodnika v svojstvu javnega uslužbenca.
Včeraj je okrožno sodišče zadevo ponovno obravnavalo in popol noma oprostilo S. B. in to na podlagi uredbe VU št. 30. Ta odredba določa, da ni mogoče obsoditi osebe, ki je žalila javnega uslužbenca ali osebo s to nalogo, če sta slednja povzročila Incident.
Položaj v ladjedelnicah CRDA postaja z dneva v dan vedno bolj kritičen. Medtem ko se vedno bolj širijo glasovi o raznih odpustih z dela, katerih žrtev naj bi postalo tudi večje število uslužbencev, so se istočasno tudi prekinila pogajanja med sindikalnimi organizacijami ter predstavniki delodajalcev za rešitev problema o povišanju mezd, katerega so predlagali koordinacijski odbori CRDA. Delodajalci so kljub vsemu vztrajali pri svojem stališču oepopuščanja ter niso hoteli na zadnjih pogajčnjih niti razpravljati o zahtevah povišanja mezd, temveč so celo izjavili, da se vodstvo CRDA nahaja v takem položaju, v katerem mu je nemogoče odobriti kakršno koli povišanje mezd. Po tako katastrofalnem «uspehu» zadnjih pogajanj, ki so bila v torek zjutraj, so se sestali koordinacijski odbori CRDA kakor tudi predstavniki sin-
Dva zakonska para pred sodiščem
Zakonca Mario in Marija Eelez. nik sta imela včeraj zjutraj opravka s kazenskim sodiščem. Razlika pa je bila v tem, da je bil Mario na zatožni klopi, Rozalija pa je nastopila kot zasebna stranka. Mož je nekega večera decembra 1947. leta malo preveč stegnil roko nad svojo ženo, tako da ji je povzročil lažje poškodbe, zaradi katerih se je morala zdravitj sedem dni. Tako je namreč navedla žena v obtožnici. Toda pri vsak; stvari je pač treba slišati tudi drugo plat zvona in ta je v našem primeru moževa. Mario je namreč povedal da se je žena re» morala zdraviti teden dni. toda ne zaradi njegovih udarcev, pač pa zaradi tega, ker »e je poškodovala na delu pri pogozdovanju. Bila je zaposlena pri gozdarskih delih na račun gospodarskega odeska VU. Ker ni bilo nobenih jasnih obtožb, je bil mož oproščen.
Komaj »ta zapustila sodno dvorano, se je Že začelo sodišče ba-viti z zakoncema Olivierom in Renato Fomasarijevo. Čeprav ne živita skupaj že od 1947, sta se nekega dne nagovorila, ko sta se srečala v ulici Sorgente. Toda sre. Čanje ni bilo kaj prijetno, ker sta se začela takoj kregati. Prva je prišla v napad Renata jn je bivše, ga zakonskega druga močno udarila po obrazu. Seveda ji mož ni ostal dolžan ter Ji je pripeljal klofuto z obrestmi vred tako da se je Renata morala zaradi tega zdraviti nekaj dni. S tem pa še nikakor ni bila zadevščina zaključena. Ze na ni moda požreti klofute, moža ie Pa tudi peklo in tako se je rokoborba nadaljevala. Sele policija je napravila konec temu prizoru. Vendar pa nastop policije ni Renate zadovoljil; jezna, da ji je bila na tak način odvzeta možnost re-vanže, se je obregnila še proti a-gentom in jih je začela zmerjati ter se zaletavali vanje. Zaradi teea svojega vedenja do predstavnikov čuvarjev reda, je bila obsojena na devet mesecev ječe, pozneje ji je pa bila kazen znižana na pet mesecev ječe. Njen mol je bil včeraj obsojen na en mesec in deset dni ječe z vsemi olajšavami, ki jih v t»m primeru določa zakon. Pred sednjk sod.išča je bil dr. Thermes. državni tožilec dr. Rosano, zagovornik odvetnik Boloena V.
Občni zbor članov nabavilalne zadruge
Vabimo člane Nabavljcln zadruge z o. j. v Trstu v DRUGIČ in ZADNJIC na izredni občni zbor, ki bo 25. januarja 1949 ob 20 v lastnih zadružnih prostorih v ulici Fonderia štev. 3 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
J. Poročilo upravnega »veta;
2) poročilo nadzornega odbora in
3) predlog ga likvidacijo zadnige.
Sklepi, ki bodo sprejeti, bodo
veljavni v vsakem pogledu ne upoštevajoč število prisotnih članov.
Predsednik: dr. Ferdinand Kenda.
Tajnik: Franjo Cesar
dikalnih organizacij, ter so po preučitvi položaja sklenili sklicati protestno stavko, ki bo v soboto in ki bo trajala 24 ur. Predstavniki sindikalnih organizacij so razen tega dobili nalogo, da stopijo v stike v vojaško upravo.
Na seji so vsi navzoči odobrili sledeče obvestilo, ki ga objavljamo v celoti: Koordinacijski odbori v podjetjih ladjedelnic CRDA v Trstu in Tržiču so sklenili, po preučitvi položaja, ki nastal zaradi odločitve vodstva CRDA, da ne bo razpravljajo o rešitvi upravičenih zahtev delavcev CRDA za rešitev vprašanja povišanja plač, potem ko so o rezultatu pogajanj obvestili tudi vse delavce, ki so pokazali odločno voljo boriti se z vsemi silami za dosego uresničitve zgoraj omenjenih zahtev, pričeti s protestno stavko, ki bo trajala od 0 do 24 ure v soboto 22. t. m. Koordinacijski odbori pozivajo obenem sindikalne organizacije, da stopijo v stik z vojaško upravo, kateri morajo prikazati kritičnost položaja, ki je nastal zaradi nerazumevanja in nepopuščanja s strani industrijcev.
Danes nam je jasno, da je stališče, ki ga je zavzelo vodstvo CRDA o vprašanju povišanju plač le nadaljevanje tiste linije, ki si .jo je danes zastavilo združenje industrijcev, katero je v pogajanjih z delavej za zvišanje dragir.jske in družinske doklade pokazalo nerazumevanje za potrebe svojih uslužbencev. V »voji ofenzivi proti delavskemu razredu so šli delodajalci celo tako daleč, da so na zadnji seji, katere so se udeležili tudi sindikalni voditelji, Izjavili, da bodo na prihodnjem sestanku predložili statistične podatke. s katerimi bodo dokazali, da so se življenjske in delovne prilike tržaškega delavskega razreda izboljšale ter da bi bilo zaradi tega vse prej potrebno draginjske jn družinske doklade znižati, nikakor pa zvišati. Seveda so se tem izjavam odločno uprli predstavniki sindikalnih organizacij.
Zakaj
jlli ue vržejo veu?
Neprestano nas opozarjajo naši tovariši, ki stanujejo v okraju Sv. Vida, da v prostore kulturnega krožka Perossa ie več mesecev tako rekoč v trumah zahajajo nadobudni mladeniči, katere tržaška Lega nazionale šteje med svoje avantgardiste.
Goreči Vidalijevi pristaši iz tega krožka, ki omenjene Legine mladeniče kaj dobro poznajo in ki imajo v omenjenem krožku glavno besedo, niso — kolikor nam je znano — dos’ei še nič ukrenili, da bi zaleginim pripadnikom prepovedali vstop v prostore krožka, kje prav 00*000 ne hodijo pospeševat protiimnerali-stično borbo tržaškega ljudstva, še manj pr, s-> hodijo učit t-a in-temacionalizmn. Ce so torej Vi-d ali javi pristaši jz krožka Peras-se ng Uniji sroš*orania mirovne Pogodbe, kako moreio trriti v s-ioutm kro*k’i šovinistične pre-naoeteže iz J ege narionnle?
In zakaj jih ne vržejo ven?
Streli iz ulice C.avnna
Vse še zavito v tajnost
Te dn: so funkcionarji letečega oddelka CP končali s tehnične stra ni preiskavo o strelih na trgu Ca-vana. Vse akte so poslali na iu-stično palačo drugim policiiskim ganom. ki se bavijo s preiskavo o tej zadevi. Vendar pa o vsej zadevi ni bilo š» izdano nobeno ured no poročilo in je stvar še zavita v največjo tajnost. Pravijo, da bo preiskava povsem zaključena v nekaj dneh. Rezultati bodo baje predloženi generalu Gaitherju, ki bo izrekel zadoio besedo, posebno še glede sankcij, ki jih bo treba pod vzeti prot' krivcem. Končni zaključek vse zadeve, ki je živo zadela vse meščanstvo, bo objavljen javnosti, vsaj tako so potrdili z uradne strani.
Četrtek 20. ianuarja
Sebastjan, Živojin Spnce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.53. Dolžina dneva 9.14. Luna vzhaja ob —, zahaja ob 10.42.
Jutri petek 21. januarja Neza, Janja
SPOMINSKI DNEVI 1944 je Šlandrov« brigada napadla nemško postojanko v Crni pri
Prevaljah.
PRESKRBA
Razdeljevanje Sirovega drozja se
prične pri Stoki od 8 do 14 v p*tek od štev. 161 (so 27T), v soboto za Piščance od štev. 1 do 30, v nedeljo za Padriče in Gropado, v ponedeljek od štev. 31 do 100, v torek od štev. 101 do 140 in za Boršt, v sredo od' štev. 141 do 190 ter za Domjo in Oreh. v četrtek od štev. 191 do 270 in Bazovico.
Delodajalci tržaške občine, ki imajo uslužbene delavce za težka in najtežja dela, naj pridejo do 25. t. m. na oddelek za dodatke za delo mestnega prehrambenega urada v ul. Fro-cureria 1. S seboj naj prinesejo imenik delavskega osebja, ki ima pravico do dodatkov. Imen Ut mora vsebovali priimek in ime, očetovstvo in naslov delavcev.
Delavci, katenb delodajalci ne bodo prinesli imenika, ne bodo dobili dodatnih nakaznic za gtirimesečje marec—junij 1949.
SLOVENSKO--------
NARODNO OLliUALIŠČE
OF
KONFERENCA OF. Nocoj ob M konferenca OF za V. okraj.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo Simon Jenko jav» lja, da ni za nocoj organiziralo nobenega družabnega večera za svoje člane in simpatizerje v prostorih »Kraljiča«. Družabni večer, katerega javlja »La-voratore*, so organizirali razdiralci naše enotnosti. Odbor bo članstvo pravočasno obvestil o bodočih sestankih in prireditvah.
Pevski zbor Velesila
Pevci in pevke pevskega zbora Velesila (Prosvetno društvo v Skednju) imajo jutri v petek ob 20 v dvorani gostilne Bachin skupno pevsko
vajo.
IZLETI
SMUČARSKI IZLET POT. V nedeljo 23, t. m. priredi POT kot že javljeno smučarski izlet na Crni vrh. V primeru, da bodo snežne razmere še tako neugodne kot sedaj, bo istega dne smučarski izlet v Sappado. Zato naj se oni, Id bi šli v Sappado, javijo db vključno srede 19. t. m. na običajnih krajih.
V nedeljo 30. t. m. bo smučarski izlet na Crni vrh. Vpisovanje v ulici F. Filzi 10, I. vsak dan od 19 do 20. v Rojanu na Trgu Tra 1 Rivi 2 ter v Ul Settefontane v čevljarni Pirec vključno do sobote 22. t. m. V primeru, da bodo snežne razmere neugodne, bo izlet v Sappado, kar bo pravočasno javljeno.
Smučarski vlak v Bohinj
*Adria-Express» priredi ob tekmovanju za prvenstvo v zimskem športu za Tržaško ozemlje, ki ga organizira športni klub tržaškega Arzenala, izlet s smučarskim vlakom v Bohinj. Odhod iz Trsta 6-februarja ob 4 zjutraj iz Trsta s postaje C. Marzio, prihod v Bohinj istega dne ob 1. Odhod iz Bohinja v nedeljo ob 18, prihod v Trst ob 23.
Celotni stroški (z zajtrkom in kosilomj znašajo 1000 lir. Vpisovanje pri «Adria-Express» in športnih krožkih do 25. januarja.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. januarja 1949 se je v Trstu rodilo 8 otrok <1 mrtvorojen), umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 8.
Cerkvene poroke:	uradnik	Santin
Renato in gospodinja Sfetez Italija, trgovski pomočnik Querc!oli Bruno ln uradnica Sella Filomena, brivec Fur-lanetto Angel in šivilja Novak Lucija, agent civilne policije Ban Ferdinand in gospodinja Žbogar Aliče, mehanik Tillery Bruce in gospodinja Servadet Eda, šofer Chezzi Valerijo in gospodinja Gombač Marija, kovač Campbell Beryl In gospodinja Sifari Genu, dijak Boggs VVillis ln trgovska pomočnica Cocolo Marija.
Umrli so: 70-lijtna Nadalut Eugeni-ja, por. Zele, 7l-letna Klemenčič Ter-za. por. Perdan, 62-letna Cherbec Pavla, por. Sagher, 19 dni stara Tar-dio Lucija, 62-letna Turk Rafaela, vd. Krancia, 70-l«tna Rajevič Ivanka, por. Bassa, 53-letnl Tercsizonl Alojz, 76-letna Parelli Margherita, vd. Fabri, 87-letna Verbi Margherita.
UfCt
Zimske študentske igre FLRJ
Prve tekme na Pokljuki
Včeraj zvečer to bije svečano otvorjenc prve zimske študentske igre FLRJ.
Najprej so startale študentke ln sicer 18 po številu. Za vsa prva mesta so se oitro borile. Borba za prvo mesto pu se je vodila vso pot med Oblakovo ir, Ferličevo, tekmovalki ljubljanske univerze. Velik uspeh sta dosegli tudi Karambaši-čeva (beograjska univerza) in Gr-guričeva (zagrebška univerza), ki sta se plasirali na tretje in četrto mesto. Proga študentk je merila 8, a ona študentov 12 km.
Rezultati študentk: 1. Meta Oblak 21:26 min., 2. Staža Černič 21:26,
3.	Karambašič 23:21,	4. Grgurič
24:50, 5. Kratochvil 25:52 (lj. un.), 6. Jug 26:0,2 (lj. un.) itd.
Izven konkurence so tekmovale članice zveznega tečaja, od katerih sta najboljši dosegli tele rezultate: Kordei 16:08. Kunšičeva 19:08.
Se »olj kot pri študentkah jo bile zanimive tekme študentov. Za prvo mesto so s« potegovali Boehro. Kavčič, Gaj in Novak. Zmagal je v lepem slogu ln s precejšnjim naskokom Ferdo Bochm, ki je znova potrdil svojo kvaliteto. Prepričani smo, da nas bo Boehm uspešno zastopal na svetovnem akademskem prvenstvu v CSR. N« tretje mesto se je plasiral novir.ee v jmuških ‘ ih lahk'
tekih
koatlet Janez Novak. Pri
mnogih tekmovalcih so se pokazale pomanjkljivosti v tehniki teka. ki ga Je zahtevala posebno ta proga.
Rezultati: 1. Ferdo Boehm 56:0.6;
2.	Mitja Kavčič 1:03, 38: 3. Novak Janez 1:04,05; 4. Gaj Aleš 1:05,08 (vsi ljubljanska univerza); 5. Mita Marinkovič (beograjska univerza) 1:06,03; 6. Anton Tamac (Zagreb) 1:07,30.
Izven konkurence pa so tekmovali še tečajniki zveznega tečaja-Najboljši so pretekli progo v nu-slednjih časih: Kordej Matev 52:03;
2.	Razinger Tone 54:51; 3. Klinar Tone 56:17; 4. Kordeš Gašper 58:47;
5.	Gerandon 58:52. Organizacija pod vodstvom Anta Gnidovca je bila brezhibna.
Smučarji v tujini
Zu eruech - V Gruendehvaldu ie. teden dni trenirajo r.a švicarskih terenih švedske in finske smučarke kot Kerttu, Pekonen, Loevin itd. V Skandinaviji num-
Cilaite in širite Primorski dnevnik!
reč ni dovolj snega za smučanj« v večini krajev.
• * e
Beloit (ZDA} — Najboljši skandinavski smučarski skakalci gostujejo v Ameriki, kjer so imeli pretekli teden tekme v skokih, in sicer v kraju Beloit (država Wiseon-sin). Tekmam je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Na vseh prvih pet mest so s« plasirali Skandinavci, in sicer takole: Matti Pietikai-nen (Finska) 235.40 točk <35 in pol, 54 m); 2. Peter Hugstedt (Nor veškg) 225.1 točk (55 in pol, 53 m);
3.	Leo Lakssa (Finska) 220.65 točk (50, 56 m).
* * *
Basel — Pri izločilnih tekmovanjih v smučarskih »kokih v Adels-bodenu v Švici, kjer je skakalo 19 najboljših švicarskih skakalcev za sestavo njihove reprezentance, je dominiral, nam iz Planice poznani Fritz Tschannen. Bden najboljših švicarskih skakalcev Zuerbrigen je bil šele tretji. Rezultati: Tschannen (39 ir. pol, 52 m); 2. Klopfen-steln (42. 48 m);	3. Zuerbringen
(37 in pol. 49 m).
Kitzbuechel — Tu so imeli avstrijski smučarji - akademiki tekme z mednarodno konkurenco, ki »o za njih veljale kot izbirne tekme za mtdnarodne študentske igre v Spindlarjevero mlinu (CSR). V smuku je zmagala Avstrijka Erika Mahrir.ger. Med moškimi je zmagal iz St. Moritza poznani Egon Scho-
epf, Italijan Monti j« bil tretji. V slalomu Je prav tako zmagal Scho-epf pred Derkognerjem (Dunaj) in
Montijem. V štafeti 4x6 km Je zmagal švicarski akademski »mu-carski klub, druga univerza Graza
itd.
na Tržaški) ume ml ju
V petek 21. t. m. ob 29.39 gostovanje v Prosvetnem domu na Kontovelu s Gogoljevo komedijo
»Ženitev66
Gledališče Verdi
V petek 21. t. m. ob 20.30 bo premiera fantastične komedije V treh dejanjih «Oceanav Antonija Smareglia za abonente reda B> Pričela se je prodaja vstopnic.
V soboto ob 20.30 bo zadnja pred« stava Verdijeve «Traviate* v letaš' nji sezoni. Znižane cene.
Dramska šola SNG
Slovensko narodno gledaliee ob vori v začetku februarja dramsko šolo kakor v lanski sezoni. Prijavi se sprejemajo v upravi SNG, Trsi ul. San Vito 15, I, v uradnih urah ali tudi pismeno. Začetek poukt bomo sporočili pozneje.
KINO
ROS&ETTI. Ob 21 debut Makarjevl skupine s predstavo «Oklabaina».
EXCELS!OR. 16: «Meksikanec Pan-cho», Wallace Beery, Lionel Bar D" more.
FENICE. 16: «01impiada 1948. Bari van film.
FILODRAMMATICO. 16:	»TragiČB*
skrivnost*, K. Hepburn.
1TALIA. 16: »Romeo in Julija*, Nori ma Shearer, Leslie Hovvard.
ALABARDA. 15: »Mlada leta*, Cha« les Coburn.
1MPERO. 16: »Druga gospa Carroll*.
VIALE. 16: »Pisruo ob zori*, Foscfl Glachetti, Jacques Sernas in Le* Padovani.
NOVO CINE. 16: »Samostanski k<* vač», Klandig Gora.
GARIBALDI. 16: «Porvosna Kreolka«* Maureen O Hara.
MASS1MO. 16: »Casbah*. lvonne De Carlo in Tony Martin.
KINO OB MORJU. 15.30:	<<Modr9
poti*.
IDEALE. 16: «Govori se o človektl senci*, W. Povvell, M. Loy.
MARCONI. 16: »Zaoinji ljubimec*.
ARMONIA. 15:	«Gangsterji», Ad*
Gardner.
ODEON. 16: «Brezkrajno». J. Cravv ford, J. Garfield.
AZZURRO. 16: »Napad šestotlha, ft Fljrnn.
RADIO. 16: »Gianni in Pinotto *
družbi*.
VITTORIA. 16:	»Pustolovka Iz 1
Frančiška*, K. Francis, O. KrangeA
RFLVEDFRE. 15.30: »Mali velikan*
KINO V SKEDNJU. Danes: »Corregk dor*. V petek: »Lepotica In rari bojnik. V soboto In nedeljo: »Ne* pomirljivo sovraštvo*.
m RADIO I I
TRST II.
Četrtek 2*. Januarja 1949.
7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 11.301 Operna glasba. 12.00: Novi svet. 12.1« Orkester Guy Lombardo. 12.45: Na* poved časa, poročila. 13.00: Češke na* rodne pesmi 13.20. Samospevi za glaJ m klavir. 13.45: Skladbe ra 4 klavlri je. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pre* gled svetovnega tiska. 14.28: Citanj* večernega sporeda. 17JO; Plesna glari ba. 18.00: Skladbe nordijskih sklada* teljev. 18.40: Priljubljene melodije-19.00: Slovenščina za Slovence. 19.1« Glasbene slike. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Pojejo «Fantje s K ra* ss» 20.30: Dekliški kotiček. 20.4* Skladbe za kitaro. 21.00:	Radijski
oder: Giacosa: «Kakor listje v vetru«' drama v 4 dejanjih. 22.15: Orkestef Melachrino. 22.45:	Večerni koncert.
23.15: Napoved časa, poročila. 23.3« Kaj vam nudi jutrišnji spored1? 23.3*1 Polnočna glasba.
TRST I.
Četrtek 28. Januarja 194*.
7.15:	Koledar ln jutranja glasb*1
7.30: Poročila. 7.45: Jutranja glasb*1 11.30: Operna stran. 12.10: Glasba ** vas. 13.00: Poročila. 13.20: Angelini s svojim orkestrom. 14.00: Tretja stra«1 14.20: Pestra glasba. 14.30: Glas u Londona. 14.45: Borza. 17.30: PleSO* glasba. 18.00: Zenski kotiček. 18 3« Glas iz Amerike 19.00: Operetni mJT tivi. 19.30: Zdravniški kotiček. 20.0« Poročila. 20 30: Nekoč je bilo... OrKC* »ter Culda Cergollja. 21.10: «Poljut,‘ In bunke*, lirična komedija v dejanjih 22.30: Današnji slavni skl** dateljl. '23.10: Poročila. 23.20: Razn* 23.30: Plesna glasba.
Tržaška borza
Zlati šterling 9500, papirnati št«1* llng 2000, telegrafski dolar 695, dol* 675, švicarski frank 173, 100 franc®" skih frankov 140, avstrijski šiling l9-
MALI OGLASI
»VEDEZa žepni koledar In sloveni mesečni koledar dobite v knjigarn*" papirnici Stoka - Trst, ul. Milano
ADEX isBleti
6. ozirom* 13 FEBRUAR«^ BODO SLEDEČI IZLET*-
«liublisisn, PnsloiRO' Ajdevšein«, lipovo. Tolmin, Kobarid i«
VPISOVANJE TRAJA DO 25. t ^
Izlel v SMO (Italiji)
30. JANUARJA.
Vpisovanje pri vseh potovald* uradih. — Pojasnila pri ADI’*/:, ENPRKSS, ut. F. Severo 5, tel. -t'"
GORIŠKI P IV E V IV I K Mladinske tekme v Doberclohu
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IM UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 4t - TEL. 749
mm za ohmeini promet v
Seulu nek jugoslovanskih in italijanskih predstavnikov
V ponedeljek popoldne so se pripeljali r vlakom ob 17,47 iz Gorice v \idem člani jugoslovanske komisije za ureditev in poživitev izmenjave blaga v obmejnih krajih med Jugoslavijo in Italijo, s posebnim ozirom na Goriško to in onstran me-le, o čemer smo že pisali prejšnji teden v našem listu.
Jugoslovansko komisijo vodi Ne-gosiav išokolovič. Poleg njega so v komisiji se naslednji člani: Ivan Makuc, Jože Aučik, Mohamed Grebe, Milan Bertok, Franc Braniselj, Prane .Špacapan, Miloš Bučar, Zorka Černe in Irma Flis. Na videmski postaji so sprejeli jugoslovanske goste videmski prefekt in podpretekt dr. Morpurgo in videmski kvestur. Po sprejemu so šli Jugoslovani v hotel «ltalia», kjer so jim pripravili Stanovanje.
Približno uro pozneje je prišlo iz Benetk šest elanov italijanske komisije pod vodstvom generalnega konzula dr. Cancellani d’Alem Francu. Njim se bodo pridružili kot izvedenci še dr. Liceni, ki je uradnik Pri videmski prefekturi, in dr. Ca-pon od goriške prefekture ter še nekaj drugih izvedencev.
Predvčerajšnjim je bil prvi krajši sestanek med č-lani obeh komi-*'J. ki so včeraj začele z rednim delom. Vprašanje obmejnega prometa med obema deloma Goriške in izmenjave blaga, je zelo važno in fia bodo morali temeljito proučiti upamo, da bodo pogajanja res Prišla do praktičnih zaključkov ter Pisjšala krizo, ki tare v novih raz-jherah Gorico in njeno bližnjo okolice;
Slovensko okrožje priključenem ozemlju
^ okviru uredbe o ustanovitvi posebnega ministrstva za osvobojene Predele Primorske organizirajo se-~i v Postojni posebno slovensko ?kr°žje. Njegova skrb bo, da uredi
in
Pospešuje družbeno, gospodar-
*ko in kulturno življenje na slovenjem delu osvobojene Primorske, r^radi tujskega prometa v Postojni, ^ ^ je že lani zaradi jame zado-^Pjjivo razvijal, bo sedež okrožja še Pridobil na svojem pomenu.
N* gospodarskem polju bodo skrili v okrožju predvsem za dobro “rganizacjjo preskrbe, državne in 9*spodarske uprave, za dobro izva-J*nja piang, obnovitev požganih va-“ in za druge probleme, ki še čakajo na rešitev.
dekcija za vzdrževanju proge v °vi Gorici, ki je izpolnila svoje °*>veze ra leto 1948 ie do 28. novem-ra, je letos razpisala celoletno tek-“pvanje med vsemi nadzorniškimi Okraji iz njenega področja. Tekmo-dnje obsega 30 točk in objema ce-
lotno
poslovanje sekcije.
Vsak mesec bo najboljši okraj do-prehodno zastavico, ob koncu tekmovanja pa bodo razdelili na-grade. Najboljši okraj bo dobil ra-
dio
knj
Prejemnik, drugi 50 sodobnih
ko
1*8. tretji pa častno diplomo. Ta-
se je delovna skupnost goriške **leiniške sekcije takoj lotila plan-“*88a dela, ker se zaveda njegove •Žnosti in ve tudi. da je treba ta-pj začeti, če hočejo izpolniti vse
, vezn,>sti, ki so jih postavili za te-leto. Z razpisanim tekmovu-lem se bo delo Je bolj poživilo in bo delovna disciplina dvignila ** više.
seia pokralinsliega sveta
w '^.IXinecieljek popoldne je imel po. rajinski svet pod predsedstvom p'	svojo	prvo	redno sajo.
“redsednik je povedal svetnikom, * jim je občinski svet izrazil svoje o tke In sklenili so, da bodo vrni-Pozdrave. Prav tako so naslovili PP*dravna pisma vsem pokrajln-un županstvom, s katerim mora-lQv^krajinski svetniki tesno sode-
VtKer nwi svetniki ie nimajo pra-lin*t vp°sle^a v poslovanje pokra-^hske uprave, niso na tej seji ob-. vnavali večjih ali važnejših pro-
htov. Vendar pa so sprejeli pre-
fektovo odločbo in sklenili, da bo pokrajina prevzela upravo novih pogozdovalnih naprav v zapadnih predelih pokrajine.
Brezposelni čakajo na pomoč
Samo nekatera od raznih podjetij, ki so organizirala nabiralno akcijo za pomoč brezposelnim, so do&lej poslala obračun in nabrana sredstva občinskemu odboru za brezposelne. Zato se je odbor ponovno obrnil do vseh teh podjetij in jih pozval, naj pošljejo račun in nabrani denar vsaj do 26. t. m., ker brezposelni ne morejo več dolgo čakati in so nujno potrebni pomoči.
Obenem so naprosili vodstva mestnih kinov, naj ponovijo in potešijo akcijo Za prodajo posebnih kuponov v korist brezposelnim. Pomoč je najbolj potrebna v našem mestu, ki ima sorazmerno največje število brezposelnih, saj dosega približno 10 odstotkov vsega prebivalstva.
Cestni blok pri Jenkovem odprl
Po začasni zapori, ki je trajala teden dni, so pretekli ponedeljek
zopet odprli za krajevni promet cestni prehod med Jugoslavijo in Italijo v Jenkovem v Brdih. Prehod je dovoljen za enkrat samo dvolastnikom, ki prebivajo na ita. lijanski strani, med tem ko oni iz Jugoslavije še ne morejo na to stran, ker ljudske oblasti še niso izdale novih dvolastnjških dovolilnic. Vendar pa bo verjetno tudi njihovo vprašanje v nekaj dneh reieno.
Tudi mešana mejna komisija se je mudila včeraj v tem okolišču
in pregledovala mejo med Jenkovim in Barbano, vse do prehoda št. 120.
Povišan« doklade trgovskim uslužbencem
Ministrski svet v Rimu je na svoji zadnji seji odobril predlog za zvjšanje družinskih doklad nameščencev v trgovini in pri svobodnih poklicih. Odslej bodo ti nameščenci prejemali družinsko doklado v enaki višini kakor oni, ki so zaposleni pri industriji.
Zborovanje goričkih inženirjev
V prostorih goriške Trgovinske zbornice, kjer ima svoj sedež že od 1921. leta je v nedeljo dopoldne zborovalo Združenje goriških inženirjev. Zborovanje ie vodil inž. Peter Venuti, ki Je podal porodilo o’delovanju v preteklem letu. Razpravlja, li so tudi o drugih važnih strokovnih problemih. Nato so bile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: inž. Bregant Attilio, Ber-linger Anton, Franzotti Julijan, Venuti Peter in Vižintin Ferdinand.
Novi izvršilni odbor ANPI
Poročali smo že o delu drugega kongresa goriških partizanov jn garibaldincev, ki je bil preteklo nedeljo v Gradiški. Ob koncu zborovanja je bil izvoljen nov glavni odbor ANPI, v katerega so prišli naslednji tovariši:
Fantini Mario. Rozztni Ferruccio, Fabris Jožef, Bergamas Fulvij, Pustoto Marko, Forchiassin Roman, Piemont; Marino. Poletto Silvin, Zulian Marko, Piceardi Dominik, Monferdini Ivan, Ghermi eRnato, Ghersi Ivan, Verardo Arduin. Cau-zer Faust, Kristin Erminij. Stocco Viktor, Marega Lino, Braulin Sreč. ko. Dornik Ladi. Marvin Niko, Ger-eolet Jožef, Bizjak Ruggevo, Sošol Karel, Klanjšček Ciril.
Poleg teh so delegati na tem tem kongresu izvolili še trj, ki jih bodo zastopali na bližnjem državnem kongresu. Ti so: Marušič Stan. ko, Bergamas Fulvij in Ghermi Renata
Volitve so bile tajne, z glasovnicami, kj jih je nadzorovala in pozneje pregledala posebna vol i vna komisija. Upamo, da bo novi odbor delal v duhu, ki je preveval partizane in garibaldince za časa na. rodnoosvobodilne borbe in mu pri takem delu želimo mnogo uspeha.
Nasilneža je pretepel
Kot drugi je moral na zatožno klop 34-letni Silvestri Orlando, u-službenec pri Delavski zbornici. Obtožnica pravi, da je bil lanskega avgusta, ko so demokristjani pričeli z razbijanjem sindikalne organizacije, malo bolj krepko potipal de-mokrščanskega uradnika Lucijana Miona, ki je nasilno zasedel urad tajnika Delavske zbornice, Sergeja Fabbra. Mioni se je po prejetih batinah zatekel k zdravniku dr. Arrigoniju, kj ga j« preiskal in mu izdal zdravniško spričevalo, iz katerega j« razvidno, da se je moral zdraviti Mioni osem dni, brez kak. inih hujših posledic. Mioni je postal ta zdravnliki izkaz sodnim oblastem. Ker pa vseeno nj bilo dovolj dokazov, je sodnik včeraj odložil razpravo na 9. februarja t. 1.
KINO
VERDI. IT: »Herojski vodja«, V. Ber-ry In D. del Rio.
VITTORIA. 17: »Nov program«. CENTRALE. 17: «Zate umrem«, K.
Downs in E. Auer.
MODERNO. 17: »Singapur«, R. Culver In R. Haydn.
EDEN. 17: »Kurir ob zori«, J. Co-nyty in C. Raf.
Kaznovana lakomnost
Včeraj je pričel pred goriško sodnijo znani goriški pek 35-letnj To-rondi Emil iz ul. Formica 27. To-rondi se je mora! pred sodniki za-eovarjati zaradi greha, ki ga jma še mnogo drugih goriških pekov. Kot spreten trgovec sj je namreč hotel povečati svoje dohodke na ta način, da je prodajal kruh 2 večjim odstotkom vode kot je to predvideno po zakonu. Tega ni storil samo enkrat, saj ga je samo kontrolor pokrajinskega zdravstvenega urada kar dvakrat zasledil na erešni poti. Pred sodnikom se je včeraj izjavil in izgovarjal na vse mogoče načine, da bi se izognil kazni. Toda sodnik mu je kljub temu naložil 40.000 ljr globe m po-ravnavo sodnih stroškov. Tako je šel ves predvideni dobiček po va dj in morda še kaj več.
Pozdravno pismo I0L0
ISTRA
Delegati na okrajnem plenumu mladine 17. 1. 1949. o Kopru so pooblastili naše tajniitvo, da pošlje sledečo
RESOLUCIJO
Mladinci in mladinke okraja Koper, zbrani na svojem plenumu, pošiljajo IOLO svoje borbene in delovne pozdrave ter čestitajo ljudski oblasti in nienemu vodstvu za dosežene uspehe na vseh področjih.
Ko smo pretresali delo naše organizacije v letu 1949, smo sprejeli sklepe, ki so izraz našega delovnega poleta in neomajne volje do zgraditve socializma.
Delegati in delegatke izražamo polno zaupanje ljudski oblasti in njenemu vodstvu in obljubljamo, da bomo z mladinskimi delovnimi brigadami in drugimi načini dela izpolnili vse sprejete obveze za gospodarski dvig Istrskega okrožja.
V letu 1949 bomo z delom dokazali. da je naša pot, ki teži za iz-boljianjem gospodarstva, pravilna, in v interesu delovnega ljudstva Ti-iaškega ozemlja.
Vsi in vse za dvig gospodarstva v letu 1949!
Po pooblastilu plenuma predsednik okrajnega odbora Novel Egidij
Is Pevme
Tudi mi imamo svoje godce
Pri plesni pr. reditvi, ki je bila v nedeljo v naši prosvetni dvorani, je prvič nastopil naš nov j orkester, ki se je že precej mesecev pridno vadil, da bi dobro prestal prvo izkušnja Moramo priznat;, da je šlo vse dobro, da so se novi godci dobro odrezal; in zadovoljili ne samo plesalce, ampak tudi starejše ljudi, ki so jih poslušali z bolj kritičnim ušesom.
Seveda je to komaj začetek in bodo morali godci še naprej pridno vaditi ter naštudirati tudj umetne in narodne pesmi, da bodo lahko nastopili s svojim programom tudj pri prosvetnih prireditvah.
Aretacija dekleta
Včeraj so agenti javne varnosti v Gorici aretirali 21-letno Giglio Ersilijo iz ul. Don Bosco 12. Giglie. vo je policija prijavila sodnim oblastem, ker se ni pokorila izgon-skemu listu, ki ga ji je izdala pred nekaj tedni goriške kvestura. Pred Sodniki se bo moralo dekle zagovarjati tudi, ker je ob aretaciji dala policistom neresnične osebne podatke.
Iz Benečije nam pišejo
Sv. Peter ob Nadiži
Sv. Peter ob Nadiži ima precejanje število brezposelnih in nihče se ne briga, d« ti izboljšal njihov položaj. Tj obupanci ne vedo. kako bi preživljali svoje družine in tudi upanja ni. da bi se-jim kmalu odprla kakšna nova pot.
Brezuspešne prošnje so jih prisl.
AL! Sl ZE NAROČNIK (PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
lile, da so pretekli teden poslali nekaj svojih delegatov do prefek-ta v Videm. Razložili so mu kriti. Čen položaj, v katerem so se znašli, in ga prosil;, naj posreduje zanje pri višjih oblasteh. Dal jim je sicer skromno vsoto denarja, s katero si bodo le malo pomagali, posebno če pomislimo na sedanjo draginjo.
Ob tej priliki so jzrazili naš j Benečani pri prefektu tudi željo, da bi radi imeli slovensko šolo, katero bi mogli obiskovati mladj Sem-petrčani. Gospod prefekt sp je zresnil ob teh besedah in skomignil z rameni.
Upamo, da ne bo ta prošnja zaman, saj. imajo polno pravico zahte. vati to, kar jim pripada. -
Ro končanih tekmah pa so tudi doberdobski otroci doživeli prijetno presenečenje, ko jih je v društveni dvorani obiskal Pavliha s
..	,	.	i	,	i	j i j l i • .i svojim gledališkim odrom. Ze pred
ravlma s svojim odrom se je predstavil doberdobskim otrokom pričetkom predstave so radovedno
V nedeljo popoldne je bilo v Doberdobu vse živo. Fizkulturni odsek Zveze slovenske mladine v Italiji, ki je sedaj v polnem razmahu. je pričel v nedeljo s prvo izmed množičnih tekem za zimski pokal: tek čez drn in strn.
Ob 15. uri je bilo vpisovanje zaključeno in pričele so se tekme. Vseh udeležencev, razdeljenih na tri skupine, je bilo 39, kar je vsekakor lepo število in nam dokazuje, kako vel.ko zanimanje ima do-berdobska mladina za te vrste športa-
Kot prvi so tekli najmlajšj v sta. rosti do 16 let. Tekme se je udeležilo 12 dečkov, ki so v enem zaletu prehiteli 750 m dolgo progo in prišli v prav dobrem času na cilj v sledečem vrstnem redu: 1) 13-letnj Karlo Gergolat iz Doberdoba, ki je prišel na cilj v času 3T0”. Takoj za njim je prišel 13. letni Aldo Jarc iz Doberdoba s časom 3’12”. Njima sta sledila 13-letni Andrej Gergolet in 13-letnj Aldo Ferletič.
Kot drugi so tekli mladinci v starosti od 16 let dalje. Vpisanih tekmovalcev je bilo 18. Tekli so na 2000 m dolgi progi in prišli na cilj v sledečem vrstnem redu: Prvi 19-letni Stefan Uljan jz Dcberdoba s časom od 9'46”. Drugi je bil 16-letni Andrej Lavrenčič iz Doberdoba s časom od 9’47”. Sledila sta še 18-
letni Rajmond Gergolet in- 19-letni Mario Ferfoljs.
Zadnje so tekle mladinke na progi 750 m. Tekmovalk je bjlo 9 in je prišla prva 20-letna Zora Gergolet v 3’10”. Druga 14-letna Elda Ferletič v S’11”, obe iz Doberdoba. Sledile so 18-lctna Ida Gergolet, 17-letna Vilma Čadež in 14-letna Lavrenčič Elda.
Na tem nedeljskem tekmovanju je doberdobska mladina pokazala med svojimi tekmovalci nekatere prav dobre elemente, kj bodo gotovo uspešno kljubovali ostalim društvom v finalni tekmi ter se bodo dobro plasirali. Pri tej priliki pa moramo nekaj pripomniti. Zimski pokal Zveze slovenske mla. dine v Italiji bo dobil tisti fizkul. turni krožek. Icj bo v krajevnih tekmah in v finalu odnesel večje Število točk. Zato je važno, da pride na cilj čim več tekmovalcev ne glede na to, da niso prišli na cilj med prvimj. V Doberdobu se je zgodilo, da so nekateri tekmovalci, ko so opažali, da bi dospeli na cilj šelj osmi ali deseti, že t.k pred ciljem zapustili progo. S tem so oško. dovall svoj krožek za nekaj točk, ki bi lahko pri končnem štetju po. stale zelo dragocene.
Tekmovanju mladine je prisostvo. valo precej vaščanov, zlasti je bilo med njimi mnogo mladine, kj je spodbujala tekmovalce.
gledali protj odru. kjer so Pavliho, vi pomagači pripravljali vse potrebno za prireditev.
Ko se je pričela igra cPeteršiljč-kova mama«, je postalo v dvorani zelo živahno jn veselo. Pavliha se je obračal do mladih gledalcev, spraševal jih je po nasvetih itd. Dvorona je bila natrpana z otroci in njihovimi starejšimi spremlje. valci in vsi so se zabavali pri Pav. Dvorana je bila natrpana z otroci ubogega Pavliho precej napora in moral je večkrat kričati, da bi dosegel potrebno tišino med občinstvom, ki je včasih še preveč sodelovala Seveda moramo upoštevati, da so v Doberdobu tokrat prvič gledali lutkovno predstavo. Ob koncu so otroci povabili Pavliho jn
Pregled šoferskih izkaznic
Goriška prefektura obvešča vse zamudnike, kj niso predložili v pregled šoferskih izkaznic v določenem roku. naj to storijo v soboto 22. t. m. ob 9. uri na policijskem uradu v ul. Oberdan št. 20.
V torek 25. t. m. bodo isto tam pregledovali šoferske izkaznice za imena z začetnico L, M, N, O.
Fotografije, ki jih je treba uročiti na omenjenem uradu, morajo biti podpisane in v velikosti 5x5 cin. Slika mora biti jasna, na belem papirju. Interesenti rc morajo slikati gologlavi.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNISTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C BATTISTI
301/a PRITL. - TEL. 70
Komemoracije 25. obletnice Leninove smrti
Po vseb vaseh in mestih Istrskega okrožja bodo komemoracije o priliki 25 - obletnice smrti tovariša Lenina. Ljudstvu bodo govorniki v komeraorativ-nlh govorih orisali Leninovo življenje in delo. Po tovarnah, obratih in delovnih kolektivih bodo komemoracije po delu.
V Kopru bo komemoracija v kinodvorani, kjer bo po končanih govorih predvajan tudi film U življenja Lenina. Enako bodo predvajali priložnostne filme po vseh krajih, kjer Imajo kinodvorane.
Mii Mia Menie sem m skupim
Naša mladinci si hoče pridobiti čim več znanja, da bo mogla z večjim uspehom pomagati svojemu ljudstvu do boljšega življenja
V ponedeljek je bil v dvorani Ljudskega doma v Kopru okrajni plenum mladine koprskega okraja. Iž vseh vasi so prišli delegati in prinesli na koprske ulice tisto mladostno navdušenje, ki poživi in pomladi za par ur življenje v mestu. Veliko dvorano Ljudskega doma so delegati napolnili do zadnjega kotička...
Po otvoritvi, izvolitvi delovnega predsedstva in odobrenju dnevnega reda so sektorski in krajevni predsedniki posamezno podajali poročila o mladinski organizaciji po vaseh in sektorjih. Poročali so o štirinajstih točkah stanja mladinske organizacije po vaseh. Moramo priznati, da je bilo to nekaj dobrega, kar naj bi mladina v prihodnje vpeljala kot obvezna Tu je bila podana po samih zastopnikih mladinskih organizacij na vaseh približna slika delovanja, organizacije, napredovanja in aktivnosti odborov in mladine.
Tako je predsednik sektorja Sv. Lucija poročal o kulturnem delovanju mladine, ki je živo, saj je šla njihova dr uniatska skupina celo v Brtoniglo na gostbvanje. Imajo tudi mladinsko sektorsko delovno brigado, ki pomaga pri delih doma in je bila tudi Pri gradnji zadružnega doma v Šmarjah. Sektor Vanganel ima pet mladinskih odborov, ki so precej aktivni. Tu bo mladina okrasila za volitve SIAU volivno dvorano in tudi pomagala za dobro izvedbo volitev. Vsa mladina je tu vpisana v SIAU. Sektor Dekani je zadnje čase menjal odbor, ker je bil prejšnji neaktiven. Za predvo-livno tekmovanj* je mladina napravila obvezo, da bo pripravila 200 kub. m kamenja za zadružni dom. Ne gre pa dobro g obiskom večernega izobraževalnega tečaja. Tudi je še dokaj mladine izven njene organizacije. Kot najboljši je v organizacijskem, kulturnem, administracijskem in po aktivnosti odbor Po-morske akademije v Piranu. Poročilo, ki ga je podal predsednik, je bilo res konkretno. Tudi drugi krajevni predsedniki so podali svoja poročila, katerih pa zaradi pičlega prostora ne moremo navesti. Bile so Iznesene tudi pomanjkljivosti ln napake, o katerih Je bilo govora ob zaključku.
Tem je sledilo poročilo predsednika okrajnega odbora ZAM. To je najprvo podal kratko sliko političnega položaja v svetu ln doma.
Omenil je, kako se bori mladina v raznih demokratičnih državah za izboljšanje življenja na frontah dela in ustvarjanja, po drugih pa z orožjem v rokah za svobodo in neodvisnost. Prešel je nato na konkretne naloge, katere čakajo današnjo mladino. Poudaril je, da je potrebno delati na tem, da se storjene napake in pomanjkljivosti popravijo. Ni pravo gledanje vodstva organizacije na vasi ono, ki pravi, da ne gre dobro. Potrebno je organizirati in znati prav povedati mladini. Mi vidimo, da je naša mladina pripravljena dati vse svoje sile pri obnovi in izgradnji. Naša mladina prav dobro ve, kaj je brezkompromisna borba v teh časih, ve da ta borba pomeni boljše življenje zanjo in za skupnost. Ze za £asa na-rodno-osvobodilne borbe je mladina dokazala, da se zna boriti. Prav to dokazuje tudi danes.
Letos bo mladina organizirala dve delovni brigadi, eno za dokončno izgradnjo ceste Smarje-Nova \ as, drugo pa za velika izboljševalca delo na solinah v Sečalu. Vsaka izmed teh dveh brigad bo štela po 300 mladincev in mladink.
Se veliko navodil je dal tovariš predsednik o boljšem obiskovanju večernih tečajev, organizaciji in nato zaključil, da bo tudi mladina s konkretnim delom pokazala, kako se gradi boljše življenje, kako se jača bratstvo in enotnost, kako se kaže internacionalizem v dejanju in kdo sledi pot, ki jo kažeta Stalin ta Tito.
Delegacija vajencev zidarskega tečaja je prinesla svoje pozdrave in voščita mladini. V slovenščini in v italijanščini sta dva tovariša na kratko spregovorila. Delegacija je odhajala navdušeno pozdravljena od vseh navzočih.
Tovariš Knez je pozdravil plenum v imenu okrajnega komiteta KP In želel mladini polno uspehov v delu. Na kratko je omenil nakane svetovne reakcije, ki kuje nove vojne načrte. Pri tem je podal nekaj navodil za delo mladine proti tem vojnim hujskačem.
Delegat iz enoletne gospodarske šole je spregovoril o nalogah učeče se mladine. Poudaril je, kako se danes vse dijaštvo trudi poglabljati in širiti svoje znanje. Svojo aktivnost kažejo dijaki tudi na terenu po va-seh, kjer pomagajo mladini.
Plenum mladine koprskega okraja
je pogazal, kako je pri mladini občutena ljubezen do vodstva, do partije iu njenih voditeljev. Bila je izražena trdna volja uresničiti vse zadane naloge in odpraviti vse storjene napake ponvanjkljivosti.
Za izpolnitev novih nalog
Za izpolnitev so bili ob zaključku sprejeti naslednji sklepi:
1. Odpraviti vse pomanjkljivosti v odborih ZAM in zaktivizirani posamezne člane mladine, kakor tudj razne panoge dela kot kulturo, šport itd.
2. Organizirati mladinske sestanke in iznesti na teh sklepe današnjega plenuma.
3. Sprejeti na bodočih sestankih obveze za volitve SIAU ter za prostovoljno delo.
4. Mladinski krajevni odbori morajo sprejeti obveze za leto 1949. V to naj vključijo organizacijsko delo, kulturo, šport, pionirje, mladinske delovne brigade itd.
5. Potrebno je koordinirati vse sestanke odborov ZAM, množične sestanke, razne komisije in dr. Na teh sestankih razpravljati o direktivah okrajnega odbora ter na podlagi teh izboljšali odnose.
6. Osnovati pri vseh organizacijah knjižnice, dramske skupine, organizirati kulturne konference, gospodarska ln strokovna predavanja, prav tako večerne in analfabetske tečaje ter tako dvigniti nivo naše mladine.
T. Izboljšati organizacijsko delo, povsod, kjer še ne obstajajo, postaviti mladinske sedeže ali domove, uvesti administracijo, redno plačevanje članarine ter urediti redno poročanje o delovanju.
8. Za 1. maj 1949 udeležiti se tečaja za Inštruktorje, ki se bo pričel 23. t. m. ter mobilizirati 80 odst. članov ZAM za fizkulturni nastop.
9. V predvolivno kampanjo SIAU postaviti mladinske delovne brigade za delo na krajevnih objektih, za družnih domovih, cestah itd. Za brigade okrajnega in okrožnega značaja bomo v tem letu mobilizirali 30 odst. naše mladine. Za mladinsko delovno brigado, ki bo odšla 1. III. na gradnjo ceste Smarje-Nova vas ln na bonifikacijo doline Sečala poslati 300 mladincev.
10. V smislu Agit-propa, kakor tudi pionirske organizacije vse delo konkretizirati, postaviti pionirske odbore, dopisništva itd.
11. V letu 1949 moramo biti resna vzgojna delovna brigada, ki bo s svojim delom pomagala izboljšati gospodarstvo ter s tem dokazala, da je naša načelna borba pravilna in začrtana v NOB pod zastavo internacionali znia. Mi smo za Malina in za Tita in naše delo bo dnevno dokazovalo na« internacionalistični duh.
12. Organizirati po vseh štafete za volitve SIAU.
Izbolfšuf emo
V koprskem pristanišču m bilo še nikoli takega prometa kot zadnje mesece preteklega leta in v tekočem januarju. Dnevno prihajajo parniki z žitom, moko, tkaninami, železnino, tekočini in trdim gorivom, gradbenim letom, deskami in drugim. Prav tako je zelo živahen osebni promet s pernrfci- med Koprom in Trotom ter obalnimi mesti do Novegb grada in celo do Pulja. Zelo se je povečal tudi osebni m toi-orn; promet po suhem. Stalno prihajajo in odhajajo na vse Strani cone B STO-ja avtobusi in tovorni avtomobili. Potniki iz najrazličnejših krajev okrožja natrpajo avtobuse do zadnje dovoljene meje obremenjenosti.
Ko prideš iz zaledja, obstaneš začuden in zastaviš vprašanje: Od kje vse to blago, vsi ti ljudje in vsa ta prevozna sredstva? Saj je bilo ie v začetku leta 1947 pristanišče skoro mrtvo. Odgovor na to je deluvnost in pridnost ljudstva Istrskega o-krožja, ki ne štedi naporov in truda in ne gleda čez mejo, kjer je toliko govoričenja o blagostanju in izobilju — za koga! — Istočasno pa na deset tisoče brezposelnih, kj trpijo pomanjkanje najosnovnejših življenjskih potrebščin. Istrsko ljudstvo je z ljudsko oblastjo tako izboljšalo svoje življenjske pogoje, da ima na razpolago danes ne samo najnujnejše, kar je potrebno za dobro življenje, ampak lahko celo izbira v hrani kakor tudi v obleki. Nima pa še nekaterih stvari, kot nogavic iz najlona, luksuznih čeveljčkov, dragocenih kožuščkov, s katerimi se v Trstu ponašajo in izzivajo vse tamkajšnje uboštvo brezposelnih delavskih množic gospe in gospodične. Te so že leta 1945 vihale nosove pred partizani, ki so vse tvegali v borbi za osvoboditev Trsta in tudi njih. Takih pa v našem okrožju ne potrebujemo in jih radi puščamo Trstu in njegovim temnim ulicam z vsemi zasedami reakcionarjev, esulov in agentov imperializma.
Zaradi registracije samo povemo, da je ves dolgi koprski pomol kar prenatrpan z deskami in tramovi, ki jih dovažajo parniki. Primanjkuje delovne sile za razkladanje
in nakladanje. Bilo je predlagano, naj bi pri tem delu zaposlil: brezposelne, toda v vsem okrožju so jih našli komaj IS, reci petnajst!, pa še ti so bili le začasno brez dela. Zaradi tega so moral: p riško, čiti na pomoč prostovoljni delavci!
V menzah dobiš povsod dober pšemčni kruh, ki sicer ni tako bel kot je tržaški, je pa redilen in tečen. Razlika je samo v tem, da v našem okrožju v mlinih ne delijo moke v razne vrste — v nulerco, it. J, 2, 3 itd., — temveč meljejo le moko ene vrste. Pri tem pa moramo še nekaj povedati. Veliko potrošnikov vzame v zadrugah namesto dnevnega obroka kruha moko, ki jo doma presejejo in nato sami pečejo kruh. Po njihovih izjavah je potem ta kruh še boljši kot tržaški.
Tiste redke elemente, ki so bili vedno navajeni ha velike špekulativne dobičke na račun delavca in
kmeta, teži in peče — metrolira, Z videzom dobrotnikov ljudstva se ši-rofcoustijo, kako bi bilo dobro, če bi bilo več metrolir v našem okrožju. No, ljudstvo pa jih dobro pozna, še bolj pa tisti njihov (dobro«,
Ce greš po vaseh okrožja, vidiš vovsod veliko delavnost pit obnovi in gradnji. Ze so bili pokriti prvi Zadružni domovi, zgrajene nove, moderne šole, stanovanjske hiše, hlevi za živino itd. Ne samo to. Ljudstvo se združuje v kmečke obdelovalne zadruge -n si tako u-tiar-;a s skupnimi napori lepšo pr.hod-nost. Velike olajšave so prinesle istrskemu človeku tudi kmečke na-bavno-prodajne zadruge, ki sprejemajo v njegovi vasi liste pridelke, katere je prej tovoril ali nosil v oba hi a mesta in Trst.
Vse to nam prikazuje nedvomno velik uspeh ljudskih oblasti na področju prometa, preskrbe s hrano in oblačili prebivalstva in z zagotovitvijo zaposlitve še tako vtlke-ga števila delavstva. To so dejstva, ki govorijo jasneje kot vse tria ke izložbe z navideznim blagostanjem, in dokazi, da se istrsko ljudto s poštenim delom pomika vedno hi. tre je v boljšo bcdočfi ost!
Z nogometnih igrišč
Izidi tekem od.iaranih 16. t. m.
OKROŽNO PRVENSTVO: Aurora B—Jadran DK.	4—0
Arrigonj B—Fiorini	neodigrana
Partizan—Piran B	1—0
Novi grad—Meduza B	1—1
Buje—Kdeča zvezda	2—3
Pctrovija—Brtonigla	0—4
Umag—Olimpija	3—0
PRVENSTVO I. RAZREDA: Materada—Brtonigla	U—0
Jadran—Vilanija	0—1
Businija—Pom Akad.	2—0
Seget—Ferbulana	neodigrana
1» It K * I II O \ V O H A M €
hmZneC Prefžnjega stoletja so iz k krajev začeli ljudje v vtli-številu hoditi za kruhom v -“Joško dolino in pod Svinjo. slt‘li 30 *ia *et-' služili so za podli’ 'a (lrvarit *n -u tesače po trrruh gozdovih kneza Henkel-nnersmarka in samostana v Ima1X1 Nekuj let so se tl steh * vraCal\ nazaj z blestečimi tol11 verižicami in velikimi p na zelenih lajblčih (3). hali^°nta *° 3e nekateri ne-j, 1 vračati. Zmanjkalo jih je-"‘Je »o sl našli tam neveste ij.	Pozenlll. Ženitev v Labo-
,j_ “°l‘no ali na Svinjo je pri •eri f0”**’1'!® veliko srečo, o ka-ska ^	oovorila cela sose-
«ao» naie°a wha se je vitjelo bil. lanj 8,0 krnetlj in bajt, ki so b0Uj ratl*esene po sosednem hrir z’,	mi	je	včasih razka-
odih' ** fcaUrih hiš so ljudje
nag[0 U**,lTn* k*ai*- Ce kem pTl,luhnil njegovemu niz-slišim ? asu> se mi je zdelo, da Dt »H. ** njeoa neko zavist. Mno-br0 faovih sovrstnikov sedaj do-aočnm* v sencah tth “veh mota m. 3evernlfl mejnikov, on Pa se muči tukaj na teh oio-t
rih. Toda to je bilo le za hip. Senca, ki je za hip pokrila njegov obraz, je takoj zopet izginila in že je spregovoril z nasmejanim obrazom:
*Poglej, naši kraji so tudi lepi....*
Nekaj desetletij se je zdelo, kot da cela Laboiko dolina išče Ženinov na našem, na jušnem bregu Drave. Ti srečneži so se skraja še pogosto vračoli v naše kraje, potem so začeli zaostajati. Prihajali so vedno bolj poredkoma, dokler niso nazadnje popolnoma izostali. Od kraja so še govorili slovenski, potem so začeli mešati vmes važne nemške besede in se pri tem niso briga-
li.	ali jih domačini razum#jo ali ne, nazadnje pa so »‘"'©rili že popolnoma nemški. Ze prvi rod se nam je odtujU. Ako, liudstvo bilo zavtduo in
sproti n« ponemčevali tisti, ki
so se z južnega brega Prave naseljevali m njenem severnem bregu, bi mi Slovenci proti koncu prejšnjega stoletja in v toče -ku tedanjega stoletja lahko po-slovenili prelepo Laboiko dolino. Tako pa smo bili dobri le za P me iu nič več.
Svinja planina n* severu je zato v moji mladi duši rastla, kakor večen mejnik naie dežele, kakor spomenik dobrega, lahkega življenja krajev, kjer siromaštva ne poznajo. Postala mi je nepozabljeno znamenje cele koroške dežele, od koder koli tem v tvoiem življenju hodil, sem jo vsikdar imel pred očmi. kadar sem se spomnil svoje domovine. * * •
Svinja je stala nad Podjuno vsa temna in nespremenjena tn gledala po koroški deželi s svojimi večnimi očmi. Bila je kakor le-Pa in gluha z a spremembe ob njenem vznožju, kjer so izginjala cesarstva in propadale države. Odmevi tega življenja so ko maj butali do Djeki, do Kneže in do Krčanj, do naših vasi, ki so skoraj tisoč metrov visoko nanizane po njenih sončnih bregovih. Minula so desetletja in Svinja je stala tiha in temačna, kakor takrat, ko jo j* moje oko šele začelo odkrivati. Ko bi me moj oče šele tega dne začel učiti zemljepisa, bi moral učiti;
»Tam je tista gora, Svinja, toda stoji že V drugi državi, v Avstriji...«
Isto tako bi mi moral razlagati. da tisti mali, štirikotni svet, ki sem ga začel spoznavati in ljubiti, ni moja domovina, da velik del tega sveta ne spada k moji rodni deželi, ampak spada v drugo državo, v Avstrijo. Tam bi ležale rodovitne podjunske, do-
brave, tant bi se ob lepih sončnih dnevih bliskala voda Drava. Zaokroženi svet hribov in dolin, is katerega se m nekoč rastel, bi se razdvojil in čisto gotovo bi se razdvojila tudi moja mlada duša. V mojem srcu bi ne pognala tista enotnost, tisto združenost, ki mi je pozneje dala potrebno ravnotežje za borbo z življenjem. Ko bi strmel v Svinjo goro, bi strmel v tujo deželo, kakor sem strmel v Laboško dolino. Zakaj zgodilo se je, da so med tem po skupnem svetu potegnili mejo. Globače no južnovzhodnem delu in njene gore so prišle v eno državo. Svinja in podjunske dobrave pa so prišle v drugo državo, Peca, ki je bi la -eden izmed večnih varuhov te dežele, se je precepila na dva dela.
Toda ta delitev gora in dobrav se je zgodila le na zemljevidih, 1 v srcih velike večine ljudi, ki so ta svet vsak dan gledali in srkali vase. ta delitev ni bila nikoli priznana. Kakor nekdaj, ko je pri nas nastalo ustno izročilo, da Nemci tepejo, in potem, ko me je oče učil zemljepisa, so stale visoke gore tiho in nepremično in strmele v dobrave pod seboj-Najbolj veličastna med njimi pa je ostala podoba Svinje, ki je ka-kor nekdaj zapirala proti zavatu pol našega sveta. In tisočere oči i* sosesk na jugovzhodu tega sveta, ki so strmele vanj noč iu dan, niso na njej zapazile nobe-
ne spremembe, dasiravno so gledale vanjo iz druge države.
Nekega dne pa je izginila tista meja, ki je bila storjena pred dvajsetimi leti. Bilo je lepo jutro in ne na Peci ne na Svinji ni bilo megle. Po dolinah so pletli vence in postavljali slavoloke, na katerih so bili velikanski napisi: ePrišla je svoboda, heil HitlerJ» Bilo je, kakor da bi se ženili dve dolini, zakaj navdušenje je pljuskalo skoraj ves teden iz ene dobrave v drugo. Le štiri gore so stale nemo v tem navdušenju, ko da bi se jih ne tikalo, kaj s* godi ob njihovih vznožjih. Zdelo se je, da stiskajo k sebi široka nedriia in da kljub jasnemu nebu medlijo njihova siva temena. Nihče takrat ni vedel, zakaj s* njihova podoba tako spreminja.
V sosesko pod Peco pa je tokrat prišel štiridesetleten, visok in širok mož, ki je imel za klobukom gamsovo brado in je bil oblečen v gornje-štajersko obleko. Na prsih se mu je izzivalno svetil kljukast križ. Z njim je prišla tudi žena, ki je bila mlajša od njega ter imela na sebi nošo s kratkimi rokavci. Vsedla sta se oblastno za mizo prve gostilne, ki sta jo našla, naročila liter vina in žena je takoj začela jodlati. Ko je od-jodlala, je novi gost rekel:
ePrisel sem domovi« Po teh besedah je oblastno lopnil z dlanjo po mokri miti.
Domačine je bilo še strah ob dogodkih, ki so tako hitro drveli mi-
mo njih, in dasiravno je iz zgornjih oken molela velika zastava s kljukastim križem, so vendar nezaupno gledali v tujca in njegovo ženo, ki je zopet jodlala. Ko so gosta nekoliko natančneje pre-motrili, se jim je zdelo, da so ta obraz in tudi njegove poteze ze nekje videli. Tudi njegova postava se jim je zdela znana, vendar niso vedeli, kam bi ga dali. Mogoče bi ga celo spoznali, če bi govoril po domače, toda gost je govoril nemški v laboškem narečju s krojastim (4) naglasom.
Eno stvar je bilo treba takoj priznati, gost je imel smejoč, domač obraz in je nekako poredno gledal okrog sebe. Tedaj je tujec dejal: «Jaz se pišem Prattencker in sem od tukaj d orna...«
Domačini so zazijali. V soseski je bilo res nekaj ljudi, ki so imeli tako ime in tudi neki kmet se je imenoval Pratnekar. Toda nihče se ni mogel spomniti, da bi že kdaf videl tega človeka. Zato so bili vsi v zadregi in to delali nasmejane obraze, medtem ko je tujec naročil novega vina in je njegova žena spet zajodlala neko pesem.
Tedaj je razvozlal zagonetko domačin, ki je že vet teden popival in Je vsakikrat, kadar so mu postavili na mizo novo mero pijače, zavpil: (Jšeii HitlerI Le pijmo ga, dokler ga imamo*. Ta pijanec st je zdaj nenadoma dvignil, zabodel svoje oči U tuje« in ga vprašal:
»Od kod pa ste, heil Hitler!* Tujca sta ga debelo pogledala in nista bila nič kaj pri volji, da bi mu odgovarjala. Potem je tujec le rekel s prevzetnim glasom:
«Iz tretjega rajha.«
Pijanec še ni vedel, kaj je tretji rajh, zato je še enkrat Vprašal: »Heil Hitler, jaz bi rad vedel,'od kod ste, če smem vprašati?«
Kar je bilo ljudi v gostilni, so vlekli sapo k sebi, ker so se boli škandala- Toda tujec je čisto mirno in nekoliko sramežljivo odgovorit:
»Iz La boške doline...*
Tedaj so se pijančeva usta raztegnila od ušesa do ušesa, da so se pokazale orjaške dlesni, v katerih je še tičalo nekaj porumenelih zob. Nato je pijanec veselo zaskovikal.
Heil Hitler, že vem, kdo ste. Smo ze skupaj! Ali se ni vaš oce pred petdesetimi leti priženil iz našega kraja? Gotovo je, saj ste čisto podobni Pratnekarjevim na Senčnem kraju...*
_ »Moj oče je bil iz tega kraja in jaz sem vaš Tojak,« je tedaj potrdil tujec. Sena je zopet začela jodlati, zakaj gostilničar j* še točil sijajno haloško kapljico. Potem pa je naenkrat udaril po mizi in zavpil:
*Prišel sem, ker vas morem spreobrniti, da boste vredni živeti v tretjem rajhu. Jaz vse vem!...*. Tedaj ec j* pijanec hipoma spu-
stu nazaj za mizo, izza katere je bil prej vstal in polglasno zamrmral po slovensko:
»Ne vem, kako bosta potem vozila s tvojim bratrancem Pratne-fcarjem...«
»liaj si rekel?* je zavpil tujec in njegova zena je prenehala jodlali ■
»Heil Hitler, ničesar nisem rekel...!* »e je zadrl pijanec tn u-ntolknil. Ni minulo pel minut, ko se je izgubil iz gostilne in izginil neznan o kam.
Res je bilo, kar je odkril tisti pijanec. Iz Laboške doline se je vrnil sin Pratnekarjevega sina iz Senčnega krajd, ki se je pred dobrimi petdesetimi leti priženil, nekam blizu Pvstrice na vzhodnem pobočju Svinjske planine. Ta sin je včasih še prišel v sosesko pod Peco, kjer se je kak dan bratil s svojimi starimi znanci, potem pa so ti obiski prenehali, desetletja so minila in rod na Pustrici je bil že čisto pozabljen. Svinja ga je posrkala vase.
Sedaj pa je ta temna gora naenkrat poslala nazaj v domačo sosesko njegovega potomca, ko da bi hotela reči svoji sosedi, beli Peci:
»Tu ti zopet vračam, kar si mi poslala pred petdesetimi leti, so-seda, ki sl mi...
13) telovnikih. ,14) golšastim.
,(Se nadaljuj*);
20. 5anuar}a 19^
_ ' • '4^
'-'v
.
v:-:.
kombinacija Američanovi
Ohridske iezere
kraljestvo ohridskih postrvi * njegovo največje bogastvo, ki jih ne najdemo nikjer drugod na svetu, temveč samo v tem jezeru -Ohrid, važno zimovališče	^	in	letovišče	v	Makedoniji
,,. v dnu zad stoje snežnikov velikani, polja, ki spred se sprosti, lepotije ti kaže Blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričem skrije. Dežela kranjska nima lepsga kraja ,* ■ (France Prešeren)
v P.arizu pa se je prof. Donzelot, zdravnik zgoraj imenovane bolnišnice, specializiral za zdravljenje te bolezni in dosegel znatne uspehe.
Mala Marija Terezija je v svoji rojstni vasici umirala z razpokanimi in krvavimi ustnicam, z modrimi lici (od tega pride ime bolezni «modra») in z rdečimi očmi. Ko je postala naduha hujša in je deklica fizično oslabela ter postala prava cunja, je šla naproti gotovi smrti. Z intervencijo neke gospe Broglie, ki stanuje v nekem bližnjem mestu, je bila Marija Terezija prepeljana v Pariz za prepotrebni kirurški poseg.
Prof. D'Allanies jo je operiral. Odprl ji je prsa, ji narezal žile in tako eliminiral, da bi bolezen
je premagala
Ohridsko 'jezero predstavlja s svojim živalskim in rastlinskim svetom ogromno bogastvo za znanost. V njem nahajamo primerke živalstva, ki jih ne najdemo nikjer drugod na svetu.
Najbolj znani predstavnik tega starega živalskega sveta je znana ohridska postrv, imenovana v narodnih pesmih sriba od Ohrida». Istočasno je najokusnejša vrsta ribe v Ohridskem jezeru in predstavlja njegov glavni proizvod in je najlepši okras ribolova. Kdor je enkrat videl ohridsko postrv na lovišču, je ne more več pozabiti. Je vitkega telesa, z boki posutimi s črnimi in rdečimi pegami, z močnimi čeljustmi in se razločuje od vseh ostalih ohridskih rib. Temu je treba dodati še neverjetno dober okus mesa. Ohridska postrv je zelo cenjena posebno poleti, ko ji je meso malo rumenkasto in pomarančne barve in je tedaj še bolj okusno.
tisočletij so se izvršile velike geološke spremembe. Nastale so nove planine ter kotline in sosedna morja so poplavljala balkansko celino, pozneje so pa spet odtekla. V vsem tem času je Ohridsko jezero ostalo izven teh izprememb in ohranilo stari živalski svet, ker kontinuiteta z ničimer ni bila pretrgana.
V jezeru nahajamo nekatere vrste polžev in drugih vodnih živalic, ki so jih našli v okameni-nah izsušenih jezer, in se ohridski jezerski prebivalci morejo smatrati kot neposredni potomci teh fosilov. Ti ostanki predstavljajo klasičen material, na temelju katerega je moči napraviti si sliko živalskega sveta preteklih geoloških dob in tako ugotoviti geološko zgodovino velikega dela Evrope. Sorodnost ohridskega jezerskega živalskega sveta Z izumrlim terciarnim živalskim svetom je tako velika, da večino
RIBIŠKE MRE2E IN ČOLNI (OB OHRIDSKEM JlEZERU
Ohridska postrv, ki jo ribiči lovijo poleti, imenujejo vletnicon in pod tem imenom je ohridska
postrv poznana v znanosti.
Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je to, da «letnico» nahajamo samo v Ohridskem jezeru in nikjer drugod na svetu. Stvar je še tem bolj zanimiva, ker v jezerih in potokih ostalega dela Evrope srečamo vedno eno in isto vrsto imstrvi, navadno potočno postrv, ki živi tudi v naših krajih, toda ohridska postrv se od nje bistveno razločuje.
Ohridska postrv predstavlja redko vrsto živega bitja, ki je omejeno izključno na eno edino jezero. Take vrste živih bitij, ki so omejene samo na eno ozko področje, imenujemo v znanosti endemične. Ohridska postrv ni izjema v ostalem ribjem svetu Ohridskega jezera. Tudi večino ostalih ribjih vrst tega jezera ne srečamo nikjer drugod. Tako tudi druge vrste ohridske postrvi, xbelvice» manjšega rasta, ki žive v večjih globinah, in riba emo-ranecn, ki jo najdemo razen v Ohridskem samo še v Skadrskem jezeru. Po velikem številu endemičnih vrst se ribji svet Ohridskega jezera zelo razlikuje od ostalih balkanskih jezer, kakor tudi od vseh ostalih jezer Evrope.
Ne samo ohridske letnice in druge endemične ribe, ampak ves ribji svet tega jezera predstavlja veliko redkost v Evropi in istočasno predstavlja zanimiv znanstveni problem. V tem pogledu se moreta z Ohridskim jezerom primerjati samo dve veliki jezeri in sicer Balkajsko v Sibiriji in jezero Tanganjika v Afriki.
V isti mah so la jezera zelo stara, v vsakem primeru starejša o d večine drugih jezer. Nastala so ta jezera še pred ledeno dobo.
Ta jezera predstavljajo veliko redkost. Večina evropskih jezer je nastala na koncu ledene dobe, to je pred nekaj 10 tisoč leti. Tudi njihov živalski svet je novejšega datuma.
Popolnoma druga stvar je pa s starimi jezeri kot je Bajkalsko in Ohridsko. Cim so ta jezera nastala, so bila naseljena z ži-valskim svetom stare dobe, ki je v drugih krajih že zdavnaj izginil., Zaradi nadaljevanja tega Življenja so se ta živa bitja ohranila vse do danes. Ohridsko jezero je nastalo pred ledeno dobo in se je ohranilo do današnjih dni, medtem ko so skoro vsa druga balkanska jezera izginila. V teku
endemičnih ohridskih vodnih prebivalcev moremo imenovati žive fosile (okamenine).
Skupna lastnost vseh teh jezer je v tem, da so zelo velika in globoka. Bajkalsko jezero pokriva ogromno površino od 34.000 kvadratnih km in je globoko preko 1700 m. Ohridsko jezero pa meri 270 kvadratnih km. Ima podolgovato obliko. Dolžina meri 30 km, a širina mu je 13 do 14 km. Nekaj posebnega je barva jezera, ki je izrazito temnomodra. Globina je znatna in znaša na najglobjem mestu 300 m. Breg je slikovit, ker je na mnogih mestih voda izpodjedla obrežje, prav kakor izdolbe kipenje morsko o-balo, tako da prehajajo griči z navpičnimi 10 do 20 m visokimi stenami v vodo. Za proučevanje ohridskega živalstva so že pred vojno na Biljaninih izvorih pri Ohridu ustanovili veliko hidro-biološko postajo. V njej deluje stalni znanstveni laboratorij.
Ta postaja se bavi s poslom, ki je ogromnega pomena. Ohridsko jezero ne zasluži pozornosti samo po svojem živalskem svetu.
J Ono je istočasno veliki ribolovni objekt ogromne vrednosti. Ta vrednost je toliko večja, ker je med ribami največ plemenitih ribjih vrst, predvsem pa postrvi. V tem pogledu Ohridsko jezero dela edino izjemo med vsemi evropskimi jezeri. Količina ujetih postrvi znaša več. kot polovico vsega ribjega lova na jezeru. Sicer pa lov na postrvi še ni dovolj intenziven in \naloga te ohridske postaje je, da z vsemi sredstvi poveča donos jezera. Ona to dela ne samo s tem, da povečuje intenzivnost lova, ampak s tem da skrbi za razmnoževanje ribjega sveta. V tem cilju je postaja uredila velik oddelek za gojitev mladih postrvic, katere vsako leto spuščajo v jezero v milijonskih množinah. Pogoji za rejo ribjega zaroda so neverjetno ugodni na Ohridskem jezeru.
Sedaj se je vzreja ribjega zaroda dvignila'na preko 15 milijonov ribic in s tem zavzema ohridska postaja eno prvih mest v Evropi. Vrše se velika dela, da se lov na postrvi še poveča, kakor tudi da se uredi hiter prevoz svežih rib na tržišča v notranjost države.
Kar daje Ohridskemu jezeru značaj in je njegov najlepši o-kras, to je njegov okvir: Visoke planine, ki se dvigajo v dolgih vzporednih vrstah in se domala povsod spuščajo neposredno v jezero. Ta planinski okvir daje izraz jezeru. Ravnina ob jezeru je samo na severni strani od Ohrida do Struge. Ko leži jutranja svetloba na zasneženih vrhovih je jezero povsem alpsko sveže; kadar je nebo oblačno in so gore mračne je mrko tudi jezero. Neskončno je lep pogled, kadar piha veter in potemnijo valovi jezersko gladino.
Ohrid, ki leži ob istoimenskem jezeru na griču, ki se dviga sredi mesta, je kakor nalašč ustvarjen za letovišče, klimatično zdravilišče in celo za prezimovališče. Kajti Ohridsko jezero ima zaradi svoje velike površine in izredne globine sličen vpliv na okolico kakor morje na obalo. Tu piha vsak dan osvežujoč veter «veter-nik» z jezera na kopno in vsako noč veter z bližnjih planin na jezero močniku. Tako se zrak v jezerski pokrajini neprestano menjava. Zato poleti ni nikafce prave vročine in pozimi nikakega hudega mraza. V Ohridu pozimi pade malo snega in še kolikor, ga pade, ga vzame jug takoj.
Pomen. Ohrida za tujski promet bo postal še važnejši, čim bodo zgradili normalnotirno železniško progo iz Skopja, ki jo gradijo na raznih sektorjih.
Na jezeru je organiziran jezerski ladijski promet. Pred vojno je bil ves promet v rokah kapitalistov. Namesto da bi bil služil potrebam okoliškega prebivalstva in razvoja turizma, je plovni park na jezeru služil kot sredstvo za nagrabitev denarja predvsem za tihotapce, ki so tihotapili med Albanijo in Jugoslavijo. Državna meja med obema državama gre čez jezero in je južni del jezera albanski. Ob osvoboditvi je bil ves plovni park docela uničen. Nekoliko strokovnih delavcev je z najpriprostejšim orodjem začelo popravljati ladje. Hitro so usposobili motorno ladjico eStrugos, in še en večji motorni čoln, 25. maja 1947 pa so dali v promet že veliko motorno ladjo «Ohrid», ki lahko sprejema 300 potnikov in 13 ton tovora.
Na jezeru velik ladijski promet za prevoz turistov in potrebe domačinov
Odprli lo stalne prometne zveze za Sveti Naum in Strugo, kakor tudi priložnostne v ribiške vasi v okolici. Letos so prepeljali že 4.500 ton blaga in 30.000 potnikov, čeprav je bil v Ipanu predviden prevoz samo 500 ton. ’
Da bodo mogli vse lo doseči so za motorno ladjo «Ohrid» že naročili velik Dieselov motor, da bo mogel razvijati brzino do 25 km na uro. S predelavo krova iste ladje bodo pridobili okrog 50 sedežev. Predelujejo tudi eno vojno vedeto za potrebe potniškega prometa.
Voda prihaja v Ohridsko jezero po mnogoštevilnih izvorih iz 200 metrov višjega Prespanskega jezera skozi kraško gorovje Galiči-c'o. Močni studenci prihajajo na dan izpod apneniškega hriba skoro na vsem vzhodnem robu O-hridskega jezera. Studenčište se imenujejo oni znameniti ohridski izvori, o katerih poje narodna pesem o Biljani, ki je najbolj znana ohridska pesem.
Proučujejo se načrti, kako bi se izkoristila vodna sila Prespanskega jezera, ki leži 200 metrov više nad Ohridskim jezerom in se v
njega odteka. Med njima je nekako tako razmerje kot med Cerkniškim jezerom in Planinskim poljem in dalje Ljubljanico.
Cmi Drim, ki pri Strugi izvira iz Ohridskega jezera, poplavlja vsako leto velike komplekse plodnega Straškega polja, S popravilom velikega bagerja bodo to vprašanje rešili. Korito Drima bodo namreč poglobili v dolžini več kilometrov in na ta način rešili 10.000 ha obdelovalne površine.
Kot vidimo zavzema Ohrid važno mesto v gospodarstvu LR Makedonije posebno v ribolovu in turizmu ter tudi v kmetijstvu.
Ima vse pogoje, da postane eno najlepših in najživahnejših jugoslovanskih letovišč in zimovališč.
Ohrid ima tudi odlično zgodovinsko izročilo. Znamenita rimska cesta Via Egnatia, ki je vezala Rim preko Drača, Elbasana s Solunom in Carigradom, je šla skozi Ohrid. Ohrid je bil središče makedonske države za carja Sa-muila, kar je pred narodnoosvobodilno borbo edini primer v slovanski dobi balkanske zgodovine, da je Makedonija igrala samostojno vlogo.
V. oktobru pr. I. se je izvedelo, da bo avstrijska tvornica avtomobilov, motorjev in koles prenehala z lastno proizvodnjo avtomobilov ter prevzela montažo ameriških vozov. Sedanje vesti iz Milana in z Dunaja pa spreminjajo kombinacijo v toliko, da bo tvornica Steyr prevzela sestavljanje osebnih avtomobilov znamke «Fiat». Pričeli bodo v kratkem s skupino prvih 2000 vozov Vrste «Fiat 1100». Kakor znano, je turinski koncem «Fiat» prešel pod vpliv ameriškega kapitala. Nedavno se je mudil v ZDA tudi predsednik družbe prof. Valetta, ki je ob povratku napovedal, da bodo Fiatove tvomice z ameriško pomočjo modernizirane in razširjene. Verjetno se je pokazalo, da bo kombinacija italijan-sko-avstrijskih tvornic finančno donosnejša. Izvoz ameriških avtomobilov v Evropo je namreč v preteklem letu nazadoval in napovedujejo nadaljnje nazadovanje, ker so ameriški vozovi predragi in ker evropskim državam-uvoznicam primanjkuje dolarjev. Fiat-Steyr kombinacija utegne povzročiti veliko konkurenco v evropski proizvodnji avtomobilov,
OHRIDSKA POSTRV
S
DVANAJST	MINIT	MRTVA	D
nanost
smrt
Pariz, januar. — «12 minut sgfrt bila mrtva in sem oživela» lahko reče mala Marija Terezija Galle, stara 12 let, ki se je rodila v pasici Ballerog v severni Franciji. Kakor upajo zdravniki, bo prišla popolnoma k sebi. Ta primer oživitve ima prevladajoče mesto v analih medicinske znanosti. Marija je prišla v bolnišnico Brous-šais v Parisu z eno najstrašnejših bolezni. Imela je tako imenovano «modro» bolezen, neke vrste deformacijo srca, bolezen, ki počasi paralizira obtok krvi, dokler ne nastopi smrt.
Se nekaj let tega je bila ta bolezen neozdravljiva. Medtem časom so o Ameriki in Švedski
izvršili nekaj uspešnih operacij,
prišla do srca. Zamotana in delikatna operacija je uspela in medtem ko so v čakalnici s strahom čakali njeni starši na izid operacije, je pričel zdravnik s šivanjem glavne žile.
((Povedali hočem staršem, da je operacija dobro uspela» je rekla pomočnica-zdravnica. Toda kirurg ji je namignil z glavo. Pod njegovimi rokami je srce male Marije Terezije prenehalo biti. Profesor je po kratkem oklevanju dokončal z zadnjimi operacijskimi posegi. Njegovo delo pa je bilo na mrtvecu. Deklica je bila že mrtva.
Močne injekcije, ki so jih takoj uporabili, so ostale brez uspeha. Kirurg je odstopil od operacijske
mize in si obrisal pot.
rUOAUJNC KA JAMA
Pri obravnavanju turističnih znamenitosti in priročnih lepot naše ožje domovine v mesečniku ((Turizem in gostinstvo» med letošnjim letom smo si zadali predvsem cilj popularizirati posamezna, zlasti manj znana, področja, ki so ali ki bi bila primerna za razvoj turizma. Zato je razumljivo, da nismo mogli zajeti Slovenije v celoti in podati nekakšen njen regionalno turistično-geo-grafski opis, temveč smo iz celotne slovenske turistične slike skušali izluščiti posamezne drobce, ki pa so vendar značilni za celoto. Precej člankov z opisovanjem posameznih naših turističnih krajev in področij je naše glasilo objavilo že v svojem prvem letu obstoja in jih zato ni imelo smisla ponavljati.
V tej številki bomo skušali predstaviti nekatera manj znana turistična področja Notranjske,
bodisi v besedi, bodisi v sliki, pri tem pa ne bomo mogli preko tega, da se ne bi dotaknili tudi našega kraškega sveta v širšem obsegu, ker je Notranjska pač samo njega del, čeprav smo kraški svet deloma že zajeli tudi pri opisu Primorske. Naša pažnja bo torej usmerjena na področje med Ljubljanskim barjem, Trnovsko planoto, Vipavsko dolino, Tržaškim zalivom in Snežnikom ter Kočevskimi hribi. Povsod tod prevladuje kraški svet, bodisi po notranjskih kraških planotah, bodisi po posameznih dolinah in kraških poljih, bodisi po vzpetinah Nanosa, Javornikov, Snežnika in drugih nižjih gora in hribov.
Kljub kratkemu značaju površja, pa nam ta del naše domovine. ki nam je docela pristopen šele po osvoboditvi Primorske, nudi iz turističnega vidika toliko
zanimivosti in tudi lepot, da ga lahko smatramo za najzanimivejšega v naši republiki. To niso neke ustaljene priročne lepote, kot n. pr. naš gorski svet, da bi nudile podlago za razvoj letovišč, pač pa so hpaležni objekti za masovne izlete, za izletniški tip turizma. Saj že kraška površina sama na sebi, čeprav je pusta, predstavlja neko posebnost svoje vrste in je že zaradi tega ogleda vredna za vsakogar, ki jo ne pozna, za raziskovalce priročnih znamenitosti pa predstavlja hvaležno polje udejstvovanja. Lepote, ki nam jih površina ne nudi, so namreč skrite pod zemljo, kakor da bi se priroda sramovala. ter so zato tem bolj mikavne. Prav. te podzemeljske kraške lepote so Izredno dvignile sloves tega koščka naše zemlje po vsevi svetu, tako da je svetovni javnosti bolj znan naš Kras, kakor pa naš gorski svet ali naše morje.
Najlepša, ali vsaj najlepše urejena jama, je Postojnska jama, ki vsako leto privablja na stotisoče obiskovalcev. Na svoj način nič manj lepa, morda še mogočnejša je Skocijanska jama pri Skocija-nu pri Divači, ki pa še ni elek-tricirana. Blizu nje je Divaška jama ter Malograjska jama, pri Ilirski Bistrici pa Dimmica. Posebne čare skriva v sebi tudi Križna jama pri Ložu. To so doslej največje znane jame na našem Krasu, poleg teh je še nešteto drugih manjših jam, r up, brezen itd. Omembe vreden je naravni park pri Skocijanu blizu Rakeka ob drugi strani Raka, ki je žal le malo znan in nima še obiskovalcev. Nekoliko bolj znano je Cerkniško jezero, ki spada med presihajoča kraška jezera in predstavlja priročno znamenitost prve vrste.
Poleg tega pa imamo na Notranjskem tudi področja planot in gora, ki so deloma gola deloma pa pokrita z lepimi iglastimi gozdovi. Tod je dosti pogojev za razvoj gorsko-klimatskih letovišč in torišč zimskega športa, naj omenimo samo Snežnik <1796 m) z obširnimi smučišči ter od 600 do 900 m visok svet notranjskih planot z Rakitno, St. Vidom nad Cerknico in starodavnimi Blokami, zibelko našega smučarstva. Brez dvoma bo naš novi ljudski turizem dal tem priročnim pogojem odgovarjajočo materialno opremo, da bodo tudi ta področja prispevala k osveževanju in utrjevanju življenjske sile našega delovnega človeka.
Iz revije «Turizem in gostinstvo«)’
Zdravnik Dubost, ki je tudj asistiral pri operaciji, je poizkusil najskrajnejše. Prijel je srce mrtve deklice in ga pričel masirati. De'-set minut so zdravniki, zadržujoč dih, sledili doktorju Dubostu, ki je okrepil masiranje srca. Deset minut, ki so se zdele ure. Marija Terezija je ostala mrtva,
V enajsti minuti je dr. Dubost začutil pod svojimi prsti lahek tresljaj. Srce se je zganilo. Nadaljeval je z masiranjem in čez nekaj minut je začelo srce biti ter končno dobilo normalni ritem. Preteči pa je moralo 40 minut prečno je kri začela zopet krožiti in prečno je deklica pričela normalno dihati. Marija Terezija je bila oživljena. Profesor D’Al-lanies ji je lahko končno zopet zaprl prsa.. Pet ur je Marija Terezija spala v snu, ki je bil podoben smrti. Ko se je zbudila pred očmi zdravnikom, ki niso imeli poguma, da bi jo zapustili, so ugotovili, da je bila deklica slepa in paralizirana. Kri še ni dovolj prišla v možgane. Drugo jutro je deklica lahko zopet zagledala luč in šele proti noči je izginila tudi paraliza. Najstrašnejša faza je bila premagana: Marija Terezija je živela. Mala deklica je naravno še zelo slaba, če pa ne bodo nastopile komplikacije, ji je življenje zagotovljeno.
Znanost je premagala smrt.
Aretacija Mindszeija
udarec Vatikanu in vsej reakciji
MOSKVA, 19. — «Literaturnaja gazeta« je prinesla daljši članek Berešova, ki je prvi komentator v sovjetskem tisku po aretaciji kardinala Mindszentyja. V članku je rečeno, da jg «aretacija vohuna Mindszentyja zadala resen udarec Vatikanu in vsej mednarodni reakciji. Propadanje vatikanske politike na Madžarskem je očitno. Isto se lahko reče za Romunijo, kjer se javlja močno gibanje, nasprotno Vatikanu. Novi naklepi križarjev ne bodo mogli zavrteti kolesa zgodovine v nasprotno smer. V svojem slepem sovraštvu do demokracije izgubljajo tla pod nogami. Političnega ozračja dvajsetega stoletja namreč ni mogoče primerjati z ozračjem srednjega veka. Križarska vojna Vatikana proti ljudski demokraciji mu je lahko se mo v sramoto ter je že v naprej obsojena na neuspeh. Tako smo priče takšnega propadanja Vatikana, kot ga doslej- še ni bilo.
MIAMI — Vlak med Miamijem in New Yorkom se je iztiril v torek zve. čer v Floridi. Dvajset oseb je bilo ranjenih. Od nedelje je to že drugo iztirjenje istega vlaka. Tudi v nedeljo je bilo dvajset oseb ranjenih.
ako bodo na ta način izdelavo racionalizirali. Ni izključeno, da bi taka zveza mogla uspešno vzdržati konkurenco francoske avto-mooilske industrije,, ki je dokaj cenejša od italijanske.
Dogovor med italijanskim ib avstrijskim koncernom jg tudi predmet italijansko-avstrijskih trgovinskih pogajanj, ki se še vrše v Rimu. Znano je, da so se P0" novno pojavljali predlogi, da W tudi ti dve državi sklenili carinsko unijo.
Tudi ameriški tisk je Marshallova vdobrina#
Doslej je obsegala lista blaga, kf se podeljuje na podlagi pomoči ERP razen živil, premoga itdi tobak, razne konserve, jajca i prahu itd., ki jih Evropa ne P<#, trebuje. Zdaj je uprava ECA uvrstila tudi «Ne w York Herald Tribuneir med ostalo ERP-blagO G. Hoffman je sporočil, da bd ECA prevzela jamstvo za 40.000 izvodov pariške izdaje njujorške-ga lista, (ki pride tudi v Trsti za področje zapadne Nemčije.
Pariška borza in francoska vlada
Francoski parlament je v dd cembru razpravljal o finanendi položaju države ter zahteval rej formo državnega proračuna kakm tudi davčnega sistema. V tej zvet zi so zahtevali predvsem komad nistični poslanci, da se izvedejd reforme, tako da bi bili kapital listi prisiljeni, oddati del svojtit kapitalov, S tem v zvezi, kaj kor tudi vsled slabe državne & prave, kj je pripeljala državo * težak položaj, so seveda bili imeti niki kapitalov prvi, ki so jih skušali čimprej poskriti. Nakupovali so zlato v ogromnih količinah i« prodajali državne rentne papirje. Cena zlata na borzi je neprestdf no rasla, papirjev pa padala. Tik pred božičem lani je zlato od S55.000 frankov za kg zopet pač' lo na 807.500, ker je prenehaj povpraševanje po njem. Prad tako je napdleondor padel od 6175 frankov na 5825 in tečaji tujih valut na črni borzi n. Pri dolarja od prrejšnjih 545 franko#, na 503. Domači kapital je bil t& rej prvi, ki je bežal v skrite investicije ter poslabševal stanji francoskih financ, dokler je biU možnost, da bi država prav nad apelirala zaradi ozdravljenja 0«" spodarskega položaja. Ko ta nevarnost izgine, je kapitala zopd, dovolj na razpolago za dobičkonosne investicije.
,
Denarstvo države Izrael Nove pogodbe
Vlada Izraela je uvedla s 1*1 septembrom pr. I. novo valuto1 palestinski funt, ki se deli kakod angleški na šilinge in penije, toda je različen od prvotnega Palestinskega funta, ki so ga uvedh Britanci. Ta ni več plačilno sredi stvo v židovskem delu Palestinet pač pa še v Transjordaniji arabskem predelu Palestine. Tečaj novega palestinskega židovskega funta nasproti ameriškemd dolarju je 3:1 (angleškega 4,03:1)-Britanski krogi upajo, da bodo priključili tudi novo Židovi0 valuto v svoj šterlinški blok, do, bi tako laže nakupovali v Izraelu južno sadje, petrolej, pepelih0 itd.	-	i
Državna banka Izraela «PalestiJ na Bank» poroča, da je nova valuta pokrita z 1 odst. v devizaht ostalo n starih palestinskih funtih-Hrati pa je vlada odredila, da s< ustanovi poseben fond zlata zaradi kritja. Zaenkrat je emisijska banka « An gl o - Palestine Banks v Londonu, ki je pod kontrolo cionističnega gibanja. Vladd Izraela je tudi objavila, da 51 pridržuje pravico, po potrebi Pv sebej ukrepati glede tečaja valiv tistih držav, s katerimi vzdržuje Izrael valutne in gospodarske odnose.
Zadnje dpi se. vrše pogajanji s Švico zaradi trgovinske pogodbe. Izrael oi izvažal južno sadic-čevlje, torbice, kožuhovino ** volnene izdelke. V kratkem s< prično tudi pogajanja s Holandsko. Trgovino s Sovjetsko zvezo bo obovljala zlasti novoustanovljena družba «lzrael», ki bo dobivala od ZSSR surovine proli plačilu v novih palestinskih funtih. To bo prvi gospodarski st'^ med obema državama.
GERLOVIČ: ŠTANJEL NA KRASU
UKEUN1S1VO. ULICA MONTECCH1 SL 6, III. nad. — Telefon St tU-SUa. — UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351.	I	NAHOCNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugohr; FLRJ; 55, 165 330 650 din.
OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirlnl 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir.	|	PoStnl tekoči račun za STU-ZVU: »Založništvo Primorski dt.evnlk«, Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Liubllana 6.906(11.19
 	—	“	—	imCT	__ r\A~ uvaAnlL OTAMTCT A DPML-f) ____ rpipl/n	J	°Ui
Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.
J