St. 107. V Gorici, v torek dne 25 novembra 1913. .to sicer * torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane ua leto K 10»— -• v, iet* T"': r^*#*~-«4 ¦ lU » ... „ 2*»0 PosamiCne Številke stanejo .8 vin. ffa airofilla broi doposlanT uroftito m ne oziramo. Tečaj xuit Telefon št, Vpe za narod, svobodo in napredek Jt. Dr. K. lavrič. Iz tužne Istre. Šest let, odkar so se vršile zadnje splošne volitve v istrski deželni zbor, bode kmalu pri kraju. Govorilo se je mnogo, da bode deželni zbor razpuščen še pred pretekom te dobe, in da se uvede komisarijat. Razpravljalo se je o tem nedavno v listih, a vse je namah potihnilo. Temu se tudi ni čuditi; kajti vsakdo, ki razmere v deželi količkaj dobro pozna, ve, da naši vladi manjka poguma, da bi se odločila do kakih izrednih odredb napram sedanjim deželnim gospodarjem v Istri. Saj so se naši poslanci čutili svojčas pri-morane, zahtevati od centralne vlade ga-,% rancljo. da se ne bode tuja L j. italijanska vlada vmešavala glede Istre v stvari, ki zadevajo edinole avstrijsko vlado in prizadete narode. Te garancije seveda niso dobili. Postopanje italijanske viade in naše centralne vlade v stvari znanih odredb tržaškega namestnika tudi priča, da je vpliv italijanske vlade na našo, kar se tiče .naših primorski Italijanov, še vedno precej močan.; ' Tako imamo pričakovati za prihodnje leto najbrže nove deželnozborske volitve. Pri sedanjem volilnem redu, ,ki je sicer plod kompromisa, pa ni upati, da- bi se število slovanskih zastopnikov pomnožilo. Nove volitve bi postavile poslance zo-net tje; kjer so bifj,4]ri*d šestimi leti. Na drugi strani;pa se vsestransko čuti velikanska gospodarska škoda, ki jo ima vse prebivalstvo brez razlike narodnosti v deželi od nedelovanja deželnega zbora. Neki odličen Italijan, ki so mu dobro znane deželne in občinske finance v Istri, mi je živo slikal vso Škodo, ki fo trpe dežela, občine in razne korporaclie, ker deželni zbor ne deluje, in pristavil, da tako ne more iti dalje, ter da v deželi vse hrepeni po trenutku, ko se bode sklenil med obema narodnostima konečni kompromis. Italijani zatrjujejo, da so pripravljeni t vsak čas prlpoznati hrvatskemu in slovenskemu jeziku v deželi popolno enakopravnost hi da v tem oziru ne delajo ni-kake ovire kompromisu. Največja zapreka sklenitvi kompromisa je vprašanje delitve občin. Kmetskega italijanskega prebivalstva v Istri skoro ni. Italijani žive večinoma v mestih, ki jih obdaja od vseh strani slovansko kmetsko prebivalstvo, ki so je izžemali in je še danes v veliki meri izžemajo. Dokler je to slovansko prebivalstvo tavalo v popolni temi in videlo v svojem izžemovalcu višje bitje, se je slepo pokorilo v vsakem oziru ukazom italijanske gospode iz umazanih benečanskih gnezd, ki tvorijo istrska mesteca. Takrat je kazalo italijanski gospodi ustvariti velike občine, katerih središča so njih mesteca, kjer se nahajajo tudi vsi uradi. Danes, ko se, slovansko kmetsko ljudstvo, dasi počasi, a vendarle vidno, probuja, pa nastaja nevarnost, da preidejo skoro vse občine v Istri v slovanske roke. Italijanov je strah. Zaraditega bi radi sedaj občine razdelili v italijanske in slovanske. Pri tem pa dokazujejo, da so prav zakrknjeni stari grešniki, ki na kako noboljšanje skoro niti misliti ne morejo. Priklopih bi radi svojim mestecem najlepše dele slovanske okolice, dočim bi hribe in Kras velikodušno prepustili Slovanom. Ne samo, da bi take njihove občine vživale vse dobrote, M jih imajo mesta od okolice, še na deset-fisoče slovanskih duš bi radi za vedno spravili v svojo sužnjost. Take njihove želje in željice seveda niso našle pri slovanskih zastopnikih po- trebnega razumevanja. Zato tudi dosedaj do kompromisa ni prišlo. Ali pa sploh pride do kompromisa, je veliko vprašanje. Istrski Italijani so, kakor že gori rečeno, že prestari grešniki, da hi se izprcobrnfli. Ako bi konečno vendarle privolili v pravičen in pošten kompromis, bi se človeku skoro zdeli kakor tista stara baba, ki ji je pri osemdesetih letih nov zob zrastel. Rekel sem že gori, da v Istri skoro ni italijanskega kmetskega prebivalstva. Da je pa še danes veliko občin v italijanskih rokah, ki štejejo po veliki večini slovansko prebivalstvo, je krivo na eni strani pomanjkanje slovanske posvetne inteligence na deželi, izobraženih in narodno zavednih posestnikov in slovanskih ljudskih šol, na drugi strani pa gospodarska zasužnjenost in pogubonosno delovanje društva, »Lega Naziouale«. Ni dolgo tega, ko je bilo v listih citati o kazenskem procesu, proti nekemu učitelju tega društva, ki je v čisto hrvatskem Sovinjaku v buzetskeni okraju pri hrvatskem cerkvenem opravilu demonstrativno s hrvatskimi učenci, svoje italijanske šole z latinskim odnosno italijanskim petjem motil cerkveno opravilo. Lahko rečemo, da v Istri niti ena šola društva »Lega Naziona-le« ni namenjena otrokom Italijanske narodnosti. Nasprotno se morajo naši zastopniki z vsemi silami boievati za ustanovitev najpotrebnejših slovanskih ljudskih šol. in dajati Italijanom Še koncesije za to. Kaj čuda. da je pri tem težko misliti na kak pošten kompromis! Italijani v Istri se danes nahajajo skoro v enakem položaju, kakor so se nahajali moravski Nemci pred sklenitvijo sporazuma s Čehi. samo še v malo slabšem. Moravski Nemci so bili prej v večini v deželnem zboru in odboru. Odstopili pa so večino Čehom, privolili celo v znano »lex Perekt. a pridržali so si pravice, ki jim zagotavljajo njihovo narodno eksistenco, in ki jih varujejo, da jim češka večina ne more blizu, ko gre za vprašanja, k! se ti-čeio edinole njih. Moravski Nemci so uvideli, da ne gre. da manjšina zapoveduje veČini prebivalstva v deželi, in da mora njihovo crosoodstvo v deželi slej ali prej prenehati. Uvideli so to in so podali Čehom roko k poštenemu kompromisu. Požrli so sline, ki so se jim cedile po čeških dušah in prenehali z nasilno germaniza-ciio. ker so se Dač prepričali, da mečejo denar skozi okno, ker so bili njihovi vsoe-H le hipni in brez traine vrednosti. Posvetili so ra'ši svoje delo sebi. da dvurneio sebe gospodarsko, kulturno in sociialno, in da ohranilo to. kar imajo, ne pa da segajo r-o tem. kar ni njihovo. V to vlogo bi se morali konečno enkrat tudi naši istrski Italijani zamisliti. Imajo dovolj vzpodbuje za to v svoji lastni deželi. Pomislijo naj, koliko brezpo-trebnega denarja so potrosili za rajnega dr. Krstiča in njegove agitacije v Libur-riiii. a vse brez kakega trajnega vspeha za«e. V Ičičih v občini Veprinac se nahaja blizu morske obali krasna stavba, ki jo je svoj čas italijanski občinski odbor s pomočjo deželnega odbora sezidal za občinske urade in — Legino šolo. Danes se nahaja v njej hrvatski občinski urad in — šola slovanske istrske šolske družbe. V Moščenicah se umetno do prihodnjih občinskih volitev še vzdržuje italijanaška večina v občinskem odboru, ki pa hrvatski razpravlja, ker italijanskega ne zna. Stebri italijanaštva v lx>vranu tudi padajo, In tako bode vsa Liburnija v dogled- Urednigtvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr, na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vTstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po . prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost; nem času očiščena kljub ogromnim svo-tarn, ki so jih Italijani vrgli za agitacijo v njo. Ali ni vse to glasen memento.da je treba istrskim Italijanom kreniti na pov- I sem druga pota, ko itak sami vidijo, da se jim majejo tla pod nogami?, j Res je, da vse v deželi hrepeni po trenutku, ko se bode sklenil konečni sporazum med obema narodnostima v tužni deželi Hrski, ki potrebuje narodnostnega miru bolj ko katera druga, ker je v gospodarskem oziru najzanemarjenejša dežela v državi. Videli pa bodemo v do-glednem času, ali ima sedanja umetna italijanska večina v deželnem zboru kaj smisla za pravo razumevanje položaja. Po dosedanjih izkušnjah bi.se kaj takega težko dalo pričakovati. _________ XXX Na tleh leže slovenstva stebri... Pred sto leti je zapel Vodnik svojo nesmrtno odo »Ilirija oživljena«, danes bi pa moral vstali, pesnik in zapeti turobno pesem o umirajočem slovenstvu, tako daleč smo padli. V času ustavnih bojev v letu 1848. je vstala naša zahteva o Zjedinjeni Sloveniji, doba taborov jo je uveljavila pri vseh slojih slovenskega naroda, danes pa imajo k večjemu pogum dijaki izreči to našo pravično in staro zahtevo, tako zelo nas je usužnjil vladni bič. Kje najdete pri slovenskih vodilnih strankah politike, ki bi smo-treno delovala za ujedinjenje Slovencev, pred očmi nam umira naš slavni Korotan in vsi vemo, da ga reši le ujedinjenje, a vodilna stranka žrtvuje interese slovenskega naroda svojim strankarskim, ,ka,kor kaže leto 1907. V domovini pa se nihčf ne zgane in ta kruta Škoda slovenstva je dovoljena. ."¦ ..-..,,.;• Še pred dobrimi petdesetimi leti smo imeli nekaj slovenskega vseučilišča, v dobi taborov je bila to glavna točka shodov, danes ne skliče nobena politična stranka shoda za slovensko vseučilišče in dijaštvo prireja zaman shode, da bi zbudilo ljudstvo, ker čisto smo izgubili smisel za naše glavne zahteve. Še več. Danes dobimo ljudi, ki bodo z vso resnostjo trdili, da ne rabimo slovenskega vseučilišča, da bi postali naši dijaki neumni, da bi pogrešali širokega obzorja, če bi posečali slovensko vseučilišče v Ljubljani. In vendar se isti ljudje ne zgražajo nad Gradcem, ki je le malo pred Ljubljano a 7,ato pogreša, kar ima Ljubliana, da je središče naroda. Seveda danes le v mali meri. Slovensko vseučilišče kaže. da deloma politiko brez cilja, da nimamo več zvezde vodnice in da nas lahko doleti ista usoda ko Prešernovega ribiča. S kako energijo so včasih nastopali slovenski politiki za slovensko nadsodišče v Ljubljani, danes pa more vlada nemoteno postaviti ra čelo ljubljanskega sodišča Nemca in Slovenija ne vzdigne roke, da bi udarila po krivcih. In poglejmo kamorkoli, povsodi vidimo, da smo zgubili cilj in da vsled tega padamo in če pogledamo v zgodovino, vidimo, da padamo brez potrebe. Ali najhujše je to, da ne padamo samo v narodnem oziru, da gre živa liudska sila v nič. Tam. kier padamo najsilneiše, tam to tudi najbolie vidimo. Zgornje Koroško, slavno po svojih krofih in kretenih izpodriva zdravi narod v Spodnjem Koroškem. Nemštvo in germanizacija ko-rumpira ljudi,, da je grozno. Z vsakim novim renegatom nastane navadno nov žganjar. In če pogledate v Ptujsko okolico, kjer trpi Slovenstvo na isti'način,'vidite, da degenerira narod grozovito, ker prejema z nemško narodnostjo obenem žganje, dasiravno je vsa okolica polna vina. In kje so naši protiudarci! Včasih so hvalili Slovence, da so gostoljubni narod, da ljubijo svoj dom, da delajo vsi za blagor družine, te lastnosti so bile steber slovenstva, danes poglejte na severno mejo in videli boste feriegata, ki s sekiro napade lastnega brcata, ker je ostal zvest Slo"eniji, danes poglejte v Ptujsko okolico in našli boste učiteljico, ki zaman išče proti plačilu hrane in stanovanja. Pa naša slovenska Kranjska, ali ne kaže vse polno razbitih domov, pa se potem čudite, če na Kranjskem ječi slovenstvo! Stebri slovenstva leže na tleh, naše oko pa se zaman ozira po tistih, ki hočejo na novo postaviti dom. steber naroda. V šoli deklamiramo Svetopolkovo oporoko, deklamiramo Prešerna in ž njim vzklikamo žalostni, kako strašna je slepota Človeška, da brat mori,brata, pa že davno se učimo vse le za šolo, nič nam ni mar življenje. Vidimo pred seboj rodoljube, ki tiho v srcu plakajo nad razdvojenostjo Slovenije, ki vidijo lek v slogi, pa jih glasili kriki okolice premotijo, da sami ne verujejo svojim sanjam*. In vendar^ vejo, da je združen Sloven napadal Bizanc, da je bil Lortgobarde in Franke in. da ni bil premagan od tujih narodov, temveč vsled lastnih bojev. A vsa zgodovina, vsi njeni zgledi so za nas izgubljeni, ker mi danes nismo več Slovenci, temveč le liberalci in klerikalci. Ka: ^m mar trpeča Slovenija, samo da ostane Ljubljana liberalna in da ostane Kranjska dežela klerikalna. Bratje kvišku srca, še drugi ideali so, ne zabite na svoje dolžnosti! Saj bi tudi mi pozdravljali strankar-stvo, če bi tekmovalo med seboj v blagor naroda, če bi se blestela na njih praporih »Združena S! venija« in če bi stranke vzklikale vsako leto, zopet smo bližji našemu idealu. Ali daleč stran od ideala ie naše strankarstvo, z neverjetno energifo nastopa tam. kjer je v škodo naroda, kjer je treba pobiti lastne brate in neverjetno usmiljeno je tam* kjer nastopa proti narodnemu nasprotniku. Povsod se širi laži-kultura, prizanesljivost, robatost, surovost, borniranost, ker le malokateri nosi . še v svojem srcu zvišeni cilj Združene Slovenije, ker le malokateri se je izognil snlošni dekadenci in ohranil svoje srce čisto in neomadeževano. Vsi, brez izjeme, vemo dobro, da ne sme iti tako naprej, da leže v kratkem ne le stebri slovenstva, temveč sploh vse slovenstvo na tleh, če ne najdemo v kratkem svoje zvezde vodnice in se ne ravnamo samo no niei. Vsi vemo, da je več ko skrnini čas — in zakai ne znerabimo, ali se hočemo na vsak način potopiti. Bratic na dan. na delo., ker danes leže stebri slovenstva na tleh in v deželi Kranjski gospodari tujec! Solun in Hamburg namesto Splita. Razven Solunske luke, katero je Srbija doslej izrabljala v obilni meri za svoj izvoz in katera še poskoči v svoji vrednosti, ko .se uredi srbsko pristanišče v Solunu in zboljšajo razmere m iztočnihže-leznicah, nameravajo merodajni krogi osi-gurati srbskemu izvozu Te jedno s e'v o r-n c 1 u k o in v isti pridobiti kolikor mogoče večje ugodnosti za srbski izvoz. '?-, ,.:»..i;» lf, ¦ ¦ »UMI. ',/. , V pondelSelt, dne L decemora irg so. tinareja. Opozarjamo deželane, da imamo v Gorici slovenske trgovce lim obrtnlliei Akoprav je Srbiji zajamčena jedna jadranska luka v Albaniji, je vendar gotovo, da poteče še mnogo časa, predno bo mogla Srbija • izrabljati jo za svoje namene. Istotako Srbija ne pričakuje, da dob za svoj izvoz jedno luko na dalmatinski obal i, ki bi mogla odgovarjati njenim potrebam, ker ona išče tako luko, ki bo koristila njenemu izvozu in ne mara kake luke za luk-sus. Zato se Srbija pripravlja, da za svoj izvoz na jugu kar najbolj razvije Solunsko luko in da si istočasno zagotovi luko na severu. Kar se tiče te slednje, severne luke, so se srbski merodajni trgovski krogi odločili napotiti cel svoj izvoz na sever preko Hamburške luke, od koder se bo srbsko blago odpravljalo po morju na sever in zapad. V svrho utrjenia še ožjih odnošajev m e d S r b i j o i n N e m č i j o, ki so se že | ' tako jako povoljno razvili, napravi od--delni šef srbskega trgovskega" minister-stva° Markovič v kratkem službeno potovanje v Berolin in Hamburg, da uredi vse kar potrebno za najugodnejši izvoz srbske robe preko Hamburga in za skorajšnje inavguriranje te nove izvozne srbske luke. Tako zadene Avstrijo zopet velik udarec vsled njene politike proti Srbiji, ki jej? psjhes,e: ogroronouškpdo. Ako bi- bila nj Pravi, da nf nJkdo zahteval od magistrata luksurljozne vo-jašnlce z velikanskimi iroSffl In Urez na- črtov. — Tako malomarno pač, kakor je j I navada pri gospodujoči kliki, so se lotili I dela in naprtili mestu nepotrebne velikan-1 | ske troške. Če pojde tako naptej, pojde I Gorica na boben. .. . I Ali res ni med Lahi v Gorici pametnih I in razsodnih mož, ki bi se z nami vred po- I stavili po robu takemu katastrofalnemu I gospodarjenju klike, glede katere je zad- I nji čas, da se jej vzame iz rok gospodar- I sivo nad goriškim mestom!! j Denar so dobili. V seji sinoči so odo- j brili predlog za posojilo po'5.50% obresti I I in 1.1% provizije, da se more tako pdvr-1 j niti neizprosni eskomptni družbi znesek I [800.000 K. — Toda koliko verjel jso obresti! Le plačajmo! — Gorica j J nima nobenega kredita več, to se je po- I ' kazalo z zadevo posojila pri eskomptni j družbi; tako daleč so jo zavozili oni na j magistratu! Vprašamo: Koliko časa bomo I še mi meščani to trpeli in koliko č&a še I misli VLADA vse to mirno gledati?) I Volitev cestnega odbora za Goriško I okolico. ;.;¦; Menda še' ni bilo kmalu tako Sploš- I nega zanimanja za volitev cestnega od- I bora, ko včeraj, ko je volila Goriška oko- J lica svoj cestni odbor. Pa saj ni čuda/ker 1 j volitev je bila principielne važnosti, ali je I I bil uspeh samostojnih kandidatov in Slov. I političnega društva v Gorici pri letošnjih I deželnozborskih volitvah le hipen, ali pa I je slonel na trdni podlagi. Tzid volitev je I pokazal, da stoje temelji Slov. političnega I društva trdno, da uživa to društvo - za- I upanje in da bo morala nova struja še!lz- I vršiti vse polno reorganizacij, predno* se I " bo mogla ponašati z enakim zaupanjem I i volilcev. Kako zanimanje je vladalo za I j volitev, priča najjasnejše dejstvo, da le 9 I f volilcev ni prišlo k volilni žari. I i Volitev je otvoril ob 10 in pol de- I i želnega odbornika namestnik d r. K a r o 1 I I P o d g o r ni k, ki po pozdravu ria volilce I in ugotovitvi zadostnega števila volilcev I I pfcč/ta'volilna določila. ¦¦"-X j \ Kot največjega davkoplačevafcalhie- j | nuje predsednik g! H u d o 1 f a g r o f a J Coronini-Cronberg iz Šempetra, I kot člana komisije pa še imenuje gospoda 1 župana Antona K1 a n č i č a iz Pod- I gore in gospoda župana Š t- e f a n a K a1 v- 1 č i č a iz Dornberga. I Nato odredi volitev, ki se vrši na1 ta I I način, da oddajajo posamezna županstva I po abecednem redu svoje glasovnice.'" I i Oddanih je bilo 142 glasovnic. Takoj I | pri prvem glasovanju so bili izvoljeni ti 1 | gospodje za odbornike: -'"¦¦ I I 1. Kofol Leopold, podžupan. Če- I I povan 88 glasov; I 2. Lutman Andrej, župan, Štandrčž, I I 78 glasov; I | *3. Furlani Fran, župan, Prvačina 74 I | glasov; I 4. Saunig Ivan, župan, Bilje 74 gja- I j sov; I ! 5. Klančič Anton, župan, Podgora, 73 I glasov; i i j | 6. Obljubek Fran, župan, Kojskn, 72 I | glasov; j.-., j ... I [ 7. .Tančic Miha, podžupan, SneŽarno, j i 72 glasov. « ' !;" ;] Za namestnika je pa bil' izvoljen ''g j I Koglot Ivah, župan v Vrtojbi. 72 glasov'.- \ I Wato odred? g. predsednik bžjt obč^i jt9: Nje, pokazal tudi impozanten pogreb. Vse polno ljudstva se je nabralo, tudi Italijan-' hskega, v Raštelu in Stolni trg je; bil p«Jn, «ko so nesli krsto v Stolno cerkev. Belo. L oblečene deklice so šle ob krsti,' obilo ; vencev je bilo položenih na voz in nesenih v sprevodu. Obilo članov Sokola se j? udeležilo pogreba. Venec, ki so ga položili člani in članice »Sokola«, je imel napis: »Vrli sestri zadnji Na Ijzdar!« V cvetju je bila spremljana [k zadnjemu počitku. — Raztelesenje I se je izvršilo v mrtvašnici. Patrona jej je [ prodrla pljuča in srce in se je ustavila v [ hrbtni mišici; projektil je spravila sodnija. Omeniti moramo, da sta tudi tukajšnja laška lista »L* Eco« in (»Corriere« jako,'sočutno in lepo se spominjala nesrečne I ranjke. Umrla je danes Cirilica dr. Ozvaldova v nežni starosti sedmih dni. - - Družini naše sožalje! V Gorici je umrl šolski svetnik E. S c h r e i b e r. bivši ravnatelj na tukajšnji realki. Pokojnik; rOjett v Gorici. Je poznal domače razmere; dasi ni bil kdo ve kako naklonjen Slovencem, vendar ne moremo govoriti o kakih krivicah, ki hi jih bil nam prizadjal. Kot šolnik je bil mni na svojem mestu: lefa 1901. je šel v pokoi. nemalo vsled intrig rjemško-nacionalriih profesorjev. Naj počiva v miru! Usposobttenosfne Izpite za ljudske oziroma meščanske Šole so napravil« ti-le učitelji in učiteljice: S slovenskim , učnim jezikom: Bajt Franc. Bernetič j Franc, Bogataj Stanko, Bradažkja Jožef. Bravničar Alojzij, Fiegl Rt>za, Godina Klara, Guanin Josio. Kafol Ciril, Križman Rožica, KržiŠnik Frani Lutman ValeriHi, Marcola Andrej, Novak Jakob, Ottavi pn-ter Akvhi, Palik Leopold, Pečenko Danijel. Perko Miroslav,' Ravnikar Jožica. Sardoč Adam. Sivec Franc. Strajnar tda, Trošt Jožef, Vonk Olga, Winkler Alffed, - S s I o v e n s k i tn in n e m š k i m u č-n i m j e z i kom: Fischer Helena, Kobal Ivanka, Kdnig Pavla, Korenčan Frančiška, Kratky Julijana, Maier Marta, Mayr Julij, Ropan Matilda, Rozman Marija "(z odliko). Strauss pater Beno. -¦ Z n e rn -š k i rn u č n i tn j e z i k o tn: Baebler Emilija, Pock Margarita. — Zitalilait-s k i m u č ni m j e z i k o m: Arming Štefanija, Bavea Marija, Bensa Peter, de Co-melli Teodora, Delneri Paskva, Devetak Mariia. Fabris Marija. Fabris Angela, Fa-bris Josipina, Falzari Ema, ? eghissa Josip, Marega Adela, Marega Serafin, Ma-rassig Marija. Medeot TerejLija, Mlatit Attilij, Mtceu Marija, Musig Marija, Kri-zatti Marij, Spessot Hugon, Stanig Ka-J tarina, Totnhsini Alojzij, Visintin Josipmn. | Vogrig Marija, Vosca Lucija, Ziani Ferrtt-cij. - Z a tn e š č a n s k e š o t e iz prve skupine: Bonatta Cezar (z oiJikol n. wč. jez. in sestra Zofija Zigon (it. u& jta&). Predavanje prof. Seidla »0» rastlinstvu naših Alp« je zopet napolnilo Trgovski dom. Saj je na tudi bilo vredno $w*etiti predavanje prof. Seidla. Le malo^jjreda-vanj se odlikuje po tako vsesplošni vestnosti in temeljitosti, kot ravno predavanja I prof. Seidla. In potem njegove krasne. I jasne in v barvah bogate skioptične slike, ki so kazale lepoto rastlinstva Alp, pa tudi lepoto naše slovenske zemlje. G. predn-I vatelj je obravnaval v soboto rastlinstvo I drevesnega pasa. Posebno zanimiva in I poučna so bila njegova izvajanja, ko ie pravil na kake načine se rešijo rastline najrazličnejših nevarnosti. Prihodnjič predava prof, Seidl o rastlinstvu v alpskem pasu. Tedaj pridejo na vrsto pla- ! Bolgarska. — Takoj, ko je bila prekli- | j cana cenzura na Bolgarskem po nesrečni j [drugi balkanski vojni, se je vneia med J .bolgarskimi časopisi /živajina. polemika, ;kdo je kriv bolgarske nesreče. V začetku Lsobili glavni krivci le dr. Danev in Gešov, špa ko so začeli ti odgovarjati, soupostala, jtudi napačna dejanja dugih očitna* dokler Sni-vse kazalo le na enega krivca — na se- J Idanjega kralja Ferdinanda.; »Tedaj'so ga j začeli listi vehementno napadati, .posebno .novoustanovljeni list,»Eppha«, in vedno jasnejše je postajalo, da„se bo moral Fer-.dinand odpovedati prestolu. Ferdinand je \ že dolgo čutil, da ni varno, če ostane na Bolgarskem in zato je že pred meseci ušel ; pa svoja posestva na Ogrsko. Takrat se je govorilo, da se odpove prestolu v korist svojemu sinu porisu. Pa zadnja poročila vzbujajo z vso silo dvome, če bo sploh to mogoče, ker na Bolgarskem raste ogorčenje proti Koburžanotn od dne do dne. Ferdinand je naprosil sedaj Genadie-va, ministra zunanjih zadev, da posreduje za Borisa, na poročila pravijo, da je to brezuspešno. Računati je torej treba na velike nolranje nemire na Bolgarskenu Volitve, ki se ravnokar vrše na Bolgarskem kažeio, da vladna stranka nima tiste zaslombe, na katero je računala. Gešov in Danev sta /e, izvoljena in opozicija bo zelo močna. Poleg Ferdinanda bo nai-Uuiše občutil poraz Koburžanov Berch-told. ki bo mom! resignirati na vsako podporo od strani Boka rov. ker so ti v iedru «rusofili«. ker so Bqlgari hvaležni Rusom j za svoio osvobocjitev., . J Albanska dobi vla Hribar, Vladimir Knaflič. Dr. Bogumil VoŠnjak: Študije-k problemu Jugoslovanskega naroda. — Ivan Koštial: O sorodstvenih razmerah Jugoslovanov. — Drž Ernest Miler: Glavne škole u kriminalnoj znanosti. — Pregledi in referati: Slovstvo, jezikoslovje, zgodovina, umetnost. Dr. Ivan Prijatelj: Nove smeri v ruski poeziji. Milan Ševič: Stogodišnjica Petra H. Petroviča Njegoša, vladike Rada. Ivan KoštiAl: Bibliografske zanimivosti iz reformacijske dobe. Dunajska cesarska akademija znanosti in slavistika. Saša Šantclr O futurizmu in kubizmu. Krnil Adamič: Novi Akordi, št. 4. in 5. H. Pajer: Svetovna organizacija duševnega dela. Filozofija, psihologija, pedagogika. Dr. K. Ozvald: Kamenje bo vpilo... Nova hrvatska knjiga. Psihologija v boju za svoj obstanek. Zgodovina. Dr. D, Lončar: Dr. Josip Gruden, Zgodovina slov. naroda, 2. zv. 1912. Politična ekonomija. Ju-raj pl. Tomičič: Carinsko-politički eseji, Il/Državna znanost. Dr. Bogumil VoŠnjak: Pragmatična sankciia. Politika: O.: Nemški znanstveniki o politiki. V. K-: Aus dem \Viiajet Karnten. Publicistika/Dr D. Vrečko: Slovensko časopisje. V. K.: Preporod. Naša polemika. Beležke. [Mjeseč-nik pravničkoga društva. Reforme so-ciale. Archiv f. slavisehe Philologie. Vla-dika Rada i Slovenci. Smrekarjeve razglednice. Slovenska Matica. Še praktična beležka. Savrememk. Omladina I. I. — Fran Levstik. Errata]. S tem brojem je zaključen 111. letnik te najvažnejše slovenske revije za znanost in kulturo. Letnik obsega (namesto obljubljenih 361 celih 44 pol z izredno bogato vsebino. Vsi važneiši slovenski pisatelji in kulturni delavci so med njegovimi sotrudniki. V fv. letniku bo vsebina »Vede« še raznoličnejša in bogatejša in jo vsakomur naitopleje priporočamo. »Veda« je postala naivažnejša revija slovenskega kulturnega življenja. ' ¦' *•' L*-• ['feup, ker je zanemarjal zemljišče ali da ni pravilno delal. Ali prejšnji zakupnik je čisto pravilno delal; zato mu je cerkvena oblast plačala še 90 K poboljšanja, za nove vinograde. Kaj pa še? Prejšnji zakupnik je bil povabljen ne ustmeno ampak pismeno, da naj se udeleži dražbe, pri draifof'pa se mu ne zaupa več! Ostalo je zemljišče, v zakup konec dražbe L. Ma-razu/ Alfsedaj je bil križ s porokom. Ga ni mogel 'takoj dobiti, ker ga ni bilo doma', privede! je drugega, tegapa niso sprejeli, pripeljal je še tri druge poroke, tudi zaman. Konečno se je oddalo zemljišče drugemu zakupniku po manjši ceni skoro 40 K, četudi je poroka komaj drugi dan privedel. Čemu treba potem sploh dražbe, če se ve že naprej, komu je namenjen zakup. Ali da se bo tako postopalo z nami, tega1 ne bomo mirno prenašali! ¦Th ajdouskega okraja. Brfe. — (Pdžar.) V petek zvečer 21. t. m. proti 10 uri ponoči je nenadoma na ||ru||nan„način izbruhnil , ogenj v hiši po-Isfes^fikli^Ivana Mihelj (Križnika'> pri Mi-j;'heljih. Ljudstvo se je zbralo na vkup in pridno so gasili, kdor ima kaj razuma in srca do bližnjega. Rešili so živimo, le malo drugega. Omejili so ogenj toliko, da je ostala kuhinja in klet in tik stoječa sosedna hiša. Mnogo škode je nastalo tudi po sosednih strehah, po katerih so gasilci prihajali k ognju. Najbližnji sosednje so pa tudi hiteli metan vse predmete iz svojih shramb iz strahu, pred razširjenjem požara, kar je tudi provzrodlo mnogo škode na predmetih. Požar je silno divjal, zlasti dokler ni pogorela velika množina sena in druga k laja nad hlevom- Škoda je velika in ie srečen slučaj je. da je bila tiha noč, ker sicer bi bilo ob vso vas, k- ima tako tesno zidane hiše. Pogorelec je dober kmet, ki je pa bil za prenizko svoto zavarovan. Razne vesti Nove plače vojakom in podčastnikom se s 1. januarjem 1914 tako določijo, da bodo dobili naredniki dnevrio 70, čpto-vodje 45, desetniki 30, poddesetniki 20 in vojaki 16 vin. Četovodjem, desetnikom in poddesetnikom, ki so dobivali dozdaj 48, 36 in 24 vinarjev, se določi tudi sedaj nova plača, a razloček jim še naprej "ostane kot osebna doklada, dokler jih ne bodo povišali. Izplačevale se bodo te plače 1. in 11. vsakega meseca za deset dni, 2.1, vsakega meseca pa Še za ostale, dni. Jedilni vozovi na južni železnici. — Uprava južne železnice namerava uvesti/ pri prvem večernem brzovlaku, ki odhaja iz Trsta, jedilne vozove, a opustiti vsled tehničnih vzrokov pri vlaku, ki odhaja ob 7. uri 20 minut .z Dunaja., Reorganizacija bosenskih čet. — Z novim letom bo vojna uprava reorganizirala bosenske čete. Dosedanji posebni regimenti bodo odpravljeni in dobijo št. 103 do 106 v skupni armadi. Odpravljene bodo audi posebne, uniforme. Pehota dobj obi: čajne uniforme s čakami, le muslimani bodo imeli Še vnaprej fese in bodo tvorili posebne bataljone/ Lovci dobe št: 103 c. kr. pešpolka. (Dalje na četrti strani.) '.~~ '• DOPISI. Iz goriške okolice. i Iz Ozeljana. — Na Veliki Otavi pr| Špa^capanu smo imeli predavanje!"Prišlo je do 300 ljudi. Predaval je g. dr. Jilst BaČarl iz Gorjce o svojih doživljajih v Srbiji zal časa vojne. Predavanje je bilo prav zanimivo; vsi poslušalci so s pozornostjo poslušali predavatelja. Hvala mu! Iz Št. Frjana. Dnč 9. t. m. se je vršila na tukajšnjem kuracijskem uradu dražba, namreč oddalo se je neko cerkveno premoženje v zakup. Dražbo so vodili cerkveni ključarji in gospod kurat. Pred dražbo so se prečitali pogoji za onega, kateri sprejme cerkveno premoženje v zakup. Pri dražbi je bilo navzočih 10—12 oseb. Prečitalo se je tudi, da zakupnik mora dodati zanesljivega poroka in da se pogodba sestavi notarsko. Ali kaj se je zgodilo? Pri dražbi je bil neki pooblaščenec, ki je bil tudi sprejet na zapisnik in je položil svojo kavcijo in je dražil za prejšnjega zakupnika. Naenkrat je vstal jeden izmed ključarjev in rekel, da pooblaščenec ne sme rasti na dražbi, ker prejšnjemu zakupniku se ne more več oddati v za- 8o1o »odbije. Nenavaden spomenik. — Pred Pa-teurjevim zavodom v Parizu stoji spomenik, ki kaže dečka v boju s psom. Če vpraša kdo, kaj pomeni ta" spomenik, potem se razvije med starim vratarjem in gostom navadno naslednji razgovor. »Ko je bil ta deček; ki se je imenoval Jupille 12 let star. ga je napadel stekel pes. Dečko se je pa pogumno branil in pobil psa. Bil pa je ugrizen od psa in dobil bi čisto gotovo steklino, da ni v tistem času izumil Pasteur strupa proti steklini. Jupille je bil pacient Pasteurja in ta ga je ozdravil popolnoma, dasiravno je prišel šele po osmih dneh k Pasteurju. V spomin tega dogodka stoji spomenik, ker Jupille je bil tisti dečko.« »In kaj je postal potem Jupille« vpraša gost. Nato se pa nasmehne stari vratar, se odkrije in pravi: »Tisti dečko Jupille stoji pred Vami, jaz sem vstopil v službo k Pasteurju in ostal do danes. Ju-- pille sem jaz.« Glavna zaloga Palma podjetnikov PA IMA k Dnifovka Carica. Rašteij 3. Zaloga usnja. MiHALJ TURK priporoča svojo brivnico,a™Li6 lllijno inlečnatc milo -tf .fnftft'let**** * Co., Tetscnen at laM ostane nedosegljivo prej in glej « svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno x& mano negovanje koie in lepote. To spHCojejo priznalna pisma, Id nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 via. t lekarnah, mirodllnicah in trgovinah * parfumi. "Ravno tako izkušena je lilijna krema „lfanera", ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tr.bah po 70 vin. povBod. Nasvet šaha. — Lord Suffield, najhujši prijatelj pokojnega angleškega kralja Edvarda, je izdal pred kratkim svoje spomine, kjer so zabilježeni marsikateri zanimivi dogodki iz življenja kralja Edvarda. Ko je bil §e Edvard kraljevič, ga je obiskal nekoč tudi perzijski Sah in skupno sta potem odšla k lordu Suffieldu. Ko vidi perzijski šah, kako krasno stanovanje ima lord, ves začuden vpraša Edvarda, če je lord tako bogat, da ima tako stanovanje. Ko mu odgovori kraljevič, da to še nič ni proti sijaju, ki je na lordovih gradovih na Škotskem, se nasmehne nakrat šah in vzklikne: »To boste bogati, kadar postanete kralj.« Edvard ga nato začudeno pogleda. Šah pa pokaže na vrat in vzklikne:' /Malo ga tam potipate, pa bo!« Odgovorni urednik fn bdajatell Ivan KavCie v Oorfcl. Tiska: •Ooriik* TUkarna« A, Oabrttek (odgov. J. PabCU). Zalaga': Družba is Izdajanje IMov »Šota« te »Primorec«. Mali oglasi. laJmiaJU »rlitojbina »taae 90 t I s. Ako Je oglu obaaUejIl «» nlna sa fiako beiedo S vla. lajpripnradjle lnserlrtnj« n trgotoe la obrtalke. Koliko 1* manjilh trgovcev lu obrtnikov v Borisi, katarU u delali (in eeto v maata) nlh«e ne potna, kar nikjer «e laaeilralo. Skoda al majhna. Stalni krajevni agenti JTt&iSSK« pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih prečk v Avstro-Ogrski. Ponudbo pod »Merkur," Brno, Nengasse 20. 343-2 Franc Mlečnik, * svojo krojaško delavnice slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. ^M čttti Sidro-Sjfrop. Sarsapartlias ^Sidro-Liniment, Nadomestilo za sidro-PalnExpeller Boletlne ola]Ju|o4a mama za prebujenje, trganje po udih, lul. C^ Steklenic« K -.80. 1 «0. 2.~, Sidro-žvepleno mazilo. Zelo olajiujoče jm HSaju, aolncm teku, Itd. Dobi B« sUoro v vtnki npotuki nI Or. BicM8r-jevi apoteki „pri zlatem leitt", Praga I, Ellzabethstraase 5 t~— ODLIKOVANO-------- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. 18. Izdela je: viša stavbena dela* okna, vrata, podove. - - - - Zaloga pohištva omare, mise» postelje, stollce, okvirje, bla-«ine in iuste. --------- Zaloga: Strugarskfh in re*-barskih fsdelkov, ....-- Citajte v Vašo lastno korist!! V današniih težavnih ra7mprah »a.-%irn-ATP nhncratetl In s