' '..j^J..... l.jjj.,1 1: iM NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE IGLAVCE V AMERIKI. nin SvomUm *adOr«ui- 1 /♦fptfe^ft*..i'■ '(„ • / J v. J LETO X. - VOL. X. CLEVELAND, OHIO FRIDAY, JUNE 8th, 19x7. 10.000 Italijanov 5000 Nemcev ujetih. London, 7. junija. Avstrijsko uradno poročilo od včeraj pravi: Tekom zadnjih treh dni smo ujeli 257 laških častnikov in nad' 10.000 vojakov. Nekaj laških regimentov je prišlo v naše roke brez ranjencev in sko-ro z vsem orožjem. Laško uradno poročilo. Udine, 7. junija. Avstrijsko •napredovanje na oeli Kraški planoti naznanja, da j>e avstrijsko vrhovno poveljstvo začinilo, da mora uporabiti vse svoje moči na levem krilu, če hoče obvarovati napad na Trst in na Ljubljano. Toda vsi avstrijski napadi niso imeli pričakovanega uspeha, kajti mi smo napredovali pri Kostanjevici in pri Vodicah. Da smo se mi umaknili p«ri Jamiano, je vzrok, foer so avstrijski topovi pri Herma-di še vedno lahko dominirali naše nove pridobljene .pozicije-Toda tudi iz teh 'krajev se sovražnik polagoma umika. Nemci imajo hude zgufae. Pariz, 7. ju-nija.. Močna armada Nemcev j« napadla sinoči severno od St. Quentina. Nemci so prišli v (križni ogenj francoskih topov, in so se umaknili v divjem neredu, potem, ko so trpeli občutne zgube. Rumunija reorganizira armado. Pariz, 7. junija. Rumukijl||e seidaj reorganizirala svojo II-macio, ki j>e pripravljena začjlti z ofenzivo. Rumuroka vla^ajfcp htevala nobenega druzega o- zemlja kot onega, kjer se nahajajo Rumunct na Ogrskem. V tem mnenju je rumunska armada podpirana od ruske armade in vlade. Ogromna angleška ofenziva. London, E. junija. Najsilnej-ši udarec, kar so ga prizadjali Angleži dosedaj Nemcem na zapadnem bojišču, se je pripetil včeraj, ko so Angleži mahoma in z vso silo pritisnili na Nemce v ^Belgiji, odvzeli Nemcem mnogo ozemlja in jim'prizadjali ogromne z>gube. Angleži so napadli najbolj strahovito nemško utrjeno postojanko na fronti devet milj med Ypres in Armentieres. Napad se je pričel v četrtek zjutraj, in zvečer so Angleži imeli v oblasti vse, kar so hoteli dobiti. Angleži so zajedno osvojili glasovito Mes-sines gorsko planoto, odkoder so Nemci cela tri leta neprestano nadlegovali belgjjskoangle-ško armado. S tem, da so zgubili Mjessines, so zgubili Nemci najbolj važno postojanko Y Belgiji. Nemci so presenečeni. Tako silovit je bil napad Angležev na Nemce, da Nemci samega strahij niso vedeli, kaj se godi. 5000 Nemcev je bilo nemudoma ujetih, mnogo tisoč ve£ ubitih in ranjenih. Številni topovi in strojne puške so prišle Angležem v roke. Nikdar v "Zgodovini ni bil napad še bolje pripravljen kot ta. Nemci niti protiobrambe niso poskušali. Kaj so Angleži rabili? Angleži so pri svojem napadu v Belgiji rabili sledeče: Topovske kroglje napolnjene s tekočo ioovino, ki je .pršila nad sovražnika kot Toča v poletju. ^Plinove 'bombe. Silne eksplozivne bombe. »Podzemeljske mine, katere so kopali Angleži, dve leti, in katere so včeraj razstrelili z en milijon funti smoci-nika. Razstrelba se je čutila v Londonu, 140 milj proč. Dim-' nate bombe, ki so povzročale, da 'Nemci niso mogli opazovati uspeh svojih strelov. Bila je eha najbolj strahovitih bitk v dolgem času. j M ■ 'f '-t'5 'fJ"-"^?!" V'^. i'"i■"i.-jL 11,1 l.|,:l"i .....** ..... . V"1.' (u[, .M^vmvng^^^^^Hi Ameriški pamiki uničujejo submarine Dolgo uro je trajal boj ssubmarinom, in ameriški parnik je ostal zmagovalec. Hrana za ameriške vojake v 1 ranči ji se že dovaža. Nabiranje vojaštva se prične po 20. juniju. Washington, 7. junija. Glasom uradnih izkazov ameriške vlade se je včeraj v Atlantskem ooeanu vršil boj med ameriškim parnikom in nemškim sub-marinom. Poldrugo uro je trajal boj, in uspeh je bil, da je a-meriški trgovski parnik potopil submarin. Submarin, ki ni imiel nobene izastave, je ustrelil 34 strelov proti ameriškemu parniku in ameriški parnik pa 25. Zadnji strel }e izadel submarin na sredini in submarin pre-klan na dvoje, se je nemudoma potopil. Submarin jfe bil o-pažen naj prvo v razdalji 7000 yardov. Ameriški parnik je takoj razvil zastavo in se pripravil na boj. Konečno je bil submarin poslan na dno morja. To poročilo prihaja uradno od ame riske vlade. Prostor, kje se je vršila bitJka, in kateri parnik je streljal, se drži skrivej. Brez aretacije. Washington, 7. junija. Vlada Zjed. držav se je izjavila, da ne bo aretirala nfkogar, ki se ni registriral pretekli torek, kajti naval na volilne koče jte bil tako ^ ogromen, da se ni mqglo vsem postreči. Toda kakor hitro bo naznanjen zadnji dan registracije, in kdor se dotlej ne registrira, bo zaprt. Vlada je začudena, da se je toliko miljonov o-seb registriralo. Zaveznici «e Vcaelijp. Lonuon, f. jUTnja. vjcncar se vrši vojna, Anglija ni občutila še toliko veselja kot včeraj, ko je dospelo poročilo iz Zjed. držav, da se je enast miljonov A-merikancev registriralo za vojno službo. Tudi iz Pariza prihajajo .poročila, da vlada neizmerno veselje po Franciji, ko se je •naznanilo, da hoče Amerika sodelovati z zavezniki z miljoni mož. Vsa poslopja v Londonu in Parizu so okrašena na čast Ainerikancev. Ruski general zopet resignira- Petrograd, 7. junija. Bivši vojni minister GuilkO in pozneje poveljnik zapadne -ruske armade, general iGurko, je ponov* no resigniral. Ruska armada je iztgubila že najboljše svoje generale. v Northcliffe pride. London, 7. junija. Lord Northcliffe, najbolj uplivna o-seba v oeli Angliji, je včeraj sprejel mesto angleškega načelnika vojne komisije v Ameriki in pride v kratkehi v Ameriko. Lord Northcliffe je znani lastnik angleških časopisov, s pomočjo katerih je pajveč pripomogel, da se je Anglija vzdra mila im se postavila z vso resnostjo Nemcenv v# bran. Lord Northcliffe je ,poleg ministrskega predsednika Lloyda George najbolj uplivna oseba v •Angliji. Anglija sikriva odhod te osebe v Ameriko, kajti Nemci bi žrtvovali mnogo miljonov, če bi mogli uničiti to izvanred-no osebo. Pšenica za Francoze. Pariz, 7. junija. Naznanja se da so dospeli trije pamiki s 25.000 tonami žita v neko francosko pristanišče. Te parnike so spremljale ameriške vojne ladje, in noben/submarin se jih ni drznil napasti. Wilson in vprašanje živeža. Washington, 7. junija. Predsednik Wilson je danes znova poslal kongresu poslanico, v kateri priporoča, da nemudoma ukrenejo vse potrebno glede kontrole živeža v Ameriki. Cene postajajo višje, kontrole ni nobene. Zavezniki zahtevajo živež, in plačajo vsako ceno, samo da ga dobijo in s tem delajo indirektne vzroke, da je živež tudi za ostale lAmerikance drag. Predsednik želi, da pride živež pod vladno kontrolo in se prodaja za nizko ceno na način, da bo imela Amerika dovolj in tudi njeni zavezniki. Nabiranje vojaštva^ Washington, 7. junija. Sedaj ko je ameriška mladiqa in moštvo registrirana, in se je odzva- I i • '11 v lit cu amensice aomovme, se peča vojni oddelek našef vlade z onimi, ki želijo biti izvzeti od vojaške službe. Nad šest miljonov onih, ki so se registrirali, se je izjavilo, da nikakor ne morejo služiti v^vojni, ali skoro 60 procentov vseh registriranih. Vlada se bo ozirala le, na tiste izgovore, ki v resnici vpraviču-jejo človeka od vojaške službe. Torej je ne bo vsakdo izvze^, kdor je podal izjavo, da ne more služiti. O zdravju bodejo odT ločevali zdravniki, o družinskih razmerah pa posefoej imenovana komisija. Ogromna angleška ofenziva. London, 7. junija. Angleška armada je začela z ogromno ofenzivo na belgijski meji danes zjutraj, in je imela takoj velike Uspehe, šest va»si je bilo vzetih Nemcem, tisoče Nemcev je bilo vjetih, močne ne;m-šlke utrdbe so se zrušile v prah. Angleži so pri tej ofenzivi rabili 20 odstotkov več tppov kot pri zadnji ofenzivi, in Nemci so bili popolnoma razočorani nad to novo ofenzivo Angležev, katere niso pričakovali v tem kraju. Boji se nadaljujejo. Nemci še niso priredili proti napadov. Nad dva miljona funtov bomb je bilo vrženih na nemško taborišče. Lens in Lille sta v nevarnosti, da se podasta Angležem. Car naj gre v Sibirijo. 'London, 7. junija. Odbor vojakov in delavcev je danes glasoval, da se pošlje bivšega ruskega carja najprvo v Kron-stadt, .pozneje pa se ga prežene v Sibirijo, kjer naj bi delal v zlatih jamah. Revolucija na Češkem. Clevelandski Čehi so dobili dne 7. junija brzojavko iz Pariza, katero je poslal dr. Edward Beneš, tajnik Češko-Slovaškega Odbora v Parizu, ki ^e bori enako Jugoslovanskemu Od-j boru za svobodo Čehov in Slovakov. Dr. Beneš poroča, da je nastala na Češkem revolucija, kateri so se pridružili Čehi na češkem in na Moravskem, in da se tudi Slovaki upiirajo. Revolucija se je silovito hitro razširila. Narodna stranka se je zvezala s socijalistiano v skupnem programu za svobodo Čefhov in oprostitev iz avstrijskega jarma. Češki narodni poslanci so celo v parlamentu napadali avstrijsko vlado vpričo cesarja Karola. Zaman je vlada prosila, naj mirujejo, češki poslanci 00 dejali: Mi zahtevamo zvezo Cehov in Slovekov v eno demokratično državo, češki odbor za^ revolucijo hvalil se je potegnil za male narode. -■ ....... " ............I ■.!■■'. .. - —Vesela novica za naše naročnike zapadno od 55. ceste-Upravniitvo lista naznanja, da vsi oni naročniki, ki stanujejo v takozvanem "Žuiemberku" bodejo od 18. junija naprej dobivali list isti dan kot izide, to je vsak potideljek, sredo in petek dopoldne, in ne drugi dan kot dosedaj. Ogromno število naročnikov v mesta nas je prisililo, da smo najeli zopet novega raznašalca, in upravništvo bo a precejšnimi stroški ugodilo svojim naročnikom v "Žužemberku", da dobivajo list en cel dan prej kot dosedaj. To je velike vrednosti, in upamo, da se bo oglasilo stotine novih na-naročnikov v tem delu mesta. 1 "Clevelandska Amerika" vam je neobhodno potreben v Cle-velandu, kajti vas uči, seznanja z novicami in dolžnostmi in vas vzgaja za dobre ameriške državljane. —Mestna vojna komisija naznanja, da godejo vse volivne koče odprte v»sak večer od 5. ure do 8. ure, da se ljudem da prilika kupiti vojno posojilo. V ipetek, 8. junija,ysoboto, ponde-ljek in torek do 12. junija bodejo volivne koče odprte v ta namen v omenjenih urah. Vsak rojak lahko stopi v kočo, kjer bo dobil natančna pojasnila za nakup vojnega posojila. So tudi slovenski tolmači v volivnih kočah. Rojaki, kupujte to posojilo, ki je garantirano z vsem premoženjem Zjed. držav, ki vam nosi lepe obresti, ki je bolj gotovo kot vsak mortgage. Naj postavi slovenska naselbina v Clevelandu v«saj $200.000 svojega premoženja vladi na razpolago. —John Knific in J. Baraga sta na ženitovanju g. John Vidmar nabrala svoto $3.25 za N. Dom. Papredni Slovenci, št 5. SDZ je na svoji vrtni veselici dne 30. maja nabralo pri licitaciji petelina in kokoši svoto $18.15 22 Nar. Dom. Hvala vaem, posebno gospej Lenče, ki je pridno pomagala pri lici- tad ji bo gotovo vesel tega sklepa. In tudi logično je tako. Kajti ob času 'konstituiranja Jugoslovanskega Odbora so bile razmere popolnoma drugaone kot nn iHwm 1 f mijiifr pnatnls sinM bodna republika, in v vojno so stopile Zjedinjene države, ki ktot republika gotovo ne morejo protežirati jugoslovanske kraljevine' ali kaj podobnega. Ako hočejo Jugoslovani danes imeti svobodo in neodvisnost, jo morajo iskati le s pomočjo Rusije, Francije in Amerike, in te države so svobodne republike. Njih vzgledu se moramo pridružiti tudi mi. V času ca-rizma smo se zanašali na ruskega caVja. Carja danes ni več. Republika j* v Rusiji. Zjedinjene države so v vojni in so republika. Glavna beseda bo prihajala iz Washirogtoha, Pa^ riza in Petrograda. Narod naj izve čisto in golo resnico! Na Italijane se ni zanašati. Oni hlepijo po slovensfki zemlji. Narod mora temu odločno oporekati. In vse zveze med Italijani in ostalimi izaA eznilki ne-smejo dovoljevati niti trohice slovenske zemlje Italijanom. Zanašati se moramo edino na pomoč ameriške in francoske ter ruske republike. .... Možje, to je beseda. Uredništvo "Clevelandske Amerike" je z vami. In lahko štejete na našo pomoč vselej. Naj zginejo presodki, prepričanja, fantazmi ob času, ko se ustvarja naša bodočnost. Dasi v preteklosti ta ali ona stvar ni bila jasna, kajti ravnati smo se moFali po razmerah, tfa se držimo onega, ki je resnično in pošteno fveč obljubil za našo svobodo, so razmere danes na »svetu, da moramo stremiti za Jugoslavijo le v obliki reipublike. Rusija nam kaže to, Amerika nas bo podpirala le, če se znebimo dinastije in damo narodu vlado v roke. In to bo tudi oni faktor, ki nam bo pripeljal v naročje 100 procentov flarod me volje, žrfev in delavnih sil. Če se pobotamo in skupno začnemo, krasen uspeh se nam obeta. Mi smo pripravljeni stopiti v zvezo z vami, delovati. Brez vprašanja, kdo vodi. kako se vodi: -Glavni namen nas vseh pa naj bo: Svo-. boda Slovencem, Hrvatom in" Srbom, svoboda Jugoslovanom v taki državi, kakoršnjo narod sam želi. . - ■ V U 4 . '-.i {?£' ? --i . i 4$ Zdrazenje umMi sil Po- J» , Ola* družic, in ti se sedaj milo ozirajo po svojem predsedniku Louisu, ki jih je zapustil in se podal v sladki jarem. In mi mu častitamo kot fantu, ki je bil vedno na svojem mestu pri vsdh potrebah in koristih naroda, kakor tudi nevesti. Bilo srečno na mnoga leta! —Dr. Clev. .Slovenci, št. 14. SDZ priredi dne 17. junija piknik na Recharjevih farmah. —V i&oboto, 9. junija zvečer se vrši v Birkovi dvorani shod za ustanovitev Zadruge. ^—V petek, 8. junija je seja direktorija Nar. Doma. Prosi se cenjene odbornike, da se v polnem številu vdeležie seje, kajti program obsega več važnih točk glede semnja. Ker se je direktor ftflr. ftflatt Petrovich odpovedal radi preselitve v Gollinwood, je direktorij postavil na njegovo mesto Mr. Hinko Bole-ta. ' —Neprestano se javlja več mladih slovenskih /antov v Clevelandu k vojni službi. Več rojakov je pcosalo pristop k zrakoplovi službi^ mnogo jih je bilo sprejetih med inženirje, nekaj med mornarje, drug"i med milicijo, tretji med redno armado. Slovenci so na potu do svobode, in hočejo pomagati Zjed. državam, da ibo Slovenija svobodna po vojno 1 —V sredo se je vršila poroka predsednika dr. Ribnica, št. 12. .SDlZ in dr. Z. M. B. pri ljubljenega Slovenca g. Louis Menharja z go-spico Kristino Kržič, Tako se polagoma rušijo vrste korenjaških fantov Z. M.B, Pired 10. leti so se brali fantje pri tem društvu, zvesto so spolnovaK svoj« fantovske dolžnosti, sedaj pa, seveda, prihajajo leta in treba je gledati na ognjišče. 5e jWi je majhna četa brez ljubeznivih zakonskih Društvo "Slovenija", naj- j [starejše slovensko podpor, no društva v Clevelandu, Vit pri svoji zadnji seji skle-Pnilo kupiti $500 Liberty L Bonds ali vojnega posoji-|la. Društvo se je skazalo I vredno svojega imena, dru-j štvo "Slovenija" ni samo I prvo društvo po starosti, Lapipak tudi po zavednosti Ef amerikanizmu. Mi iskre-[no častitamo bratom dr. [ Slovenija za njih požrtvovalnost Naj se zavedajo [bratje, da so s temi mnogo kjnrjiagali, da se vojna hi-I tre je konča, in da so poka-I zali vladi Zjed. držav, da so I člani društva zavedni A-[merikanci in lojalni svoji I novi domovini. Ostala slo-LVenska društva velikega [Clevelanda! Kupujte Li-Iberty Bonds! Naj vam bo (vzgled dr. Slovenija in S. |D. Zveza, ki je tudi vzela lip $5 vojnih bondov. I Zavedni rojaki naj pri vseh bruštvenih sejah predlaga- I jo, da se kupijo vojni bon-Idi, nihče ne ame oporekati [Mesto da bi denar na ban-wm ležal; naj ga rabi Ame-1'rika v svrho, da doseže, da lae čimprej odpravijo kra- II ji in cesarji Evrope, da se ■čimprej ustavi prelivanje Eldnja dva dneva, da se re-Hrirajo vsi oni, ki niso imeli fcre pretečeni torek, sta pe-p8. junija in sobota 9. junija. Kedništvo resno opozarja vse le rojake, ki se niso mogli re-Itrirati 5. junija in vse one, ki llidi tega oli onega vzroka Mtali od registracije, da se kstrirajo na omenjena dva Eva. Vlada bo čakala se do Kote, potem pa bo prijela vse Es, ki se do tedaj ne registri-Ko. Toda pomnite, da -se ne Krete v petek in soboto regi-Krati v volivnih kočah, am-m morate iti na City Hall ali By novo poslopje ob jezeru. I na teh dveh prostorih se Brate registrirati v petek in Kto in nikjer drugje .Ure, ki Btoločene za registracijo so: B 9. ue zjutraj do 9. ure zve-BgCas in prilike ima torej vsa-t, četudi dela ponoči, ali pa ^pevtt. Vsi oni, ki so dali za-Kati svoja imena 5. junija, pa ■» dobili registracijske karte Kake, naj se oglasijo od pon-Hk 11. junija.naprej v City Hi, kjer dobijo karto, da se h|Mo spozna, če so registri-Bi ali ne. Toda pomnite, da h kot v pondeljek ne more-Bdobiti karte, Če je še nimate HLpa nečete v mesto, tedaj B,na Board of Election, Hpite v pismo drugo kuver-HHer je že znamka gori, de-svoj naslov, in .poslali vam Jfeo ka-rto po pošti, ne da bi ■ t>ilo treba v mesto hoditi. Bjpamo, da rojaki razumejo H to stvar popolnoma* in Ko imel nihče izigovora, da (vedel. Vlada smatra priob-Kp-v listu zadostno sredstvo, B vsakdo poduči o tem, kar Kjibuje. Torej š« enkrat: Ht se ni mogel registrirati Milja radi prevelikega na-mmfai kdor se sploh ni hotel Btrirati, ima priliko-v petek Bpntja in v soboto 9. junija Hp'ure zjutraj do 9. ure zve-H|vCity Hali ali Cuyahoga Hprty Court House, da se re-■trira. Na nikogar se ne* bo WMo pozneje. Vsak kdor do ■ae v soboto m registriran, Hemudoma zaprt. mg : ■ Petek in sobota sta zadnja dneva. kdor se je pozabil registrirati ali kdor 5. junija ni prišel F na vrsto, naj se registrira v petek ali soboto, od 9. ure zjutraj do 9. zvečer v City Hall ali Court House. Si i -i V soboto, 2. junija se je vršil v Chicagi shod zaupnikov, na katerega so bili v prvi vrsti povabljeni uredniki in izdajatelji slovenskih listov, kakor tudi-tajniki, oziroma zastopniki m Chicagi se nahajajocih društev, klubov in organizacij, da izrazij© svoje mnenje, kakšne stališče naj zavzame oelokupni slovenski narod v Ameriki v teh kritičnih'časilh. Prisotni «o bili: Iivan Verderbar, gl. tajnik SNIP Jednote, Ivan Molek, pomožni urednik 'Prosvete", Filip Godina, upravnik "Prosvete" in član eksekutive Jugoslovanske Socialistične Zveze, L- Truger, član Soc. Kluba št. i. Alohor Mladič, Član dr. Slovenija, J. iSteblay, tajnik slov. postaje Ml W. of A. g. Bliš, član JSKJ in zastopnik "Clev. .Amerike", Mirs. Udovič, članica dr. Nada, SNPJ, g. Fr. Ker-že, urednik in lastnik revije "ČAS", V. S- Skubic, član dr. i. SSPlZ, J. Bernard, član Sokola v Ghicagi, M. V. Konda, urednik in izdajatelj "Glas IŠvobo-de" .in A. H. Skubic, upravnik "GL Sv." in odborniki Slovenske Narodne Zveze: Pokelšek, Skala, Kušar in KrausvVsled važnih zadržkov so opravičeli neprisotnost gg. Jos. Zavertnik, u-rednik 'Prosvete", Etbin Kristan, urednik "Proletarca" in Ivan Zupan, urednik '^Glasila" KSKJ. Povedati je potrebno, da omenjeni niso uradno zastopali svojih organizacij ali mišljenja, ampak privatno, kot posamezniki. Nastali so pomembni govori, katerih esenca je bila : .Slovenski nanod v Ameriki se mora združiti, ako hoče pomagati rojakom v stari domovini do osvoboditve in neodvisnosti. 200*000 Slovencev, katere so ralzmere pognale v Ameriko, reprezentira ostale Slovence v Evropi, ki morajo mol" čati in si sami »pomagati ne morejo. Kako naj' se Slovenci v Ameriki združimo v ta namen, bo narod odločil po svojih zastopnikih. Na ta način, da se narod sam prostovoljno izjavi, kako stališče naj se zavzame, bo 'vistreženio vsem. Vsi navzoči so bili ža to, da se ustanovi jugoslovansko federativno republiko, nikakor pa ne za efto ali drugo dinastijo. Jugoslovanski Odbor, ki je v zavezniških vladah do»edbj (zastopal častno in z največjimi žrtvami interese Jugoslovanov, Otroci umorili očeta. letni sinko je dobil od sodnika ( močno puško in sodnik mu je rekel, naj pokaže, kako je stre-(Ijal. Ruby je vzel puško in jo | nameril na neki klobuk v sodnji , dvorani, dočim je osemletni Oto potegnil petelina. Otroci j so povedali, da so šli trikrat v olčetovo sobo, da bi ga ustrelili, toda vselej so zbežali od strahu. Konečno pa, ko so starejši otroci grozili, so dobili mlajši korajio in so storili strašni zločin. Mati teh otrok j« umrla že zdavnaj, imeli niso nikqgar raz-j ven očeta, ki je bil strašno za-posljen na farmi, da se je živel, . in je bil radi tega slabe volje. | Sod ni ja je ukazala vse otroke zapreti in jih poslati v državno : potooljševalnko. v Durant, Okla. 7. junija. Štirje otroci farmarja R. L. Wilke- ( sona, katerih najstarejši je 13 let star, «0 danes povedali pred. sodnikom Lewis Pauldin na( county sodniji, kako so. ubili, svojega lastnega očeta. Na povelje sodnika sta dva otroka umorjenega očeta natančno po* kazala pred ~ sodnikom, kako sta izvršila umor. Hčerka Bessie, trinast let . stara in Joe, dvanajstletni sin •sta pokazala sodniku, kako sta očeta umorila. Mlajši trije otroci, Rubi, deset let star in Oto, J osem let star, so se izjavili, da sta pomagala, ker feta starejši ( brat in sestra zapovedala tako. j ! Otroci so pričali na sodniji, da je oče neprestano preklinjal in^ pretepal otroke. Ruby, deset-1 ' ii h ' ■ J Sit • tu* «t. olt^amp omo ^ im«^^ fipWARD KALISH, Publisher ,_* LOUIS J. PIRC Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY Alto FRIDAY. Red bj 25.000 Skwenians in (he City ofCleveUnd and ebewkere. Urerdsing rates ob request. American in spirit Foreign in language only " Entered as seamd-dass matter January 5th 1909, at the pott office at Cleveland. Ohio under the Act Macedoniji ni pokazala nobenega znaka demoraliza-cije radi dogodlkov v Rusiji. In ■ bratstvo ruske armade z francosko in angleško bo gotovq ivplivalo na ostalo rusko armado. Ruski vojaki so le na onih krajih, kjer so bili sami, brez druge armade, zgubili moralo in pozabili, (kaj je njih sveta naloga! Naj dobi rusko-rumunska armada le fhajhen uspoh na ru-mumski meji, pa bo to imelo velike posledice za vso Rusijo. Kiajzer, 'ki je popolnoma poza- I spregovore in napl|JpjUBrd| [besedo za Avsttijo, tan*j da se I priljubijo zapeljanim našim mij zwnikom. OJ3 / "Glas Naroda" prinaša z dne 2. junija, 1917 na prvi strani zgorej naslov z velikimi črkami : "Jugoslavija v 'okvirju* av-stro-ogrske monarhije". Potem pa sledi brzojavka, Iki datirana v Amsterdamu, Nizozemska, dne i. junija. 'Glas Naroda" je to brzojavko iz angleških listov tako-le prestavil: .., "Na enak način se je izrazil tudi štajerski poslanec dr. Anton Korošec, član Jugoslovanskega Kluba in odbornik Slovenske Ljudske stranke. — Povdarjal je. da je absolutna potreba združiti vse Slovence, Hrvate in Srbe, prebivajoče v Avstro-Ogrski monarhiji; v posebno avtonomno države bila seveda pod .polkrovitelj-stvom avstrijslke vlade". Talko piše "Glas Naroda", in tako bi moralo biti — po njegovem. Toda originalna brzojavka, iz katere je '^Glas Naroda" posnel svoje pohočilo, je popolnoma in bistveno različna) Da vidijo angleščine zmožni ljudje, da "Glas Naroda'' nekaj podtika našim slovenskim poslancem v Avstriji, o čemur oni niti ne sanjajo, priobčujemo tukaj originalno brzojavko, kakor je bila natisnjena dne 2, junija v MNew York Times" na prvi strani: ....."A similar declaration Was made by dr. Aftton Korošec, representing Tihe South Slaw Party, who demanded the union of that part of the monarchy inhabited by Croats, Slovenes and Serbs into an autonomous States, FREE FROM ALL RACIAL AND FOREIGN DOMINATION." Kdor razume angleško, bo takoj videl razliko. Ne da bi omenili neikaj drugih napak v prestavi, naj predvsem povda-rinio, da,dr. Anton Korošec v avstrijskem parlamentu ni zahteval zvezo Slovencev, Srbov in Hrvatov v avstro-ogrski monarhiji, kakor poroča "Glas Nfroda'', ampak }e priporočal to zvezo "free from all foreign domination" — kar se reče domače slovensko: Jugoslavija naj bi bila svobodna vsakega tujega upliva in nadvlade. Takt? se brzojavka v resnici glasi, "Glas Naroda" pa jo je nalašč spremni 1 m .poročal napačno, da po svoji stari navadi zmeša ljudi, ribari v kalnem, in od tega potem vleče dobičke. Kajti nevarno se je zameriti črno-žoltim domoljubom. Dolar je vsieeno več ikot slovanska zavest; kot resnica, .kot značaj. Poleg omenjene brzojavike je ''Glas Naroda" 'tudi naslov dot i ene brzojavike potvoril. Do1-čim piše ameriški list "Make Austria a Union of Free States", piše "Glas Naroda"/ — Jugoslavija v avstrijskem (sic) okvirju. Urednik je prestavil "Free States'' za "avstrijsko." In tu pes taco moli. Pomaga noben izgovor ne. Tiuli reagirali ne bodemo na odi 'ovor, pa naj se napiše kar se hoče. Mi smo naipisali te vrstice edino, da sporočimo svetu resnico, ne da napadamo "Glas Naroda". In pribili smo, da so ameriško-angleški časopisi Jugoslaviji veliko bolj naklonjeni, veliko bolj resnični kot pa naši lastni ne-značajneži. -o Znamenja življenja ■» Nemško uradno poročilo z dne 30. maja nam naznanja: Na ruski in rumunski fronti se pri-ipravljajo za napade! * Na ta način je Berolin v krafkjh besedah naznanil, da je ruslko-nemško premirje v kraju, in da bo odsedaj naprej zopet govorila strojna puška in te-ške havbioe, da se odloči konkurenca m*d nemškim kajzer-jem in ruskim svobodnim narodom. Na celi rumunsiki fronti se je oglašal ves teden precejšen artilerijski ogenj. Nemška fronta na drugi strkni je bila gotovo oslabljena, ker je bila Nemčija prisiljena odposlati več mož na zapkanci tako dostojanstveno in svečano odzvali klicu svoje domovine, znači, da se zavedajo joložaja in da so pripraljeni s krvjo ne samo sebi, ampak tudi ostalim zatiranim narodom sveta pomagati «Io zmage in svobode. (Ameriški Slovenci so sijajno opravili svojo dolžnost napram Ameriki. Tudi nje je prešinila zavest, da je treba uničiti Nem čijo in Avstrijo, da ne bo več v teh deželah gospodar kralj in cesar, ampak narod sam. In to je oni velfki ,pomen ameriške registracije, ameriškega vstopa v svetovno .vojno. Zjedinjene državie hočejo pregnati kajzer-je iu cesarje in (kralje s prestola. In ptfi tej nalogi ji pomagajo vsi narodi sveta. Slovenci ne bodejo zadnji, ko jih bo klicala Amerika. Tudi slovenski narod bo četudi nekoliko pozno, poklican tla prinese svoj delež k svetovni svobodi, in delež te svobode bo'dejo imeli sami, pa tudi njihovi očetje in sinovi, ki. po vojni "ne bodejo več prepevali zahvalnih pesni, ker jim vlada cesar, ampak bodejo zapeli zmagonosno pesem, ker jie Slovenija, Srbija in Hrvatska Svobodna, ker so vsi narodi svobodni. In Amerika, vselej zaščitni-ca svobode in miru, bo s svobodnim bojem povzročila, da se naseli stalen mir med vse narode sveta. —-o-- Italijani se jezijo Razgovor, katerega so člani Jugoslovanskega Odbora imeli z ameriškim poslanikom v Parizu, g. Sharpom, je izval veliko nevoljo v italjanskih 'krogih. Izjava ameriškega poslanika, da "nas ne bo nihče okra-del", in da dobimo svojo pravico", silovito jezi laške uplivne tkroge. To laško ogorčenje se ikaže ,posebno ognjevito v laškem časopisju in ne bodemo dolgo čalkali, ko bodemo ičitali laške proteste. Za danes zabilje zimo protest nekega Italjana Du&ovk, zaljenj in nesramnosti, f in ti ljudje so povzro čitelji želodčnih neprilik. To je jako slaba razvada, toda računati moramo z njo in iskati zdravila. Trinerjevo ameriško grenko vino daje hitro pomoč/ To »zdravilo sčisti prebavljalne organe, povrne apetit in pomaga prebavi. Ce trpite na zaprtju napetosti, glavobolu in nervoz, nosti, poskusite to vino takoj I : zdravilo, ne pijača. Cena $1. ?o lekarnah. Tririerjev liniment itna izvrstne uspehe prj revmatizmu in nevralgiji. Cena 5 in 50«. po pošti, 35 in 6oc. J09. Triner, kemist, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, III. . NAZNANILO. Bratom dr. Slovenski Sokol se tem potom naznanja, da je prihodnja redna mesečna seja v nedeljo, 10. junija, ob 9.30 dopoldne v navadnih prostorih. Vdeležite se sejp, ker imamo ukreniti glede privatnega zleta v IWest Park, O. Do »videnja 1 Nazdar! Fr. Hudovernik, tajnik. Lepo opremljena soba se odda v narjem. Tudi brez opreme. Vprašajte na 6525 St. Clair ave. (69) VABILO. ~ na izletno veselico, ki jo priredi S. K. P. društvo sv. Alojzija v Newbung v nedeljo 10. junija leta F917 na Hrovatovih prostorih )v Rand&ll, O. Za fino godbo, jed in pijačo in drugo zabavo ibo dobro preskrbljeno. Vabijo s>e vsa cenjena newbur-ška društva kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje lk obil-udeležbi. Vstopnina za Inoške $1.00, za ženske 25c. Uljudno vabi Odbor. Vrtoglavost radi zaprtja. Se jako hitro ozdravi in odvajalni organi redno delujejo, če jemljete Severove jeterne krogljice, kakonje predpisano Mr. Thomas Sitko, Manifold, Pa. nam piše: Ko sem rabil Severove Jetrtne krogljice, so moji odvajalni organi hitro pričplf delovati. Enake izjave dobimo od vseh, ki rabijo Severove Jetrne krogljioe. Pos8ausitcjih,ka dar imate neprilike v jetrih, ste zaprti, vas boli glava, ali imate vrtoglavost, bruhanje in napetost. Cena 25c. Vprašajte za Severoye Jetrne Krogljice v vaši ldkarni. Zavrnite iponared-be. Zahtevajte (Severove. Ce jih ne morete dobiti, naročite jih naravnost odUW. F. Severa Co. stvo gostilno Fr. jPrevca ni L^ ftri Prifirvrd^A m vilnim znancem in prijateljem, da me obiščejo v obilnem številu. Postregel jim bodem vedno uljudno, * točno in vselej s svežo pijača Poleg gostilne- je restawant za1 rojake. Domači kuihinja in jedila, p6 zmernih cenah. Se priporoča rojakom. FRANK PREVEČ, Frank Hočevar, oskrbnik (69) ---,-— Dva fanta se sprejmeta na stanovanje s hrano ali brez. E. 58th St._(67) iinintmnuiumuiiiitiitnimiTiiiiiiiiiim FRANK WAHClC, ' Slovenska Modna Trgovina 746 E. lB2ad STREET COLUNWOOD, OHIO wmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiTiiiHifi Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in I—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior av$. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. _ (x49) Pohištvo za 4 sobe se proda, in tudi stanovanje se dobi v, najem. 1624 E. 39th St. (66) Štiri postelje, ki se spremenijo v zofo, skoro nove, malo rabljene, vredne od do $25, se prodajo talno delo celo leto. Nobene e skušnje ni treba. Kamenolom a| blizu Amherst, Ohio. Dober h prostor za življenje. Vprašajte pri , (69) The Ohio Quarries Co. 1) * 1306 Citizens Bldg. l- t M l t i I H I I11 1 1 1 ! 111 H1> K I i: AH imate želodčne neprilike? iS 1 .. V«.mite pravo zdravilo «• i: Devet evropskih ij zelišč. • • * * i) Nobena bolečina ne provsro- 1 * • • ča več Bltnostt kot bolečina v •» T Želodcu. Kamen, rak ln mehurji j [ II v želodcu, neprebavnost, zaprt- i. <• je, dlspepsla, zguba apettta pri- \; haja od tega. Devet evropskih \' .. zellič zdravilno upllva na telo- .. •• dec, Jn bolečine zginejo. Ce I; Imatfl Blabo sapo v ustih, slab ^ \ ., apetit, ste leni, aH vam pro- • • • • vzroča sitnosti neprebavljena ' ■ t. \ i hrana, rablto ' i :: DEVET EVROPSKIH ŽELIM, i! c •• Tisoče Jih K rffbllo In so bili ;; * zdravi, to Je naravno zdravilo, «. ki lino upllva na želodec, kri ln • > 4 ■ jetra. Cena zdravilu je $1.00. ;; Naprodaj pri ;: Guenther o ;; Slovenska Lekarna 1- 1! Addison Rd. A 8t. Clalr avs. ►r i i t i i 11, I—WI II.. ..... . I....... VABILO ^ na piknik, ki ga priredi dr. Složne Sestre, št. 120 SSPZ, v v nedeljo, 10. junija na Kasteli- j ) čevi farmi v Euclid, O. Na pro-- gramu je nekaj jako zanimive-0 ga. Najlepša punca dobi zlato zapestnico, vredno $15 in naj-e boljša plesalka dobi šopek cvet-lic. Za mladino in starino bo ^ igrala izvrstna godba in har-lJ monika. Za fin prigrizek in do r bro postrežbo bo skrbel odor. ) Vabi se vse rojake in rojaki-[1 nje k obilni udeležbi. (67) tm Odbor TTNiT "'"'iT < ' 1 I • tp ! B SlEGaSTEINj 3. NADS, PERMANENT BIDG. I 746EUCLH) AVL blizu C. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE | BOLEZNI SE ZDRAVUO Na isti način in z istimi aparati kot kdravijo v VELIKIH SAN1TORI-JIH V EVROPI Uradne u rai S. sj. do 4. pop. 7. sveč. do 8. sveč. 10. do 12 dop. ob n«d«Uah. /iriifVf ta oglas, da nt pozabita naslona mmmmmmmmmarnmmm§ Naprodaj so nove hiše po $4150, jako široki loti, 6 sob hiše, kopališče, basement in podstreha. Popolnoma moderne hiše in pošteno zidane. Trd les .povsod, pralnica, elektrika in drutge moderne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi zvečer I in ob nedeljah. Pridite in oglejte ai te hiše. W. H. Rounds, 880 E. 143rd St. severno old St. Clair ave. (71) Naprodaj je hiša za 2 družini, škriljeva streha, cena $4000, na lahlka odplačila. $500 takoj, drugo kot rent. Lot 50 čevJjev fronta, in več če hočete. Vprašajte pri A. -W. Emerich, 16205 St. Clair ave. Phone Wood 58 --(70) Ali vas veseli naravagl Tedaj ti preskrbite fotogramfl aparat, • katerim lahko delate aijfl pie slike narave. Pa tudi slike v« prijateljev in znancev. Najbolj!« aparate dobite pri » F. BRAUNLICH ' LEKARNA 13S3 E. S5tk ST. MP JOS. ŽOKALJ I ** 6408 ST. CLAIR A VB. ~----- ' "fr« SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE. Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, itcLl ■1 ~— 1 ■ "1" 1»-M m- VSA MOŠKA OPRAVA. TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE. iff it " n «ff r% 11 NCflUtt & Mctml Col Veliki l,H, sizkeceM M Bliss Rd. & St. Clair natel- | bini. Jako šireke cestt. Tkk I '•' ) . po cestah. , Ekktričsa H ^ vodoTod, fina drevesa. Bliža novih tovaren. H OGLASITE SE PRI i LOUIS RECHER, A U PRI DAN GARAPIČ, ^ i fL*. 1 fwiBa^^M pohištvo timwm ■ ■ .WWilHPWlWWI««^^ I se priporočamo za nakup v,ega pohištva. Stotine slovenskih družin je pri nas kupilo pohištvo, in vsi so bili z blagom zadovoljni in s cenami. Pri nas ku- I pite lahko vse pohištvo za celo stanovanje. Posebno nizke cene za ženine in neveste. tfps. 'j "4 "!•.,. *h\ S« ' -t?'*' 't* 3h. '.it? iST> ij t>m vdjSu» '.. I&žHK/'.fejS^ M sCT Si.C; . ..''.i.^SH^H FINE POSTELJE^ Pravkar smo dobili jako veliko pošiljale v POSTELJ iz me- | denine (Brass Beds) Pridite k nam, mi jih prodajamo po starih cenah, in prihranite si najmanj 25 centov pri dolarju. Nikjer drugje ne morete dobiti tako finih postelj za tako nizko ceno. ZA POLETJE •* 0 . 'M priporočamo, da si sedaj preskrbite potrebno pohištvo, kakor ledenice (Ice Boxes), katerih imamo veliko število . in vsakovrstnih izdelkov. Nadalje lepa zaloga preprog vsake mene, pohištva za porch, in posebno lepe otročje vozičke po znižanih cenah. Mi dajemo za gotov denar, ali pa damo kredit vsem poštenim ljudem. The Star Furniture Co'y- 5824 ST. CLAIR AVE. ■ TTlriV IPX a M % ity 'W/ p 'A tjf T , * , f,1,/ [ j & * . rJg • f » Roman U 18. »toletj*. I ' ' ' H Napisal L K. TmU. Peslavsail BUhi Klasa. | ' ' 1. jMM '"' ■flli f»ri zagrebškem kaptoh«. To fe-tro obogatenjc j« bilo vzrdk, da je gospodaril Zana ipo svoje mad Gito in njenim posestvom. XXII. | Asesor judkijamc tabule Anton Bedekovič je obislkal neke-ga dne kanonika K>r6eiiča ter mu je ttkoj pri prihodu povedal, da 9t ima pogovoriti ž njim o zelo važnih stvareh. "Izvoli P je rekel kanonik ter ponudil naslonjač trebuša-Stemu asesorju. "Že dolgo časa te nameravam posetiti moj revenrendis-sime! Stvar je važna ter se hočem s teboj posvetovati. Gre se za nesrečno Gito in njeni hčerki." "Zelo nesrečna je," je potrdil kanonik, "vsemu je sama kriva." "Res, ali sedaj dela hudo pokoro za svoje grehe,'' je pristavil asesor. "Slišal sem!" "Strahota je!' Dela kakor navadna dekla... .jDa ji vidiš sedaj njene roke, one lope, tla se je vsakdo srečnega štel, če jo j>e poljubil na roko. Ne bi jo ispoznal, če bi jo videl..." "Nemesis!" je (pristavil kano- 1 nonik kratko. "A njen mož...Gotovo si že dosti čuJ o njem. Prostak in su- j rov, da ga ne moreš prenaša- ! ti...A vendar je v enem mo- j der. Pomaga si prav lepo z j ugodno priliko." "Ima več tisočakov.. .goto- ! vega denarja," je rekel tkano- j nik. "Pravijo da je dvajset tisoč ! posojenih pri kaptolu." ! "Skoro bo toliko/' je pritrdil | Krčelid. "Ali je vse to njegovo?" je viprašal asesor. • "Ti kakor sodnik, moraš bolje vedeti," je odgovoril Krče-lid z nasmehom. "Seveda da vem!'] je rekel asesor ter vstal z naslonjača. "Velik del tega denarja pripada vdovi in njenima otrokoma." '^Kaj misliš ukreniti?" je vprašal kanonik mirno. '♦Midva," je pričel asesor s svečanim glasom, "sva bila vedno dobra prijatelja Magtfiče-vi rodbini.. .Pravi prijatelji se .pokažejo v nesreči, a pravim, ti, da preti velikanevarnošt vsej rodbini. Zana hoče obogateti i na veliko škodo Gite in hčerk in kdo ve, če ne odide z denarjem, odkoder je prišel... Pravim ti, da on ne ravna z Gito kaikor s svojo ženo. On jo je že pretepa val." "To ne bi bilo še najhuje." "Res je, kli denarja ne sme odnesti.. .Naj položi račun o njem 1" "To more zelo lahko storiti; a kdo ve, če se ne ipokaže, da ima on še kaj dobiti od posestva'," je pristavil kanonik. "Toda dokazati se mu more, da si je denar pridobil na tujem imetju," se je jezil asesor. Pravijo, da je cel trgovec." Ti prigovori so zmešali asesor j a. "Ti mi, dragi moj, kvariš vso dobro voljo s svojimi opazkami... Hotel sem nekaj storiti za družino, posebno za sirote hčerke, a ti govoriš kakor, da to ni možno." "Povej kaj nameravaš?" "Postaviti kuratorja v Kon-ščini." "Ta ipojde lahko.. .Ali veruj mi, da preženeš Zano iz Konščine," je del kanonik. "On ne bo delal pod kuratorjem, niti za njega." "Pa naj gre!" "Če tako misliš, potem je nekaj drugega....iZupanija dovoli kuratorja." "Ali se mora vendar nekdo zavzeti za deco, ki ima vpiliv in čegar beseda nekaj velja." "Na primer jaz?1' je vprašal kanonik v smehu, ker je takoj 1 videl, kam meri asesor. "Da, ti, prečastiti prijatelj! Stori to radi našega pokojnega dobrega prijatelja in znanca... Stvar je pravična in bilo bi greh, ako se pihče ne zavzame za siroti..." Kanonik je privolil in takoj drugi dan sta se odpeljala v Varaždhi, kjer sta hitro izpo- slovala kuratorja za Konščino. Dalj« prihodnjič. Soba se odda v, najem za dva fanta, s hrano ali brez. iioi £• 66Hh St. k":... ' k - .i; jasno videla svojo grozno usodo... -Ta surovina je zmožen vsega. Vsemu svetu se je zamerila in nikjer ni mogla iskati utefte. | 'X>h, moja deca in sirota jazi" je tožila na svoji postelji Ali je to kazen božja — za Je-leno in za vse, kar sem hudega storila?... Ko je Gita vstala iz postelje ] je bila zelo slaba. Zahtevala je da ji obed rpinesejo v njeno sobo, a tega ni dovolil Zana. ( Po obedu je prvi (Spregovoril Zana. "Čuj me, žena! Midva sva na posestvu tvojega prvega moža. Vse je last njegovih in tvojih otrok, a najino samo to kar si pridobiva. Zato je treba delati, pošteno delati. Jaz de-' lam in se trudim od zore do mra'ka. in še ne zadostuje. Mo-: raš tudi ti delati. Dosedaj nisi delala nič, a tako ne sme dalje. S takim tvojim gospodinj-. | stvom ne prideva dalje... Pravim ti sedaj, da se tudi živo lotiš dela... Lenuha ne bom trpel... In mislim, da me boš ubogala, ker jaz se z nobenim n^ šalim z nobenim." To je bilo drugo razočaranje za Gito. Sedaj mora še delati in se mučiti zanj. Ali ga je zato napravila za plemiča, da bo sedaj njegova dekla? Kaj ji je preostajalo?. . Morala se je pokoriti brezobzirnemu človeku, ki je dobij vso oblast nad njo. Gita je res pričela delati, kakor je želel njen mož.. .Vstajala je zgodaj, takrat ko on, delala neprenehoma do mraka. Potrpežljivo je delala in prenašala svojo grenko usodo, prepričana čirti dalje bolj, da je to kazen božja za njene grehe. Kolikokrat se je spomnila svojih otrok! Z Jdeno se je že davno sprijateljila in vroče je želela, da bi jo videla, še več, želela je, da se preseli k njej ter se reši sedanje sužnjosti. AK do tega ni smelo priti, to je uvidevala sama. Ali da bi bila vsaj Magdalena pri njej. Da bi bila doma; mnogo lažje bi prenašala težko breme, a je zopet pomislila, kaj bi rekla Magdalena, ki je že medtem postala . cela deklica, ko bi videla njeno žalostno življenje? Kako bi ji prijalo življenje na materinem domu ? "Da, vse to je kazen božja 1" je govorila nesrečnica in prenašala potrpežljivo težko delo, ki ji je jemalo telesne moči. Posušila se je in postarala, da jo je bilo žalostno pogledati. (Največ jo je peklo to, da ni njen mož z nobeno besedo priznal njene požrtvovalnosti, ali s čim pokazal, da jo varuje, ■gah, komaj gibala z rokami, a vendar delala, samo da se ne bi kregal nad njo surovi njen mo^. v Zani je vendar ugajalo, da se je žena tako spremenila. Pila je vedno le vodo. .Obiskovala ni nobenega; opravičevala se je, da nima časa. Tudi on je bil vedno dcma. Da bi šla v Zagreb in tamkaj živela par dni, za to se ni niti drznila prositi. Postala je prava stužinja v lastni hiši. Ves ta čas je Zana pridno delal- Njegovo gospodarstvo je bilo v največjem redu in prinašalo je mnogo. Kar je mogel, je spravil v denar. Že pirej je trgoval z žitom, vinom, živino in konji in hodil je po sejmih po Hrvaškem in Ogrsikem ter si zaslužil mnogo denarja. V enem in pol letu, kar je bil gospodar v Konščini, je prihra/-hranil več tisoč forintov, kakor sq je obče sodilo .Gita ni upala vprašati za dohodke, tisto za1 Magdaleno je plačeval, kar je bil edini izdatek. Dve leti ni kupil Giti ne robca ne nobenega kosa za obleko. gleda so dobile njene craz. Delala ni nič, pila je vse dneve, r je bil Zana pniprosrt, ar ni ugajalo takšno njegove žene. Sklenil ato pripravi ik delu in jajsK-ftii ci večerji je sedel Zana dočim je Gita pijana, navadi, ležala razga-Naslanjaču. Zana jo je ^Hlpsa gledal prezirljivo, Spregovoril z osornim, kom strogim glasom: ■ma, pazi dobro, kar ti se- ? Kaj " je ^jecljala pi- Bse moraš poboljšati in JU zakaj ?" je vprašala Gillie vsak dan napi ješ in to ra ne bom več trpel > za to... družina te i,, a mene je srafa, li! Od danes za nape napiješ več!" boš ti branil?" je [i.,. Seveda, da ti cor tvoj mož sem riti!" , eš, ti se drzneš." nič," se je zadri omni si, kar sem e ne boš ubogala, ko mora žena ,po- ;t, ti ničvrednež!" ila pijana," je re->o, "bi ti sedaj pound je 7. rolko, da ali seclaj te samo ojo sobo." edah jo je prijel vlekel z naslanja- bojnik, kmet!" je te... " jo je odnesel v njeno lenil vrata s klet- je bilo čuti dolgo, 3 jokanje, dočim za mizo ter mir- naslednji dan je postelji. Bila je e razburjenosti.. i mogla, da bi se potomkinji tako 1 wine, kaj takega tostno! Sedaj je \ Dva ^^ seta pol-porcelanaste posode tt&stilski vzorec 100 kosov - $47.00 Fino Impoitlrnno blcgo a primernimi okraakl. Rob s črnimi verU-kalnlmi Crtunil, okrašeno s cvetlicami, Bpomlnflicaml In lUtt v naravnih barvah' ln zlatimi črtami. Posebno flno za letna stanovanja. Krožniki......... % 6X0 ducat, Za solato................5.50 ducat, Dasert........... 4.25 ducat, za kruh in maslo. 3.00 ducat, Posoda za meso |1. in 2. vsaka Za Saj......................8.00 ducat, CrsamsrJI In atojalo 9. ducat, Posoda za saucs.. 2.25 ducat, Poaoda za jajca.. 4.50 ducat, Posoda za zelen.. 3.50 ducat, Za zelenjavo..... 1.25 vsaka. Chop dish..............2.25 vsaka. V j « . ' Renaissance 100 kosov - $58.40 Nov vzorec, krasn« barve ln designa. Lahno modro z temno rota Uarvanimi robi, modrimi tpo m i n Clc lin zelenimi listi ln trt zlate črte. Jako krasno darilo za nevesto. • / Krožniki..................f 6.00 ducat. Za sadje......... 3.00 ducat, Za salato................5.00 ducat. Posoda ta jajca.. 6.00 ducat Za dsaert................4.50 ducat, Za meeo $1.00 do $3.00 vs.ka (Kruh In maslo... 4.00 ducat, Za zelenjavo- ... 6.50 vsaka, Krolnlk za juho. 6.50 ducat, Odprte posode.... $1.60 trsaka, Za £sj..,................6.00 vsaka. Muffin dish...... 2*25 vsaka. 14 kosov msialns po»oda In 12 krolnHcov.......$15.00. The Kinney & Levan Co. _ . Euclid Square, nasproti E. 14. cesti. *■' 6424 ST. CLAIR AVE. » , Po posebno znižanih cenah dobite sedaj fine ženske in otročje suknje, obleke z že-ketom, princes obleke in kiklje pri ELEKTRIČNA LUČ JE ČISTA. Stenski papir, les in zastori ostanejo jasni in čisti v hišah, kjer je elektrika -ker tu ni dima ali izhlapevanja električnih lučij. Upeljite žice v hišo za električno luč "Ne samo električna luč ampak tudi razvetljava" Tu js razlika. THE ILLUMINATING COMPANY n illuminating bldg, pubuc square NAREDITE SVOBODO VARNO. | Kot amrtlU 4rt«vljM iMt« f*v«r>. «WU U »ktU«. 1» r«*rty ■ tmJ » »BO f m«jv«ija wmi c«l«c« •»•t»i P*aM|sJt«> Mlw im«iM. P»dpi- e Utm Liberty Im4 pri mm v IS |i