ti
m”
>S6Č
c-U(
0»:
rel*
0
V
iJi"
Iedi
oi>'
Job
OC‘(
r f e> c$f
čl
tio"
C6f
e*
isinj
tb’
rab
L
nic"
j*
f tlj
ort"
tticj
a1'
o&[
trd
H
f*
OSib
• 1
a"1
nd"!
d
a
[ th
/h*
ati"
f tt>f
Ob"'
nit-
w\
ts *
mibj
fa>
M
0l<
>d w
CV'
ilfly
•ic»"
bO*'
MERI
VI MA
’

V v > • ./•
/Ir n» ER lg*HI-H
AMGRICAN IH SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGG ONIT
NO. 36
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1966
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€6
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Vodniki Unija nemških krščanskih demokratov so $8 začasno pobotali
Vladna str a n k a Zahodne Nemčije bo na svojem zborovanju prihodnji mesec izbrala novo vodstvo, za načelnika bo izbran dr. L. E r h a r d namesto dr. K. Adenauerja, ki odhaja v pokoj. Razpravljala bo verjetno tudi o vprašanju zedinjenja in nemških vzihodnih meja.
BONN, Nem. — Dr. Adenauer ni več nemški kancler, je pa cista! načelnik svoje stranke. Leta ga silijo, da se je sedaj odpovedal tudi temu mestu. Za mesto sta se potegovala sedanji kancler dr. Erhard in predsednik stran kinega parlamentarnega kluba Barzel.
Barzel je še mlad, toda prebrisan politik, kar dr. Erhard ni. Oba pa veliko pomenita v strankinih vrstah. Zato je glavni strankin odbor skušal doseči vsaj začasen kompromis. Strankin načelnik naj postane dr. Erhard, njegov namestnik pa Barzel. Dr. Erhard je hotel, da bi stranka imela tudi glavnega tajnika in še dva podnačelnika. Temu se je pa Barzel uprl. Hoče biti voditelj št. 2 in noče nikogar trpeti poleg sebe. Da ne bi radi tega prišlo do krize v strankinem vodstvu, so izbrali na seji poseben odbor, ki naj do marca najde kompromis. Dne 21. marca se bo namreč vršil občni zbor stranke, ki bo nanj prišlo 676 delegatov. Občni zbor bo javen in ne sme postati oder za notranje prepire v stranki.. Zaenkrat je torej zmagal dr. Erhard, toda ne popolnoma. V sporu je igrala svojo vlogo tudi Verska pripadnost. Dr. Erhard je protestant, Barzel pa katolik. Stranka bi pa rada vpeljala tradicijo, da so odločilna mesta v njej pravilno razdeljena med katoliki in protestanti.
Lotos bo menda padla v nemški politiki tudi odločitev, kaj je Važnejše za nemški narod ali zedinjenje ali vzhodna nemška meja. Do sedaj so nemški politiki postavljali oba problema drugega poleg drugega, zato pa zašli v slepo ulico, ki ne morejo lz nje. Sedaj pa prevladuje mnenje, da je treba dati zedinjenju prednost in vprašanje nmje postaviti na drugo mesto. ■Mislijo, da bo o tem 21. marca debatiral in sklepal tudi občni zbor krščansko-demokratske linije.
Joseph C. Zallcr
V petek je umrl v Brentwood bolnici 63 let stari Joseph C. Zaller s 616 E. 160 St., rojen v Forest City, Pa., od koder se je preselil v Cleveland leta 1937. Bolan je bil 11 let. Pokojnik je bil v sorodu z družino Josepha Zalarja, dolgoletnega glavnega tajnika KSKJ. Zapustil je ženo Anno, roj. Kaplavka, hčeri Mrs. Jack (Celia) Bleekman in s. Ann Jose, O.S.U., učiteljico pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue, vnukinji Debbie in Carlo. Pokojni je bil brat pok. Johna, Jane Obrock, Angele Dragus, Victorie Osolin, Julie Berisli, Rose Lasicky, pok. Eve Lauthcr in pok. Margaret Novak. Bi! je član Društva Najsv. imena pri Mariji Vnebovzeti in Društva sv. Helene KSKJ. Pogreb bo danes ob 9.15 iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vncbovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Adolf Lunder Včeraj zjutraj je nenadno umrl 24 let stari Adolf Lunder ■; 1150 E. 60 St., ko je njegov avto zletel s ceste in treščil v neko drevo v Mentorju, Ohio. Pokojni je zapustil očeta Adolfa, ma-ter Marijo, roj. Tomazin in ses-ri Mary Ann ter s. May Ivana (Notre Dame). Pokojni je bil ro-jen v fari Rašica pri Velikih Laščah in je prišel v ta deželo I. 1949. Zaposlen je bil pri Warier & Swasey Co. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v četrtek ob devetih dopoldne . j k v sv. Vida ob 9.30, nato na Kdlvarijo. Na mrtvaški oder bo položen jutri popoldne ob dveh
Leopold J. Boštjančič Sr.
V soboto je umrl, ko mu je icnadno stisnilo srce, 70 let sta-i Leopold J. Boštjančič Sr. 19407 Shawnee Avenue, ki je imel težave s srcem že dolga leta v taki meri, da je moral omejiti v zvezi s tem svoje dc-I o van j e. Pokojni je bil do upokojitve zaposlen pri Addresso-graph-Multigraph Corp. Rojen je bil v Ilirski Bistrici in je pri Šel v Ameriko 1. 1913. Zapustil |c ženo Paulino, roj. Gerl, sina Lea Jr., hčer Esther Pierce in 4 vnuke. Bil je član Društva Slov. dom št. 6 SDZ, Loyalites No. 150 SNPJ in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Žele to vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.15 dopoldne
Novi grobovi
Itd. ob desetih, nato na All Sou,ls pokopališče.
Jennie Tekaucic V soboto je nenadno preminula 68 let stara Jennie Tekau-
Senatni odbor končal azpravo o Vietnamu
cic, roj. Nose v Brezjem dolu pri Ambrusu na Dolenjskem, od koder je prišla sem 1. 1921. Bila je vdova po pred 28 leti umrlem Johnu, mati Franka, Johna in Jean Morrison, stara mati, sestra Johna, Mary Glivar in Dorothy Sadar (Kanada). Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ in Podr. št. 15 SŽZ živela je na 10206 Rena Ave. Pogreb bo iz Per folia pogreb. zavoda jutri ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Louis Seja
Pretekli petek je umrl po več letih bolehanja 63 let stari Louis Seja, ki je stanoval preje na Darwin Avenue. Bil je samski, zapustil je brate Andrewa, Charlesa in Thomas ter sestri Roso Petrovič in Dorothy Bus-cher. Pogreb je iz Zeletovega oogreb. zavoda na E. 152 St. danes zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je ob 8.30 sv. maša, nato na Kalvarijo.
Predsednik bo zahteval varnejše avtomobile za federalne nakupe
DETROIT, Mich. — Modeli za avtomobile tipe 1968 so že skoraj gotovi, toda še ne dokončni. Federacija je namreč napovedala, da bo zahtevala za avtomobile, ki jih bo sama kupila, celo vrsto novih varnostnih naprav, ki gredo preko tistih, ki bodo že v rabi v avtomobilih tipe 1967.
Avtomobilske tovarne se stališču federalne administracije ne, protivijo, čeprav vedo, da bodo po vzgledu federacije zahtevali tudi vsi ostali kupci podobne varnostne naprave. Federacija kupi letno 10,000 - 20,000 avtomoboilov za svoje uradne potrebe.
Zboljšane varnostne naprave bodo tako igrale od sedaj naprej vsako leto večjo vlogo, seveda ne bodo brezplačne. Cenijo, da bi samo zahteve federalne ad ministracije podražile nove avtomobile za dodatnih $60 po komadu.
—------o-------
V petek ob koncu zasliševanja državnega tajnika Deana Ruska je načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbright objavil, da je javna razprava odbora o Vietnamu zaključena.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je razlagal stališče vlade v vietnamski vojni državni tajnik Dean Rusk. Vedno znova je poudarjal, da gre za o-hranitev miru. če Amerika ne bo trdno stala v Vietnamu in tam zavrla komunistični poskus osvajanja, ga bo prisiljena kmalu kot drugje pod slabšimi okoliščinami. Državni tajnik je razlagal, da Združene države niso sklenile vrsto obrambnih in vojaških zvez vse od Evrope pa do Dalnjega vzhoda z namenom o-svajanja, ampak z namenom o-brambe svobodnega sveta pred komunističnimi napadi. Kot smo zavili komunistične osvajalne poskuse v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Koreji, tako jih moramo sedaj v Viptnamu, je dejal Rusk.
Državni tajnik je poudaril, da Južni Vietnam in Združene države nočejo od Severnega Vietnama nič drugega, kot da pusti Južni Vietnam v miru. Njihov namen ni uničiti Severni Vietnam ali izsiliti tam kako spremembo vlade, Zg'užene države hočejo le, da tfštfe svoj napad na Južni Vietnam.
DVA VIDNA ČLANA ZVEZNE ADMINISTRACIJE ZAVRNILA PREDLOG R. F. KENNEDY JA
Iz Clevelanda i in okolice
I
Seja—
Klub slov. upokojencev v j ™	_ i Newburgu ima v sredo ob dveh
Včeraj sta državni podtajnik G. Bali in posebni j popoldne sejo v SND na E. 80 predsednikov svetovalec G. Bundy odklonila J Street, predlog Roberta F. Kennedy ja o razgovorih s Pozdravi iz Floride— predstavniki Osvobodilne fronte v Južnem!	2 bahmsca Lih le. Emope v
Vietnamu m njihovi udeležb! v povojni vladi !priiateljem pozdravo Mr. in v Saigonu. Za predlog se je izjavil načelnik se- -vj,s Frank pupcrt_ Mr. in Mrs. natnega zunanjepolitičnega odbora W. Ful-1 Mike Pokier, Mr. in Mrs. Louis bright.	| Modic, Martin Plut, Emme Plut,
1 Tony in Christine Kebe, Alice WASHINGTON, D.C. — Sen. Robert F. Kennedy je : jn Frank Spchek (Lastnika Lit-v soboto v posebni izjavi predložil, naj bi Združene države 1 tie Europe).
pristale na neposredne razgovore z Osvobodilno fronto K molitvi_
Južnega Vietnama glede končanja vojskovanja in izjavile članice Podr. št. 15 SžZ so v naprej, da naj dobi Osvobodilna fronta tudi zastopnike v | vabljene nocoj ob osmih v Fer-povojni vladi Južnega Vietnama. V razgovoru s časnikarji f0lia pogrebni zavod k molitvi je brat pokojnega predsednika Johna F. Kennedyja za- ,a pok. jGnnie Tekaucic. trjeval ,da je to edina pot h končanju vojne v Vietnamu Ta se utegne sicer razširiti veliko preko sedanjega obsega Včeraj sta državni podtajnik G. Bali in predsednikov posebni svetovalec za narodno varnost G. Bundy v nastopih na televiziji odklonila predlog sen. R. F. Kennedyja, kei da bi nujno vodil do komunistične vlade v Južnem Vietnamu.	-	-*-=	-	=
Sen. R. F. Kennedy je dejal, da imajo Združene države v Vietnamu tri možnosti: streti komunistični upor, prepustiti komunistom oblast v Južnem Vietnamu ali pa ustvariti koalicijsko vlado, v kateri bi bili tudi zastopniki Osvobodilne fronte. On je za zadnjo rešitev, ker predstavlja kompromis in bi bila sprejemljiva za obe strani. Senator je navedel kot zgled kubansko krizo jeseni 1962, ko je. njegov brat John F. Kennedy pritisnil na Hruščeva, da je umaknil “ofenzivne rakete” s Kube ob obljubi, da Združene države v takem slučaju ne bodo nastopile proti Kubi z oboroženo silo.
Pot do komunistične diktature
Državni podtajnik George Bali je govoril na programu ABC ‘ Vprašanja in odgovori”. Dejal je, da bi sprejem predloga sen. Roberta F. Kennedyja vodil do naglega komunističnega prevze-
Načelnik senatnega odbora Fulbright je trdil, da Združene države nimajo v Vietnamu bistvenih interesov in da je zato napak, če bodo povečale svoje napore v tamkajšnjem vojskovanju, ker to utegne sprožiti splošni vojni spopad z rdečo Kitajsko.
Rusk je pozval senat in predstavniški dom, naj o vladnem stališču v Vietnamu glasujeta da bosta domača javnost in svet nia oblasti v Južnem Vietnamu, videla, kaj Amerika dejansko Posebni predsednikov svetovalec McGeorge Bundy je na pro-ob koncu gramu “Meet the Press’ navedel
tu. Jaz ne verjamem, da bi mogel kak demokrat uspešno jezditi tega tigra.”
Sen. Aiken iz Vermonta je nr programu CBS-TV včeraj dejal da je predlog sen. R. F. Kennedyja “izven dnevnega reda”, ker je stvar Saigona staviti predloge za sestavo vlade Južnega Vietnama, ne pa stvar Washingtona.
Predlog sen. R. F. Kennedyja je označil za nesprejemljiv tud-: •podpredsednik H. H. Humphrey, ko so ga časnikarji povprašali o tem ob odletu iz Nove Zelandije ia Filipine, kamor je prispel danes na razgovore o Vietnamu.
Članice Bratovščine sv. Reš-njega telesa pri Sv. Lovrencu naj pridejo nocoj cb sedmih v :erkev molit za pok. Jennie Tekaucic. slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev v Newburgu je vabljeno nocoj v Ferfoliev pogrebni zavod, da se poslovi od pok. Jennie Tekaucic.
Hanoi slavlfa nove
misli.
Sen. Fulbright je
zasliševanja v petek, dejal, da je besede javno zasliševanje, ki je trajalo 6 dni in je bilo v dobrem delu
— V državi Kentucky so na- prenašano preko televizije, kon-kopali od leta 1800 dva bilijona čano, in da bo odbor povabil
Angleški ministrski predsednik Wilson v Moskvi
LONDON, Ang. — Predsednik britanske vlade Harold Wil-Son bo prve tri dni tega tedna v Moskvi. V Londonu niso rav-n° radovedni, kaj bo opravil. L°lj jih zanima vprašanje, ali bo prišel nazaj z načrtom, da 24. Mi 31. marca razpiše parlamentarne volitve. Volitve ali ne, o tem govori ta teden politični
London.
COLD WAVE
Vremenski prerok pravi:
cerkev sv. Pavla na Chardon ton premoga.
vladne člane le še za tajne seje.
pokojnega predsednika Johna F. Kennedyja v njegovem znanem govoru v Berlinu leta 1963: “Na mene ne napravljajo posebnega vtisa priložnosti ustvarjanja ljudskih front po sve-
Nevarna premikanja v Dominikanski republiki
CLEVELAND, O. — Čim bolj e bliža 1. junij kot napovedani lan volitev v Dominikanski republiki, tem temnejši politični blaki se zbirajo nad to nesrečno deželo. Kakšen političen veer jih je spravil na obzorje, je težko reči.
Deželi grozijo vedno nevarnejši nemiri v vseh večjih me-:tih, najbolj seveda v prestolici Santo Domingo. Na zunaj so dali zanje prvi povod desničarski generali. Začasni predsednik Garcia-Godoy je namreč sklenil, da bo poslal na tuje 34 preveč srboritih generalov in polkovnikov, levičarskih in desničarskih. Levičarski so ga ubogali in so odšli, desničarski se pa obotavljajo. Odšlo jih je samo par, ostali se kujajo in se ne pokorijo predsedniku Garciji. Garcia jih ne upa nagnati s silo iz dežele; generali morajo torej imeti nekje neko oporo, ki se je
bojijo.
Spor med Garcio in desničarskimi generali so porabili levičarji in očitajo predsedniku, da jih je zapeljal. Levičarski poveljniki so na dano predsednikovo besedo odšli na službena mesta, ker so pričakovali, da bodo šli tudi desničarski. Ti pa ne gredo, torej je Garcia levičarje zapeljal v zmoto. Hočejo se mu maščevati s tem, da prirejajo protestna zborovanja, obhode ih štrajke. Da imajo pri vsem tem komunisti glavno besedo, (seveda se držijo za kulisami), o tem nihče ne dvomi.
V vso zmedo se je vmešal še bivši predsednik J. Bosch, ki vodi Dominikansko revolucionarno stranko. Oklical je, da sedanjega štrajka ne do konec, dokler desničarski generali ne zapustijo dežele. Pri tem si domišlja, da vodi štrajk njegova stranka in ne komunisti. Kako
sti izrabljali za prirejanje izgre-l zalog orožja in municije
i	..n nnčlo n rvlvort o nnlini l
ni se'
Garcia boji. Iz tega sklepajo j malo je to res, se vidi po slede-dominikanski politiki, da je nje- čem dejstvu. Bosch je trdil, da gova vlada stvarno že v krizi, bo štrajk potekal “popolnoma
Delno oblačno z naletavanjem o—
6nega. Naj višja temperatura 20. ker sc je vojaški krogi več ne t mirno’, v resnici so go komuni-
dov.
Vsekakor je ta razvoj pritisnil Garcio ob steno. Desničarske generale bi moral spraviti iz dežele, če ne drugače, pa s silo, ki bi jo mu dale čete OAS gotovo takoj na razpolago, a ko bi prosil zanjo. Pa ne prosi. Zakaj, to je njegova skrivnost, ki mori dominikanske politične o-pazovalce, pa tudi vse politične kroge, razen levičarjev.
Komunisti seveda ne mirujejo. Ko so dobili Boscha na svojo stran, so začeli rovariti med vojaki. Sirijo tam nezadovoljnost in hujskajo proti oficirjem. Vojaška policija je morala nekaj a-gitatorjev med vojaki poloviti in zapreti. S tem seveda ni komunistično podtalno rovarjenje ustavljeno.
Huda je tudi novica, da je med ljudmi in v komunističnih rokah še zmeraj toliko orožja, kolikor bi ga potrebovala “triletna državljanska vojna”, kot je rekel neki zmeren dominikanski politik. Komunističnih
Vladne sile se umaknile iz doline An Lao
SAIGON, J. Viet. —- Oddelki 1. letalske (konjeniške) divizije so odkrili v petek rdečo oporišče pri Bong Sogu in v napadu nanj pokončali 54 rdečih. Boj jo bil hud in krvav, vendar naj bi oile ameriške izgube “lahke”. Ameriškim in južnokorejsklm četam se je posrečilo uspešno varovati domačine pri pospravljam! pridelka riža na področju okoli Tuy Hoa.
Ameriške in vladne južno-vietnamske čete so se med tem
pogoje za razgovore
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.
Tako vsaj misli generalni tajnik umaknile iz rodovitne doline An 2N Tant, ki je še zmeraj v sti-1 Lao zahodno od Bong Sona, kjer
kih s severnovietnamsko vlado Hanoiu. Njen predsednik Ho Či Minh menda zahteva, da naj rasa dežela zopet ustavi bombardiranje Severnega Vietnama
so pred 2 tednoma upale zajeti en cel rdeči polk, ki pa se jim je izmuznil, ker so dolino prepozno zaprle ud zahoda. Dober del domačega prebivalstva, ki je bil
veda našla nobena policija.
Bosch je ravno zadnje dni prilil še novega olja na tlečo poli tično žerjavico: izjavil je, da se njegova stranka ne bo udeležila volitev, dokler ne bodo odšli desničarski generali na tuje Ako njegova stranka volitve bojkotira, volitev sploh ne bo^ Tako ima Bosch trenutno ključ do političnega položaja v svojih rokah. Pri tem mu pa grozi nevarnost, da se ujame v lastno zanko. Ako mu namreč spodleti cilj sedanjega štrajka, bodo desničarji to smatrali za svojo zmago. Levičarji bodo pa to zmago smatrali za poraz Garcie in našli v taki razlagi nov vzrok, zakaj morajo volitve bojkotirati.
V precepu je tudi diplomacija OAS z ameriško vred. Na lastno pobudo ne more ničesar napraviti, ker je vezana na predloge dominikanske vlade. Garcia jih pa noče dati. Diplo-matje OAS morajo biti zato le nevtralni opazovalci z grenkimi mislimi v svojih glavah.
/saj za nedoločen čas, da ne j preko 10 let pod nemoteno rde-itopnjuje vojskovanja v Juž-ičo oblastjo, se je umaknil s četa« nem Vietnamu in da naj ameri- j mi na obalno področje pod var-ška in saigonska vlada pristane- stvo ameriških čet. ta, da bi se razgovorov o premirju udeleževali tudi zastopniki južnovietnamske Osvobodilne fronte. Komunisti pa ne zahtevajo, da bi Amerika morala vse uradno oklicati, lahko izvaja te predloge na tihem in o tem obvesti Hanoi po zakulisnih kanalih. Tant je navdušen za ideje in še upa, da bi premirje lahko postalo podlaga za priprave, da se v Južnem Vietnamu rodi komunističen režim, podoben Titovemu v Jugoslaviji.	'
Zadnje vesti
SAN FRANCISCO, Calif. — Tu je včeraj umrl 80 let stari admiral Chester K. Nimitz, poveljnik ameriške vojne mornarice na Pacifiku v drugi svetovni vojni. S silami pod svojim poveljstvom je postopno potisnil Japonec z vseh pacifiških otokov, ki so jih imeli zasedene, in pripravil njihov končni zlom.
°ptimwem v krogih ZN grebel SAigON< , viet. — Rdeči so
vrgli včeraj v samo glavno
naprej. Trdi, da vodi vietnamsko politiko posebna “trojka na vrhovih” (Ho Či Minh, ministrski predsednik Van Dong in general Giap), ki na tihem želi konec vojne. Čeprav ve, da se temu stališču protivi rdeča Kitajska.
Je še prezgodaj, da bi kdo mogel trditi, da je v Hanoiu res tako razmerje političnih sil, kot so si jih naslikali diplomatje ZN.
v samo
taborišče i. letalske divizije pri An Khc okoli 80 min, vendar niso napravili večje škode. Pri napadu je bilo 7 rdečih mrtvih. Ameriški in vietnamski marini skušajo zajeti in uničiti rdeči polk, ki naj bi se nahajal v Phuoc dolini 350 milj severovzhodno od Saigona.
vseh pristaniščih Združenih dr-_	..	žav odpovedali nakladanje in
Pomorske unije groze Z i skladanje ladij držav, ki vzdr-bojkotom tujim ladjam, žujejo zveze s pristanišči Sever-ki plovejo V Hajfong ;nega Vietnama.
MIAMI BEACH, Fla. — A- i V glavnem bodo prizadete meriške pomorske unije so s tu-1 ladje Velike Britanije, Švedske, kajšnjega zborovanja pretekli i Norveške, Danske, Francije, Ita-petek poslale predsedniku John- lije in Egipta, torej v glavnem sonu svarilo, da bodo po prete- samih zaveznic Združenih dr* ku 30 dni pristaniški delavci v žav.
&
•AERSSMl DOdOVim

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Uhao 44J 03
National and International Circulation
Publis' M da:lv except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Z a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months vanada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
rov dohodkov zunaj meja. Je torej za svobodni svet zanes- j republik, že mesece trenirajo' ljivejši političen faktor kot je Naser. Zato ga Amerika in jped češkim trenerjem, igrajo poj Anglija politično podpirata, kjer je podpora potrebna, ne |evropskih turnejah in upajo, da! mešata se pa v Fejsalove politične cilje. Moskva seveda ne bo gledala Fejsalove politike s prijetnimi občutki, toda ne bo pri volji, da bi v boju proti njemu kaj žrtvovala. Kitajska bo seveda godrnjala. Ves svet bo pa čakal, kakšne sadove bo Fejsalu prinesla njegova zunanja politika.
bodo* do svetovnega prvenstva odigrali do 50 težkih tekem, kar naj bi jim dalo dovolj prilike do igranja in uspehov na svetovnem prvenstvu, prvi velikanski prireditvi takega obsega in takega pomena doma.
Zbornik Svobodne Slovenije 1956
NEW YORK, N.Y. — Spet je in potrebno, da si vse obnovimo, prišla med nas ta znamenita! Zbornik nudi v tem oziru mno-
knjiga, tu v Severni Am-eriki sicer nekoliko pozno, vendar ne prepozno. Saj Zbornik že zdavnaj ni več kak Ikoledar, kakor je hotel spočetka biti, kamor greš iskat svetnike ali pa čas
SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU
83
No. 36 Mon., Feb. 21, 1966
Fejsal v mednarodni politiki
Savdski kralj Fejsal spada med tiste arabske politike, ki delajo na tihem za svoje cilje in jih skušajo zmeraj postaviti na solidne temelje. Te dobre lastnosti nimajo ravno vsi arabski politiki, zato so načrti kralja Fejsala ostali tako dolgo v senci arabskega političnega življenja.
Fejsal ie hotel najprvo utrditi svoj prestol v Savdski Arabiji. Ni bil to lahek posel, kajti pod režimom njegovega prednika se je v Savdski Arabiji razbohotil nered, kaos, za-nikrnost, intrigiranje itd. Fejsal je moral najprvo ukrotiti svojega prednika in njegove klike, potem pa ustvariti svojo politično organizacijo, da mu ne bi nihče mogel skočiti za vrat. Za to delo je rabil par let tihega in napornega dela.
Ko je prevzel ob'ast, se je najpreje brigal za varnost mej svoje domovine. Prave nevarnosti zanjo ni bilo, le na jemenski strani so se zbirali nevarni oblaki. Tam je prišlo do državljanske vojne, njeni valovi bi pa lahko zapljusk-nili tudi na savdsko stran. Zato je Fejsal skušal napraviti red med kraljevskimi jemenskimi uporniki, obenem pa tudi doseči sporazum z Naserjem glede konca državljanske vojne. Ta naloga se mu ni ravno posrečila pa tudi ne ponesrečil. Misli pa, da je na doibri poti in da bo Egipt prišel kmalu k pameti in res delal za mir v Jemenu.
Takoj nato se je Fejsal spravil na iskanje zaveznikov ya svojo politično filozofijo med vodilnimi arabskimi politiki. Te je seveda našel najpreje med muslimanskimi kralji. Šel je k šahu Pahleviju v Teheran in mu prodal svoj program velike muslimanske, odnosno islamske skupnosti. Zadnje dni je pa bil z istim namenom v Amanu pri kralju Huseinu. Tudi tam je, tako trdi, dobro opravil. Pravijo, da bo šel sedaj tudi v Bagdad, čeprav ni tam nobenega kralja več. Misli pa tudi na libijskega in maroškega kralja.
Fejsalova zunanja politika ni naravno naletela na nobeno odobravanje v Kairu in Damasku. Egiptovsko in sirijsko časopisje je začelo- takoj jedko pisati o Fejsalu in njegovih romanjih. Videlo je v njih gibanje za organizacijo vsega kar je reakcijonarno v arabskem svetu, in naslikalo Fejsala in njegove kronane prijatelje kot orodje angleške in ameriške napadalne politike.
Fejsal, Pahlevi in Husein seveda niso o vsem tem nič javno govorili. Poudarjali so pa v svojih skupnih izjavah, da “islamu” grozi nevarnost od komunizma, ateizma in izraelske republike. Da Fejsal res misli zagrabiti za te kri latice, je pokazal s tem, da je Jordanu poklonil $280,000 za obnovo glavne mošeje v vzhodnem jordanskem delu Jeruzalema, kjer se je baje angel prikazal Mohamedu in ga razsvetlil. Rad bi dalje sklical poseben kongres ali pa le konferenco na vrhovih v Meki. Meko je izbral zato, ker leži to mesto v njegovi kraljevini in je obenem tudi muslimanski Rim, kamor peljejo vsa muslimanska pota in hodijo po njih vsi pravoverni muslimani. Konferenca naj bi se vršila že v marcu. Da bi rad zvabil na konferenco libijskega in maroškega kralja, morda pa tudi tunizijskega predsednika Burguibo, človek lahko razume. Pravijo pa, da gredo Fejsalov! načrti še dalje. Rad bi videl med svojimi gosti v Meki tudi voditelje Pakistana Afganistana in celo Turčije. Morda se mu ne bo posrečilo, da bi na prvo konferenco spravil že vse te muslimanske voditelje. Mož pa je odporen, potrpežljiv in ljubi sistematsko delo. Zato ne bo svojih načrtov tako hitro opustil, čeprav se mu ne bodo posrečili na prvi mah.
Nova Fejsalova politika je že postala strah za vse a-inbske socijaliste, ki sicer spoštujejo islam in se mu nočejo zameriti, ga pa vendarle smatrajo za nekaj nazadnjaškega, kar ne sme imeti vpliva na posvetno politiko. Strah socialističnih arabskih politikov je upravičen, saj ne gospodarijo tako dobro, da bi bili vsi njihovi podložniki zadovoljni 7 r imi. V vseh arabskih državah, kjer gospodarijo socija listični režimi raznih rdečih barv. tli pod pepelom tud močna opozicija, ki sc zavija v islam in ki jo tvori jedro konservativnih političnih sil. Te sile so sicer pritisnjene k tlom, toda niso še mrtve. Ako bi Fejsal ustanovil močno zaledje za njihovo politično filozofijo, bi kmalu našle v Meki svoje versko, v Džidi pa svoje politično središče.
Prvi, ki bo moral priti z barvo na dan, bo egiptovski Naser, kajti njemu ne spodjeda Fejsal samo ideološkega vodstva, amnak tudi političen monopol prav v njegovi deželi. Proti Džidi bo Naser lahko postavil Kairo kot središče sodobnega arabskega sveta, toda kaj naj postavi proti Meki? Naser in Fejsal sta še zmeraj v ozkih stikih, oba bi rada končala državljansko vojno v Jemenu. Naser bo ravno v tej skupni akciji lahko pokazal, koliko mu je za Fejsala in koliko se ga boji. Urejevanje državljanske vojne v Jemenu ho najbrže nudilo obema tekmecema za vodstvo ara: -- . ra sveta priliko za prvi spopad večjega obsega.
Svobodnemu svetu ne more Fejsalova politika kvariti računov. Fejsal nima nobenih osvajalnih načrtov v arabskem svetu, njemu niso mar kvadratne milje arabskih puščav. Njegova dežela je dosti bogata, ji ni treba iskati vi-
LETHRRIDGE, Alta. — To se bo odigravalo letos v slovenski prestolici Ljubljani. Od 3. do 13. marca se bodo najboljši zastopniki držav, ki količkaj pomenijo v hokeju na ledu, borili za zmagovalne lavorike. Tekme še bodo vršile v dveh skupinah. Najmočnejšo A-skupino tvorijo: Amerika, Kanada, Češka, Finska, Nemčija, Poljska, Rusija in Švedska. Zmagovalec te skupine bo svetovni prvak. Lani je bila prvak Rusija, kateri sta sledili Češka in Švedska.
B-skupino bodo sestavljale sledeče države: Anglija, Avstrija, Jugoslavija, Madžarska, Norveška in Švica. Osmo moštvo bo izbrano izmed treh držav, Francije, Italije in Romunije, ki bodo igrale posebne izbirne tekme, katerih zmagovalec bo osmi zastopnik v B-skupini.
polne lune, marveč je že nekaj Verjetno se oglasim z raznimi je|- gem naga najboljša reprezen-drobtinami o prvenstvu še pred tančna knjiga; tiskana v našem pričetkom tega. Trenutno je Ljubljana delavno mravljišče, v katero se bo prihodnji teden
sklepati že iz tega, da so organi- PUčel valiti naval tujcev in do-zatorji določili 300 prostih mest mačih gostov, ki bi radi priso-za svetovne in domače novinar- stvovali tem velikim tekmam, je, kjer nišo všteti operaterji ra- ®eve se bom podrobno oglasil s dio in TV oddaj. Po TV bodo od- Poročilom in odmevi po konča-dajali menda skoro vse tekme nem prvenstvu, saj se bodo od-
A-skupine in pomembne iz B- -leki čuli g°tovo še doISe tedne-skupine, torej bomo odlomke ko 'bo svetovno prvenstvo že od-teh tekem tudi mi v Kanadi in	in množice spet doma.
Ameriki videli, četudi ne di- ^ Komur bo dano tistih deset rektno, pa kak dan pozneje. drd prvenstva in morda še kake
Marsikomu “za skomine in spo- drd P° ^em s^edd* tekmam po m}ne>>	| TV, naj ne zamudi prilik, zlepa
*	morda ne bo take prilike videti
Precejšnja težava so medna- kos doma> k* 3e gotovo še veči-rodni amaterski hokejski sodni- nb ne vsem, čuvan zaklad ki, ki so marsikje krivci nepri- srca *n rrdsd-lik, radi različnega tolmačenja pravil in odtenkov teh. Med temi bo kar 6 Slovencev, kar je za državo-prirediteljico rekord.
Čas in podobne reči bodo merile I Cleveland, O. — V vrtincu ure in posebni instrumenti, barv je bila v soboto, 12. febru-žvižg sodnika pa je le moment, arja, dvorana Slov. narod, doki lahko odloči poraz ali zmago ,ma na st. Clairju. Že pri vhodu
Pak
Vsscfo Je A
A-skupina bo igrala v Ljub- s svojo odločitvijo.
Ijani v Hali Tivoli. Je to nova' Ob priliki prvenstva bo seve športna palača, zgrajena po na- poštna uprava izdala dvoje ho-črtih inž. Marjana Božiča. Je le- kejskih znamk, ki bodo gotovo pa stavba, namenjena večim poslastica za filateliste, športom, sprejme do 10,000 gle
dalcev. Leži v Športnem parku inž. Stanka Bloudka (v Tivoliju), kjer je cela rajda športnih prostorov. (O inž. Bloudku bom kasneje enkrat posebej kramljal, ker to je bil mož češkega porekla, a vsa delavna leta je bil gonilna sila slovenskega športa v različnih športih: nogomet, drsanje, hokej, kotaljka-nje, plavanje in hokej so bili športi, ki so mu bili najbolj pri srcu. Zgradil je po svojih načrtih prvo umetno kopališče Hinj o v Ljubljani, celo vrsto smukih skakalnic v Planici in največjo smuško skakalnico-veli-kanko v Planici, na kateri se od h 1936 vrše smuški poleti. Tam je prvič skočil oz. “letel” smu-čar-skakalec preko 100 m. In to v slovenski Planici! Bil je inž. Bloudek velike športne razgledanosti, graditelj in mecen, sam Bog vedi, koliko plavališč, kopa-’išč, drsališč, skakalnic in šport-lih objektov vseh drugih sort je -asnoval, zrisal v načrte, gradil in tudi financiral. Zaslužil je najvidnejše mesto v slovenskem n evropskem športu.)
Hala Tivoli je bila končana 'ani in prva velika prireditev v njej je bilo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu (ali ping-pongu), ki so se ga udeležile številne države, zmagala pa ponovno gladko Kitajska. Pozimi služi pokrita dvorana kot umet nb drsališče in jo že mesece pripravljajo v namene svetov nega hokejskega prvenstva. V tej dvorani se bodo torej merili najboljši, dočim bo B-skupina igrala na Jesenicah in v Zagrebu, ki imata umetni drsališči že več let, a sta žal nepokriti in torej izpostavljeni vremenskim neprilikam.
•
Zanimanje je razumljivo doma kot po svetu, organizatorji pa že več kot leto dni marljivo delajo na različnih poljih. Organizacija takega prvenstva zahte va sposobnih strokovnih moči,
Za nastanitev gostov imajo v Ljubljani nekako 2,000 postelj, t. j. poleg reprezentanc in spremstva teh, skoro 8,000 pa jih bo našlo streho po bližnji in daljni okolici Gorenjske in Dolenjske, kot predvidevajo. Tekmovalci bodo nastanjeni v novem domu upokojencev na Taboru, sodniki v hotelu Bellevue nad Šiško, novinarji v domu Visoke šole za politične vede, člani kongresa pa v' hotelih Lev in Slon.
*
Veliko dela bo z gostinskimi obrati, ugotovili so, da lahko naenkrat posade po sami Ljubljani po 14,000 gostov k obedom, seve pa bodo servirali na izmene, da bo vse nasičeno ob času in v zadovoljstvo. Če pojde vse v redu, se obetajo Ljubljani lepi denarji, posebno zaželjenih tujih valut, saj obetajo, da bodo za tiste dni trgovine posebej založene s predmeti, ki mikajo tujce po svetu ob podobnih in pomembnih obiskih. Če bo vse v redu, pojde ime Ljubljane in naše lepe Slovenije v večino kotov zemeljske oble, kar bi naj bilo vsem tam v korist v bodočih dneh.
•
Kako so pripravljene posamezne države, ki bodo poslale reprezentance? Države glavne skupine se temeljito pripravljajo že mesece. V božičnih in po-novoletnih dneh so izbranci Češke, Finske, Rusije in švedske gostovali po Kanadi in Ameriki in merili moči med seboj in s kanadskimi moštvi in kanadsko reprezentanco. Vsi, posebno Rusi, so imeli precejšnje uspehe, najbolj pa so v napredku presenetili reprezentantje male Finske. In kako se bodo uvrstili najboljši? Trdijo,' da bosta prva in druga Rusija in Češka, za o-stale pa precejšnja gneča in drenjanje. Vse države so odigrale visoka števila mednarodnih srečanj, tudi kanadsko moštvo, či-špertnih in organizatornih stro-|gar jedro so visokošolci podi kovnjakov, malenkostni spodrs-1 spretnim vodstvom mednarodno ljaji lahko rode velike in ne- priznanega strokovnjaka Fathra všečne napake in kritike. Gla!v- j Baura, ki bo tudi v Ljubljano ni vodja organizacije SP Hokej spremlja! Kanadčane. Moštvo je 66 je znani predvojni jugoslo- j mlado, ojačeno z nekaj starimi, vanski hokejski reprezentant prekaljenimi igrači, tako, da na Luce Žitnik, ki ima spretne po-j tihem upamo na možna presene-
močnike v znanih reprezentan tih predvojnih dni in neštetih starih in novih organizatorjih
na mnogih vidnih poljih.
•
Da je zanimanje ogromno, je
čenja.
Jugoslovanska reprezentanca, čije jedro so seve Slovenci,
v dvorano je bilo opaziti okusno dekorirano. Ob straneh odra so bile postavljene ameriške in slovenske zastave. Na odru pa je bila slika naj lepšega slovenskega kraja, Bleda z otokom. Na belo pogrnjenih mizah so bile postavljene vaze z rumenimi narcisami, poleg pa je krasil še napis nekega kraja v Sloveniji. Na obeh straneh dvorane so stale deklice, ki so imele nalogo, da obiskovalce spremijo na prostor in skrbe za postrežbo. Res razveseljivo število ljudi je o-'oiskalo večer “Pristavska noč”. To je tretji zabavni večer zimskega časa Slovenske pristave. Večerja je bila'-' servirana v “družinskem slogu”.
Upravni odbor se najprisrčne-je zahvaljuje slovenskim materam, ki so ponovno prišle im pripravile okusno večerjo, da so bili obiskovalci zadovoljni. Vaše delo, drage mamice, ki ste ga o-pravile ta večer, je delo velike požrtvovalnosti, ni besedi, da bi se vam mogli dovolj zahvaliti. Dalje izreka upravni odbor posebno zahvalo učenkam višjih razredov Slovenske šole pri Sv. Vidu, iki so s tako pridnostjo in požrtovalnostjo stregle, gospem in gospodičnam, ki so vodile delo in pomagale pri strežbi. Ne moremo iti preko dejstva slovenskih deklet im mater, da so zopet založile mize s tako okusnim domačim pecivom. Hvala!
Zabavni program pod vodstvom inž. Gorenška se je pričel okrog 9. ure. Program je bil zelo pester. Upravni odbor se vsem sodelavcem prisrčno zahvaljuje. Zahvaljujemo se tudi slovenski radio oddaji WXEN-FM in Saturday Afternoon Polka Party, ki sta vsak dan pošiljala vabila za ta večer v slovenske domačije, Ameriški Domovini, Amerikanskemu Slovencu za objavljanje dopisov in Central National Bank za odstopi lev prostora za parkanje. Vsakemu posamezniku, ki je z dobro voljo pripomogel, da je bil ta večer res uspešen. Hvala vsem za obisk!
Slovenci in Slovenke! Ponovno ste dokazali, da cenite naše delo in Slovensko pristavo. U-pravni odbor bo delal še z večjim elanom, tako, da se bo vsakdo, ki bo posetil letošnje poletje Slovensko pristavo, prijetno počutil, kjer bo vladalo veselje in spoštovanje vseh.
S. Vrhovdc, tajnik
Največ dežja
MIAMI, Fla. — Doslej je padlo v enem dnevu največ dež-
jeziku, ne le v zamejstvu, temveč tudi v domovini. Zato je pač vseeno, ali ti pride v roke meseca decembra prejšnjega leta, ali pa februarja ali marca tekočega. Kar najdeš v teh bukvah, ima svojo veliko vrednot včeraj, danes in jo bo imelo jutri in ves čas.
Že po svoji zunanji opremi napravi Zbornik ugoden in impozanten ytis. Letos je slikarica Bara Remec z nekaj potezartii dala platnicam izreden učinek, ki človeka na prvi pogled prevzame. Kako velika je moč u-metniške preprostosti! Ko knjigo vzameš v roke in jo odpreš, se ti zdi, da je njen obseg in velikost, njen papir in tisk namenjen napraviti nate vtis, da je pred teboj nekaj velikega, važnega in trajnega. Vse to, še preden si začel brati. Jaz se vselej vprašam: Ali je mogoče, da izseljeni Slovenci, razbiti in razkropljeni po vsej zemeljski obli, spravimo skupaj leto za letom kaj tako pomembnega? In ker je mogoče, kakor znova dokazuje knjiga za 1. 1966, kje je o-gromna energija, kje so idealni, požrtovalni ljudje, ki to podjetje gibljejo in poganjajo? Na drugem listu znotraj najdeš štiri imena uradnikov: Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdiga in Slavomir Batagelj. Kako skromno in od sile preprosto in enostavno! Pa vendar ta štiri imena, predvsem prvo med njimi, zaslužijo, da se pred njimi vsi spoštljivo odkrijemo in izrečemo priznanje brez pridržka. In da nihče niti trenutek ne pomišlja, ali naj žrtvuje tiste denarce ,za nakup knjige. Vse o-gromno uredniško delo, ki je desetkrat napornejše, ker nas ločijo tako ogromne razdalje, je bilo opravljeno v prostem času, potem, ko so ti možje izvršili svoj redni posel za vsakdanji kruh. Niso žrtvovali svojega časa zato, da bi dodatno zaslužili. Saj je znano, kako se s prodajo komaj krijejo stroški za tisk in papir in vezavo. Zakaj torej so žrtvovali svoj čas oddiha? Odgovor je vsakomur med nami lasen. Ker ljubijo svoj narod in svoj jezik in so v skrbi za oboje in za vse, kar je z narodovo bodočnostjo zvezano.
Letošnjemu Zbor niku dajeta slavnosten značaj dve obletnici, ki smo se jih izseljenci po vsem svetu slovesno in toplo spominjali, a narod v dorhovini je moral molčati. Kdo bi v tem turobnem molku ne videl naše velike dolžnosti, da za narod doma in zaše izpolnimo svoje zgodovinsko poslanstvo, zaradi katerega smo zapustili ljubo domovino? Mora biti zares doma huje, kot si navadno mislimo, ko vsepovsod 'po tujem časopisju beremo, da je politični pritisk diktature v Jugoslaviji znatno odnehal in da je liberalizacija reži-
predvsem številni, najboljši Je- ja v kraju Baguio ,na Filipinih, seničani, le nekaj je iz drugih 45.99 palcev.
go dragocenega gradiva, iki so ga prispevali različni avtorji tako, da sta podobi obeh osvetljeni od vseh strani. V tej zvezi bi se rad posebej obrnil na stare izseljence v obeh Amerikah in drugod s priporočilom, naj 'si na vsak način nabavijo Zbornik in preberejo in preštudirajo življenje in delo obeh voditeljev. Že samo članki o Kreku in Korošcu so vredni nakupa knjige! Na drugi strani pa priporočam mlademu rodu, ki o obeh ve malo ali nič, naj ne zamudi priložnosti. Jamčim vsem in vsakemu, da se bo termometer njihove slovenske zavesti in ponosa visoko dvignil, ko bodo videli pred seboj ta dva lika, ki ju je produciral narod, majhen po številu, a velik po svoji -kvaliteti. Komur je bilo kdaj nerodno, da izhaja iz tega naroda, se mu bo podzavestni občutek manjvrednosti spremenil v zavest ponosa, zlasti še, če bo premislil, da je lažje biti ameriški prezident in voditi mogočen narod, kot pa braniti in zahtevati pravico za mal, od vseh strani ogrožen in stiskan narod in takemu narodu v usodnih časih stati na čelu. Branje o Kreku in Korošcu je nacionalna dolžnost vsakega Slovenca, brez ozira na nazor ali politično linijo. Oba presegata politično stranko in svetovni nazor, ker sta nesporna last celokupnega naroda.
Tesno s proslavo je povezano poglavje v Zborniku, ki se imenuje anketa o ciljih slovenske narodne politike. Kdor je kdaj mislil ali govoril, ali pisal, da se je slovenska politična emigracija utopila v pridobljenem lagodju svobodnega sveta, bo moral svojo misel popraviti in spremeniti. V skrbno pretehtanih razpravah je trinajst slovenskih javnih delavcev izrazilo svoje poglede na bodoči državnoprav-ni položaj Slovenije. To vprašanje je, seveda poleg odstranitve sedanjega totalitarnega režima v domovini, osrednje in temeljno vprašanje slovenske narodne bodočnosti. Napake storjene v tem oziru bi bile lahko za narod' usodne in nepopravljive. Zato je razumljivo, da so avtorji razprav — razen enega samega — bili skrajno previdni pri formulaciji svojih pogledov na ta problem in so svoje stališče kar mogoče objektivno utemeljili in podprli. Če sem prav bral in razumel, se je vseh trinajst izreklo za samostojno narodno državo Slovenijo kot konstantni objekt naše narodne politike. Razlike se pa kažejo pri vprašanju, v katero višjo federativno skupino naj se Slovenija vključi in v kakšni državno-pravni obliki in s kakšno pogodbo. Velika večina piscev naglaša izredno delikatnost vprašanja in svari pred čustvenim zanešenjaštvom pri njega reševanju. Ta večina misli, da je takozvani “jugoslovanski okvir” v sedanjih okoliščinah najbolj varna pot v bodočnost, a Jugoslavija mora res biti samo okvir za samoupravo suverenih narodov.
V kratki oceni, kakor je ta-le, se ni mogoče spuščati v podrobnejšo analizo posameznih pri-
ma že daleč napredovala. Kje spevkov k anketi, čeprav bi bilo cod soncem more biti govora o zelo vredno kaj več napisati, kaki liberalizaciji, če se Sloven-, Kot slišim, nameravajo urednici v domovini ne smejo javno ki Zbornika anketo nadaljevati niti spomniti na dva tako epo- prihodnje leto, ko bodo novi so-
halna moža in voditelja naroda kakor sta Evangelist Krek in Atnon Korošec? Da ne govorimo o proslavah! Kar sta ta dva velikana za narod storila, je danes zgodovina, a doma te zgodovine enostavno ni, ker je biti
trudniki lahko že izrekali svoje reakcije na stališče sedanjih. Ideja o nadaljevanju tako važnega problema je vse hvale vredna. A kdor hoče razpravam slediti — morda utegnejo biti one prihodnjega leta še bolj za-
ne sme. Kje ste Slovenci, ki pri- j nimive in važne od letošnjih, segate na svobodoljubnost ko- posebno še zato, ker se bo iz munističnega režima, sedaj, od- monologa razvil dialog—: si mo-
govorite!
ra. zagotoviti letošnji Zbornik in
V imenu vsega naroda, tudi ta problem proučiti, da bo mo-
in zlasti molčečega, je Zbornik zavpil v svet: narod, ki rodi take može in jih časti, ne bo nikoli propadel. O Kreku in Korošcu na,splošno slovenski ljudje precej vemo, vendar je prav
gel slediti razpravljanju, ki tvori jedro slovenskega narodnega problema v bodočnosti.
(Konec prihodnjič)
Dr. Ludovik Puš
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
v t v'v j'* i w ni v
Kar se tiče poštenosti, gos-^a’ je to dar, ki prehaja pri nas 0t* °četa na sina. Duhovitosti ltnam pa ravno toliko, kolikor


je je potreba doktorju. Toda ža-lb°g, vem prav dobro za svoje te)esne napake, in ..
Hočete reči, da niste lepi, kaj bc' Ne, gospod, vi niste grdi. ^ate duhovit obraz. Marijana, a| ima gospod duhovit obraz?” Ha, mama,” je rekla Marij a-na' He je pri tem odgovoru po-staia rdeča ali ne, je to bolje vi-ela njena mati, kot jaz, kajti ^Premično sem gledal v tla.
Sicer pa,” je dostavila gospa ^m°ns, “če bi bili tudi še de-°etkrat tako grdi, bi še nikdar lle vbUi tako kot moj pokojni tn°^ In vendar vas prosim, da N’1 verjamete, da sem bila jaz rav Iako lepa kot moja hči ti-“ Q§a dne, ko sem mu podala
Sv°j° roko. Kaj mi odgovorite Pa to?”
Ničesar, gospa, samo predo-
bri
ste in ne bo moja krivda, če
® boste jutri na poti v Atene.” Kaj mislite narediti? To pot 1 izmislite manj smešen načrt
K°t zadnjič.”
Hpam, da boste prav zado-i jni z menoj, če me hočete do *':;n=a Poslušati.”
.Ha, gospod.”
“^e’ me m°tite-”
Ne bom vas motila. Ali sem
a*že kdaj motila?”
Da.”
“Ne.”
“Da,”
“Kdaj.”
rt) Vedno- Gospa, Hadži Stav-s *rria ves svoj denar naložen ^ NiNl. Barley et compagnie.” Dri nas.”
do ^aven(Iish square, 31 v Lon-nu- Zadnjo sredo je narekoval a nami poslovno pismo na g. Barley.
Poslov
“In
bkoji”
vi mi niste tega povedali
Nikoli mi niste pustili časa ^a to.”
0, 'Deda, to je nezaslišano. Vaše jJ^nje je nerazumljivo! Lah'
,i l ^ kili že šest dni prosti! Šla naravnost k njemu; po-
ki bila
Zah ^ mu bila o naših zve-
dv-^n °n ki bil zahteval od vas 3 a ab tristo tisoč frankov. Verče \te mi’ gospa, da je najbolj-’ da mu ničesar ne povemo o
,SeI stvari
I k;
Plačajte vašo od-
' dSnin°i nai vam izstavi potr-
in v štirinajstih dneh mu
^danje ra^un z nastopnimi be-
0,Jtem' 100.000 frankov izročila n° gospa Simons, naša dru-„aica- Proti potrdilu.” jep 9 ^a način bi prišli do svo-jjd v. denarja brez orožniške po-q‘; Ali ni to jasno?”
Kp	sem oči in videl sem
steč , arHan'in nasmeh, ves bleje hvaležnosti. Gospa Simons ginp2110 maiala rami in bila je ( ena ie vsle d zaničevanja, miij revsnici»” je rekla, “nerazu-ste V človek ste! Nasvetovali iJriaflarn tako nevaren beg, ko da 1,k° ,tak° preprosto sredstvo, In vi veste to že
od	- - ______________
kom , z-lutraj. Nikoli vam n6
Pcv,
111 pdpustila, da mi niste tega
Piti
<4^Pii takoj prvi dan.” lQda, gc
da
šospa, izvolite se spom-
vašp " Setn vas prosil, da pišite gospoau bratu in ga < e za sto petnajst tisoč
l'ank
ov.”
SLOVENCI SMO!
Lr:/r^VUav ie mesec dobre-Ve JS^a: Kampanje za no-‘tročnike so v teku.
h i^U(u- Ameriška Domovi-slvfMr.V’86 Kste, ki slovenje l'd f‘as°Pisa nimajo, da %e nan,i naroče.
to še danes — u-bioJ- ,)rijetno slovensko
ranje.
“Zakaj sto petnajst?”
“Hotel sem reči sto.”
“Ne; sto petnajst. To je pravično. Ali ste prepričani, da nas ta Stavros ne bo več držal tu, ko bo enkrat dobil svoj denar?” “Odgovarjam za to. Tolovaji so edini Grki, ki nikdar ne pre-omiio svoje besede. Razumeli ooste, da se nihče več ne bi odkupil, če bi zadrževali ujetnike še potem, ko je bila odkupnina že plačana.”
“Res je. Toda kak čuden Nemec ste, da niste govorili že prej!”
“Vedno ste mi snedli besedo. “Morali bi kljub temu govoriti!”
“Toda, gospa ...”
“Molčite! in peljite nas k tenu prekletemu Stavrosu!”
Kralj je zajtrkoval pečene griče pod svojim drevesom z oni-ni častniki, ki so mu še ostali. Medtem se je že očedil; zmil je vri s svojih rok in zamenjal le jbleko. Posvetoval se je s svo-imi družabniki, kako bi na lajlažji način zamašil luknje, ki jih je naredila smrt v njegovih /rstah. Vasilij, ki je bil iz Jarme, se je ponudil, da poišče rideset mož v Epiru, kje'r le urška čuječnost onemogočila /eč kot tisoč tolovajem izvrše-/anje njihovega posla. Nek La-•conec je svetoval, naj sprejmejo nalo četo Špartanca Pavlosa, ki e pustošil Magnejsko pokrajino / bližini Kalamate. Kralj, ki je ril še vedno navdušen za svoje .ngleške misli, je hotel organizirati novačenje s silo in vpokli->ati vse atiške ovčarje. Ta načrt e imel to prednost, da ne bi rilo pri tem nikakih stroškov in ri dobili čete zelo poceni.
Zmotili smo kralja sredi posvetovanja in zato nas je sprejel prav hladno. Celo kozarca /oda ni ponudil g. Simons in cer še ni zajtrkovala, je zelo rbčutila to pozabljivost. Jaz sem začel govoriti v imenu Angležinj in ker ni bilo Korfijota, me je kralj moral sprejeti za tol-rtača. Rekel sem mu, da bo po /čer a j šn ji nesreči vesel nad od-oeitvijo g. Simons; da se je odločila, da plača v najkrajšem času svojo in mojo odkupnino, da bo denar proti potrdilu naložen jutri v atenski banki ali na kakem drugem kraju, ki ga naj sem določi.
“Prav zadovoljen sem,” je rekel, da sta ženski nehali klicati ?rško vojsko na pomoč. Recite jima, da jima dam že drugič vse, kar rabita za pisanje; toda naj nikar več ne izrabljajta mojega zaupanja; naj mi ne kli četa vojakov sem! Pri prvem trušču, id ga zaslišim v gori, jima dam odrezati glavi. Prisegam to pri Megaspilonski devici, katero je izdelal sam sveti Luka!”
“Ne bojte se! Zastavim svojo in teh dam besedo. Kje hočete, da se naložil denar?”
‘Pri grški narodni banki. To ]e edina, ki še ni bankrotirala.” ‘Ali imate zanesljivega človeka, da ponese pismo?”
“Imam dobrega starčka. Poklicali ga bomo. Koliko je ura? Devet zjutraj. Častiti še ni pil, da bi bil omamljen.”
“Torej naj bo menih. Ko bo brat gospe Šimons izročil denar in prejel vaše potrdilo, vam bo menih prinesel novico.
“Kakšno potrdilo? Čemu potrdilo? Še nikoli ga nisem dal. Ko boste prosti, bo vsakdo vedel, da ste mi plačali, kar ste mi bili dolžni.”
“Zdelo se mi je, da bi mož kot vi, moral voditi svoje posle po evropskem načinu. Dobra upra-
		
	FEBRUAR XM ,3 liti 20i;21||22jBiiiL25lŽt 27M i II	1 !	KOLEDAR društvenih prireditev
FEBRUAR		luči j e v Sloveniji.
25., 26. in 27. — Slovenski športni klub priredi smučarski izlet pod vodstvom Franka Rihtarja (tel. EX 1-6545).
27. —Pevski zbor Jadran priredi
svoj koncert v Slov. Del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 pop.
MAREC
6. — Marijih dvor Kat. boršt-
narjev št. 1640 priredi letno “card party” v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzete. Začetek ob treh popoldne.
6. — Društvo Sv. Imena pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani zajtrk s klobasicami in omleti.
Od 8. zjutraj do 2. popoldne.
12.	— Klub slov. upokojencev v
SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
13.	— Slov. ženska zveza poda v SND na St. Clair Avenue koncert v korist šolninskega sklada. Nastopi slovenska pevka Marija Fishinger iz Chicaga. Začetek ob treh popoldne.
13. — Balincarska tekma v Slov. del. domu na Waterloo Road
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop APRIL
1— Dramatsko društvo LILIJA
poda I. Cankarjevo dramo JAKOB RUDA v Slov. domu na Holmes Avenue.
17. — Moški pevski zbor Slovan priredi Pomladni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
23.	—Folklorna skupina KRES
priredi VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30. Po sporedu zabava. Igrajo “Veseli mornarji”.
24.	— Podr. št. 47 SŽZ priredi
večerjo za 35-letnico obstoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob petih.
MAJ
1. — Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi banket ob 50-letnici svojega obstoja.
1. _ Pevski zbor Planina poda " svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
7, _ Tradicionalna spomladan-
" ska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
8. — Pevski zbor Triglav poda svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
S. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
14   Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev s programom.
29.   Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle
19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
19. — Fara Marije Vnebovzete
bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
24. — štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
20.	— Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21.	— Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
22.	— Se začne XXVI. glavna konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milwaukee prinedi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
28. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
13. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
23.	— Pevsko društvo PLANINA
poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts.
DECEJMBER
4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
Ho či Minh je poslal Po kongresu KP ZSSR Thanha v Juž. Vietnam ”*bo sp!ošn8 kon,ereBte
MOSKVA, ZSSR. — Koncem
Gen. Thanh, poleg gen, Gi-I—“S	Z
apa najvišji oficir v oboro- ske
Ženih silah Severnega Vietnama, je po nekaterih vesteh v glavnem stanu O-svobodilrte fronte Južnega Vietnama.
SAIGON, J. Viet. — Sedež glavnega vodstva južnovietnam-ske Osvobodilne fronte je menda v provinci Tayminh, kakih 75 milj severozahodno od Saigo-na. Kako je odbor sestavljen, obveščevalna služba ni mogla dognati, trdi pa, da je v fronti zastopanih kakih 35 političnih strank, struj, krožkov in da imajo v glavnem odboru tudi kulturne, mladinske, delavske in podobne organizacije svoje zastopnike. Glavno besedo imajo seveda komunisti, akoravno stoji na čelu glavnega odbora ‘nevtralni’ levičarski advokat iz Sai-gona. Odbor seveda ni samostojen, je odvisen od vlade v Ha-noiu. To ne ovira posameznih struj, strank, skupin in krožkov, da se ne trejo med seboj, kot je to v navadi v vsakem ‘ljudskem gibanju’ pod komunistično kontrolo.
Cleveland, O. — Pogosto se da bi lahko sam pisal naravnost
slišijo pritožbe, da široki svet ne pozna ali noče poznati Slovencev. Zato je nujno, da izrabimo vsako priložnost, da svet bolje seznanimo z našim narodom, pa
kongres bodo povabljene vse levičarske in komunistične stranke, tudi kitajska. V Kremlju so dolgo časa upali, da bodo na kongres lahko priključili konferenco vseh komunističnih partij, pa so to namero opustili.
Ideja o konferenci je bila namreč zelo hladno sprejeta ravno pri velikih komunističnih partijah, te so jo odločno odbile. Dalje je verjetno, da bi marsikatera partija ne prišla na kongres, ako bi vedela, da bo s svojim stališčem prišla v zadrego na konferenci. Zato želijo ruski komunisti, da kongres poteka mirno in da se ne preobrazi v kritiko kitajskega komunizma. Le tako bo mogoče obdržati na kongresu na primer delegacijo iz Južnega in Severnega Vietnama. Ravno delegaciji iz Vietnama bosta pa središče pozornosti na kongresu.
V Kremlju se bolj bojijo, da se bodo kitajski tovariši vabilu odzvali in prišli v Moskvo delat zgago, kar bi naravno pokvarilo lavnost.no razpoloženje, ki ga i morda ne bo ravno preveč. Pro-
Koncem lanskega leta je Ho j ,ram kongresa bo namreč imel Či Minh poslal na sedež glavne- j preveč deloven značaj, da bi se
ga odbora generala Thanha. To je vietnamski komunist številka 3. Pred njim sta samo še Ho Či Minh in general Giap. Da je šel sam Thanh v Južni Vietnam, mora že nekaj pomeniti. Mislijo, da so spori v odboru postali
ponj — in ni odgovora, medtem ko od drugih narodnosti in od številnih vladnih in privatnih
agencij dobim v istem času na	^ da jg moral m sam
—	-	• - ucate pisem m zavi a0V^ s | Thanh, da miri sprte tovariše in
tudi z doprinosom slovenskih, jazmrm vabili, naj se le se ob 1- -	L hko je pa tudi mo-
izseljencev k razvoju in rasti, nem nanje, ce bi se kaj potre-Amerike.	; boval. Imamo atomske znan-
Pred kratkim se nam je za to. stvenike, vrsto opernih pevk,
[toče, da hoče Thanh vliti novo [voljo za požrtvovalnost viet-
mogla najti prilika za demagogijo.
V Moskvi seveda niso pokopali ideje o mednarodni komunistični konferenci. Če ji letos ni mednaroden položaj ugoden, bo pa morda prihodnje leto, tako u-pajo v Kremlju.
Lovci še vedno vodijo
WINNIPEG, Man. — Kanad-
ponudila nova izredna priloiž- j vrsto oseb, ki so se visoko po-nost, ko je svetovno-znani uče-! vzpele v industriji, umetnosti n j a, avtor in urednik profesor ^ itd., toda mnogokrat manjkajo Jožef Roucek med številnimi naslovi ali dokumentacija. Ali kandidati izbral za soavtorja bi ne bilo škoda karkoli važne-dveh svojih novih knjig o ras-, ga izpustiti, samo zato, ker ne-nih, narodnostnih in verskih kateri ne znajo videti priložno-skupinah v Ameriki spodaj pod- sti, kadar trka, vrata in je
pisanega Slovenca. Profesorji Roucek, Frumkin in moja malenkost zdaj pišemo s tega področja dve knjigi, eno predvsem zgodovinsko in drugo sociološko. Rouckov sloves jamči, da bosta knjigi zelo razširjeni po vsej Ameriki in tudi izven nje, uporabljali se bosta pa tudi kot učbenik'na univerzah. Odgovornost za poglavja o narodnostnih ali izseljenskih skupinah razen Judov in zamorcev pade na mojo malenkost.
V vsaki izmed obeh knjig bo tudi poglavje o Slovencih v A-meriki. Razume se, da bi želel prepričljivo prikazati doprinos naših izseljencev k rasti in razvoju Amerike. Poleg doprinosa v tovarnah, rudnikih in v kmetijstvu bo treba posebej podčrtati doprinos slovenskih misijonarjev, politikov, županov, gospodarstvenikov, finančnikov, sodnikov, industrialcev, jedno-tarjev, organizatorjev, umetnikov, literatov, novinarjev, glasbenikov in pevcev, vsakovrstnih višjih častnikov, junakov in odlikovancev kjerkoli, znanstvenikov', športnikov, vzgojiteljev, itd
Čeprav ima S Lov e nian Research Center oj America (Box 125.9, Cleveland, Ohio 44103). ki sem mu skozi deset let posvečal
treba nekaj storiti, čeprav so večkrat prav taki pozneje najglasnejši v svojih kritikah, češ da še to ali ono manjka. Zdaj je čas za to — zdaj se izkažimo in posnemajmo tiste zavedne Slovence, ki so vedno z veseljem prispevali svoj delež.
Vse slovenske rojake nujno prosim, da me opozorijo na vsak pomemben slovenski doprinos in na vsakega Slovenca, ki je v Ameriki kaj posebnega dosegel na katerem koli področju. Nič hudega, če slišim kaj dvakrat ali desetkrat; bolje je tako, kakor pa da bi karkoli .pomembnega zgrešili! In če bi česar koli ne mogel uporabiti v zgoraj o-menjenih knjigah, kjer bo Slovencem, kot vsaki drugi narodnosti, posvečeno samo eno zgoščeno poglavje, bo preostalo gra-1 divo še vedno prišlo zelo prav | pri pripravi obširne znanstvene knjige samo o slovenskih izseljencih, kateri sedanje delo zbirateljev, avtorjev in dopisnikov pripravlja pot in za katero lepo narašča gradivo pri naši znanstveni ustanovi Slovenian Research Center.
Ugleda, da je bil Slovenian Research Center doslej tudi edina ustanova, ki ni ničesar pričakoval zastonj, ampak je za vse, kar je še potreboval, ponudil
namskim kmetom in njihovim 1 “ti lovci preskrbe okoli 60 odstotkov vse kožuhovine, ostalih 40 odstotkov jo pride s posebnih farm, kjer rede živali z dragoceno kožuhovino.
Ženske dobijo delo
Čistilka
Iščemo žensko, da bi čistila mali tovarniški urad. Delala bi 3 dni v tednu, kakšne 2 uri na dan, med 4. pop. do 8 zv. Lahko tadi v soboto. Kličite 361-6263.
(37)
sinovom. Thanh namreč namiguje v nekem članku, da morejo kmetje le takrat razumeti duh Osvobodillne fronte, ako se sami udeležujejo bojev v državljanski vojni.
Nekateri opazovalci mislijo, da je Thanh šel na jug, da ugotovi razpoloženje med prebivalci dežele. V glavnem odboru sever-novietnamske Komuni stične partije sedi namreč tudi nekaj komunističnih vo d i t e 1 j e v iz Južnega Vietnama, med njimi tudi glavni tajnik Le Duan. Juž-novietnamski tovariši so zagrizeni nasprotniki vsakega premirja.in se hočejo vojskovati do ‘zmagovitega konca’. Nekaj znakov kaže, da komunistični vodi tel ji iz Severnega Vietnama niso tako navdušeni za vojskovanje. Morda hočejo po Thanhu dognati, da so tudi v Južnem Vietnamu kmetje siti vojne, kar bi seveda močno spodkopalo stališče Le Duana in njegovih tovarišev.
—-----o-------
Izkušene šivilje
Takojšen nastop. Dobra začetna plača, cel načrt posebnih ugodnosti, tri tedne plačanih počitnic prvo leto. Neznanje jezika ni ovira. Kličite HE 1-0200, Ext. 247, Mrs. Hutt za sestanek.
Le kje je izgubljena ameriška vodikova bomba?
MADRID, Šp. — Ameriška j mornarica skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi najti pr pr -1
MALI’OGLASI
Stanovanje se odda
pet sob stanovanje, zgoraj, fur-nez na plin in kppalnica in vse udobnosti, garaža, zglasite se na 908 ali 908 E. 73 St. 431-9105.
(37)
šano vodikovo bombo, eno od 4, ki so bile v strateškem bombniku B-52, ko je ta 17. januarja letos v zraku trčil v letalo-tanker KC-135 in tel 1 na zen-	Iščejo stanovanje
1 jo. Tri vodikove h. albe so rt- Mlad zakonski par išče sta 1-šli v suhi strugi reko Air: v,:-)- v o v okolici cerkve Mavre
ra, četrto pa iščejo
“Jaz vodim svoje posle po svo ji navadi in preveč sem star, dii bi menjal ta način.”
(Dalje prihodnjič)
morju.
večino svoj ega "prostega * časa in | primerno plačilo. Upam, da vsak j Ker doslej v morju b, ho rd • pri katerem sodeluje sedaj tudi uvidi, da imamo Slovenci pri so mogli odkriti, so zaceli znova
zgornjih knjigah priložnost, kakršne še zlepa nismo imeli. Prosim torej vsakogar, ki ima kakršnokoli uporabno gradivo, do-
ke ves čas v Vnebovzete, 3 ali 4 sobe. Kličita ”61-9739 po 4. uri popoldne.
—(3C)
eden najplodnejših ameriških žrtve zadnje vojske in komu-1 univerzitetnih profesorjev, že nistične revolucije pri Lurški bogato zbirko gradiva, arhivov Mariji na Providence Heights in kartotek, nam za čim popol-~	'	”	nejši prikaz še vedno manjka
prenek podatek ali potrebna do-
štirisobno stanovanje išče Starejši zakonski par išče 4-
,	,	sobno stanovanje v bližini St.
začeli preiskovati tudi kopno, C]air A med Norwood Rd
preudarjati, če le ni tudi ta padla kam na kopno. Zato so znova
kjer bi bomba
na Chardon Road v Euclidu.
JUNIJ
3 __ Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road.
5 _ pr. II. Lobetov Spominski | Zgcdi se sklad priredi piknik ob za- j tki časopis poroča, ka j vse so ključku kampanje na Sloven- j Slovenci storili za kako ameriški pristavi.	1 ško mesto, kjer pa v slovenskih
11. in 12. — DSPB Tabor pri-1 ponatisih ni zadostne dokumen-
kumentacijo, opozorilo ali na- ; Bombe niso imele “vžigalni-
---- Ave., med Norwood
utegnda biti. jn E_ 72 gt Ponudbe na 941-0388.
svet, da to sporoči na naslov Slovenian Research Centra ali
kumentacija. In koliko je stvari, ki jih vkljub prošnjam zgrešimo oopolnomo po nepotrebnem. Ipo telefonu 121-ov .! an - >■-da ugleden ameri- S00°- Najlepša hvala!
kov” in ne predstavljajo nobene nevarnosti prebivalstvu. Ame-
redi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revo-
na 'moj hišni naslov, ali kliče j riške vojaške oblasti jo hočejo
kljub vsemu najti, ker bi utegnila sicer priti v kake druge ro-
Dr. Edi Gobec,	ke.
1253 E. 80 St.,
Cleveland, Ohio 44103
ODPRTIJ A RESTAVRACIJE v nedeljo 27. feb. 1966
v Slovenian Country Ilcnse 1461 E. 55 St. Vladimir Pišorn, lastnik
tacije. Pa človek poprosi Slovenca za en izvod ameriškega lista ali za natančnejše podatke, ^ do 21. marca.
Spomlad se začenja v raznih krajih sveta približno od 19.
veliko število j PnjafePs Pharmacy
NEW YORK, N.Y. — Letno j IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA je natisnjenih v ZDA okoli 6 bi- RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
*	",	|	7 a OSTARFT P
lijonov čekov za tovrsten de- AID FOR AGEq PRESCRIPTIONS narni promet.	I st Clair Ave. & (;gth St.; EN 1-4212

TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi

YiYitniiiiiiTmTTttiinni
Tedaj je Torgier Bjorndal počasi dvignil pogled in se ozrl v župnika: “Ni me treba spominjati krščanskih dolžnosti, doslej nismo mi tu gori niti v sili prosili planjave pomoči. Mislim, da se bomo še naprej pretolki sami, kakor je to pač dolžnost slehernega moža.”
Župnik je vstal in mu namignil, da mu bodo že poplačali trud, če gre z njima. On sam je bil vselej skop, skopi pa so bili tudi planjavci. In zato se je zdela župniku ta ponudba tako zapeljiva. Tudi Torgier Bjorndal je vstal in se zagledal skozi okno, kakor da bi si hotel nekaj ogledati. Toda steklo je bilo debelo in neprozorno, svetloba je
pač prihajala v sobo, toda skozenj nisi videl ničesar. Potem pa se je obrnil naravnost k župniku in spregovoril: “Tu na severu imamo sami — nekaj medvedov, ki nam delajo težave — in zaradi tega nam še ni treba, da bi potovali tja doli k vam.”
Tedaj pa je župnika zapustila vsa mogočnost in častitljivost in pričel je za božjo voljo prositi
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
CHICAGO. ILL.
MACHINE OPERATORS Young or Old Men - Willing to learn. Company will train. “Plenty of Overtime”. Company benefits. Good starting salary. Call Now. 465-2900.	(38)
MALE HELP
MEAT CUTTER APPRENTICE
Earn $144 A Week
After completing 3 yr. apprenticeship. Starting salary $78 per week with regular 6 mo. salary increases.
Young men between 17 and 28 years of age considered for this on-the-job apprenticeship training program. 5 day, 40 hour work week. Benefits include:
•	Free Blue Cross-Blue-Shield Hospitalization
•	Free Life Insurance
•	Paid Holidays — Vacations
•	Profit Sharing Plan
JEWEL
FOOD STORES
For Appointment And Additional Information Concerning This In. A Lifetime Opportunity
Call Jack Craten At (>74-7560
JEWEL FOOD STORE
(36)
EXCELLENT OPPORTUNITIES FOR STEADY EMPLOYMENT IN A STEEL PLATE FABRICATING SNOP
FOR EXPERIENCED MACHINISTS QUALIFIED ARC WELDERS BURNERS, GRINDERS AND HELPERS
FULL BENEFITS INCLUDING PROFIT SHARING AND PENSION PLANS
APPLY TO MR. HANSEN
CHICAGO BRIDGE MD IRON GO.
1305 West 150th Street Chicago, Illinois
An Equal Opportunity Employer
(37)
GROCERY TRAINEES
GROW WITH
JEWEL - 0SC0
Openings Exist
On The North Side and Northwestern Suburbs
Earn up to $120 Week (5 days)
on a grocery training program PROFIT SHARING BLUE CROSS — BLUE SHIELD GROUP LIFE INSURANCE SICK PAY
ADVANCEMENT OPPORTUNITIES
Previous retail experience helpful but NOT required
CALL JACK CRATEN 674-7560
FOR INTERVIEW APPOINTMENT
I pomoči. Pravil mu je, ne da bi kar koli olepšal, kako so se sami spravili nad zverino, in kako klavrno se je končala njihova gonja. In opisal mu je tudi ogromno, grozo vzbujajočo zver z zeleno se bleščečimi očmi in belo liso na boku — medved je bil tako strašen in tako razsrjen, da je ljudi do smrti preplašil.
Torgier je znova sedel in se zagledal skozi okno; ko pa je župnik omenil liso na lakotnici, se je sunkovito okrenil in se s pogledom zabodel v župnika. Župnik je naglo za korak odskočil; pogled ga je zadel kot udarec z jeklom. Dolgo je Torgier Bjorndal tako stal, potem pa se je preko župnika zazrl v severno podolžno steno. Na njej je visel nož, svetal, oster in brez rje. Končno se je tiho okrenil in dolgo zrl skozi zapadno okno. Preko pobočja je pošiljalo sonce svoje blede jesenske žarke. Ostrina v njegovih očeh je izginila, poteze so spet postale kot izklesane, ničesar nisi mogel razbrati z njih. Znova je sedel na svoj stari prostor poleg južnega okna, kamor se je spet upiralo sonce. Komolce je uprl ob kolena in brado položil v pesti. Tudi župnik je znova sedel. Ni si upal spregovoriti in razmišljal je, če ni morda kaj zinil, kar je utegnilo kmeta razjeziti. Torgier Bjorndal se še vedno ni ganil, toda brada in usta sta mu rahlo podrhtevali, in potem je spregovoril. Zdelo se je, kakor da govori samemu sebi. Njegov glas je bil globok in hripav. “Oče mojega očeta je umrl”------pre-
molknil je in župnik ga je začuden pogledal, medtem ko je krnet z Bjorklanda poškilil k vratom, da bi se prepričal, če lahko uide.
“Umrl je,” je ponovil Torgier — “pobil ga je medved.” Župnik je pričenjal razumevati in je napeto gledal predse. Tudi stari z Bjorklanda se je nagnil naprej in prisluhnil; od pričakovanja je odprl usta.
“Moj oče je umrl — pobil ga je medved.”
Stari z Bjorklanda je zavzdihnil, župnik pa je zlezel vase.
“Imel sem brata; tudi on se je srečal z medvedom in umrl.”
Tu je Torgier dolgo molčal. Župnik je sedel kot okamenel in starec za njim je na široko odprl usta; oči je razširil tako, da so mu. tekle solze preko lic. Torgier pa je nadaljeval: “Imel sem tudi troje sinov. Zdaj imam samo še dva. Naj starejši je šel lani nad medveda; branil sem mu, toda on je moral iti in se do danes — še ni vrnil.” Govoril je v dolgih premorih, zadnje besede no bile komaj slišne. Potem, se je mož pred njima zopet dvignil in se zagledal skozi odprto okno: “Moj stari oče jih je pobil sedemnajst in z zadnjim je obležal tudi on.” Spet je za trenutek premolknil. “Medved je imel na lakotnici svetlo liso — kot serast konj . ..”
Župnik je visoko dvignil obrvi in roke so se mu tresle. Starec za njim je povesil spodnjo ustnico, slina mu je tekla v brado in noge so se mu tresle. Torgier Bjorndal je skoraj neslišno na-
rutttitttttt
daljeval: “Moj oče jih je pobil sedemnajst in zadnji mu je zadal smrtni udarec— in na lakotnici je imel liso — kot serast konj.” Pod kmetom z Bjorklanda je zahreščal stol in župniku je zastal dih.
“Oba medvedja kožuha, ki sta si popolnoma enaka, imamo v hiši. Na obeh smo prinesli domov trupla.” Ko je končal, je sonce zašlo in mrak je z grozo napolnil sobo. Tedaj se je Torgier dvignil in se zastrmel v okno. Toda njegove besede so zdaj že krepko zvenele: “Jaz sam sem jih pobil šestnajst. Nisem več mislil iti na lov. Če pa ima medved na lakotnici belo liso, tedaj je iz družine onih, ki so pobili mojega očeta in praočeta in moram se spraviti nadenj. Pri vas tam spodaj gre z medvedi h kraju, in zdi se da tudi z menoj.”
Župnik je hotel nekaj reči, pa ni našel besede. Takim rečem ni bil kos. Torgier mu je dal razumeti, da se lahko vrneta: “Prišel bom za vama.”
Naslednjega dne zarana je prišel v župnišče s severa mož; bil je dolgonog in širokopleč, hodil je z mehkimi, toda krepkimi koraki kot kaka žival in ponosno je dvigal glavo. Čepica mu je trdno čepela na glavi, preko čela je imel ščit proti soncu. Njegov Iopic je bil kratek in tesen, pod njim je nosil telovnik iz ustrojene kože. Hlače je imel zadrgnjene pod kolenom nad mečami, ki so bila trdno povita z usnjem; čevlji na nogi so bili mehki. Preko enega ramena je imel oprtan telečnjak, preko drugega mu je visela puška. Ob desnem boku mu je tičal v nožnici kratek, širok nož in na vrvici je vodil dva psa s sršečo sivo dlako.
Njegova obleka je bila oguljena in zakrpana — vidni sledovi klatenja po gozdu in skalovju. Ni bila Bog ve kaj prida, toda srajca, ki je ob vratu in zapestju gledala izpod suknjiča, je bila tako bleščeče bela, kakor jo more obeliti le sonce, in gumbi na telovniku so se bleščali kakor srebro.
Bil je Torgier Bjorndal.
Župnik ga je ves začuden prijazno vprašal, če prihaja sam. “Ne,” je odvrnil Torgier, “s seboj imam puško in psa.” Poteze na obrazu so bile kot izklesane in njegov glas je zvenel tako, da župnik ni vedel, kaj naj bi še pristavil. Torgier je hotel le vedeti, ali je župniku morda znano, če se je medved po obisku v Boju v zadnji noči še kje oglasil; toda župnik ni vedel ničesar.
Torgier je nato odšel. Župnik pa je še dolgo gledal za njim.
Po velikem strahu je srenja spet laže zadihala. Od kmetije do kmetije se je širil glas o strelcu, ki je odšel na lov. Moža, ki sta šla ponj, nista govorila o svojem obisku na Bjorndalu; kmet z Bjorklanda je le toliko povedal o medvedu, da so ljudje slutili, kakšna hudičeva zverina je. Pričalo je o nezaslišanem pogumu, da se je lovec sam podal na pot; za vsem tem je gotovo tičala čarovnija.
St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ST. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate o«l $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, ta j. Maria Hochevar, 21241 vliller A ve., tel. IV 1-0728; blagajn. FVances MacerOl. Zapisnikarica Pa-iline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jennie Kerne. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. ieje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole iv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. lo 7. ure in vsakega 25. v mesecu >d 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ST. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, ta j. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Phillis Cermely; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
»KUSTVO SV. JOŽEFA ST. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, iredsednik John H ahat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. taj-lica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., el. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Marv Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar;
■ lagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Marn. — Vratar: James Ka-itelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa--ikar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Sloven— kem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta orez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do 52.00 bolniške podpore na dan.
Imenik raznih društev
fttrztmiitttttttttttttiittiiiiittitiiitttit.ZiiitiUiitatiiiUtttttttiitZiitttiiiitiittilitiitttiitit
Ameriška Slovenska Godec’3(565 East 105 st”tel vu 3'
Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic: tainik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna. Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Shuster, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph
6324; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let < taros ti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške oodpore na teden, če je član bolan et dni ali več. Rojaki v Newbur ,fhu, pristopite v društvo sv. Lov ••en ca
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSTO Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica .Josephine Mul h, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 fit. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ma poleg tega svojo društveno bol ilško blagajno. Zavarujete se lah ko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. $preje ma se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5.000.00 Nai novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite de nar za stara leta; kakor bi ga no sili v banko in pri tem ste še živ-I jensko zavarovani. Za pojasnile se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane bre? zdravniške preiskave od 1 do 4f leta starosti. Poslužite se prilik« ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v TDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 1304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: ReV. J. Celesnik: iredsednik: Anton Tekavec; pod-oredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik" Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki- John Bradač Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An* Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA RT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: TJ. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966:
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, O. 44095, WH 3-1546; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Koljat, Mrs. Mary Kušar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ, Duhovni vodja Rev. F. M. Ba taga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, ta j. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar, Zu-stavonošinja Angela Stražar. Reditelji ca Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ	,	.
Predsednik Frank Stefe, podpreti'
sednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečk0 Eržen. — Društvo zboruje vsak0 tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (star0 poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM. ŠT. ti SDZ
Predsednica Molly Legat, P0(T predsednik John Gerl, tajnica Sp' j via Banko, 877 E. 185 St., tel. B 1-7554; .blagajničar John Barko- j vič. Zapisnikarica: Anne Cecfilie j Nadzorni odbor: predsednica Marj j Koljat, Eva Trškan, Frances Medved', Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se j vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem dom11, t 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer
PODRUŽNICA ST. 35 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B Baznik, predsednica Mary Kolcgar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; reditelj ica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 S*7
Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St, Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Roditeljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Frances Perme, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd„ tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Marke! Seje se vršijo vsak prvi torek v me seču ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Helen Tomažič; podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Putielv, 10724 Plymouth Ave Garfield Hts., O., tel. 581-4230; bla. 4«x„ničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnica za SND na E. 80th St., za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Cent"' podpredsednica Pauline Stampfe!' j tajnica in blagajničarka Frances Kodrič h, 6522 Schaefer Ave., t®'" | 881-4679; zapisnikarica Frances Za- ; krajsek; nadzornice: Lillian M. Ma' rincek, Pauline Stampfel, Josephih Levstick. Društveni zdravniki vf slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 ur‘ j popoldne v Slovenskem narodnefl* 1 domu, staro poslopje, soba št. 2.
UR. RIBNICA ST. IZ SI)Z
Predsednik William Vidmar, P°“ predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481' 2246, zapisnikar Anton Tavžel, bia-gajnik Frank Debelak, nadzorni od' j bor: Joseph Champa, Joe Cend°( j m Ivan Cendol. — Za pregled vsl slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konfere®' co Frank Virant; za Slov. nar. ®*' talnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustift j Joseph Post in Frances Modic. ^ Seje so vsak drugi petek v mesec11 : ob pol osmih v sobi št. 4 SND n° S:. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ ,
Predsednik Mary Geromi; V°°. predsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Joseph Kalsic, 19111 I rowhead Ave., tel.: IV 6-4835; za' j pisnikar Anton Strniša, 1273 No” wood Rd.; nadzorniki: Maric Jcafl i G older, Anton Levstik in Adolf BrC'! zovar; vratar Jennie Hudoklin; /a' stopnik SND Mary Geromi; drušh; j zdravniki so vsi slovenski zdravnik stanujoči v Clevelandu. — Seje 5 I vrše vsako tretjo sredo v mesec I ob 7:30 zvečer v SND, staro P° j slopje št. 4.
COLUNWOODSKE SLOVENS# ŠT. 22 SDZ	.
Predsednica Mrs. Stefi Konc , l.ia, podpredsednik Jack Sime11' finančna tajnica in blagajni®3 ka Rose Mickovic 19612 Cherok® Ave., IV 6-0462; zapisnikarica ML Mary Černigoj, nadzorniki:
Grosel, Jack Šimenc in Gertru le Bokal. Zastovonošinja Mrs Mari Malovrh. Zdravniki: vsi slovens zdravniki. — Seje so vsako ;redo v mesecu ob 7:30 zvečer Slovenskem domu na Holmes Av v spod. dvorani
UR. KRALJICA MIRU ŠT. 24
Predsednica Agnes Žagar, . oredsednica Mary Filipovič, tajP« ca Alice Arko, 3562 E. 80 St.. v 1-7540, blagajničarka Agnes Zag3J' zapisnikarica Mary Filipovič, na cornice: Josephine Winter, Ang®'
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Gregorčič, Veronica Škufca.
ot>
je so vsak tretjo sredo v mesecu 7:30 v Slov. nar. domu na EMWj>
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 Spl
Predsednik Frank Stare, podpr®^ sednik John Fabjančič, tajnica .j blagajničarka Rose Vatovec, l"8-Prince Ave., BR 1-4582, zapis'' karica Mary Bubnič. Nadzoru' John Samsa, Joseph Rolih in J° g, Laurencic. — Seje so vsako 2. j1 d el j o v mesecu ob 10. uri dop oV* ^ v ŠDD na 10814 Prince Avenue-Zdravniki: Dr. Anthony Perko, v ■ Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vs slovenski zdravniki.	,

,od'
iiRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37
ch-pdsednlca Nettle Zarnick. P°c) oredsednica Anna Zalar taj'ji, Mary Jeraj, 5150 Thornbury ** HI 2-8036, blagajn. Cecilia Znid3* sle, zapisnikarica Fanny Mal Nadzorni odbor:	Mary Otom® 1
Emma Tofant in Dorothy Strn^ Vsi slovenski zdravniki. Seja se si vsaki drugi četrtek v mesecu 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.	..
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ j.
Predsed. Stanley Pervanje, P . predsednik Theodore Szendel, niča in zapisnikarica Jennie 10724 Plymouth Ave., Garfield B 44125, 581-4230; blag. Antonia IJ
linnr Nnrivnrni ndhnr • nrpdSCd*1
aiiia'
linar. Nadzorni odbor: predse« Helen Tomažič, Henry Perv Victor Stcmbergcr. Zdravniki'. ^ priznani zdravniki. Zastopniki SND na 80 St. Stanley Pervanje Theodore Szendel; za SDD ^ Prince Ave. Frank Skrl: za qeje Maple Hts. Henry Pervanje. — se vršijo vsak drugi mesec tre nedeljo v mesecu ob 2. uri P na 8601 Vineyard Avenue.
DRUŠTVO CERKNIŠKO JEZERO ŠT. 59 SDZ , .A.
Predsed. Henry Blatnik, podprL • sed. John Mesgec, taj. Urška
I sel, 16501 Trafalgar Ave., Tel- *
11-1801, blagaj. Mary Mesgec, za*L Rose Paulin, nadzor. Andy JerTT\e(c Rose Paulin. Sejo so vsak 3. četr'^ 1 v mesecu, na domu tajnice ob • zvečer.