CENA 400 din - Leto XLI - št. 4 Kranj, petek, 15. januarja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 20 jj* ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske STRAN 20 m NA VOGLU ČUDOVI TA SMUKA stran 2 NEUSLIŠANA PROŠNJA ZA PODALJŠANO BIVANJE SAMI SO SE UPRLI PLAZU stran 4 Je Slovenija klonila? Na 1600 metrih karavanškega predora morajo zaradi zemeljskih pritiskov večkrat tudi dodatno sidrati. — Foto: F. Perdan Letošnja zvezna resolucija sprejeta Zamujena priložnost Kranj, 14. januarja — letošnjo zvezno resolucijo smo sprejeli, vendar ne tako kot pretekla leta, na hitro zadnje dni starega leta, ampak v novem letu. Nekateri so zaradi tega zagnali vik in krik, kar pa je bilo povsem nepotrebno, če je bil naš cilj oblikovati dobro, jedrnato in prodorno resolucijo. Očitno pa nam prav to, čeprav je bistveno, ni uspelo. Resolucija tako ostaja še vedno kompromis /. lepo opisanimi cilji, katerim ne moremo oporekati, težko pa razumemo, da je bilo pri uveljavljanju ključnih prvin dobrega gospodarjenja spet preveč popuščanja. Zdi se nam, da je bilo sprejemanje letošnje resolucije priložnost, da prav te uveljavimo in da se nehamo zgledovati po slabem jugoslovanskem povprečju, ampak stopimo na stran prodorne gospodarske zasnove. Zelo majhen korak k odprtemu gospodarstvu smo storili predvsem pri izvozu in politiki svobodnega, tržnega oblikovanja cen in tudi v tem pogledu večje samostojnosti gospodarstva Kesolu-cija je slaba, ker je medla pri načinih, kako do ciljev priti. Kljub obljubam zvezne vlade, da bodo vsi ti načini znani ko nec prvega četrtletja, dvomimo v to. Predvsem še ne vemo, kako se bodo do naših pogledov do razreševanja krize opredelili tuji upniki. Na njihovo milost ne računajmo, ampak predvsem na trse pogoje Nihče ne dvorni, da ne bomo preživeli, upravičeno pa dvomimo, če bomo s takim dokumentom naredili vsaj korak iz krize. Preveč gradimo na logiki in metodah, Zaradi kaU-nh smo se v kn/i sploh /nash Sc res bojimo neko mu reči odločni ne, drugemu pa prav tako odločni da. J. Košnjek Po začasni rešitvi imajo zdaj ozdi, ki več izvažajo kot uvažajo, prednostno pravico do plačil v tujino, obseg teh plačil pa je odvisen od ustvarjenega deviznega priliva in uvoznih pravic. Formulacija je torej ohlapna, zvezna vlada jo bo natančneje pojasnila s posebnim odlokom, v sodelovanju z republiškimi in pokrajinskima izvršnima svetoma. Že ta varnostni ventil pove, da ne gre zgolj za tehnično vprašanje, od operacionalizacije bo namreč odvisno, kako bodo aktivni izvozniki v resnici uveljavljali to prednostno pravico pri plačevanju v tujino in kako zlahka bo to moč uresničevati. Kolikšno je v resnici to »delno izboljšanje« se bo šele izkazalo. Navdušenja torej ni. Tresla se je gora, rodila se je majcena miška. Marsikdo se zdaj sprašuje, je Slovenija klonila, ko je sprejem resolucije pogojevala s spremembami deviznega zakona. Odgovor je seveda pozitiven, dodamo pa mu lahko vprašanje: zakaj? V žepu imamo seveda obljubo zvezne vlade, da bo do srede februarja predložila trajne rešitve deviznega zakona, da bodo lahko sprejete v preostalem mesecu in pol, kolikor časa bo še veljala začasna rešitev. V tej obljubi je tudi stališče, da bo upoštevala vse izvoznike, ne le aktivne, kakor zdaj. To namreč zahteva Gospodarska zbornica Jugoslavije, takšna je tudi slovenska zahteva. Bo z njo torej čez nekaj mesecev lažje prodreti, ker bodo gospodarske razmere pokazale, da ima Gospodarska zbornica in Slovenija prav. Če bo res tako, potem bo imela zvezna vlada še težje trenutke, kot jih je imela doslej. M. Volčjak Bohinjsko in Biejsko jezero Bisera z napako Bled, 12. januarja — Blejskemu jezeru radi pravimo »gorenjski biser«. Da je gorenjski, prav nihče ne dvomi, le malokdo pa bi še dal roko v ogenj ob trditvi, da je jezero lepo in čisto kot biser. Po izgradnji (del) kanalizacije in natege ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let se je stanje jezera resda izboljšalo in od tedaj dalje je tudi voda v.seskozi približno enake kakovosti, še vedno pa razmere niso takšne, da bi bile lahko zadovoljni. Nasprotno: glavna dotoka Mišca in Rečica sta še vedno precej onesnažena, zgraditi bi bilo treba še preostalo kanalizacijo in pregledati, ali so vse greznice vodotesne, kakšno je stanje rezervoarjev za kuriva in goriva, kako se ravna Z drugimi nevarnimi snovmi... Z urejanjem pretoka v jezeru je mogoče kakovost jezerske vode še izboljšati, splet neugodnih ekoloških okoliščin (nizke temperature, dolgotrajna zaledenitev jezera ipd.) pa lahko povzroči tudi hitro in izrazito poslabšanje ali celo ponovno »cvetenje«. Ko v gorah ugasne življenje Med razumom in užitkom Kranj, 13. januarja — Pretekle dni so v go umrli trije ljudje. Navidezno blage, nene ilnir, kopne in mamljive gore so terjale da ek, sprožile pasti, ki sojih sposobni zaznati le JjObro pripravljeni, izkušeni, preudarni, pravil-1*° opremljeni in usposobljeni (lore so EagTOZJ e. da dovoljujejo planinske užitke, vendar ne v J-sivajočih, ampak razumnih mejah Skoraj po p'adna planinska pobočja prekriva nevaren ed, ki ga je višje, nekje nad 1T><)() metri, prekril a«ljiv, nezanesljiv sneg. Trkamo na razum planincev. Nikomur ni ^ftrno pravice odrekati uživanja in sprostitve v j»0rah, venci,u se sprašujemo, če je v tem i MU, ^ tudi organizem običajnih planincev ni kos I>r >r"naporom (alpinisti športniki so v tem Funeru povsem nekaj drugega), res treba siliti j**o visoko. O užitkih v takih primerih ne dvo , '»no, o razumu pa! Bomo morali, kot pravi h ftnjski planinec, alpinist in gorski reševalec . anci Kkar, tudi pri nas tako kot v tujini neka j* nevarni, poti« pozimi zapreti, pred rampo J* Postaviti Čuvaja, ki bo odločal, kdo sme na pot, kdo je primerno opremljen in kdo ni. Kot na smučišču, kjer neukega in slabo opremljenega smučarja Izločijo, Z denarjem, ki ga potrošimo za reševalne akcije, bi takšne redarje lahko plačali, nevarne odseke pa tudi bolje varovali Mogoče... Večini nesreč botrujeta nepoznavanje in ne-spoštovanje pravil ravnanja v gorah, pa tudi nepravilna uporaba opreme Vedno več ljudi sili v gore samih, v dvoje ali manjših skupinah. Zaradi varčevanja želijo prehoditi v enem dnevu čim več, brez prenočevanja. Mar bomo končno spoznali, da v deželi, ki ima nad 70 odstotkov gora, del najosnovnejše planinske vzgoje le sodi v osnovne šole. Nismo za redarje, ki bodo dovoljevali in prepovedovali, smo pa za razumno vzgojo in samodisciplino, za odprte gore, v katerih se bomo znali ponašati in uživati. Ko človek strmoglavi v prapad, je za razum in užitek prepozno. Za, nas, ki pa ostajamo in bomo še hodili v gore, pa ne sme biti nikoli. J. Košnjek Kaj se dogaja z Bohinjskim jezerom? Kot kažejo raziskave, je voda v njem predvsem zaradi večjega in hitrejšega pretoka kakovostnejša (in manj onesnažena) kot v blejskem. To še ne pomeni, da je jezero čisto, kot so mnogi dolgo upali in verjeli, temveč je zdaj nekje na pol poti med povsem čistim in tako onesnaženim, kot je bilo blejsko pred sedmimi, osmimi leti. Za takšno stanje so delno krive onesnažene padavine in izpiranje kamnin (zlasti fostorja), glavni onesnaževalci pa so kamp, hoteli, turistični domovi, počitniške hišice, stanovanjske hiše, kopalci... Inšpektorji so, denimo, pregledali 31 počitniških domov in hiš in ugotovili, da jih 21 (kvarno) vpliva na jezero. Ne čistilne naprave in ne kanalizacija pa ne bodo samodejno ozdravili jezer, če ljudje ne bodo spremenili grdih navad. I.e kako naj, na primer, pojasnimo besede, ki jih je eden od »Blejcev z obale« izrekel delavcem limnolo-ške postaje, češ »danes ne jemljite vzorcev, ker sem v vodo spustil odplake iz greznice.« C. Zaplotnik Spoštovani naročniki! V teh dneh ste, oziroma boste prejeli položnice za naročnino Gorenjskega glasa v prvem polletju. Žal se tudi mi nismo mogli izogniti višji naročnini, ki jo je povzročil izreden porast stroškov. Naj naštejemo le najpomembnejše - tiskarna za 182 odstotkov, papir za 154 odstotkov in poštne storitve za 143 odstotkov. Ob tem pa je družbena pomoč - dotacija ustanoviteljic časopisa, občinskih konferenc SZDL Gorenjske, padla pod 5 odstotkov, kar pomeni, da smo lani od 101 številke dobili dotacije le za 4, za vse druge pa smo morali denar zbrati sami. Kljub podražitvi upamo in hkrati želimo, da boste še vnaprej ostali naši zvesti bralci, tako kot dosedaj vsak torek in petek. Uredništvo Alpe — Jadran nova priložnost_ Kranj, 13. januarja — Kako obogatiti bližnji kranjski sejem industrijske kooperacije, trgovine in industrije, kako ga vpeti v gospodarsko sodelovanje članic delovne skupnosti Alpe Jadran, kako mu zagotoviti vsebino, primerno imenu, je bila osrednja tema pogovora podpredsednika republiškega izvršnega sveta Janeza Bohoriča in članov izvršnega sveta Jožeta Strleta, Alojza Klemenčiča in Uroša Slavinca, zadolženih za drobno gospodarstvo, trgovino in industrijo, ki so v torek obiskali Poslovnoprire-ditveni center Gorenjski sejem v Kranju. Menili so, da bo le ob takšni zasnovi sejem uspel, čeprav vključevanje v prostor Alpe-Jadran omejujejo naši številni nazadnjaški, togi in nespodbudni predpisi. J. K. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUCIOSI AVIJA V okviru praznovanj občinskega praznika in dneva Sole so se učenci osmih razredov osnovne šole v Železnikih srečali s pisateljem Ivanom Janom, ki je mladim spregovoril o Dražgo-ški bitki in moralnih vrednotah. V. B. — Foto: G. Sinik KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 15. JANUARJA 19» JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Na tej in oni strani Da poljanski otroci po pouku ne bi bili prepuščeni cesti Neuslišana prošnja za podaljšano meje -..IAHOj Pretekli teden so najvišji predstavniki Slovenije sprejeli delegacije slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Ob tej priložnosti smo se seznanili s položajem naših rojakov v sosednjih državah, zamejcem pa smo povedali, da je interes Slovenije omogočiti vsakemu pripadniku našega naroda, ne glede na to kje živi, ohraniti in razvijati slovensko nacionalno zavest in povezanost z domovino. Pri tem smo posebej poudarili, da mora biti vsaka slovenska skupnost v odnosih z matičnim narodom samostojna pri odločitvah o svojem kulturnem in splošnem razvoju, ob tem pa povezana z naprednimi deli večinskega naroda. Slovenija spoštuje različnosti, ki.se pojavljajo znotraj posamezne skupnosti. Za sodelovanje sta bistvena vsebina in smisel skupnega slovenskega kulturnega prostora, tako pogosto napak razumljenega. Nič drugega ne želimo z njim, kot s politično, ekonomsko in kulturno akcijo pomagati pri ohranjanju nacionalne zavesti Tistega dela slovenskega naroda, ki živi onstran državnih meja. Ustavi države in Slovenije sta osnovi za tako ravnanje, prav tako pa meddržavni sporazumi in dogovori. In slednje, kar še posebej naglašamo, je enotnost, kljub svetovno— nazorskim razlikam naših zamejcev in njihove strankarske opredeljenosti. Kadarkoli se te razlike niso upoštevale ali spoštovale je slovenstvo tonilo pod raznimi pritiski. Spodbujevalci teh pritiskov pa še posebej težkega dela imeli niso. Ta enotnost je, zdi se nam, ta hip posebej potrebna Slovencem na Koroškem. Prav nič ne zaleže sklicevanje na pomoč Slovenije in Jugoslavije, na internacionalizacijo šolskega vprašanja in ločevanja otrok, če Koroška in deloma Avstrija zaradi izjave enega vodilnih med Slovenci na Koroškem dr. Matevža Grilca dobiva občutek, da slovenska stran ni tako absolutno enotna, daje pripravljena na kompromis, da v bistvu ni tako nepopustljiva v svoji upornosti, kot to na zunaj kaže. To se dogaja v trenutku, ko je deželna vlada (verjetno je načrtno izbrala trenutek, ko sluti popuščanje v slovenskih zahtevah) izbrskala in spretno lansirala vest, da so menda Slovenci že leta 1980 sami predlagali ločevanje. Danes pa imajo zastopniki Slovencev na Dunaju dokaj pomembne pogovore o dvojezičnem šolstvu z vodjema socialističnih in ljudskih poslancev v državnem parlamentu. Obe slovenski organizaciji na Koroškem sta sicer izjavili, da ostajata enotni, da enotnost ni bila nikdar vprašljiva in da svojih zahtev ne spreminjata. Prepričani smo,da je tako in da je bila izjava dr. Grilca o možnostih kompromisa tudi na osnovi ločevanja otrok v nekaterih skrajnih primerih napak razumljena in posredovana. Vendar naj bo v prihodnje takšnih ponovnih izjav in potrjevanj enotnosti čim manj. j Košnjek Avtomatizem naj bi omogočil družbeni dogovor Se bodo stanarine povečale štirikrat? Ljubljana, januarja — Vse bo pravzaprav odvisno od predlaganega družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v Sloveniji za letos. Če bodo občinski izvršni sveti podpisali takšen dogovor, naj bi se stanarine prvič povišale 1. februarja. Predlog za podpis takšnega družbenega dogovora, o čemer so razpravljali minuli teden člani odbora za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov in komisije za vprašanje socialne varnosti v stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani, pa je pomemben zato, da bi se letos s tem izgonih delegatskemu (skupščinskemu) postopku ob vsakokratnem zvišanju. Po predlaganem avtomatizmu pa naj bi stanarine letos poskočile štirikrat. Prvič, kot rečeno, 1. februarja za 15 odstotkov. Drugo povišanje 1. aprila bi bilo 29- odstotno, tretje 1. julija za 26 odstotkov in četrto 1. oktobra za 25 ali za 47 odstotkov (odvisno od inflacije). Ob koncu leta naj bi namreč v Sloveniji imeli stanarino, ki bo v povprečju znašala 2,72 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Sicer pa predlagana povišanja pomenijo le povprečja za Slovenijo, ne pa dejanske odstotke po občinah. Načrtovana povišanja pa se lahko precej spremene, če do prvega povišanja ne bi prišlo 1. februarja ampak kasneje, ali če bi prevladalo stališče, da je v celotni državi treba poenotiti stanarine. Takšni pritiski v nekaterih republikah so, vendar pa Slovenija in hrvaška temu nasprotujeta. Tako stanarine, še bolj pa sta-narinski cilji, so trenutno v Jugoslaviji namreč precej različni. ______A. Žalar Mladi o kmetijstvu Kmetijstvo je eno izmed področij, za katerega velja v velikih sredinah mladih kampanjski pristop. Za presego tega so se v slovenski mladinski organizaciji zavzemali že na zadnjem Mladinskem festivalu v Celju, veliko obsežnejše pa bodo o problematiki kmetijstva spregovorili na republiški konferenci, ki naj bi bila konec februarja. V teh dneh so se po posameznih regijah že začele razprave, v katere naj bi se praviloma predvsem vključevali mladi kmetje. Gorenjski mladinci se bodo o poteku razprav dogovorili na seji MS ZSMS za Gorenjsko v ponedeljek, 18. januarja. y g 'oIMEUGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo In pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in di rektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (go spodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovcan, (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik [mladina, gO spodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultura), Igor Pokorn (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Siuik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603 - 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 2l JUHI in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo 28 463, mali oglasi in naročnina 27 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. bivanje Škofja Loka, 13. januarja — Čeprav je poslanstvo oddelkov podaljšanega bivanja višje od golega varstva otrok po končanem rednem pouku, je prav občutek varnosti, spoštovanja in čustvene topline gotovo njegova največja odlika. Za šolarčka je hudo, če mora v prazen, mrzel dom, kjer ga nihče ne čaka, se ne pogovarja z njim, mu ne ponudi kosila. Starši pridejo šele ob pol treh, morda celo kasneje. Da ne bi sameval dve, tri ure, pač odide »na cesto«... Poleg čustvenega vidika je podaljšano bivanje dobro tudi zato, ker v njem učenci pod vodstvom izobraženih učiteljic napišejo domače naloge, se uče, razčistijo, kar jim ni razumljivo, gojijo interesne dejavnosti, telesne aktivnosti, dobijo toplo hrano, se poigrajo, skratka, vsebina, ki se približuje celodnevni šoli, je splet resnega dela in sprostitve, tako da se učenci ne naprezajo preveč in ne dolgočasijo. Ko so v Poljanah imeli še staro šolo, zaradi slabih pogojev niti niso razmišljali o podaljšanem bivanju. V minulem šolskem letu, ko so se preselili v novo, večjo, toplo in svetlo stavbo, pa so že spomladi starši za 25 otrok zaželeli, da bi od konca rednega pouka ob 11.15 do pol treh popoldne ostali v šoli. V šoli so njihovo pobudo sprejeli in prošnjo za ustanovitev oddelka podaljšanega bivanja naslovili na odbor za načrtovanje in razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov pri občinski obraževal-ni skupnosti. Ta pa v vreči de- narja, oskubljeni zaradi zveznih interventnih zakonov, žal, ni našel okrogle stare milijarde. V gorenjevaški šoli Ivana Tavčarja, katere največja podružnica je s 128 učenci prav poljanska šola, so posredovali tehtno utemeljitev o potrebnosti oddelka podaljšanega bivanja v Poljanah. Število otrok se je tod v zadnjih petih letih povečalo za cel razred in bo še naraščalo. Kar 60 odstotkov otrok se v šolo vozi, na delo v Škofjo Loko, Go-renjo vas, Žiri in drugam pa se vozi tudi večina staršev. Čistih kmečkih družin je le okrog deset odstotkov. Dodaten problem so otroci iz priseljenih srbohrva ško govorečih družin. Izobrazbena struktura tem staršev je še slabša kot pri domačinih. Ti otroci se na vasi manj vključujejo med staroselske kot v mestih in se pred vstopom v pripravo na šolo ne znajo izražati v slovenskem jeziku. V šoli je zdaj že šest takih otrok, ki samo z dvema urama dopolnilnega pouka na teden in z interesnimi dejavnostmi ne morejo dohiteti zna- nja in razvoja drugih otrok. Otroci bi se v oddelku podaljšanega bivanja hitreje socializira-li, pridobili delovne, higienske , socialne in kulturne navade. Odprtje oddelka podaljšanega bivanja v Poljanah je podprl tudi Zavod za šolstvo v Kranju, seveda, če se potrebe skladajo z možnostmi, predvsem denarnimi. V loški občini že nekaj let oddelki podaljšanega bivanj« stoje na številki osemnajst. Zajemajo slabih osem odstotkov vseh osnovnošolskih otrok (gorenjsko povprečje je dobrih devet odstotkov, kranjsko, ki je najvišje, pa štirinajst). Po štiri oddelke imajo osnovne šole Ivana Groharja, Cvetica Golarja tn Petra Kavčiča v Skorji Loki ter Padlih prvo-borcev v žireh, po enega pa Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in Prešernove brigade v Železnikih. Od podružničnih šol Je podaljšano bivanje organizirano le v Ratečah. ljanah ne bi smel biti problem' proračunu občinske izobraževal ne skupnosti. A vse bolj kaže.f se gradovi, ki smo jih zidali' oblake, počasi, drug za drugi" sesedajo. Skupni porabi na strani zateguje vajeti zvezna * konodaja, na drugi realno pad' nje dohodka gospodarstva oztf ma osebnih dohodkov delavc?, Razširjeni program življenja* dela osnovne šole, ki ni obvez*1 in v katerega sodi tudi podaljš* no bivanje, se bo že zelo km^f znašel na rešetu. Najbrž že * pomlad. Marsikaj, kar ni »krvavo nff no«, bo treba črtati, odložiti f bogatejše čase ali pa predložif na pleča staršev, ki so že zd*. precej upognjena. Res pa je, Lani je oddelek podaljšane«« bivanja stal izobraževal*' skupnost dobrih 9,9 milijoflj dinarjev, torej okroglo staro m lijardo. Starši prispevajo k cm le za kosila (živila). V gorenj* vakem oddelku trenutno t/Um kosilo 800 dinarjev na dan. J Prenova starih mestnih in vaških jeder caplja na mestu Kulturna skupnost plača »aperitiv« Škofja Loka, 13. januarja — Kadar se znajdejo na dveh bregovih kulturniki, pregovarjanje običajno zelo dolgo traja in rado se zgodi, da vozel pretrga šele nekdo »od zunaj«. Kaže, da se bo moral na podoben način razplesti tudi (ne)sprejem družbenega dogovora o prenovi starih mestnih in vaških jeder v škofjeloški občini, ki mu predstavlja coklo kulturna skupnost, najbolj poklicana figura na šahovnici. Zakaj obotavljanje, ki se vleže že dve leti? V strokovni službi kulturne skupnosti pravijo, da smo zaradi nekaj črk družbenega dogovora, ki pa pomenijo srž. Po dogovoru naj bi namreč bila nosilka prenove kulturna skupnost, ki pa tako velike denarne obveznosti ni sposobna sprejeti in zato glasuje proti dogovoru, čeprav je moralno in v okviru svojih denarnih možnosti z vsemi štirimi za prenovo. Kulturna skupnost je lani rezervirala za prenovo dobrih 21 milijonov dinarjev. Zaradi zvezne interventne zakonodaje je imela le za »aperitiv«, borno četrtino vsote. Malenkostno je sofinancirala Tavčarjev dvorec na Visokem, pravž v Železnikih, kapucinsko knjižnico v Škofji Loki in kulturni dom na Sovodnju, medtem ko so ostali praznih rok v knjižnici Ivana Tavčarja, v loškem muzeju za streho in kaščo ter v glasbeni šoli za kapelo. Ali pa bi šli kulturniki na cesto zaradi plač! Tako v kulturni skupnosti, kjer se iz dneva v dan počutijo bolj podobni kužnemu znamenju. V odboru za prenovo starih mestnih in vaških jeder pa pravijo, da kulturna skupnost vidi prevelike strahove v vlogi nosilke prenove in se izmika, ker gre /.daj večina kulturnega dinarja za plače, premalo za vzdrževanje, še manj za prenovo objektov. Kdaj in na kakšen način se bo stvar razpletla, še ni jasno. Škoda je, ker zaradi bolj ali manj (ne)upravičenega trmar-jenja posameznikov na obeh straneh prenova dragocene loške kulturne dediščine caplja na mestu, na drugi strani pa manjka stanovanj za mlade družine, manjka dobro založenih specializiranih trgovinic, obrtnih lokalov in vsega drugega, kar poživlja stara mesta in jih dela še privlačnejša. Kulturna dediščina je ena, last vseh. Tudi denar je eden, le po različnih vrečah je porazdeljen; nekaj ga je v kulturni, precej več v stanovanjski in v komunalni skupnosti. Če bi se združile vse tri, če bi nekaj dodala tudi zainteresirana podjetja, obrtniki, pa lastniki starih stavb, ni vrag, da bi prenova ne krenila z mrtve točke. Bolj pomembno kot prerekanje o nosilcu financiranja, ki praktično ni potreben, če se bo denar združeval iz več različnih virov, bo pomembno strokovno telo, ki bo vodilo in usklajevalo prenovo. Tudi to telo kulturna skupnost najbrž ni. Skriva se bodisi v Zavodu za družbeni razvoj, bodisi v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi- ščine- H. Jelovčan Kot rečemo, pa se ustavlja prav pri denarju. Šola bi se najbrž lahko zatekla k varstvenemu oddelku oziroma varstvu vozačev, za katerega pa dobi le nekaj drobiža in tudi zato v šolah zanj niso pretirano navdušeni. Razen tega je s strokovnega, vzgojno-izobraževalnega vidika taka rešitev zelo polovičarska. Vseskozi je veljalo (in še velja), da je osnovna šola zastonj in naj bi bili pogoji enaki za vse. S tega stališča nov oddelek v Po- je prav v loškem osnovnem stvu standard otrok in učitelj*1 zavidljivo visok. Podaljšano C vanje si zato težko predstavg mo drugače kot z nekaj večr prispevkom staršev; ne le za": kup živil za kosilo, ampak tuj za kuharico, ki ga skuha, e}^ triko, vodo, morda še kaj. Največja škoda bi bila, če' zaradi stiskaštva na napačni mestu pognali otroke iz šole prazne domove, na cesto. . . H. Jelovi Najslabše gre jeseniškemu zdravstvu V primežu izgub J Jesenice, januarja — Jeseniško zdravstvo si lasti neslaven gorenj*^ rekord, od vseh zdruvstvenih skupnosti ima jeseniška največji P*1' manjkljaj. Ko bodo potegnili črto pod zaključnim računom, bo i«K ba znesla 1,2 milijardi. S takšno hipoteko je začeti leta 1988, ki dr"*' benim dejavnostim že tako ne obeta nič dobrega, dvakrat težko- Jesenicah se zavedajo, da je Pj, blem zdravstva in tudi ostalih dre benlh dejavnosti odsev težav v Cr črnskem gospodarstvu. Če si sledi ne bo opomoglo, bo tudi v družb*! dejavnostih, pa naj jih še tako v»<^ nalizirajo in uveljavljajo .črno li^ omejevanja programov iz prve P°u vite minulega leta, požar vse f gasiti. Vse kaže, da se klopčič vond»r odmotava. V delovnih organi**! j ah, ki so spričo izgub ob koncu '* izkoristile zakonsko pravico do," fundacije sredstev družbenih dej*J nosu, je slednjič zmagal glas in razuma. Zdravstvo, ki je ta :>re |V8 seveda že porabilo, je dosetf da so se največji izgubarji (Zel**! na, del Iskre, Elektro, Elektr»»J Moste) odrekli sy«..,i zakonski (n*T tudi moralni) pravici. Letošnje*] šave pri revalorizacijah bodo Pfi tako nekaj zmanjšale izpad doK ka. Svoje bodo dali varčevalni uK1* pi m višje participaciji'. ' Id u<>vt'': leta naprej pa so tudi Jeseni^ plačevanje nadomestil OD za . odsotnosti z dela in nekatere sj ške zdravstvenih storitev pr**"jj m.i delovne organizacije. Ker tO "j gne zdravstveno skupnost ^ J razbremeniti, |i \ elja predvsem . tek, kako da te zadeve ni opravi'8 Dotok denarja za zdravstvo iz gospodarstva je premajhen v primerjavi S stroški zdravstvenega varstva. Pa ne gre očitati Jeseničanom, da so prerazsipni, saj kar zadeva zdravstvo, porabijo le HI odstotkov republiškega povprečja. V občini potrebuje zdiavstvo 36.778 ljudi, denar zanj pa ustvarja 14.855 zaposlenih. Potrebe po zdrevstvu so zadnja leta tudi socialno pogojene, dediščina ekstenzivnega zaposlovanja minulih let, množi pa Jih tudi jeseniška težka industrija. Sredstev za zdravstvo je toliko, kolikor jih pač zbero, stro ški pa so nedopovedljivo poskočili. Velikanski strošek so astronomski računi Kliničnega centra, domala še enkrat višji od domačih, tako da so ob domačih bolnišničnih zmogljivo stih razen neizbežnega omejili ves odliv v Ljubljano. Stroški dialize, solidarnost, vsa nadomestila OD na plečih zdravstvene skupnosti, vse to je splet okoliši m, zaradi katerih je le .■mško zdravstvo doletela izguba. Problem izgube je na prvi pogled resda samo problem zdravstvene skupnosti, a kaj hitro jih lahko resno začutijo tudi delavci v zdravstvenih ustanovah in bolniki, ce naj spomnimo le na nedavno stisko le kani z zdravili ah pa vse manj dostopno zdraviliško zdravljenje. Vendar — z rdečimi številkami se bo bodla zdravstvena skupnost. Na leta tako kot drugi. 1). Z Žleb" Ustavne spremembe Referendum ne more nadomestiti soglasja V razpravah o ustavnih amandmajih se vedno bolj pojavlja tudi vprašanje o ustavno-revizijskem postopku, nekateri predlagajo vsejugoslovanski referendum, ki pa ne hi smel. in (udi ne more, nadomestiti soglasja republik in obeh pokrajin. blastila, kot ko predvidena večja Zdaj, ko prihaja do široke ja vne razprave o ustavnih amand majih, po vsej Jugoslaviji in tudi V Sloveniji, razpravljala resno opozarjajo na nekatere dileme in vprašanja, saj so dosedanje razprave jasno pokazala, kako predlagane spremembe na nekaterih ključnih področjih omejujejo pravice in pristojnosti republik in pokrajin. Da se spomnimo: nekateri predlagajo, da predsedstvo SFRJ ne more imeti ugleda, do kler ga volijo republiške in pokrajinske skupščine, zato naj bi ilane predsedstva lahko volil; no posredno v skupščini SFRJ; na jugoslovanskem enotnem trgu naj In imel.i federacija večja j..... pooblastila za njene državne in pravosodne organe; ustanovitev /.bora združenega dela v federaciji naj bi obšla republike in po krajini; skupne potrebe federacije naj bi financirali kar i/, neposrednih virov Skratka, omejevanja pristojnosti in skrajno nezaupanje v odgovornost republik in pokrajin, nezaupanje, ki se mu je pri tako pomembnih vprašanjih dosledno uprla tudi Slovenija, zelo konkretno tUdI i maniro in še vedno odmev mm pismom pred ,ed .tva Si;:, piedsedstvu SI- K.I Predsedstvo SKS je v svojem pi mu u|>iaviceno i/razilo zaskrbljenost, saj predlogi nekaterih ustavnih amandm.no l.i-.ijo te meljna načela ustave in ogrožajo suverenost slovenskega naroda V pitrov M menih, da je bila oh ka napaka v tem, da je v u-.t.e m komisiji prišlo do preglasovanja In tako predlogi posamezne re publike sploh ne |>i ide|o do velja ve. Ah je sploh mogoče, so spraševalo slovensko pred ed stvo v pismu, sprejeti metodo preglasovanja o vprašanjih, za katei i je v kon, m t.i.-i potrebno • •h republik in pokra jin? I n tako se jo seveda poja> ilo aktualno vprašanje, kako sprejo mah ustav ne amandmaje'.' Slove mja zavzema .stališče, da jih je treba sprejeti posamično, saj je pred no ' tal CSgt sprejemanj,! tem, da tistemu, ki se ne bi stri njal s posameznimi amandmaji, ne bi bilo treba zavrnili v seli amandmajev. Tuko bi bila lahk sprejeta vei inu amandmajev, p i tudi tisti, za katere ne bi b'1 soglasja. Vse več je ruzprav o vsejuU^ I i inskem referendumu u'' kateri drugi spremembi usta'. a postopka. Medt* ko nekateri argumentirano dok^ zujejo, da bi bil referendum, naj bi nadomestil soglasje si'UP i< m, .ploh ■, izrecnem nasprtHL s temeljnimi določbami u oiv«' CelO ne In imel noben ter pravnih posledic Kako'k'' bi bil že zamišljen ali izp*"!j , .e p igi r.li i\ ,ui .1. i i i iei endulU. . koli ne bi smeli dovoliti, da >" _ ,h segla >.i lepuhhk ni obeh H* krajin, i kratka, na nikakršen čin ne bi smeli dovoliti "' ,;i preglasovanja ali večinske* odločanj,i * Vprašljiva je gradbena šola in pretirana stanovanjska solidarnost Kako ustaviti priseljevanje delavcev Kranj, 13. januarja — Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in posodobitev tehnologij marsikje že govore, da imajo delavcev preveč. Vendar, pri nas jih ni moč preprosto odpustiti, trg delovne sile ne deluje, zategadelj je razumljivo, da se še vedno srečujemo z željami po priseljevanju delavcev iz drugih republik in pokrajin. Kranj se vse bolj vrti v tem začaranem krogu, če je priseljevanje delavcev s tovarniškimi očmi še smiselno, pa z občinskimi ni, saj nenehno priseljevanje pritiska na družbeni standard, denarja pa je vse manj. Pravega odgovora, kako stopiti iz tega začaranega kroga ni, na zadnji seji kranjskega izvršnega sveta so izluščili le nekaj ovinkov, kot je na primer nesmiselnost obstoja Gradbinčeve gradbene šole, kjer domačih učencev ni, in pretirana solidarnost pri razdeljevanju stanovanj, saj je od 150 novih stanovanj, zdaj kar 90 solidarnostnih. Glede na aktualne gospodarske razmere je morda to že zgodovinsko poročilo, morda se bo priseljevanje delavcev letos in prihodnje j^to ustavilo, toda dvomim, če se "0, je uvodoma dejal Franc Belčič s skupnosti za zaposlovanje, ki je Pripravil analizo. Jasno kaže, kako hitra je bila rast prebivalstva kranjske občine v zadnjih desetletjih, k čemur je Poleg neznatnega naravnega prirastka prispeval predvsem selitve-ni- Po letu 1980 se je selitveni prirastek sukal okrog 270 ljudi na leto, leta 1985 se je povzpel na 330, teta 1986 na 343 ljudi. Zaradi zmanjšanja naravnega prirastka se je delež selitvenega od tretjine v letu 1981 povzpel na domala polovico v letu 1986. Priseljujejo se predvem ljudje iz drugih republik in pokrajin, za Ponazoritev vzemimo leto 1985, ko |e selitveni prirastek znašal 330 »Judi; iz drugih republik je znašal 331 ljudi, iz drugih slovenskih ob-Clr| 32, v tujino pa jih je odšlo 13 Več, kot se jih je vrnilo. Izobrazbena sestava Priseljencev ni tako slaba Med priseljenci imajo pomemben delež otroci, vendar upada, od 'eta 1982 do 1985 od 39 na 25 odstotkov. Glavnino sestavljajo priseljenci od 15 do 44 leta, po 45 letu pa se že pojavlja večji odliv kot priliv. Osnovni motlvl' pi.iseljeva. nja so torej ekonomske narave Zanimiva pa je ugotovitev analize, da izobrazbena sestava priseljencev ni tako slaba, kot smo mislili in govorili. To niso zgolj nekvalificirani delavci, takšnih je 60 odstotkov, približno tretjina jih ima različne stopnje srednje šole, 7,5 odstotkov pa višjo ali visoko izobrazbo. Preračunano to pomeni, da povprečno število let šolanja selitvenega prirastka znaša 9,9 let, kar pa ni bistveno manj od sedanje izobrazbene sestave zaposlenih v kranjski občini. Bistveno manj pa je to od izobrazbene sestave domače mladine, ki se v povprečju šola 11,1 let; brez izobrazbe jih je le petina, 60 odstotkov jih konča srednjo, 17 odstotkov pa višjo ali visoko šolo. Priseljevanje torej upočasnjuje izboljšanje izobrazbene sestave zaposlenih v kranjski občini. Delčki ne vedo, kaj se dogaja s celoto Analiza priseljevanja torej nazorno odslikava dosedanji razvoj kranjskega gospodarstva v širino, in če nič drugega, je zdaj nevljudno kričati, le kdp vas je klical k nam. »Zdi se mi, da so najbolj glasni posamezniki, mojstri in vodje, ki dopoldne na skupnosti za zaposlovanje iščejo delavce, popoldne pa kritizirajo,« je pikro dejal Franc Belčič. »Delčki ne vidijo celote, mojster misli, da ni nič narobe, če išče dva delavca. To res ni veliko, toda stvar je povsem drugačna, če je takšnih mojstrov tisoč in več.« O zaposlovanju in s tem priseljevanju v bistvu odločajo delčki, vsaka delovna organizacija zase, na ravni občine pa se to pokaže v povsem drugačni luči. Drugače povedano, čeprav je v Kranju dozorela zavest o tem, da so izčrpane meje količinske rasti, je skladno s tem spoznanjem zelo težko, če ne skorajda nemogoče, uravnavati zaposlovanje. V resolucijo zapisane usmeritve ostajajo bolj ali manj na papirju. Trga delovne sile pri nas ni, tudi ekonomske cene nima, selitvene tokove je seveda moč uravnati tudi administrativno, toda tudi za takšno ravnanje orodja (zakonov) ni. Mladina predlaga »davek na priseljevanje« Predsedstvo občinske konference ZSMS je med pripombe na letošnjo resolucijo^ki bo šla zdaj v postopek sprejemanja, zapisali: »Ponovno terjamo, da delovne organizacije, ki zaposlujejo delavce iz drugih republik in pokrajin, namenjajo več sredstev za zagotavljanje splošnih družbenih potreb.« Zahteva torej ni nova, seveda pa nima zakonske osnove, saj gre v bistvu za uvajanje »davka na priseljevanje«, zelo malo je torej verjetnosti, da bi jo praktično lahko uresničili. Kajti tudi zelo jasno bi morali reči, kdo je priseljenec, kdaj to je in kdaj ne, kakšne bodo usmeritve. Res, težko je stopiti iz tega začaranega kroga, v katerem se Kranj vse bolj vrti, zgledovanje po razvitih deželah zahodnega sveta, kjer so se s tem problemom srečali že pred leti, je vprašljivo, saj tam vladajo tržne zakonitosti, ki so jim prirejene tudi administrativne odločitve o omejevanju priseljevanja. Nekaj ovinkov Razprava na seji izvršnega sveta je bila živahna, vsi po vrsti so ponavljali, da je dejansko napočil trenutek, ko bi v Kranju morali ustaviti priseljevanje delavcev, saj se sicer razmere utegnejo prevesiti v drugo skrajnost, da domačini, predvsem mladi ne bodo imeli dela. Odrešilne formule jim seveda ni uspelo najti, izluščili so le nekaj ovinkov. Tako naj bi izvršni svet v bodoče posebej obravnaval vsako odločitev delovnih organizacij o uvajanju proizvodnih programov oziroma izmen, ki potegnejo za sabo priseljevanje delavcev iz drugih republik. Pod drobnogled bodo dali smiselnost obstoja gradbene šole v Kranju, ki je bila osnovana z namenom, da bi se za gradbene poklice usposabljala domača mladina, zdaj pa imajo v dveh oddelkih le enega, dva domačina, učenci pa se po končani šoli ne zaposle le pri Gradbincu in na drugih gradbiščih, temveč se razprše po številnih delovnih organizacijah. Pretresli bodo stanovanjsko politiko, saj je zdaj od 150 novih stanovanj kar 90 solidarnostnih, torej skoraj dve tretjini, včasih je bilo takšnih le 20 odstotkov do največ tretjine. Kaj ni torej pretirana solidarnost potuha delovnim organizacijam, ki zaposlujejo delavce iz drugih republik, saj je moč problem ležerno obesiti solidarnostnemu razreševanju, namesto da bi delovna organizacija sama novemu delavcu priskrbela primerno stanovanje. M. Volčjak Povprečna cena lesa ne spodbuja kakovosti So slabi hlodi enako vredni kot dobri? Igranj, 12. januarja — Ko smo se pred nedavnim pogovarjali s Stanetom ~*dežem, direktorjem Alplesa iz Železnikov, je glasno in jasno povedal, J* je povprečna cena hlodovine pokvarila odnos do kvalitete. Alples in l,|di drugi gorenjski lesarji se namreč že kar kronično zavzemajo, da bi spremenili staro prakso, in da bi gozdna gospodarstva odkupovala in Prodajala les po kakovosti. Kot nam je povedal Miloš Mar-Unovič, direktor kranjskega gozd-"ega gospodarstva, bo zaenkrat še Vt>'jala povprečna cena, ker jim "Zamrznitve« cenika ne omogoča-J°> da bi delali razlike med drob fj'm in slabim lesom; sicer se do-°ro zavedajo, da s povprečno ceno rotijo slabe gospodarje in delajo »ivico kmetom, ki skrbijo, da je P* Ulkoj, ko je posekan, tudi na "skupnem mestu oziroma na žagi. Naj bo tako ali drugače: nespor- no je, da bi uvedba kakovostnib razredov bila za vse koristna. Gozdarji in kmetje bi se zaradi tega, da jih ne bi udarilo po žepu, pazili, da les ne bi predolgo ležal v gmajni in izgubljal na kakovosti. Iz boljšal bi se gozdni red (les, ki leži v gozdu, je v nevarnosti, da ga napadejo lubadarji in drugi škodljivci). Gozdna gospodarstva bi hitreje praznila skladišča in ne bi zadrževala lesa zaradi cenovnih kalkulacij. Lesna industrija bi dobila kakovostnejšo hlodovino, kar je tudi eden od pogojev za boljše izdelke in (na tujih trgih) za predor v višje cenovne razrede. In ne nazadnje: uvedba kakovostnih (plačilnih) razredov bi bila koristna za vse narodno gospodarstvo — izraba lesa bi bila boljša, iztržek od kubika hlodovine večji. V blejskem gozdnem gospodarstvu so za razliko od kranjskega že ugriznili v »kislo jabolko«: izdatno so zmanjšali zaloge lesa na skladiščih in v zasebnem sektorju uveljavili odkup na osnovi treh kakovostnih razredov, predvsem pa so ločili sveži les od preležanega (slednjega ne glede na debelino uvrščajo med celulozo). Dobri go- spodarji so takšna »pravila igre« sprejeli. Še več: na zadnji seji osrednjega delavskega sveta so glasno in jasno zahtevali, da morajo biti razlike med najboljšim in najslabšim lesom še večje. Na Bledu priznajo, da sta jih odkup in prodaja lesa po kakovostnih razredih tepla pri dohodku (več je bilo celuloze, ki pa se je lani dražila počasneje kot hlodovina), pa vendarle: direktor Dušan Novak je prepričan, da bo v prihodnosti kakovost pomembnejša od količin. Pa še prav ima! Prvi znaki se že kažejo: nekateri lesarji naredijo na leto manj izdelkov kot so jih nekdaj, vendar pa v te vložijo več dela in znanja. C. Zaplotnik Ukrepi so Exoterm pahnili med slabe tovarne Čez noč v izgubi Krunj, 13. januarja — Kranjska kemična tovurna Kxoterm je še donedavna sodila med dobre in uspešne, ukrepi tekoče ekonomske politike pa so jo pahnili med izgubarje. Če bodo delali, bo izguba v letošnjem prvem polletju znašala 2,8 milijard dinarjev, če ne bodo delali, bo znašala le 600 milijonov dinarjev. Direktor kranj SKe kemične tovarne Ex«iterm JJirko Mali je na vse kome m kra J° razposlal poročilo, kako so jih jtobesodno t reši ih po glavi ukrepi *koče ekonomske politike I >eo "". kako neprimerne so te poleže, j* dodal kranjski izvršni svet, ko Jko bo vse skupaj pomagalo, je se eda veliko \ prašanje ^ Exoterm izdeluje kemikalije za 'V;"ne m jeklarne po .Jugoslaviji, Urovine so se jim lani podražilo tt HlO odstotkov, z zadnjimi ukre Pl Za več kot 65 OdStOtkOV« njihove '',u' pa ;o ostale zaini /.njene na 'k;.V'" ' oktobra lanskega leta. '»kson j o cenovni razkorak, po ij^'liujejo podatki o deležu stro .K"v. ki so leta 19H6 v celotnem Pr'hodku znašali Ca odstotkov, v t?,1skem prvem polletju 71 odsto *°v, v devetinesečju ti!l odstotkov, novembrskih interventnih Jl^Pih pa je porasel na 116 od- fpi ' pomeni, da o ve« ji od J(),'ie,;., prihodka. ,t neokrnjeni proiz\ odnji z no si,"1;'"1" racionalizacijami lahko Mih. e zrnanjšajo le za borne :i (,1()S,(,fke, ka|tl /e doslej so se ra S(i'n:>lno obnašali pri zalogah, ki >( obrnejo v mesecu dni, zalog ^ cnih izdelkov pa praktično ni J°. delno lahko le KmMljlajO kalo, energetske stroške In pove cajo produktivnost. Ocenjujejo, da bo v letošnjem pi v oni polletju izguba znašala 2,8 milijardi- dinarjev, direktor Muko Mah pravi, da bi bila bistveno manjša, če bi proizvodnjo ustavili, saj bi v tem primeru znašala le 600 milijonov dinarjev. I )a bi se tZgUbl izognili, In mora li svoje izdelke podražiti vsaj za polovico, da bi ustvarili zanje doslej običajno 15 odstotno ukunui lai bi j.!, morali pocira/ali za oa I idslotkov.' V Kxotermu so poročilu priložili primerjavo b cenami podobnih izdelkov v svetu, vse po vrsti so višje, dvakrat, celo trikrat višje. V kolikor bi v Kxotermu ustavili proizvodnjo, bi te kemikalije morale naše livarne m jeklarne uvažati. Zategadelj računajo na njihovo razumevanje, kakor je povedal Mirko Mah, se skušajo s svojimi kupci dogovoriti p najbolj pametni razrešitvi problema, morda o po- Zaradi neprimernih ukrepov tekoče ekonomske politike izgube ne »pridelujejo« le v Exotermu. V Iskri Kibernetiki, prav tako zaradi cenovnega udara, znaša zdaj Izguba 2 milijardi dinarjev mesečno, v Tekstilindiuu 1 milijardo dinarjev vsak mesec. Celo kranjski tekstilni tovarni IBI, ki je bila doslej v samem vrhu uspešnosti, se pišejo Slabši časi, poslovno leto bo sicer zaključila brez izgube, vendar bo njen dohodek kar za 1,5 milijarde dinarjev manjši kot leto poprej. krivanju izgube. Vsaj pri slovenskih kupcih, ki jim prodajo 40 odstotkov izdelkov, računajo na razumevanje, dosti manj ga bo bržkone v jugoslovanskih joklarnah, ki se same otepajo z veliko izgubo. Če torej v prizadevanjih po uradni poti ne bodo uspešni, bodo najbrž prisiljeni ubrati »sivo« pot, na njej pa je seveda oblik veliko, od navideznih novih izdelkov do računov v dveh obrokih. Kajti v nasprotnem primeru jim res ne preostane drugega, kot da ustav ij. . proizvodnjo. M. Volčjak Spremembe devizne zakonodaje Rekli so: PETER KOBAL: direktor Iskre Kibernetike Kranj: »Čakamo in čudimo se, kdaj bo napočil trenutek, ko bodo naši, med nami, spoznali nujnost in potrebo vse Jugoslavije, da se stvari spremene. To, kar delajo zdaj, spušča naš voz v globoko temo. Mi pa se ne bomo dali!« JOŽE BERGANT, direktor trženja v Iskri Elektromotorji Železniki: »Skrajni čas je, da nam dopustijo normalno poslovanje z zunanjim svetom. Predlog Gospodarske zbornice Jugoslavije in Slovenije je bil naravnan v normalizacijo zunanjetrgovinskega poslovanja, žal ni bil sprejet. Veliki izvozniki vedno potrebujemo tudi uvoz, ki naj ga normalno plačujemo. Večjih učinkov torej ne pričakujemo, tudi novembrska devalvacija je že izničena.« ANTON GROS, direktor Planike Kranj: »Kakšne so spremembe, natančno še ne vemo, saj uradnih dokumentov še nimamo. Nasploh pa, dokler ne bo trdno povezan uvoz z izvozom, procentualno, ni rešitve za naše gospodarstvo.« JANEZ BEDINA, predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske: »Napore v smeri uveljavljanja principa ustvarjenega deviznega priliva v banki ves čas podpiramo, ker smatramo, da le tako lahko zagotavljamo gospodarjenje z realnimi kategorijami. Sistem pravic se je namreč vselej izkazal za neprimernega, ker zahteva poračune, kar je posledica prevelikega obsega pravice glede na stvarne možnosti.« JOŽE BOGATAJ, vodja komerciale v Alpini Žiri: »Zaenkrat še gledamo in računamo, kaj so spremembe prinesle, stvari so še preveč nejasne, da bi lahko izjavil, kakšen bo njihov učinek.« ANTON AŽMAN, direktor HTP Bled: »Na ugodnosti tako ali tako računamo, pričakujemo pa politiko realnega tečaja dinarja, te pa ni, zato so razprave o spremembah devizne zakonodaje le akademske narave.« MATJAŽ CEPIN, direktor Jelovice Škofja Loka: »Spremembe so le spremembe, pomembno je, kako bodo z izvozniki ravnali pri razlaganju teh sprememb, razlage so dostikrat drugačne. Sicer pa sodim, da je dobro, ker slovenske zahteve vendarle postavljamo bolj ostro, nestvarno je seveda pričakovati, da bi bile vse takoj sprejete, vztrajno jih moramo ponavljati. Sploh pa jih ne bi imenoval slovenske zahteve, dosti stikov imam z gospodarstveniki po Jugoslaviji in lahko rečem, da nimajo le negativnega odmeva, mnogi jih pozdravljajo.« M. V. IZ C0SP0PARSKECA SVETA Letošnje največje jugoslovanske investicije Termoelektrarna — toplarna Kolubara B s predračunsko vrednostjo 988,5 milijarde dinarjev je trenutno največji objekt, ki ga gradimo v Jugoslaviji. Po podatkih jugoslovanske Službe družbenega knjigovodstva so med največjimi investicijami še druga faza hladne valjarne v metalurškem kombinatu Smedere-vo, katere predračunska vrednost je 296,9 milijarde dinarjev, termoelektrarna Drmno s predračunsko vrednostjo 148,6 milijarde dinarjev, druga faza gradnje REK Bitola, modernizacija proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem in gradnja hidroelektrarne Dubrava pri Čakovcu. Tovarna s tremi režijskimi delavci Tovarna pohištva Simpo iz Vranja je postavila nov obrat, v katerem bodo zaposleni samo trije režijski delavci. V nerazviti občini Bujanovac bodo na leto izdelali 7200 usnjenih sedežnih garnitur, predvsem za kupce iz ZDA in zahodne Evrope. Nova tovarna, ki so jo postavili v samo petih mesecih, bo zaposlila 250 delavcev, le trije režijski delavci pa so le ena izmed dobrih poslovnih potez Simpa iz Vranja. V. S. V DELOVNI HALJI Vlasta Mezek: Rada sem terenska poštarica Škofja Loka, 12. januarja — Malo je žensk, ki se odločijo dati poštarsko torbo na ramo in odhiteti od stranke do stranke, od vasi do vasi. Vlasta Mezek pa pravi, da je svoje delo v dobrih dveh letih tako vzljubila, da se poštarski torbi ne bo tako hitro odrekla. »Že moja stara mama je bila poštarica, navdušil pa me je poštar Libič, ki je po naših krajih nosil pošto. Večkrat sva se pogovarjala in nekoč mi je predlagal, naj tudi sama poskusim, kakšno je delo teren-skega'poštarja. On je šel v pokoj, jaz pa sem prevzela delo pošta- rice od Zminca do Visokega v Poljanski dolini. Pošto pa nosim tudi na Gabrško goro, Breznico, na Križno goro. Ljudje po teh krajih so se me privadili, jaz pa njih. Predvsem kmetje iz oddaljenejših krajev gredo malokrat v mesto in tako jim večkrat naredim kakšno uslugo, odnesem jim pošto, pakete ali kaj drugega. Zato pa me pri mnogih hišah, predvsem pozimi, čaka prijazna beseda, topel čaj, pa tudi kakšna klobasa.« »Zjutraj odpeljem sina v vrtec, nato grem na pošto, kjer razvrstim pošto, če so pokojnine, vzamem tudi del denarja. S poštar-skim avtom se nato odpeljem po Poljanski dolini. Če je vreme lepo, je kar prijetno, malo teže je, če je veliko snega. Takrat dam verige na kolesa, pa se še zgodi, da ostanem v snegu. Če le ni predaleč, grem naprej peš ali pa dobim koga, ki mi pomaga poriniti avto.Služba je tako včasih kar naporna, vendar mi je všeč in je ne bi več zamenjala za osemurno sedenje. Odkar sem poštarica, se veliko bolje počutim, nimam več težav z zdravjem, ne boli me hrbtenica, ves čas sem na svežem zraku. In morali bi videti sina, kako je ponosen na svojo mamo!« ^^^^^^^^^^^ V. Stanovnik Foto: F. Perdan (^S^SSrJJ©3EIIGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 15. JANUARJA 1981 Babni vrt, januarja — Vaščani Babnega vrta, vasice s trinajstimi hišami v krajevni skupnosti Trstenik, so izkoristili milo zimo in so v zadnjih lanskih in v prvih letošnjih dneh za dva metra razširili, nasuli in utrdili 800 metrov ceste med Babnim vrtom in Ža-bljami. Domačinom so pri tem pomagali tudi krajani Žabe I j in Povelj. Skupno so na cesto aavozili 1500 kubičnih metrov peska in položili 41 metrov cevi. Na delovnih akcijah so sodelovali z vso gradbeno in kmetijsko mehanizacijo — povprečno je bilo na gradbišču po deset traktorjev (s prikolicami) in še dva bagra. Krajevna skupnost Trstenik je plačala cevi in cement za betoniranje jaškov ter delno pokrila izdatke za delo enega od bageri-stov, vse ostalo pa so opravili krajani sami. V Babnem vrtu in tudi v sosednjih Zabijah in Povijah si želijo, da bi cesto še letos asfaltirali. Domačini so pripravljeni še nekaj prispevati, računajo pa predvsem na pomoč občine. — C. Zaplotnik Zasluga, ne pa ožemanje Kranj — Končne odločitve oziroma razrešitve, kako bo v prihodnje z umetnim drsališčem v Kranju v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma sicer še ni, kaže pa, da bo to nekajletno vozlanje zdaj vendarle končano. Čeprav je rok za razrešitev potekel že konec minulega leta, drsališče še obratuje in skoraj zagotovo tudi že lahko napovemo, da se bo drsalna sezona nadaljevala tudi med počitnicami. Ocene so zdaj znane in posebna komisija, ki jo je vodil priznani finančni strokovnjak Vinko Perčič iz Save, je ugotovila, da 18-članski kolektiv Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem ni bil tisti, ki bi pet let ožemal uporabnike. Nasprotno, za pokrivanje izgub, ki je po sedanji vrednosti v petih letih znašala 320 milijonov dinarjev, je ta kolektiv prispeval kar 175 milijonov. Manjkajočo razliko za pokritje pa je od 32 sovlagateljev za izgradnjo hale prispevalo deset delovnih organizacij; med njimi pa največ Sava, Iskra, Tekstllindus, Planika, IBI in Merkur. Kranj, ki si sicer prizadeva tudi za razvoj nekaterih vrhunskih športov, se je torej končno, tudi kar zadeva led, dokopal do spoznanja, da nt dovolj, da se objekt ali naprava zgradi, marveč da je treba določiti tudi pravila igre, kako bo obratoval. Prav slednje pa do zdaj Kranju največkrat ni šlo najboljše od rok. Upamo, da se torej tokrat (zdaj, ko je vse znano in čisto, kar zadeva drsanje kot množično rekreacijo), ne bo spet ponovilo leporečenje: Nujno je, treba bi bilo...! A. ZmUr DOPISNIKI SPOROČAJO Priznanje uspešnemu padalcu Jošt Rolc piše, da je na vsakoletni sklepni slovesnosti ob podelitvi plaket in priznanj zaslužnim športnikom, telesnokultur-nim delavcem in organizacijam v Radovljici predsednik občinske skupščine Radovljica Bernard Tonejc podelil medaljo občine Radovljica najboljšemu lanskoletnemu športniku v občini, padalcu Alpskega letalskega centra Lesce Romanu Pogačarju. Odlikovanje je dobil za izjemen uspeh, ko je osvojil srebrno medaljo za drugo mesto na svetovnem prvenstvu v puraskiju lani v Sarajevu. Spomnili so se starejših V prazničnih dneh so se tudi v krajevni skupnosti Križe v tr-žiški občini spomnili nad 80 let starih krajanov. 25 jih je na celotnem območju in predstavniki krajevne skupnosti so vse obiskali, jim zaželeli zdravja v tem letu in jih obdarili z Mercatorjevimi boni. Križani so torej med redkimi primeri tovrstne pozornosti do starejših. Sicer pa so že lani pod vodstvom krajevne organizacije Rdečega križa pripravili prvo širše srečanje nad 70 let starih občanov. 72 se jih je takrat zbralo. Tudi letos nameravajo organizirati takšno srečanje, povabili pa bodo tudi krajane s Pristave, sporoča dopisnik Drago Papler. Zabojniki za steklo Do zdaj so Dinosovi delavci po Sloveniji namestili že okrog 600 posebnih zabojnikov za steklo. Zdaj je prišla na vrsto tudi tr žiška občina. V sodelovanju s samoupravno komunalno cestno skupnostjo so v občini postavili 15 zelenih zabojnikov za stekleno embalažo. Odločili so se, da bo deset zabojnikov v mestu, ostali pa pred trgovinami v Jelendolu, Podljubelju, Kovorju, Pristavi in v Križah. Poskrbite za napol porušeni kozolec Turistično društvo Jesenice je v petek, 8. januarja, dobilo lepo barvno razglednico Jesenic, na kateri je bil poštni žig Tržiča. Na razglednici je pisalo: »Priporočamo vam, da v letu 1088 poskrbite za popravilo ali odstranitev napol porušenega kozolca pred novo jeklarno. Srečno 1988 in mnogo uspehov« Podpisani pa je bil prijatelj turističnega društva. V društvu pa so se takoj odloči li, da bodo poizvedeli, čigav je kozolec in prosili lastnika, da to dobronamerno sporočilo tudi čimprej uresniči in tako prispeva k boljšemu izgledu tega prostora, sporoča Branko Blenkuš. Gasilska priznanja Ivan Petrič iz Kranja pa piše, da je lani predsedstvo Gasilske zveze Slovenije tudi Gorenjcem oziroma gorenjskim gasilskim društvom podelilo več odličij. Odlikovanje prve stopnje so dobili GD Sorica, druge stopnje GD Rudno in Bukovica, odlikova nje tretje stopnje pa Marjan Kokalj in Niko Štibilj iz GD Bukovi ca ter Niko Pustovrh iz GD Gosteče. Plamenico prve stopnje sta dobila GD Selca in Franc Poljanšek iz GD Žiri, druge stopnje Janez Sušnik iz GD Škofja vas, plamenico tretje stopnje pa so pre jeli Emil Novak, Leopold Šemrov, Roman Erjavec in Anton IV kolj iz Industrijskega gasilskega društva Železarne Jesenice. Ivan Petrič iz Kranja pa je zbral tudi podatke o odlikovanjih, ki jih je podelila občinska gasilska zveza Kranj. Iz Industrijske ga gasilskega društva Tekstilindus je dobil odlikovanje prve stopnje Hubert Zavašnik, druge stopnje Janez Pičman, plameni co prve stopnje Franc Pečan, plamenico druge stopnje pa Štefan Gabor. Društvo v Tekstilindusu pa je dobilo odlikovanje tretje stopnje. Bo sneg odrezal prebivalce Podgore? Sami so se uprli zemeljskemu plazu Radovljica, Begunje, 14. januarja — Konec meseca, po precej deževnem lanskem novembru, ko so v Begunjah svečano odpirali zgrajeno telefonsko omrežje v krajevni skupnosti in novo avtomatsko telefonsko centralo, je zemeljski plaz nenadoma pretrgal cesto Begunje-Tržič in s tem odrezal prebivalce Slatne, Srednje vasi, Zadnje vasi in Mlake na območju Podgore v radovljiški občini od šole, trgovine, delovnih mest in drugih nujnih vsakodnevnih opravkov. Prebivalci so cesto sami uredili za promet z osebnimi vozili Ne bi mogli trditi, da v Cestnem podjetju v Kranju in drugih odgovornih službah niso takoj ukrepali. Cesto so zaprli za ves promet, hkrati pa naročili tudi temeljito strokovno raziskavo tega območja, da bi se lahko učinkovito lotili popravila. Medtem ko so se terena lotili geologi Skupnosti za ceste Slovenije, pa prebivalci, kar 111 jih je na območju štirih vasi Podgore, niso mogli čakati, kdaj bo cesta spet odprta, da bodo z avtobusom ali osebnimi avtomobili lahko odšli na delo, po opravkih, v trgovino, šolo... »V krajevni skupnosti smo sami, z lastnimi sredstvi skušali teren, ko se je umiril, toliko urediti, da bi bil spet mogoč promet. Vendar nam je bilo razloženo, naj se takšnih posegov ne lotevamo, ker bi normalen avtobusni in tovorni promet lahko ponovno sprožil drsenje terena,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Samo Finžgar. »Seveda pa je bila to kaj slaba ♦ol«-?h«. Zato so se krajani sami organizirali in teren toliko uredili, da je po cesti spet mogoč promet z osebnimi avtomobili. Hkrati pa smo v krajevni skupnosti resno opozorili vse odgovorne v občini in v Kranju, da je cestna povezava nujna in življenjskega pomena za prebivalce štirih vasi.« Enaka je bila tudi ugotovitev v predsedstvu občinske skupšči- Siinm Finžgar li ii i, ' i <. Lesu -*|n ! ni„mn. -------- —----r»"" um,, v Zlati poroki v Kranju in Bukovici pri Vodicah YT 111 I • S| ne in občinske cestne skupnosti. Predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc si je na primer tudi sam ogledal celotno območje in v občini so ocenili, da je treba hitro ukrepati; če ne drugače, je treba nujno najti denar za premostitev. Cesta Begunje-Tržič je namreč po kategorizaciji regionalna in spada v pristojnost Skupnosti za ceste Slovenije. . Pavle Tolar, predsednik občinske cestne skupnosti Radovljica pa je pred dnevi poudaril, da bi tudi, ko bo zapadel sneg, na tej cesti morali obdržati vsaj promet za osebna vozila. »V občinski skupnosti za ceste sicer nimamo denarja za sanacijo celotnega območja, ki naj hi po dosedanjih nepopolnih ocenah veljala kar 250 milijonov dinarjev. Smo pa vsekakor pripravljeni sodelovati in pomagati, da se sanacija čimprej začne. Mislim, da bi geologi skupnosti za ceste Slovenije in vsi, ki delajo na tem projektu morali kar se da pohiteti. Ne bi se smelo zgoditi, da bi zapadli sneg popolnoma odrezal prebivalce z območja Podgore. Konec tega tedna se bomo dobili s predstavniki Skupnosti za ceste Slovenije in občinske skupščine in skušali ureditev pospešiti.« Vzdrževanje ceste pod gorami od Begunj do Tržiča ima na skrbi Cestno podjetje Kranj. Zato smo jih povprašali, kakšni so njihovi načrti. Direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Bogdan Drinovec je povedal: »Strokovnjakom oziroma geologom Skupnosti za ceste Slovenije, ki delajo na terenu, smo predlagali, da bi cesto, ker se je zdaj teren umiril, ko bo zapadel sneg, vseeno plužili in zagotovili po njej promet. Vendar imamo za zdaj še nepreklican odločen odgovor, da bi tovorni in avtobusni promet lahko povzročila novo drsenje. Ta teden naj bi Pavle Tolar zdaj geologi končali z delom, z*' to razmišljamo, da bi ponovi** zaprosili za dovoljenje, da bi p°. spluženi cesti lahko potekal vsaj promet z osebnimi vozili. Sice* pa bo glavna naloga, da čimprej dobimo sanacijski projekt. N* bomo čakali spomladi, če b° vreme ugodno. Kaže pa, da JM do dela precej zahtevna, ker t na celotnem območju več drsi" v različnih plasteh. Težava pa t tudi, ker v tako imenovane!* elementarju Skupnosti za cest* Slovenije ni denarja. Vendar 1* smo tudi sami pripravljeni po'-skati posojilo, za katerega naj V garancijo sprejela Skupnost z" ceste Slovenije.« Da nihče ne dela na razrešit"! težave, ki ta hip še najbolj skr* in muči prebivalce Podgore, V rej ne bi mogli ugotoviti. Pr** pa bi bilo, da bi po sestanku, ^ je napovedan za konec tega te* na, odgovorni, predvsem pa P hip strokovnjaki, kasneje pa W. di izvajalci, zares pohiteli. Ne^ se namreč smelo zgoditi, da &J ljudi s Podgore sneg odrezal °* šole, dela, trgovine, zdravnika--A. Žal«* Veliko sva planinarila Kranj, 14. januarja — V poročni dvorani Mestne hiše v Kranju so minulo soboto dopoldne svečano proslavili zlati jubilej Francke in Jožeta Praprotnika. Poleg predstavnikov skupščine občine so jima čestitali tudi predstavniki socialistične zveze in krajevne ter občinske organizacije ZZB NOV. »Sem član Planinskega društva PTT Ljubljana in član Turističnega društva Kranj. Z ženo sva veliko planinarila in prehodila več planinskih transverzal. Imam tudi zlati častni znak Planinske zveze Slovenije in Jugoslavije. Bil sem tudi prvi upravnik pošte, ko sem prišel na vrh Triglava in potem večkrat spremljal stotnijo ženske na Triglav,« se spominja 75-letni Jože Praprotnik iz Kranja, ki je z ženo Francko (v začetku decembra jih je izpolnila 82) 6. januarja praznoval zlato poroko. Jože je doma z Ljubnega, Francka Pretnarjeva pa iz Lesc. Trije otroci so se jima rodili, in medtem ko je Jože delal pri pošti na Gorenjskem, je Francka skrbela za otroke in kasneje tudi za vnuke. Pet vnukov imata, ki so jima v soboto poleg ostalih svojcev čestitali k jubileju. Željam za zdravje in skupno srečo pa se pridružujemo tudi mi. A. Ž. 5zemlju je napisan 1^47*'^ " '"k'1'111 industriji med leti iOljA 'n 1A5L Za območje kranjske t»»l, Pa je /.lasti pomemben čla !lyh • ki ga je pripravila Nada Ho tali .' kustosinja v Gorenjskem 'ObftC'-11' / naslovom Kmetijstvo na Si [""^ju Šenčurja in sosednjih vu- $k<) U>tlh 1W4S do l-m /;> mengi« Or»rno<" ]< |,. zanimivo prebrati Pj?'.* Viktoriuna Demšarja o Petru 4^lV Glavarju in župniji pri Sv, «»b Snvi. Bledu tn blejskf- Kranj V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki, 1985 1987. Na razstavi je prikazan i/.bor najlepših iu nnj/nnimivcjsih predmetov, ki jih je Gorenjski muzej pridobil v zadnjih treh letih. Najstarejši predmeti M i/ druge polovice preteklega stoletju, najmlajši pa iz sredine našega stoletja. Kol„. perdllll mu turizmu je posvečena razprava Boža Benedika o,Jakobu Peternelu — urarju in organizatorju blejskega turizma. "oleg omenjenih razprav je še vrsta prispevkov, ki se nanašajo na zgodovino drugih slovenskih krajev. Pomembna je rubrika Nove publikacije, v kateri so predstavljene najnovejše slovenske krajevnozgodovinske knjige. Za gorenjsko območje se seznanimo z zgoščeno vsebino knjige, ki je izšla ob stoletnici Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Predstavljena je tudi knjiga z naslovom 80 let škofjeloškega čebelarstva in knjižica o partizanskih tiskarnah in ciklostilnih tehnikah v kamniškem okrožju ter delo Franca Puharja Gospodarski vzpon Kranja odvisen od neomejenega priseljevanja delavcev v obdobju 1918 - 1986. Dvojno številko Kronike, ki obsega kar 128 strani, je mogoče po ceni 2.500 din kupiti tudi v obeh kranjskih knjigarnah. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši, danes, v petek, ob 18. uri odpirajo mali- art razstavo — skupine iz Vojvodine. Na otvoritvi nastopa multimedialna skupina Zelezteater. V Mali galeriji in v Stebriščni dvorani Mestne hiše danes ob 18.30 odpirajo razstavo Mariborske inkunabule , ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor — Škofijski arhiv. V galeriji Mestne hiše je še odprta razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki 1985 -1987 Gorenjskega muzeja Kranj. V Prešernovem gledališču je danes, v petek, ob 18.30 predstava Linhart — Moliere: Z. Micka in George Dandin — za OŠ Bratstvo in enotnost. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, je danes, v petek, ob 19. in 21. uri na sporedu video projekcija filma Living daylights — zadnji James Bond igra Timothv Dalton. Jutri, v soboto, ob 19. uri vrtijo zah. nem. video film Pločevinasti boben, režiserja Volker-ja Schlondorfa. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Marije Vogelnik in razstava gledaliških mask in lutk Eke Vogelnik. V razstavnem salonu Dolikje odprta razstava slik in plastik akad. kiparke Štefke Petrič in akad. slikarja Maria Petriča. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava risb Branka Podobnika. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Ogled je možen tudi med tednom — po dogovoru z upravo. LJUBLJANA - V razstavišču Nama Tromostovje, salon Pohištva Brest, v Wolfovi sta odprti dve razstavi: unikatno oblikovano keramiko razstavlja Dubravka Urban; Janez Goreč pa v istih prostorih predstavlja risbe in pastele. J JI ti 111 t o 111 CllUlil RADOVLJIŠKA KULTURNA AKCIJA Radovljica — V okviru radovljiške kulturne akcije Zveze sindikatov za delovne kolektive bo danes, v petek, v radovljiški občini kar nekaj prireditev. Tako bo na Bledu, v Kazini danes ob 18. uri nastopil dramski igralec Jože Zupan (rojak iz Zasipa) z monodramo Vinski prizori. Predstavo bo ob 20. uri ponovil v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. V dvorani TVD Partizan v Z. Gorjah pa bo danes, v petek, ob 19. uri koncert okteta LIP Bled. Pevci bodo predstavili nove priredbe pesmi umetniškega vodje prof. Matevža Fabjana. JR KONCERT LJUBLJANSKEGA OKTETA Jesenice — V gledališču Toneta Čufarja bo danes, v petek, 15. januarja, ob 19.30 nastopil Ljubljanski oktet. Skupina, ki sodi med najboljše pevske skupine pri nas, se bo Jeseničanom predstavila s koncertom v dveh delih. Ljubljanski oktet je bil ustanovljen leta 1972 iz tedanjih članov Akademskega pevskega zbora. Oktet nastopa pod vodstvom umetniškega vodje Igorja Svar^ PONOVITEV NOVOLETNEGA KONCERTA Škofja Loka — Komorni zbor Loka bo v nedeljo, 17. januarja/ob 18. uri v Kulturnem domu v Sv. Duhu pri Škofji Loki pono-,vil svoj novoletni koncert. Zaradi izrednega zanimanja, ki ga je doživela prednovoletna prireditev, so se pevci pod vodstvom Janeza Jocifa odločili za ponovitev pevskega programa, ki so si ga zamislili v vedrejši varianti; poslušalci bodo lahko prisluhnili Rottovi II Silenzio, beatlovski Michelle, Gershvvinovemu Sum-mertime ter ameriško latinskim ritmom v La Cucarachi in La Bambi. Kot gostje nastopajo še učenci škofjeloške glasbene šole, instrumentalna spremljevalna skupina in solistka sopranistka Vera Mlejnik. Program bosta povezovala Marija Lebar in Marko Črtalič. jyj £ Galerija v Prešernovi hiši SEDEM V0JV0DINCEV PROTI KRANJU Kranj — Danes ob 18. uri v Prešernovi hiši odpirajo mail — art razstavo. Na otvoritvi bo nastopila kranjska multimedialna skupina ZELEZTEATER. To, kar za slovensko avantgardno pesništvo pomeni Kranj, od grupe OHO do asociacije WESTEAST, je neprimerljivo s pojavom razširjenosti avantgardne umetnosti v Vojvodini. Slovenski avantgardizem še seže do Ljubljane in Maribora ter ob posameznih ustvarjalcih občasno tudi do drugih mest. V Vojvodini je pojav avantgardne umetnosti v tej zvrsti dosti bolj pogost, saj so tudi avtorji številnejši in mesta, v katerih ti avtorji delujejo. Mailartisti iz Odžakov so se odločili za skupni nastop v Kranju, ki je seveda utemeljen na dolgoletnem ustvarjalnem sodelovanju in izmenjavi razstav, predvsem v zvezi z delovanjem kranjskega in hkrati dovolj univerzalnega Westeasta. Povezuje jih skupna umetniška zvrst, življenje v istem mestu in seveda skupno ustvarjanje svojega lastnega kulturnega središča, kar je lahko celo nezavedno in nenačrtovano v smislu običajne kulturno politične prakse. Kulturno alternativo lahko pojmujemo tudi kot nekakšno dnigorodnost zaradi margin umetnosti in življenja, iz katerih se ta pojavlja. Je po svojem izhodišču svojevrsten paralelni svet, z upoštevanjem, da je v duhovni in umetniški sferi teh paralelnih svetov več. Pri Odžačanih gre za poseben model komuniciranja in združevanja, ki ne sledi popularnim zahtevam po primernem imenovanju, po takojšnji prepoznavnosti, po določeni tržni vrednosti. Njihov tekmovalni duh je v mejnih spopadih med bitjem in tehniko, med v svobodo odeto sužnost in dozdevno človeka osvo-bajajočo tehniko, ki se ne more otresti svoje koristnosti, svoje večne determiniranosti za izkoriščanje in rentabilnost. V resnici sledimo temu, da je po tehniki osvobojeno bitje oropano svoje nativne bitnosti in svoje duhovnosti, alter —nativa pa naravnost stimulira to degradacijo, tako da jo pervertira. Po svoje kvari tržno pogojeni sijaj predmetnega (tržni artikli) in duhovnega ali bolje ideološkega videza sodobnega sveta. Tako umetniško grdo večkrat zamenjuje (v konkretizmu) konkretno grdo. Ali obratno: lepo cvetje (antološkost) je tudi zunaj (akademsko) urejenih vrtov, ali med plevelom teh vrtov; sicer ni koristno, je pa večkrat, razen tega, da je lepo, tudi zdravilno, kar pojmu (korist) vrača enega njegovih prvotnih pomenov (choros — kor). Franci Zagoričnik SEMINAR ZA FOLKLORISTE Kranj - Zveza kulturnih organizacij Kranj prireja jutri, v soboto, in v nedeljo dvodnevni seminar za vodje otroških folklornih skupin, ki delujejo na Gorenjskem. Dva znana strokovnjaka za folklorne plese Branko Fuks in Iko Otrin bosta predavala o metodiki plesa, udeleženci seminarja pa se bodo spoznavali tudi z značilnostmi otroških folklornih plesov. Za seminar je na Gorenjskem veliko zanimanja, saj pričakujejo kar okoli trideset udeležencev z vseh gorenjskih občin. ( GLAS 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 15. JANUARJA 19- .Domači zdravmlK TIMIJAN, ANTIBIOTIK REVNIH LJUDI »Uporabite torej za dnevno higieno timijan in materino dušico, divji timijan, ki ga tako cenijo zajčki «, pravi M. Mes-segue. »Nikoli ne pozabite dati vejico timijana, ki ga imate v svojem zeliščnem šopku, v juhe, raguje, saj ga tako lahko uživate na najbolj preprost način. Timijanov prašek dajte v vse nadeve in marinade in potresite z njim na žaru pečeno meso. Ali se niste nikoli vprašali, kako je moglo ostati marinirano meso več dni sveže takrat, ko še niso poznali hladilnikov? V marinadi plavajoča timijanova vejica je bila na straži: mikrobi so se umaknili. Pijte tudi timijanov čaj, zadostuje vejica na skodelico vrele vode. Dnevno lahko popijete tri do štiri skodelice med obroki ali zjutraj za zajtrk. Sladkan z medom ima imeniten okus. Tudi preliv iz materine dušice, ki mu pravijo »pastirski čaj«, je zelo dober. Z njim sem marsikdaj pozdravil trdovratne črevesne infekcije, gripe, nahod, angino in druge bolezni. Dolga vrsta je tudi bolezni, ki sem jih s timijanom odvrnil. Pri zunanji rabi je timijan zanesljivo razkuževalno sredstvo. S timijanom natremo strupene pike, s prelivom iz timijana izpiramo rane, kopel, v katero smo dali šop timijana, pa pozdravi kožna vnetja in druga kožna obolenja. Dišeči timija-novi pripravki za kopeli so zelo učinkoviti proti revmatizmu in artritisu. Zaradi spodbujevalnega učinka predpisujejo timi-janove kopeli tudi šibkim otrokom in prebolevnikom. Pri revmatizmu lahko dajete obkladke iz sesekljanega in pogretega timijana na boleča mesta. Kadar inhalirate meto, evkaliptus ali druge pripravke, ki jih kupite v lekarni, jim dodajte ščepec timijanovega praška. Če imate lažje bolečine v ustih in žrelu, si pripravite naslednjo zobno kremo: namakajte nekaj dni 100 gramov timijana v pol litra žganja, potem pa pomočite zobno ščetko v to žganje in si krepko zdrgnite zobe in dlesni. « PET MINUT ZA BOLJŠI VIDE MRZLA VODA ZA LEPE PRSI Lepe prsi si ohranite s krepil-nim umivanjem z mrzlo vodo, trdi francoski zeliščar M. Messe-gue, poleg tega pa svetuje, da jih masirate z mandljevim oljem, ki ohrani kožo prožno, in z adstrin-girajočim timijanovim lotionom (prevretek iz pesti timijana v litru vode, ki mora potem stati čez noč). NACRADA TEDNA Kar seješ, žanješ Zgodi se, da se mi prav nič ne ljubi učiti. Veliko raje bi gledal risanke na televiziji. Takrat začne mami praviti pregovore: »Matej, kar boš v mladosti sejal, to boš v starosti požel. Zapomni si, kar danes lahko narediš, ne odlašaj na jutri.« Včasih mi to pomaga, da se začnem učiti. Kadar pa tudi to ne zaleže, pa me mamica spomni na vojno in na naravne nesreče. Zgodi se, da človek izgubi vse. Ostane mu le življenje. Znanja človeku ne more vzeti nihče. Trudim se in učim, a se vseeno zgodi, da dobim slabšo oceno, kot sem pričakoval. Mami me potolaži, da tudi na polju vsako seme ne obrodi bogato. Verjamem ji. Verjamem tudi v pregovore. Nastali so iz izkušenj. Izkušnje pa so ljudi največ naučile. Matej Finžgar, 5. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Namesto knjižnih nagrad - izlet / Alpinino karavano Umiei šolskega leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letošnjim »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en poln sedež več. PRAV JE, DA VEMO SAMO DOBRO PRIPRAVLJENI NA SNEG Zdravniki trdijo, da je zimski dopust koristnejši kot poleti. Toda za počitnice na snegu se je treba pravočasno pripraviti. Upoštevati namreč moramo, da se zlasti starejšim ljudem in tistim s »sedečimi« poklici ob zimskem športu kaj rade pripetijo nesreče. Pravočasna gimnastika je zato nujno potrebna. Tri minute telovadbe na dan že zadostuje, da sprostimo mišice in postanemo prožnejši, sicer nam že prvi padec lahko povzroči poškodbe ali zlom. Predvsem si utrdite noge, s počepi, leže s krčenjem in stegovanjem nog, stoje z dvigovanjem zdaj desne, zdaj leve noge, s predkloni, s kroženjem v bokih in podobnimi vajami. Kdor začne tako pripravljen smučati, tekati ali drsati, se ne bo tako hitro poškodoval oziroma bo poškodba lažja. Priporočljivo je tudi, da se prvi dan zimskega dopusta dobro naspi-mo in se ogrevamo s telovadbo in morebitnim tekom po gozdu ali travniku. Vsekakor pa je treba opustiti pitje alkoholnih pijač. Prvi dan dopusta tudi ne pretiravajmo s športno dejavnostjo, potem pa jo vsak dan nekoliko podaljšajmo. Ne dovolimo, da bi nas zeblo. V takem primeru si privoščimo krajši počitek in spijmo vroč čaj z rumom ali grog. Kdor prezebel še naprej smuča ali drsa, se izpostavlja nevarnosti. Že najmanjši napačen gib lahko povzroči zlom ali poškodbo hrbtenice, pa tudi prehlad. NAREDIMO SI SAME Lepa stara vezenina spet dobiva ceno. Vse pogosteje se pojavlja tudi v modernih stanovanjih, če so seveda še vedno tu dobre, pridne babičine roke. Pa morda ne bi bilo tako zelo težko, če bi se jih lotile tudi mlade gospodinje. Zdajle, pozimi, ko je zunaj mraz in nas ne vleče na sprehode. Če se bomo lotili takšnega prta, potem poiščimo najprej pravi material, ki naj bo naraven, pravo platno. Na njem najlepše lahko vezemo in tudi najlepše se nam bo tak prt pral. Vse je modno, naj bo beli, lu-knjičasti vez ali živobarven. Prvi je bolj prazničen, drugi bolj razpoloženjski. Oba pa pričarata v naš dom toplino, kot jo je imel takrat, ko je bila gospodinja še po ves dan doma, ko je praznični prt res pomenil praznik. Če pa le ne utegnete prta na roko izvesti, poglejte v naše trgovine, kje imajo kaj podobnega, strojno ve- zenega. Tržiški BPT ali pa blejske Vezenine imajo v svojem programu tudi prte. ČOPI Obiskal nas je dedek Mraz Včeraj nas je obiskal dedek Mraz. Prišel je izpod Triglava. Pot je bila zelo naporna. Prišel je s kombijem. Zraven so prišli še otroci, ki so zaigrali igrico. Pričakali smo ga pred šolo. Potem smo šli v zgornji razred. Zapeli smo mu dve pesmi. Nato je naša tovarišica klicala na oder učence, dedek Mraz pa je delil darila. Tako je minila ura in pol. Dedek Mraz se je poslovil od nas. Hvaležni smo vsem, ki so pomagali, da nas je obiskal dedek Mraz. Marjana Tepina, 2. r. OŠ Jezersko Naši odmori Med odmori smo bili nagajivi. Podili smo se, da se je slišalo v pritličje. Ko je prišla tovarišica v razred, smo bili zelo prepoteni. Ko smo začeli pouk, sploh nismo mogli pisati, tako smo imeli prepotene roke. Kar teklo nam je z glave. Zato smo imeli namesto telovadbe slovenščino in smo pisali, kako smo nagajivi. Urška Orešnik, 3. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Moj dom Moj dom je v stolpnici v Podlubniku št. 157 v Škof j i Loki. Stanujem v četrtem nadstropju v enosobnem stanovanju. Živim z očkom in mamico. Čeprav imamo le kuhinjo, kopalnico in eno sobo, je pri nas doma lepo. Najlepše je ob nedeljah, ko smo vsi doma. Aleksander Jesenovec, L d r. OŠ Petra Kavčiču Škofja I-oku Pri zgodovini Učitelj: Kdo je izumil parni stroj? Učenka Ja, hrm... Učitelj: No, James, James... Učenka: Read. Kaj vem o svoji vasi Moja vas se imenuje Lom pod Storžičem. Nastala je približno pred 550 leti. Imenuje se po grofu Lombergerju. Vas je raztresena v hribovitih krajih. Sestavljajo jo zuselki: Po-tarje, Grahovše, Zgornji Lom in Novo naselje. Na sredi vasi stoji cerkev in stara vaška li pu. Moja vas je zelo lepa, posebno v jesenskem času. Ix)m ima veliko hiš, starih in novih Andrej Frank, 2. r. OŠ Ixim Bo Irena Štopfer iz 5. b razreda osnovne šole Luci juna Seljaka v Stražišču frizerka, ko bo velika? Kaj najraje jem? polnjene piškote (Sabina) pečenega zajca, pomiri, suhe klobase in jogurtov narastek (Janja) torto iz čokolade, skutin nara irl. (Klavdija) pohančke (Mina) - špagete, ker so zelo okusni (Bngita) , . „ jogurt in vse mlečne izdelke (Tanja) pomfri, špagete, klobase, pum-rane zrezke, pečen krompir, potico ki jo speče mami ali mama in še veliko drugih dobrot (Bar pečenko, čokolado, piškote (Valerija) Učenke iz dopisniSkega krožka OS 1*» december Mojstrana MLINCE ; V večjo skledo na rezine ali manjše kose narežemo pol kijj lograma belega kruha, še boljši je črni ali rženi kruh. Zrezan kruh polijemo z vrelo govejo juho ali pa z dobrim litrom slaj nega kropa. Pokrijemo in nekaj časa pustimo stati, da se krulil zmehča. Odlijemo odvečno juho ali slano vodo. Segrejemo od virke, vmes zžvrkljamo eno jajce in zabelimo. / Tako pripravljene mlince sva jedli s teto v planini, kot saj! mostojno jed, za zajtrk ali večerjo, nam piše Marija Zemva M Mevkuša 1 pri Zg. Gorjah. Okusna in izdatna jed je morala biti. Mlinci! so še en dokaz, kako praktične in iznajdljive so bile startL planšarice. 2( 2( ROŽE POZIMI [ LEPI ČEVELJC LE ZMERNO ZALIVAJMcJ Orhidejo, lepi čeveljc (Paphio-pedilum), smemo pozimi le zmerno zalivati, sicer obolijo korenine. Lepi čeveljci v sobi prav dobro uspevajo in cvetejo, če le upoštevamo njihove zahteve. Križanci potrebujejo nekoliko toplejši prostor kakor prvotna vrsta Paphiopedilum insigne, ki se zadovolji že z 10 do 12" C.& stoji na svetlem prostoru,£. sme temperatura tudi dvigat Substrat v posodi naj pozii bo presušen, a tudi ne pr moker. Od preobilne vlage lele korenine se zlepa speti popravijo, rastlina pa celoj več let ne cvete. 0 SPOZNANJU SO REKLI I Človeka najlaže spoznamo po njegovih obsodbahp drugih. L Mary Mc Cartjf Ko zbereš dovolj spoznanj, si prestar, da bi jini lahko uporabil. S. MaughamJ Naredi vse, da se spoznaš, a ničesar, da te spoznajo drugi. Fore)* K JE Pozabljivost - najhujša bolezen* 15 »Kaj!« je po sračje zavreščala mamica, ko je zlagala k pljene stvari iz košare. »Cigarete si mi pozabil kupiti, bonJ nov in čokolade zase pa ne?« Res sem pri blagajni v trgovini pozabil na mamičiru deče se palčke, saj me je pred tem kar samo zaneslo rr lice s sladkarijami. No j a, pa to še ni bilo tako hudo; bolj je v naši hiši r lo, ko sem nekaj juter zapored pozabil zakleniti vhodno ta, pa mačka sem tudi pozabil odnesti v drvarnico, pa splohic Primeri se tudi, da čisto zares pozabim napisati doman nalogo, ali da ostane doma v kotu mapa za risanje ali tel . čni pouk. Pa kako grozno mi vsi to famerijo! Nihče ne p sli, da nisem nalašč pozabljiv, da se mi to pač primeri sem-« tja. f , Tega pa le ne vedo, da sem lani enkrat odhlačal v šolo.jj na pol poti spomnil, da nimam s seboj šolske torbe in od hral sem nazaj. Doma sem po vsej hiši iskal torbo, preklintg in že skoraj sklenil, da v šolo sploh ne bom šel, pa sem vsem lepem ugotovil, da imam torbo ves čas na hrbtu, le redno lahka je bila tisti dan. Danes je zaradi moje pozabljivosti mamica zganjala p vi cirkus. Sinoči sem se ponudil, da navijerp budilko, pa1 mah pozabil na to. Zjutraj je mamica skakala kot zajec b: glave, pa se zmerjati me je utegnila vmes. Prav tja do sose ve hiše je v naglici odpeketala kar v copatih, besnela nad t no ter nato sklenila, da pojde v službo z naslednjim avto som. Ker je tako regljala nad mano, bi bil tudi jaz sko pozabil iti v šolo. Peter Šolar, 7. c r. Oš prof. dr. Josipu Plemlja H Zima je tu Težko smo jo pričakovali, zdaj je tu Ozrem se k oknu in zagledam snežinke. Te so najvažnejše zna-nilke zime. Potem so tu še mrzli in krutki dnevi, poledenele ceste in pločniki in še bi lahko naš te vali slabe strani zime. Vendar ima zima tudi dobre strani, posebno zimski športi privlačijo nas, mlade Če se ozreš okoli sebe, vidiš, da je zimska narava pravzaprav krasna. Za površnega opazovalca je to ena sama puščava, brez življenja. Toda dovolj je, da si ogledaš eno samo snežinko in že se ti odpre svet poln lepote ta bela odeja je sestavijo! milijonov takšnih kristalov;* njo pa počiva zemlja, ki n , večji del leta hranila Ves i8l ski in rastlinski svet počiv>«j bo spomladi spet lahko zafczi Kakor je zima včasih krut*uf ko zna biti tudi nežna in fe8 saj s svojim plaščem greje*^ Ijo in ji tako omogoča br^j, ben počitek. raj /ime se veselijo otrociib lahko uživajo v zimsk'h igioj Urška Hleb*, 1 Osnovne šole HDn Grajzerja __- P Dedek Mraz Vse otroke osrečuje, starše pa razveseljuje. Prišel je tak čas, da je spet pri nas su.ri dobri dedek Mraz. Godbu je igrala, jaz pa sem plesulu. Novoletna jelka up K Jelko smo postavili in '//r*( darilca pod njo nastavili. pn Vsak otrok težko je čakal, jjat kaj ho lepega dočakal f< n Mateja Kalan in Ninu IVrti M zl, OŠ Cvetka Golarja Sfcy 7 ETEK, 15. JANUARJA 1988 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN ©©IMlSvjoJJ©^ TV SPORED PETEK 15. januarja 10.00 Tednik 11.00 T. Mann: Čarobna gora, ponovitev 3.-zadnjega dela nemške nadaljevanke (do 12.40) Video strani Mozaik-Tednik, ponovitev Kronika mednarodnega lutkovnega festivala Super stara mama, 11. del. angleške otroške serije R. Boškovič-Dubrovčan in svetovljan Risanka Video strani Vreme Obzornik Propagandna oddaja, ura TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja J. Jakes: Sever in jug, 16. del. ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Zmagoslavje zahodne civilizacije, 2. del. dokumentarne serije TV dnevnik Divja tolpa, ameriški film Video strani Oddajniki II. TV mreže TV dnevnik Otroška oddaja TV Skopje Izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz Video meh, ponovitev 1. oddaje TV dnevnik Praga: EP v umetnostnem drsanju - plesni pari, prenos 16.20 16.35 17.35 17.50 H8.15 18.45 l-18.55 J9.00 Z19.01 19.13 J9.30 19.51 el9.55 20.10 20.15 21.00 21.05 IBOTA 16. decembra e)oo 10 J 5 rito •■to (5 t k nJ Tiao er*. Video strani Radovedni Taček: Roka in noga Pamet je boljša kot žamet S. Rozman: Oblaček Pohajaček Kronika z mednarodnega lutkovnega festivala soba 405, 2. del. otroške nadaljevanke TV Beograd Studio je vaš Propagandna oddaja Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju-supervelesla lom (ž), prenos Propa9andr,a oddaja Kitzbiil: Svetovni pokal v alpskem smučanju-smuk (m), prenos C Collodi: Ostržek, ponovitev 2. dela predstave SMG Video strani Video strani Ljubljana: Rokomet (ž) -Belinka Olimpija : Debrecen, prenos iisanka Pisma iz TV klobuka, i inovitev Tdiseja, češkoslovaški film fratki film Risanka Video strani Vreme 19.01 Knjiga 19.11 Propagandna oddaja 19.16 TVokno 19.24 Zrno 19.28 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.51 Vreme 19.55 Utrip 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Sobotni večer 21.00 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 12. del. avstralske nadaljevanke 22.45 TV dnevnik 23.00 Okoli po mestu, ameriški film 00.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.00 14.30 18.40 19.30 20.15 20.45 20.55 22.30 23.00 Filmski maraton Praga: EP v umetnostnem drsanju-moški, prenos Dallas, ameriška nadaljevanka TV dnevnik Narodna glasba Poročila DPv košarki-Cibona : Jugopla- stika, prenos Feljton Športna sobota NEDEUA 17. januarja 7.45 Video strani 8.00 Živžav 8.55 Super stara mama, ponovitev 11. dela angleške otroške serije 9.20 Propagandna oddaja 9.25 Lenggries: Svetovni pokal v alpskem smučanju-slalom(ž), prenos 1 teka 10.15 Propagandna oddaja 10.20 Bad Kieinkirchheim: Svetovni pokal v alpskem smučanju-slalbmu (m) prenos 1. teka 11.15 Ljudje in zemlja 11.55 Lenggries: Svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom (ž), prenos 2. teka 12 45 Propagandna oddaja 12.55 Bad Kieinkirchheim. Svetovni pokal v alpskem smučanju slalom (m) prenos 2 teka 13.40 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 12 dela avstralske nadaljevanke 14 25 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka 14 55 J. Janicki-A. Mularczvk: Hiša, 9 del poljske nadaljevanke 16.30 Donovanov greben, ameriški film 18.15 Slovenci v zamejstvu 1845 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Odkritje zime Iva Generalica, kratki film 19.16 Propagandna oddaja 19.19 TV okno 19 24 Zrno 19 28 Propagandna oddaja 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19 59 Propagandna oddaja 20 05 M Vitezović: Vuk Karadžič, 11. del. nadaljevanke TV Beograd 21 20 Propagandna oddaja 21 25 Zdravo 22.55 Video strani loj <,d' 1 n Vedno pripravljan« ženske je jugoslovanski film režiserja es Vanka Baletiča Govori o sedmih ženskah Nezaposlene so. >čiv>ez strehe nad glavo, brez družine, brez trenutka vračane Iju > /.at'.'ni skratka izgubljene Vsaka na svoj način, posamič ali ■ riltMipno, v skupini, ki se medsebojno ljubi m grize, poskušajo m /esničiti neke elementarne življenjske cilje, katerih prva . opnička je zaposlitev V tem njihovem spopadu s svetom, v ^Javnem s svetom moških, izgubljajo rundo za rundo, toda Dr%dno /nova se vračajo v »ring « (tovarne, tihotapljenje, jrajk, milica, moški). Skupina se osipa. Nekatere je premaga-roCl življenje, preostale pa vlečejo svoj voz naprej in nadaljujejo i igioj boj same proti vsem ! Išče se živ ali mrtev je ameriški akcijski film Mednarodni le |lor''ec 'n ,eror'51 Pride v Los Angeles. Njegov prvi teroristi-t napad, bomba podtaknjena v kinodvorani, ki ubije 138 lju n,i|,ivlj,i i n' v, 11 nt!<).i niwiilniH|,i •■( ivr ,i/nik.i Policij,i spo/n i primera ne bo rešila brez pomoči izkušenih ljudi Nalogo upa bivšemu agentu CIA, da terorista dobi živega ali mrtvo Madridska zveza je prav tako ameriški akcijski film Tom Ide v Madrid, da bi obiskal sestro Po dolgem iskanju m jdnih, nevarnih naključjih izve, da je sestra umorjena Polici li primera ne raziskuje, dosje je prazen S pomočjo sestrine kal, jjateljice in strojnice, ki ne zgreši, na neverjetno spektakula S način obračunava s trgovci z mamili l»,.r»l Matineja: v nedeljo, 17 januarja, ob 16 uri bo v kinu Žele Jesenice predvajan ameriški risani film Skrivnost čudež |>»m' jrja PONEDELJEK ___"18. januarja 9.00 9.05 9.10 9.35 9.40 9.45 10.15 10.20 12.00 12.25 17.20 17.35 17.50 18.20 18.45 18.55 19.00 19.01 19.13 19.19 19.24 19.28 19.30 19.55 19.59 20.05 21.00 21.05 22 35 Zimski počitniški spored Spomladanski koledar Biskvitki Kam, kje, kako med počitnicami Risanka Ogroženi pande, dokumentarni film Ex libris: Petdeseta s T. Domiceljem Enajsta šola I. Otroci ročka Dvorni norček, ameriški film Video strani Radovedni Taček: Vozel Sova 405, 3. del otroške serije TV Beograd Boj za obstanek: Zaliv Fundy Risanka Video strani Vreme Obzornik Propagandna oddaja TV okno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja J. Krantz: Mistralova hči, 3. del. ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Aktualno: Sindikat in kriza Video strani TOREK 19. januarja 9.00 9.05 9.15 9.40 9.45 9.55 11.00 11.25 11.35 12.45 Zimski počitniški spored Spominski koledar Biskvitki Kam, kje, kako med počitnicami Propagandna oddaja Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), prenos 1. teka Tujci našega planeta, dokumentarni film Risanka Ex libris: O vinu in vinarstvu Propagandna oddaja 12.55 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), prenos 2. teka 13.45 Enajsta šola 16.20 Video strani 16.35 Propagandna oddaja 16.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju -veleslalom (m), prenos iz Adelbodna 17.25 Kronika mednarodnega lutkovnega festivala 17.40 Pamet je boljša kot žamet: Škrob nastaja v listih 17.45 Periskop: Železarstvo 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 Propagandna oddaja 19.19 TVokno 19.24 Zrno 19.29 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 A. Marodič-M. Scharang: Paralele, TV film 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.10 TV dnevnik 22.25 Video godba 23.10 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.55 21.00 21.05 22.35 Mali-veliki, otroška oddaja Izobraževalna oddaja Mostovi Rezerviran čas TV dnevnik Obiskujemo slovenske muzeje in galerije-danes NUK Žrebanje lota Poročila Zabavni torek Udeleženec in priča, oddaja iz kulture SREDA 20. januarja 9.00 Zimski počitniški spored 9.05 Spominski koledar 9.10 Biskvitki 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami 9.45 Nemogoči ptiči, dokumentarni film 10.10 Risanka 10.15 Ex libris: Koncert v Portorožu 11.30 Enajsta šola, 3 12.20 Otroci ročka 12.45 Dečki in vrabčki, japonski * film 17.15 Video strani 17.30 S. Rozman: Oblaček Pohajaček, 3. del 17.45'C. Collodi: Ostržek, 3. del 18.15 Nadarjeni otroci: Razvojna postaja petnica, poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 Propagandna oddaja 19.19 TVokno 19.24 Zrno 19.29 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.44 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 22.00 Mali koncert-J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 1 v F-duru 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarec meseca: Novomeška pomlad 1920-rojstvo neke avanture 23.10 Video strani _Oddajniki II TV mreže 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.40 21.30 21.35 TV dnevnik Griff napoveduje sestanek, kanadska drama Izgubljeni govor, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Svet na zaslonu Glasbeni večer: Viva la mušica, TV koncert, vključitev Poročila Umetniški večer ČETRTEK 21. januarja 9.00 Zimski počitniški spored 9.05 Spominski koledar 9.10 Biskvitki 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami 9.45 Čudoviti ptič je pelikan, dokumentarni film 10.15 11.20 12.25 12.50 17.15 17.30 18.15 18.45 18.55 19.00 19.01 19.13 19.19 19.24 19.28 19.30 19.55 19.59 20.05 Ex libris: O Arnoldu Tovorniku Enajsta šola. 4. Otroci ročka Krik divjine, kanadski film Video strani Pisma iz TV klobuka in kronika z mednarodnega lutkovnega festivala Naša pesem, 13. oddaja Risanka Video strani Vreme Obzornik Propagandna oddaja TV okno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Tednik 21.05 T. Kennedy-Martin: Na robu teme, 1. del angleške serije 22.10 Tv dnevnik 22.25 Jubilejna teveteka 00.20 Video strani _Oddajniki H. TV mreže 17..0 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.30 21.40 22.10 TV dnevnik Otroška oddaja Družinski magazin Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Glasbena oddaja Beograd: PEP v košarki-Partizan : Macca- bi, prenos Po sledeh napredka Glasbeni ropot radio žiri Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Nedelja, 17. januarja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Z mikrofonom v Šeširju — 11.00 Novice in dogodki - Minute za šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 19. januarja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Mladi in prosti čas — Zelena luč za obnovo šole v Železnikih 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek Sreda, 20. januarja 16.00 Z glasbo in pogovorom o glasbi v oddaji »Strgene strune« Četrtek, 21. januarja 16.00 Napoved programa — Kotiček za znanje in nagrado 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Cicibanova ura za starše 18.00 Novice in dogodki — Iz naših krajev 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 15. januarja: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Mladina poje - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... — 11.05 Štirje letni časi - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Govorimo angleško -14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki inodmevi — 1550 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Minute z ansamblom Dobri znanci -18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mladi mostovi - 20.30 - 23.00 Slovencem po svetu - 23 05 Literarni nokturno - 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba -00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 16. januarja. Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.35 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 16.30 S poti po Jugoslaviji — 17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 S knjižnega trga - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča - 20.00 Radio na obisku -22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno 00.05 5-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 17. januarja: Prvi program 5.00-8.00 Jutranjv program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke — 9 05 Še pomnite, tovariši? — 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila — 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori — 18.00 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 18. januarja: TOREK, 19. januarja: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Izberite pesmico -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo — 12.30 Kmetijski nasveti 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Otož-nost, hrepenenje ... - 21.05 Zaplešite z nami - 22.30-24.00 Zimzelene melodije — 00.05-4.30 Nočni program -glasba Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Nenavadni pogovori - 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Iz naših krajev - 14.05 V korak z mladimi - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno -23.15 Operetna glasba 00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 20. januarja:_ Prvi program 4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Koncert z besedo - 21.05 Iz slovenskih oper - 22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 21. januarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola -14.45-15.25 Popoldanski mozaik 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba KRANJ CENTER 15. januarja: premiera amer. ro-mant.drame TUDI TAKO TE LJUBIM ob 16., 18. in 20 uri, 16. januarja: amer. barv romant. film TUDI TAKO TE LJUBIM ob 16., 18 in 20 uri, premiera amer barv. akcij filma MADRIDSKA ZVEZA ob 22 uri, 17. januarja: hong. barv karate film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 10. uri, amer barv akcij film KO MANDOS ob 15 uri, amer barv romant film TUDI TAKO TE LJUBIM ob 17 in 19 uri in pre miera amer barv akcij, filma IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 21 uri, 18. januarja: amer barv akcij film MADRIDSKA ZVEZA ob 16., 18. in 20 uri, 19. januarja: amer! barv akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 16., 18 in 20 uri, 20. januarja, amer barv akcij film MADRIDSKA ZVEZA ob 16., 18. in 20 uri, 21. januarja: amer barv. akcij film KOMANDOS ob 16.. 18 in 20 uri KRANJ STORŽIĆ 15. januarja: amer barv fant film JEDIJEVA VRNITEV ob 16., 18 in 20 uri, 16. januarja: amer barv akcij film ROCKY III ob 18., 18 in 20 uri, 17. januarja: amer ital barv west film SAR TANA PROSI ZA SMRT ob 14 uri, amer barv komed SME ŠNE STRANI ZGODOVINE ob 16. in 18 uri, premiera jug barv komed VEDNO PRIPRAVLJENE ŽENSKE ob 20 uri, 18. januarja: jug. barv komed VEDNO PRI PRAVLJENE ŽENSKE ob 16., 18 in 20 uri, 19. januarja: jug barv komed VEDNO PRIPRAVLJENE ŽENSKE ob 16., 18 in 20 uri, 20. januarja: amer barv akcij film 1 KARATL KID I ob 16, 18 in 20 uri, 21. januarja: amer barv ko med SMEŠNE STRANI ZGODO VINE ob 16 , 18 In 20 uri ŽELEZAR 16. januarja: amer. barv. akcij. film MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. akcij, filma IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 20. uri, 16. januarja: amer. barv akcij film MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri, amer. barv. srh-Ijivka PETEK 13. - 6. del - JA-SON ŠE ŽIVI ob 20. uri, 17. januarja: amer. barv. risanka SKRIV NOST ČUDEŽNEGA GRMA ob 16. uri, amer barv. srhlj. PETEK 13. - 6. del ob 18. in 20. uri, 18. januarja: amer barv. srhlj. PETEK 13 - 6 del ob 16., 18. in 20. uri, 19. januarja: amer. barv. erot. film ŠAMPIONI POSTELJE ob 16., 18. in 20. uri (Film ni pri meren za otroke!), 20. januarja: amer barv romant drama TUDI TAKO TE LJUBIM ob 16., 18. in 20. uri, 21. januarja: amer. barv romant drama TUDI TAKO TE LJUBIM ob 16., 18. in 20. uri _DOM KAMNIK_ 15. januarja kinopredstava odpadel. 16. januarja: ital. barv akcij, film ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 16. uri, amer barv. ko med NORI DAN - BEATLOMA NIJA ob 18. in 20 uri, premiera amer. barv akcij filma IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 22. uri, 17. januarja: amer barv komed PO LICIJSKA AKADEMIJA II ob 15 uri, amer barv komed. NORI DAN - BEATLOMANIJA ob 17. in 19 uri, premiera amer barv filma SOBA S POGLEDOM ob 21. uri, 18. januarja: amer. barv fant pust film VRNITEV V PRI HODNOST ob 16. uri, amer barv film SOBA S POGLEDOM ob 18 in 20 uri, 19. januarja: amer barv komed NORIJA NA KOLESIH ob 16 uri, amer. barv akcij film KOMANDOS ob 18 in 20 uri, 20. januarja: amer barv akcij film ROCKY III ob 16. uri, ital barv. akcij pust. film VRNI TEV NAVAHO GROMA ob 18 in 20. uri, 21. januarja: amer barv fant film MLADI VOLKODLAK ob 16 uri, ital barv akcij pust film VRNITEV NAVAHO GRO MA ob 18 in 20 uri _TRŽIČ_ 15. januarja: amer. barv komed PRISMUKNJENI KAZNJENCI ob 17. in 19. uri, 16. januarja: hong-kon. barv. karate film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 16. uri, ital barv. akcij, film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 18. in 20. uri, prem. ital. amer. barv. west. filma SARTANA PROSI ZA SMRT ob 22 uri, 17. januarja: ital. barv. akcij. pust. film VRNITEV NAVAHO GROMA ob 15 in 17 uri, amer. barv. erot. kom. ŠAMPIONI POSTEUE ob 19. uri (Film ni primeren za otroke!), prem. amer. barv. akcij, filma MADRIDSKA ZVEZA ob 21. uri, 18. januarja: amer barv komed KOLO SREČE ob 17. in 19. uri, 19. januarja: amer. barv. komed SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 17 in 19 uri, 20. januarja kinopredstava odpade!. 21. januarja: amer. barv. komed. POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA MEDVODE 16. januarja: amer. barv komed. NORIJA NA KOLESIH ob 18. in 20. uri, 17. januarja: amer barv šport, film YOUNGBLOOD -SRDITI FANT ob 17. in 19. uri, 21. januarja: amer. barv. akc. film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 19. uri CERKLJE 16. januarja: amer. barv. fant. film SUPERMAN III ob 18. uri, franc. barv erot. film NOVA EMANUELA ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) _DOVJE__ 17. januarja: amer. barv. akcij, film MAŠČEVALEC ob 20. uri ŽIRI 15. januarja: amer. ital. barv. west film SARATANA PROSI ZA SMRT ob 17 in 19. uri, 19. januarja: amer. barv akcij, film lš ČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 17. in \ 19uri _KOMENDA_ 15 januarja: amer barv akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 19. uri 16. januarja: amer barv ak cijfilm IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 19. uri _LAZE 15. januarja: amer barv akcij film DIRKA CANONBALL II ob 19. uri CESNJICA 15. januarja: amer barv fant film VRNITEV V PRIHODNOST ob 20 uri DUPLICA 16. januarja: amer barv. akcij film KOMANDOS ob 20. uri, 17. januarja: amer. barv fant film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18 in 20. uri, 20. januarja amer barv akcij, film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 20 uri, 21. januarja: ital amer. barv west. film SAR TANA PROSI ZA SMRT ob 20 uri 16. januarja: amer avant. film SHEENA - KRALJICA DŽUNGLE ob 20. uri, 17. januarja: amer. avant. film SHEENA -KRALJICA DŽUNGLE ob 17.10. uri, amer. avant. film NAJKRAJ ŠA POT ZA KITAJSKO pb 20. uri, 19. januarja: amer krim. film GOLA KLETKA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 15. januarja: fran. kom. TRIJE MOŽJE IN ZIBELKA ob 18. in 20. uri, 16. januarja: amer. akc film PLAVI GROM ob 18. in 20. uri, 17. januarja: amer. akc. film PLAVI GROM ob 18 in 20. uri, 19. januarja: franc. akc. film POLICAJ NA ROBU ZAKONA ob 20. uri, 20. januarja: fran. akc. film POLICAJ NA ROBU ZAKO NA ob 18 in 20. uri, 21. januarja: amer. drama PROFESORJI SO PONORELI ob 20. uri ŽELEZNIKI 15. januarja: amer. akc. film PLAVI GROM ob 18. in 20. uri, 16. januarja: fran. komed TRIJE MOŽJE IN ZIBELKA ob 20. uri, 17. januarja: amer. glasb, film PLESALCI ZA PRVO VRSTO ob 18. in 20. uri, 20. januarja: amer. akc film 007 - OD NIŠANA DO SMRTI ob 20. uri POUANE 15. januarja: amer. glas. film PLESALCI IZ PRVE VRSTE ob 19. uri, 17. januarja: amer. akc. film 007 - OD NIŠANA DO SMRTI ob 17. uri, 19. januarja: amer. drama PROFESORJI SO PONORELI ob 19. uri RADOVUICA 15. januarja: slov. barv. film LJUBEZEN' NAM JE VSEM V POGUBO ob 20. uri, 16. januarja: amer barv. zab. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18. uri, amer. barv. pust. film ZAKON PESTI ob 20. uri, 17. januarja: amer. barv. pust. film ZAKON PESTI ob 18. uri, amer. barv. zab. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 20. uri, 18. januarja: slov. barv. fiKh LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 20. uri, 19. januarja: amer. barv. zab. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 20. uri, 20. januarja: amer. barv. pust. film ZAKON PESTI ob 20. uri, 21. januarja: amer. barv. film ZAKLAD V IZGUBLJENEM LETALU ob 20. uri BLED 15. januarja: amer barv. fant film VESOUSKI BRODOLOMCJ ob 20. uri, 16. januarja: amer. barv. fant. film VESOLJSKI BRODOLOMCI ob 18. uri, amer. barv. zab. film KDO BO UBIL MOJO ŽENO ob 20. uri, 17. januarja: amer. barv. film NAJAVLJENI ZLOČIN ob 18 in 20. uri, 18. januarja: amer. barv. pust film ZAKON PESTI ob 20. uri, 19. januarja: slov. barv. film LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 20. uri, 20. januarja: amer. barv. zab. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 20. uri, 21. januarja: amer. barv. pust film ZAKON PESTI bb 20. uri BOHINJ - BOH.BISTRICA 15. januarja: amer. barv. film NAJAVLJENI ZLOČIN ob 20. uri, 17. januarja: amer. barv. fant film VESOUSKI BRODOLOMCI ob 18. in 20. uri, 21. januarja: amer. barv. zab. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 20. uri (g®m®S5oiJ©IEIIGLAS 8. STRAN Sejem MODA 88 PETEK, 15. JANUARJA 191 . i4.jkflr Na letošnjem sejmu mode na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je sodelovalo 480 razstavljakev iz vse Jugoslavije, kar 20 več kot lani. Udeležba po republikah se ni bistveno spremenila: še vedno vodi Slovenija s 37 odstotki, sledi ji Hrvatska s 26, za njo pa Srbija z okrog 20 odstotki. Največje bilo pokazane konfekcije, kar 42 odstotkov, 22 odstotkov je bilo trikotaže, ostalo pa so zavzele usnjena in krznena konfekcija, galanterija in obutev ter modni dodatki. Tudi tokrat so se razstavljala zelo potrudili in pokazali res vse najboljše, najbolj modno, kar je bilo v njihovih močeh, kar so jim dopuščale razmere. In kaj je bilo videti? Veliko je bilo mode, ki jo trenutno ubira svetovni modni trend, ki bo morda za nas malo manj sprejemljiva, pa vendar tudi mode. ki jo bomo radi nosili. Saj se vsakokrat moda, hvala bogu, tudi prilagaja. Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj razstavlja kolekcijo modnih tkanin za ležišča, zavese in pregrinjala v pastelnih barvah. Tkanine so izdelane iz bombaža, viskoznega ravona, cela in viskoznega ravona in cela in poliakrilnitrila. Kolekcija je namenjena prodaji na domačem tržišču in v izvozu, kjer IBI proda večino svojih izdelkov. I i. IDEJA Kamnik je iz lanske stroge geometrije prešla na organske oblike, in je bila letos vsa v znamenju metuljev. Metulji in njihova krhka krila so našli svoje mesto povsod: na tapetniškem blagu, zavesah, rolojih, posteljnini, prtih, celo na keramiki, ki so jo posebej zanje izdelali v Li-bojah. Prisrčno in lepo. Grobo sinte-tiko, ki je do zdaj dominirala v vseh izdelkih Ideje, tokrat že zamenjtif tudi čisti bombaž, kajti finejše tkt nine, ki so potrebne za nežne zavesi* za posteljnino, lahko služi le botf baž in njegove mešanice s sintetik* Pri barvah pa se delijo v tri osnovi* vrste: pastelne tone, močne ter i& temnjene tone. Vendar tokrat, zdi, so obiskovalce najbolj ogW" prav njihovi pasteli. Blejske VEZENINE so bile tokrat na sejmu mode snežno bele in prav vse, kar so pokazali, je bil čisti bombaž, kolekcija pa namenjena poletju. Tudi oni so s svojimi modeli ujeli krik mode: kratka krila, ozke linije, boke in spodnji del oblačil pa poudarjajo volane iz širokega čipkastega »allover« traku. Silno preprosto in lepo. Bel batist se dobro druži z belim tri koje. Prvi daje skupaj z nabrano čipko model igrivost, občutek sproščenosti, drugi poudarja postavo. Vse modele so blejske VEZENINE pripravile v sodelovanju z oblikovalci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Pred izložbo ODEJE iz Škofje loke je korak nehote zastal: toliko leska in dobre stare romantike /c velo iz njenih nemo modro zelenili satenastih prešitih odej in blazin v obliki školjk. Svetleči se viskozni atlas je nov artikel Odejincga rednega programa. Ne le pregrinjalo, tudi vse ostalo je v tem stihi; jutranja halja, copati, toaletne torbice. Domača kreatorka Mam loma žič je pripravila to uspešno kolckii/o Seveda pa ODEJA ostaja še vedno tudi pri svojem železnem programu klasičnih presnih ode/, spalnih vrec. otroškem programu, /a satenaste presite odeje obljubljajo, da bodo v proda/i že spomladi ( t hodo le dosegli zanje pravo ceno. . Kako čisto nekaj posebnega postanejo oblačila, če se ga dotakne roka umetnika, tokrat dokazujejo modeli, ki jih je na sejmu mode predstavil IDEAL Nova Gorica. K sodelovanju so namreč povabili primorskega akademskega slikarja Klavdija Tut-ta. ki je tkanine oplemenitil z motivi Krasa. Tako zelo nekaj posebnega so, da jih bomo lahko na trgu pričakovali le v butičnih serijah. Zagotovo bodo z njimi spet prodorni na tujih trgih, v Nemčiji. Angliji, v Italijo pa prav zdaj poskušajo prodajati pod svojim imenom. No. upajmo, da bo kakšen kos teh izredno lepih in modnih oblačil, namenjenih letošnjemu poletju, zašel tudi v kranjsko Elito. Globus ali prodajalno ONA-ON. kjer Ideal Nova Gorica običajno gostuje. Brez lepljivh medvlog kran/ske ZVEZDE si jugoslovanska kon/ek-cijska in obutvena industrija sploh ne moreta več zamisliti svoje proizvodnje. Oblačilom daje kompakt nosi. trdnost, obstojnejšo obliko Posebno ovratniki, manšete. prednjice nikakor ne sme/o biti brez njih. tudi oblika m obstojnost obutve je odvisna od kvalitetnih medvlog. I sem jugoslovanskim Čevljarjem fih dobavlja prav ZVEZDA. Njihova novost /<■ program za sra/čarstvo. to so posebne medvloge za ovratnike moških srajc in zahtevnejših cnski bluzic. ZVEZDA svoje iskano blago tudi izvaža konfeki-umorjeni v Italijo. Anglijo. Grčijo, na finsko in v Nemčijo. Preteklo leto pa so prvič prišla naročila tudi z vzhoda, iz Sovjetske zveze. Medtem ko smo bili na vseh sejmih mod,- i Ljubljani pri kranjskem Tek stilindusu vajeni, da so nam s pisa mm potiskanim bombažem napovedovali vsakič boli ali man/ vroče poletje, pa se je tokrat predstavil j kolekcijo za /esen m zimo SS ,Vv. /e„-ski svet ic najbolj pritegnila kolekcija :a svečane priložnosti v baročno rdečem satenu, ki kar vabi. da si ga izberemo za bluzo, kokta/l obleko Druga zanimivost pa so pestro tkana blaga, progasta in v različnih bidj ali manj izrazitih karih za športne srajce Ne tako športne, da hi jih nosili za v hribe, to ne. toda danes M nloški tudi v mestu, za v službo radi oblačijo športno. »SporisHcar«. kot pravijo temu v svetu mode Kidekci/o v sivo-vijoli-čnih tonih so poimenovali »unonv-me«, ono v olivno zelenih pa »cspo-ir«. S celotno kolekciio vsa /c iz delana iz čistega bombaža — so se oktobra uspešno predstavili v Parizu. Pri V/ M NJI r Sko/ji Loki so se letos odločili, da dajo več poudarka moškemu klobuku Naravnost zapostavljen ic na naših cestah, pravijo. Morda tih bodo spodbudili in oko-ra/ždi novi modeli, ki so na litoš-n/em se/mu mode tako glasno izzivali mimoidoče S / S/RJI l I moški modeli tiamrct zasledujejo nošo ma-lijašev elegantni so. nitki, s širokimi okra/t. beli m črni Medtem ko le vrste klobukov že neka/ sezon uspešno izvažaio v Itali/o m Ameriko, pa z njimi doma kar ne morejo prodreti Seveda /c veliko odvisno od trgovcev, ki so prav pri klobukih nekam plasm. pa se raje odločajo za klasične klobuke in priljubljene športne klobuke in kape. ki jih lahko tudi v žep ptitlačiš Upam. da so trgovci tokrat opazili navdusenie moških obiskovalcev šepnil nad novimi klobuki, sai so jih hoteli kai s »štanta« vse pokupiti Ljubljanske zmaje so prejeli: MODNI SALON Titovo Velenje za moško konfekcijo, LABOD Novo mesto za žensko konfekcijo, SUKNO Zapuže za modne tkanine, BPT Tržič za tekstilije za notranjo opremo, ALMIRA Radovljica za pletenine, INDUSTRIJA USNJA Vrhnika za usnjeno in krzneno konfekcijo, POLZELA iz Polzele za modne dodatke, SEŽANA iz Sežane za program za otroke in PLETENINA Ljubljana za modo za prosti čas. Reden gost na sejmu mode v Ljubljani je tudi TRIKON Kočevje, Tovarna pletenin in konfekcije. Njegova specialnost so hlače, otroške, ženske, moške. Te so tudi prikazali na svojem »štantu«, na modnih revijah. Kolekcija, ki sojo pripravili, je namenjena poletju, sešita pa je iz čistega bombaža, ki so ga izdelali v kranjskem Tekstilindu.su. Za Gorenjce je TRIKON zanimiv posebno zdaj, ko ima od oktobra sem na Planini v Kranju, v ulici Janka Puclja 7. svojo prodajalno. Seveda pa se njegovi izdelki dobe tudi po vseh konfekcijskih prodajalnah širom po Sloveniji. Diplome Ljubljanski zmaj pa so prejeli: MURA Murska Sobota za moško konfekcijo, NOVOTEKS — TEENS Novo mesto za žensko konfekcijo. TEKSTI LANA Ajdovščina za modne tkanine, METKA Celje za tekstilije za notranjo opremo, RAŠICA Ljubljana za pletenine. GALA NT Ljubljana za usnjeno konfekcijo, galanterijo in obutev, SVILA-NIT Kamnik za modne dodatke, ELKROJ Mozirje za program za otroke in TOPER Celje za modo za prosti čas. GORENJSKA OBLAČILA iz Kranja so se na letošnjem sejmu mode v Ljubljani spet predstavila z večernimi, koktajl oblekami. Tudi oni so ujeli modni trend, ki zahteva »balone«, volance, kratko krilo. Črna barva dominira za bolj svečane priložnosti, rdeča pa je živahna, da kar vabi na ples, na parket, na živahni charleston ... Pri GORENJSKIH OBLAČILIH obljubljajo, da bo njihove modele dobiti v redni prodaji v njihovi prodajalni v Kranju in vseh večjih jugoslovanskih centrih. Seveda bodo količine omejene, kajti tako praznične obleke gre resnično izdelovati le bolj kot butične primerke. TRIGLAV KONFEKCIJA iz Kranja je na sejmu mode pokazala svojo kolekcijo za jesen-zimo 88/89 v izredno lepih zelenih in rdečih tonih. Tanjše, finejše materiale, kot je kosmatem kašmir, je zanje izdelal kranjski Tekstilindus. debelejši volneni karo pa Oroteks Orosavje. Tokrat so se kreatorke Triglav konfekcije odločile za »balmoral« stil, za katerega je značilna polna in dolga silhueta, inspiracije zanj pa iščejo v folklori. V barvah in vzorcih se tokrat kaže škotski vpliv. Značilnost modelov so visoki pasovi, kot korzet, nabrana rokava, drobni pliseji. Ker pa so krila široka in kot narekuje moda, krajša, so namenjeni predvsem mladim. Bela barva zimskih plaščev je bila zadnja leta pri nas kar nekam zapostavljena, pravijo v škofjeloškem KROJU, letos pa so glavnino svojih ženskih modelov za jesen in zimo 88/89 izdelali prav iz belih Sukno-vih blag iz čiste volne in v naravno kamelji barvi. Moški modeli so poudarjeno športni, ženski pa športno elegantni. Rahlo so oprijeti, kot naroča moda, ramena še vedno poudarjena, posebno žlahtnost pa ženskim modelom daje krzno polarne lisice. Opaziti pa je, da tudi pri plaščih spet prihaja v modo klasika, ki se kaže v »špicfazoni«, veliko je gumbov, ki so nizko spuščeni. Tudi pri plaščih in zimskih kostimih moda zahteva kratkost, drugod spet izredno dolžino, v KROJU pa se bolj ogrevajo za srednjo pot. Ljubljanski zmaj in Zlata Jana za ALMIRO Mornarica na drug način Temno modra, kot so globine morja, svetlo modra, kot je sinje modro nebo, bela, kot so bela jadra, in svetlo rjave, kot je barva peska, ladijskih vrvi,,. To so barve Almirine uspešnice — kolekcije ADRIA TIC CLUB za poletje 1988. Na prvi pogled njeni modeli v modrem spominjajo malce na ameriško zastavo. Zaradi nekaj zvezdic v pasu, zaradi širokih podolžnih črt na krilu, hlačah, tuniki. Da bi se le prodajalo tudi na ameriški trg! Sicer pa je Almirina oblikovalka akademska slikarka Vesna Gabr-ščik - ligo kolekcijo poimenovala kar po našem morju; ADRIATIC CLUB. Novi izziv večno modernemu mornarskemu stilu: temno modremu bombažu sta dodam bela in barva vrvi. Enostavna linija poudarja jaequardne vzorce. Preko dolgih tunik, polo srajc in oblek vršijo valovi morja, se bočijo jadru in razbijajo modro monotonost. Modele dopol-nujejo krila in hlače. Moški modeli so oblikovani v enakem stilu. Nekaj novega, nekaj posebnega, nekaj lepega za vse. ki se radi oblačijo sodobno, sproščeno in praktično. Iz modelov, ki so jih predstavili tokrat na sejmu Mode v Ljubljani, lahko Sestavite brez števila kombinacij Medien: ko je nagrajena kolekcija dokaj umirjena, saj najbolj živo izbije izza jader in morskega vala s, tinje modro nebo. pa je kolekcija OlJMPh živahna, da bofl biti ne more Poleg bele se .vrste vse barve olimpijskih krogov rdeča, zelena. fUmena, modra in črna. Alnurme Pletilje so puloverje za plažo m / tfe spletle meno, iz čistega bombaža. *ive barve olimpijskih krogov so se *druzde z mednarodnimi jadralnimi *imboli in ustvarile podobo mladostno oblikovane poletne kolekcij Kratke škatlustc puloverje ali dalj-do bokov spuščene tunike, dopol-nJU)ejo krila in hlače iz enakega ma-toriala Bluzice nosijo tudi okroglo bevilko 40. I.etos bo namreč rado-*UUka Al.MIRA praznovala tO let. *0 let razvoja in 65 let tradicije. In ker tudi pri teh 40 letih hočejo biti še mladi in živahni, so spletli skupaj tudi te živahne barve. Obe nagradi, tako Ljubljanski zmaj kot Zlata Jana sla pravi nagradi ob tem lepem jubileju. Ne le pravi, tudi res zasluženi. Za domiselnost, za izredno kreacijo je ALMIRA tokrat požela kar dve najvišji nagradi: Ljubljanskega zmaja in Zlato Jano. ... s pletenih poletnih bluzic pa bodo žarele barve olimpijskih krogov. Z Almirinih mornarskih modelov bo to poletje pljuskalo morje ... @®IBI1SSJJ©IEHGLAS 10. STRAN PETEK, 15. JANUARJA 1988 ZANIMIVOSTI GLASOVSgzJlNTERVJU V kranjski čistilni napravi bodo uvedli računalniški nadzorni sistem Dobro izbrana naprava dobro dela Kranj, 11. januarja — Kranjska čistilna naprava obratuje leto in pol, v tem času o njej nismo pisali, kar je navsezadnje droben dokaz, da dobro dela. Sicer pa jim obiskov ne manjka, prihajajo iz drugih mest, kjer se odločajo za gradnje čistilnih naprav, prihajajo delegacije, ki jih (s ponosom) pripeljejo občinski možje, prihajajo šolarji, vse pogosteje radovedneži, ki se boje takšnih naprav v svojem kraju in odhajajo presenečeni (razočarani), ker ni smradu, ker to ni velika greznica, skozi katero bi tekla Sava, kakor si nepoučeno predstavljajo čistilno napravo, temveč čista tovarna. »Ker je obiskov vse več, razmišljamo o dnevu odprtih vrat,« je dejal direktor kranjske čistilne naprave, biolog Marko Meden, z njim smo se pogovarjali o njenem dosedanjem delu in načrtih. »Kakšne so prve obratovalne izkušnje?« Čistilna naprava obratuje nemoteno, bilo je le nekaj, pri tako velikem objektu razumljivih okvar. Učinki čiščenja so bili le prve dni nekoliko nižji, ko smo dosegli največjega možnega, se do danes ni spremenil, čeprav se je količinsko in kakovostno spremenil dotok odpadnih voda. »Kakšna voda odteka iz čistilne naprave v reko Savo?« Učinki čiščenja so celo boljši od načrtovanih, v vodi ostaja enako ali manj organskih snovi, kot jih je moč zaslediti v reki ali v Kranjskem jezeru. Naj ponovim, da naprava služi odstranjevanju organskih snovi iz odpadnih vod, dela po principu biološkega čiščenja. Tako, denimo, pri biološki porabi kisika, tudi pri kemijski porabi kisika dosegamo desetkrat nižje parametre od najvišjih dovoljenih, torej celo boljše kot jih predpisuje zakon. »Je to posledica tega, da naprava še ni v celoti izkoriščena, ali pa je bila tako dobro izbrana in je vsled tega tako učinkovita?« Naprava je zasnovana za 100 tisoč enot, v obratovanju pa imamo biološki del za 50 tisoč enot, ta polovica je polno obremenjena in pogoji obratovanja so normalni. V tehnološkem pogledu je čiščenje zred-čenih odpadnih voda bolj problematično, v Škof j i Loki, tudi v Domžalah čistijo bistveno bolj koncentrirane odpadne vode. Moram reči, da sem se vsled tega bal priključitve tovarne Sava, saj je ob zredče-nem dotoku tehnološki postopek težje voditi. Vsekakor je bila naprava dobro izbrana, ni pa šlo povsem brez problemov. Nekoliko smo spremenili tehnološki proces čiščenja, ubrali popolnoma drugo pot, v projektu je bila drugače predvidena, kar smo morali storiti zaradi prešibkih motorjev na pogonih turbin, ki niso mogli doseči večje hitrosti, večjega vnosa kisikn. Laično povedano, prisiljeni smo kisik delati iz snovi, ki so v odpadni vodi. »Ste to napravili sami?« »Seveda, zato smo tu. Ko sem pred dnevi napravil obra- kaj podobnega pripravljeni. Napravil sem nekaj izračunov, kakšni bi bili stroški, če bi se v kanalizacijo izlile kemikalije, pri enkratni zastrupitvi bi se stroški v čistilni napravi povzpeli na 300 do 400 milijonov dinarjev, kar je seveda le predpostavka, nekaj časa seveda tudi ne bi bila sposobna obratovati. Na žalost tudi ne vidim možnosti, kam bi odložili onesnaženi mulj.« »Kako hitro lahko ob morebitnem odtoku strupenih voda reagirate danes, kako hitro boste s pomočjo računalniškega nadzornega sistema?« Če bi nas to doletelo danes, bi jaz to izvedel jutri, to se pra- Pribiiino dve tretjini predstavljajo industrijske odpadne vode, Sava Jih ima 6.500 m3 dnevno, Telematika blizu 1.000 m3 dnevno, Zvezda nekaj 100 m3dnevno, približno 1.000 m3 dnevno jih bo imel tudi del Teksulindusa, ki ga priključujejo zdaj. Toliko plačajo gospodinjstva, prav toliko tovarne, če je koncentracija njihove odpadne vode manjša ali enaka gospodinjski, če je večja morajo plačati več, vendar taksnega primera se nimajo, računajo, da bo to doletelo le Mlekarno. »Kaj pa koristna uporaba mulja?« Tudi v Kranju je veliko pristašev uporabe mulja v kmetijstvu, tako ravnajo v Škofji Loki, sam pa sem zagrizen nasprotnik kakršnekoli porabe mulja. Najpogosteje so omenjene težke kovine, bojim se pa, da je v tem mulju veliko kemičnih snovi, za katere niti ne vemo, premalo tudi poznamo učinke čiščenja na kemične snovi. Analiza mulja so običajno poenostavljene, vza- vi naknadno, ko bi bili vsi mikroorganizmi, ti naši pridni delavci, že mrtvi. S pomočjo računalniškega nadzornega sistema bom to izvedel deset do dvajset minut po dotoku takšne vode, najkasneje v pol ure, kar pomeni, da bomo imeli še tri do štiri ure časa za odločitev, kaj storiti.« »In kaj storiti v takšnem pri- Odločitev ni preprosta. Spustiti vodo skozi biološki del na- Po cenah, sprejetih 15. 4«ic»mbrs lani, je treba za m3 Čiščenja odpadnih voda plačati 138 dinarjev, kanalščina pa 148 dinarjev, skupaj torej 280 dinarjev. To je manj kot, i Kranju pitna voda, ki valja 341 dinarjev A' stane v mejo nekaj parametrov, če ni v njem živega srebra, cinka in svinca, že rečejo, naj gre na polje. Tam pa le izboljša zračnost tal, uporabe umetnih gnojil ne zmanjša. Napravili smo nekaj analiz mulja, našli smo v njem, denimo, kar dva grama mineralnih olj na kilogram, naj z njimi bogatimo zemljišče? Nikomur ne pride na misel, da bi v njem našel arzen, pa smo ga, več, kot je dovoljeno. Slika mulja pa se nenehno spreminja, prepričan sem, da smo pri njegovi uporabi premalo previdni. Na kranjsko čistilno napravo so zdaj priključene stanovanjske sosesk« Planina, Strelišče, stari del Kranja, zaključujejo pa izgradnjo kanala za priključitev Zlatega polja in dela Vodovodnega stolpa. Med tovarnami pa so na napravo priključene Sava, Telematika, Zvezda, priključujejo pa del Teksulindusa. Manjka krajša preveza v a v kanalizaciji, da bi na čistilno napravo navezali tudi komunalno cono. znameniti kanal, ki je povzročil zastrupitev Kokre. čun, se je pokazalo, da smo prihranili nekaj deset milijonov dinarjev. Seveda pa je čistilna naprava tako zasnovana, da smo to lahko naredili, odlikuje jo tehnološka prožnost. »Je to njena posebnost?« Ne, ni. Je pa prva čistilna naprava pri nas, ki je startala s celotno linijo, od mehanskega in biološkega čiščenja do sušenja mulja in izkoriščanja hioplina. »Kam odlagate mulj?« Ob čistilni napravi imamo deponijo, kar pa ni končna rešitev, mislim, da bi bilo zanj najprimernejše komunalno odlagališče. »Na čistilno napravo so priključene tudi tovarne, obstaja bojazen, da kemikalije v odpadlih vodah škodujejo biološkemu čiščenju v napravi, se je kaj takšnega že zgodilo?« Za enkrat še ne, bojazen pa obstaja. Še letos nameravamo postaviti računalniško podprt nadzorni sistem za dotok od padnih voda in delovanje naprave, študijo smo napravili sami, zasnovo sistema sem naredil sam, nimamo časa in denarja, da bi jih naročili dru god. Upam, da bomo te dni podpisali pogodbo z dobaviteljem opreme, praktična izvedba nadzornega sistema bo veljala približno 40 milijonov dinarjev Onesnaženje Kokre je M ko zame alarm, da smo na prave in ga zastrupiti, jo v mehanskem zredčiti in pomalem spuščati naprej ali pa napravo zapreti in vodo prečrpati v reko, kjer se bodo ribe obračale na hrbet. Ne vem, če bi vi in vaši kolegi v takšnem trenutku pravilno ovrednotili kakršnokoli odločitev, ne vem, kak šen bi bil odmev v javnosti. Mislim, da vse odgovornosti za odločitev v čistilni napravi ne moremo prevzeti, predlagamo širšo, na ravni intervencijske skupine, štaba, ki bi se moral v takšnem primeru hitro sestati. Še tole, tudi za obveščanje bi morala v takšnem primeru poskrbeti ustrezna služba, mi to nismo, morda služba za varstvo okolja pri Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju. »Koste lahko s prstom pokazali, od kod je pritekel strup?« Hitro bomo lahko ugotovili, kako strupena je voda in od kod je pritekla. »V tovarnah se torej bojijo, lažje je strupeno vodo spustiti v Savo kot v čistilno napravo?« Ne bi rekel, da se bojijo. Presenečen sem bil, no, zdaj je to že normalno, da me pokličejo: pozor, ušlo nam je toliko in toliko olja, je pri vas kaj nur<> be, če imate podatke, nam jih pošljite, da jih bomo imeli za svojo disciplinsko komisijo. Malenkosti nam v čistilni napravi seveda ne povzročajo večjih tečav. Lahko pa rečem, da vse pogosteje kličejo po zastrupitvi Kokre, od takrat najprej se očitno zavedajo, da vemo in lahko vemo, kdo jo k.ij M. Volčjak POPULARNI NA GORENJSKEM Nomad med Ljubljano, Loko in Žirmi Škofja Loka, januarja — Od lanskega septembra Radio Žiri pošilja v eter glasbeno lestvico. S t slušalcem najljubšo glasbo iz domačih in tujih zabavnoglasbenih logov, predstavljanjem nje* najpopularnejših izvajalcev, drobci iz glasbenega zakulisja in nagradnimi vprašanji, je zaslovf tudi voditeljica oddaje Nataša Bešter. To je dekle, ki se vsaka dva tedna smehlja tudi z Glasov razvedrilnih strani, vsakokrat z druge fotografije, za kar skrbi njen sosed, fotograf Janez Pipa] Kakšen tok je Natašo zane- WkWM » Delala sem že s števi popularnimi Slovenci, S tom, Kreslinom, Agropo Obvezno smerjo... To so tni, preprosti ljudje, ka je tudi njihova glasba šalci potrebujejo glasbo, ma drugega namena kot vati. Ljudje pač nismo v: razpoloženi za jazz ali "VI raje se sproščamo ob la nejših zvrsteh. Tudi tretješolčkom med liko.™ poukom predvajam glasbo,^ se še oni sprostijo, saj imajv to ob vsakodnevnih obverf stih kaj malo časa. Pred p? tnicami jim bom pripravila* di obisk Agropopa. « sel v radijske vode? »Pred leti sem se prijavila na avdicijo Mita Trefalta za Srečanja in bila med številnimi kandidatkami izbrana kot tretja. Tref alt je le dve izbral za sodelavki in tako sem odpadla. To mi ni vzelo poguma. Vseeno sem pri Ajdi Kalan opravila tečaj za napovedovalce, nekajkrat vodila tudi Veseli tobogan, potem pa se prijavila na avdicijo Radia Žiri in tja so me sprejeli. Poldrugo leto sem že napovedovalka, nekaj časa sem vodila otroške oddaje Zakajčkova minišola, zdaj pa glasbeno lestvico.« Zakaj se ne odločite za profesionalno radijsko kariero? »Po poklicu sem učiteljica, učim v osnovni šoli v Šentvidu. Brez otrok, pa čeprav me vsak dan vsaj enkrat razjezijo, ne bi mogla. Z radiom se ukvarjam ljubiteljsko, potrebujem nekaj, kar me poleg službe duhovno bogati. V šoli se ukvarjam še z dramskim krožkom, pišem tudi za Anteno. Skratka, početi moram kopico stvari. Mislim, da imam to ustvarjalno žilico po očetu.« Kako prenašate večno no-madstvo med Loko, Ljubljano in Žirmi? » Nič me ne moti. Celo ko je bila cesta do Žirov dlje časa zaprta, sem zaradi glasbene lestvice odhajala tja gor, pa čeprav čez Žirovski vrh. Rada delam z žirovskimi radijci, imenitna ekipa smo, med nami je mnogo veselja in heca. Ži-rovci so 'ta pravi' ljudje, držijo skupaj in znajo marsikaj družno napraviti za svoj kraj. Tudi radio je del tega skupnega prizadevanja, zato je prav, da radio ostane njim, ne pa da ga hočejo v Škofjo Loko. Res, med Žirovci bi rada živela. « V vašo oddajo vabite izvajalce iz »špice« slovenske zabavne glasbe. Kakšni so kot ljudje? Vrniva se k lestvici. Kdo vas posluša, do kod seže glas? » Sodeč po dopisnicah, kir hajajo v radijsko urednic nas poslušajo po vsej Gof* ski, tudi na območjih, ki jibf kriva tržiški radio. Sežemof tudi v Ljubljano. Med poslu* ci pa niso le mladi ljudje, starejšim delamo družbo.^ ša zadnja izžrebanka je or bovanka kranjskega dflj upokojencev. Sicer pa ima & vaš časopis zasluge za odn* nost naše oddaje!« _/m D. Z. flfl Dr. Dani Vrhovšek: ___.___' Iz prepira o Blejskem jezeru smo se veliko naučil Bled, 12. januarja — Ko je program blejske limnološke postaje, edine v Sloveniji in ene redkih v goslaviji, v začetku minulega leta prevzel Inštitut za biologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljublj* ni, so si njeni strokovnjaki zadali nalogo, da še naprej nadzorujejo kakovost vode v Blejskem in W hinjskem jezeru, in da sčasoma ugotovijo razmere tudi v drugih jezerih (in tekočih vodah) na renjskem in v Sloveniji. »Za zdaj je največ znanega o Blejskem in Bohinjskem jezeru,« je dejal & Dani Vrhovšek, strokovni vodja postaje in izredni profesor za onesnaženje in varstvo okolja na Bi' tehniški fakulteti — VTO Biologija v Ljubljani. »Kakovost vode v Blejskem je- precej drugačna zeru je sicer veliko boljša, kot je bila pred namestitvijo natege in izgradnjo kanalizacije, vendar še vedno ne omogoča povsem normalnega življenja. Spodnji del jezera so v določenih obdobjih brez kisika ali ga imajo zelo malo. Nesreča je tudi v tem, da se z ribami ni ustrezno gospodarilo, in da je v jezeru mogoče najti tudi takšne vrste, ki ne bi sodile vanj. Pritoka Mišca in Rečica sta še vedno precej onesnažena s komunalnimi in industrijskimi odplakami pa tudi nekateri gospodarji stavb in objektov ob obali so grdo navajeni, da nesnago odvržejo naravnost v jezero, spraznijo vanj gre/.nieo in podobno... Z uravnavanjem pretoka vode bi lahko kakovost jezerni-ce še precej izboljšali, vendar smo pri tem precej omejeni: na eni strani z Kadovno in z njeno vodno elektrarno, za katero mora biti vedno dovolj vode, in na drugi z iztokom, ki mora biti prilagojen količini vode v Savi Bohinjki. Sicer pa tudi ni povsem jasno, kakšno in koliko zdravo jezero si pravzaprav želimo. V skrajnem primeru bi lahko izdatno povečali pretok vode, jezero bi postalo pre točno, kisik bi bil tudi v spodnjih plasteh in bi omogočal tudi gojenje postrvi.« • Za Bohinjsko jezero se je dolgo mislilo, da je čisto. Resnica je, žal. »Bohinjsko je podobno kot vsa alpska jezera, ob katerih se je razvila turistična dejavnost, izpostavljeno onesnaženju, vplivom oko lice. V jezeru se kopičijo hranilne snovi, ki spodbujajo rast rastlin ske in živalske mase, ta se vseda na dno in porablja kisik. Plasti brez kisika se širijo, pogoji za življenje v vodi se poslabšujejo, na gladini jezera se zlasti ob neugodnem vremenu pojavljajo vodni »cvetovi« in alge, kakršne so bile nekdaj značilne za Blejsko jezero. Lani poleti smo na jezeru opazili tudi belkaste madeže, kot nekakšno zmetano. Najprej se nam je zdelo, da so to odpadli rastlinski doli; pod mikroskopom pa se je videlo, da gre za komunalne in druge odplake. Koncentracije fosforja kažejo, da so ekološke obremeni tve že zelo visoke. Jezero je dovolj onesnaženo ž«' po naravni poti — s kislim dežjem, ki pomaga izpirati kamnine (in škodljive snovi) v pritoke in jezero, s posledicami ero zije pobočij, posekov in podobno; dodatno pa ga onesnažuje še turi stična in druga dejavnost. Ob oba h jezera je na desetine počitniških domov, hotelov, vikendov, stano vanjskih hiš, nedaleč proč sta pro štor za taborjenje m kamp.. Nes naga pronica v tla, se nekaj časa zadržuje na kamnih, nato pa »udari« v jezero. Nekateri so me skuša li prepričati, da se fosfor vendar to ni res. Izračuni so /.ali, da objekti ob obali in v**( ristična dejavnost odložijo i** v jezero najmanj tono pritoki, ki so bolj ali ma vni) ali kako drugače onesi""^, dve toni in pot; precej tudi vendar predvsem zaradi vi''' pretoka.« j • Kakšna je usoda Bohinj** jezera? Kaj predlagate? . »Perspektiva je slaba. Kaf leta in leta kopičilo ob jeze'1' njem, predstavlja stalno nost, da ob neugodnih vrem«1 in vodnih razmerah izbruh" dan v obliki vodnih »cvetov' , naora rib in podobno. Upanj*£ ja pretok vode, ki je v Bohinj' jezeru precej večji kot v Blej* pa tudi to, da v radovljiški J* le niso povsem brez poslu"' varstvo jezera. V Ikihinju zgradili eno čistilno napravo. > go bodo letos, zgrajene je 1*1 cej kanalizacije. Komunalni s' j sem svetoval, naj pozimi t,<>!\j| jezeru ne soli z natrijevo ^ kmetijski zadrugi, naj knietj ^ gnojijo pašnikov in truvnik<>^)i posredno ob jezeru... Rešit*! namreč samo ena: odstrani* treba vse vire onesnaženja, že tistih, ki jih ne moremo C dež, izpiranje kamnin), več ko* volj. C. ZaplO« SVET BREZ BLEŠČIC Pokojnini gresta za položnice in hrano pio- » 1 4 Obstaja nekaj, čemur pravimo ponos siromašnih liho životarijo oh .vfcro""v dohodkih, natanko dO roka, brci odlaganja in izigravanja plačujejo račune, ne terjajo družbene pomoč'. CUJOČ se na svojo ntvir i n o, kadar je najhuje, stisnejo pas in .■»lic Našo pozornost budijo />rr blagajnah tnf vin, '■ (fotlnj nitnij sključeni mul eekarji s socialnim kruhom, mlekom m nekaj kostmi za juho P št c vajo svoj drobiž. M ikovu I mi njuno :W/o /n ne imenujemo s pravim imenom) sta tistega kova, ki mu nikoli ne bi p na misel, da bi v časopisu judikovali o tem, kako težko živijo. Tudi na seznamu neke krajevne skupno***'. ■ i 'vimen ' i'' 1.111 < 11' 11 {i r i {t -a o umiva ali vetje izdatki', kjei sla budil'' $o pozornost, sta se znašla po zaslugi partonažnu sestra To je poleg stroška za elektriko,'ki jima ga oprfji enkrat na teto, tudi edina izredna pomoč, ki sta jo bila deležna v stiski Konec lanskega leta so bili skupni thmodki tdve pokojnim, invalidnini in varstvena dodatku) :>!>tl tisočakov \edvomno so se n'!'««*)*' njiju, h I se prebijajo manj denarfa utndai k njun puma nekaj onebnega t)ba sta invalida, on težak Z J/ reri dolgujejo težke milijarde, pa jih ob tem nič ne peče vest, je taka skib več kot ganljiva. S tresočo roko mi kaže izplačilni listi, \jena zadnja pokojnina je bila 110 tisočakov. 39 000 dmarjeVJ'j lo varstvenega dodatka pa pripada onim z najnižjimi pokojninami) in 16.000 dmurjev invalidnine. O" \* nekaj več. 130.000 dinarjev pokojnine, IS.000 varstvenega dodatku, 23.000 dinurjei invalidnine in ieM0**1^ narjev dodatka ta pomoč m postrežbo. Vsi li drobci na prvi pogled nnnescjn kar nekaj denarja. Toda *Kj-pokojnina skopni ze na banki, kjer se preseli na položnice, njegovo -znosita, v trgovino Hrana je draga. *fr na Se posebej. Mesa skorajda ni na jedilniku, le včasih kostna juha. če je piičancc je kosilo ie praznit"« nulo soboto je kupila kilogram repe. Za tri -samska, kosila je bo. zdaj ko mož leži nu Golniku Skromna'-na dopust ne mislila, upanje na zdravilišče za možu se odmika Še dobro, da so zdiuvda brezplačna m t*"" niča, saj ob svoji bolezni drugače ne bi prišla skozi. % ■/.■t''1 ZANIMIVOSTI PETEK, 15. JANUARJA 1988 n STRAN ©MMISMEHGLAS PETKOV P©RTRET Andrej Pehare Če kaj štejem v dobro Trži-Čanom, potem je to zagotovo njihova medsebojna prisrčnost, neposrednost. Nepozaben bo zame ostal lanski božični večer. Ni bilo nalašč, toda v gneči datumov in sej je občinski komite svojo zadnjo sejo v Jetu naročil prav za ta večer, ki 1° je ob koncu združil še s slovesno podelitvijo odlikovanja Reda republike s srebrnim Vencem svojemu dolgoletnemu Članu Andreju Peharcu. V njihovi lepi mali sejni dvorani, Praznično urejeni, so se zbrali vsi bolj in manj vidni družbenopolitični delavci občine in v že malce novoletnem razpoloženju, silno prijetnem, kakršnega ustvarijo le dobri stari znanci in pravi prijatelji, povedali vse, kar gre ob taki priložnosti slavljencu. Andreju Peharcu gre zahvala za marsikaj. Ne le, da se je silno mlad, še ne šestnajstleten, že vključil v narodnoosvobodilno gibanje in bil z dobrimi šestnajstimi, februarja 1944 že v Kranjski četi, potem v Vojkovi brigadi na Primorskem, od maja 1944 pa do najlepšega maja v njegovem življenju, prvega maja v svobodi, pa v Koroškem odredu. Medaljo za hrabrost hrani iz tistih dni. Tisto je že tako daleč. Veliko bližje so njegova prizadevanja za razvoj Tržiča, krajevnih skupnosti. Koliko svojega dela in prostega časa je vložil za izgradnjo cest, za polaganje asfaltov v najbolj odročnih krajevnih skupnostih, v Lomu, Le-šah, Seničnem. Pravo malo vojno je vodil za izgradnjo telefonskega omrežja, za izgradnjo doma starostnikov v Bistrici. Vse svoje sile je zastavil tu- di za izgradnjo telefonskega omrežja po vaseh, za izgradnjo družbenih prostorov v najbolj odročnih krajevnih skupnostih. Zraven je bil tudi, ko je Tržič oblikoval svojo novo krajevno samoupravo,, sprejemal dolgoročni plan razvoja. Vsaka krajevna skupnost mora imeti to, kar ima mesto. Povsod so doma delavci, ki prispevajo za skupnost! Da bi se ne pozabilo tisto najhujše, ko je slovenski narod ječal pod okupatorjem, je otrokom v razredih pripovedoval o svojih partizanskih letih, mladim na seminarjih o pomenu našega boja. Tudi v 3. Trži-ški zbornik, v katerem so opisana vsa tržiška spominska obeležja, je vtkano njegovo osebno delo. Huda bolezen in težke operacije so mu skoraj vzele govor. Ko ni mogel drugače, je svoje pripombe, svoje misli, kako naj se to ali ono uredi v občini, v socialistični zvezi, v partiji, napisal. Ni bilo mize funkcionarja, na kateri ne bi našli njegovega predloga zdaj za to, zdaj za ono. Andrej Pehare je vsem Tržičanom zgled, kako se premaguje bolezen, kako mora biti človek močnejši od nje. Ne sme ji kloniti! Če bi klonil, bi tudi njega ne bilo več. Tako pa je tu, med svojimi dragimi Tržičani, med prijatelji. Najbolj pa je vesel, je poudaril, da ga je za to visoko odlikovanje predlagala partija, ki ji toliko let in tudi danes, v tudi partijo kriznih časih, ostaja do konca zvest in predan. D. Dolenc Zmaje žanje le kvaliteta Tudi ta sejem mode v Ljuljani je bil živahen, kot vsa P^jšnja leta, le v zraku je bilo ^titi neko drugačno, posebno Ročico. Pojenjala ni niti tedaj, *° so bili že znani dobitnikov zrnajev in diplom in zlate Jane jn zlatega MM. Tisti, ki so za 'as zgrešili priznanje, so se po-bhem jezili, toda kmalu so se Potolažili in upanje prenesli na Prihodnje leUi. Se bolj se bodo pripravili, še tanjše prisluhnili Svetovni modi, predvsem pa Vt* poudarka dali kvaliteti Letos je zmaje žela le kvaliteta. Brez dvoma so se potrudili prav vsi. Metražerji, trikota-ierji, konfekcionarji, usnjarji. Neverjetno so vsi ujeli modni trend kratkih in balonastih kril, kopice volane, oprijetih •ftodelov. Celo usnjena konfek-Clia se je spustila vanje. In ker pri otroški konfekciji °guljenega jeansa ni več — jnodni kreatorji za to hvalijo boga - so njegovo mesto zasedla druga, žlahtnejša blaga 'n kreatorji so v svojih za m i s'ih dobili krila. Veliko resni- čno lepega so pripravili za sejem. Le z dolžino kril se ne bodo vse strinjale. Pa pustimo krila, te si bomo pač krojile po svoje, pa se ustavimo pri materialih. Proizvajalci se dobro zavedajo, da trg hoče kvaliteto. Imam premalo denarja, da bi kupoval poceni, bo spet veljavno geslo. In človek se kar čudi, kje so pri vseh teh zaporah uvoza in pomanjkanju deviz vendarle staknili toliko plemenitih materialov moške obleke Modnega salona Velenje so iz j»robe surove svile, dragocenih šantungov, La-bodove moške srajce in ženske večerne obleke 80 iz fine kitajske svile, Svila Maribor se postavlja s kot dih tankimi pravimi svilami v drobnih črnih vzorčkih, Sukno Zapuže je pokazalo odeje in blaga iz kamelje dlake, o katerih smo doslej lahko le sanjali. Kamor si pogledal, resnična kvaliteta. Tekstilci so se enkrat dokazali, da so trdoživi, kajti vse težave, ki so se zgrnile nadnje, izrabljeni stroji, pomanjkanje deviz, niz- ki osebni dohodki, so premagali po svoje. Kot že tolikokrat so se tudi zdaj zagrizli v kvaliteto, po vseh svojih močeh so izboljšali tehnologijo, stisnili iz starih strojev kar največ, se prilagodili zahtevam tujega in domačega trga. Predvsem tujega. Kajti zavedajo se, da je njihov izhod edino v izvozu. In če hočejo izvoz, mora biti kvaliteta. Sejem mode v Ljubljani nam je še enkrat dokazal, da so prav tekstilci, ki so bili vsa leta najbolj zapostavljeni in so najbolj potrpežljivo prenašali bremena, ki jim jih je nalagala družba, tisti, ki bi lahko tudi drugim pokazali izhod iz krize. Ta pa se glasi: pustite nas delati, ustvarjati. Idej in dobre volje je dovolj, le utesnjevati jih nikar s prepovedmi, z ad ministrativnimi ovirami. Kvalitete ne bo ob zaprtih mejah, ob devizni nemočnosti. Če bodo devize, bo uvoz, če bo uvoz, bo tudi kvaliteta, bo tudi večji izvoz. Saj vendar to hočemo, mar ne?! D. Dolenc IZ ZGODOVINE NOB Ivan Jan »Grosseinsatz« na Dražgoše Pod toplimi strehami v Dražgošah so se borci Cankarjevega bataljona na novo leto 1942 hitro uredili. Bilo jih je dobrih 200. Toda — skupina kmetov je poveljstvo prišla prosit, če bi zaradi verjetnih posledic, ker je bilo znana i/ Poljanske doline, raje odšli drugam. A štab se s tem. ni mogel strinjati, kajti imeli so namen Dražgoše braniti in utrditi svoje vrste. V bataljonu so tedaj imeli 24 stojnic in veliko drugega orožja. Neoborožen ni bil nihče — in še so ga zbirali. Pri tem je sodelovala tudi domača in okoliška mladina. Bataljon se je takoj pripravil na obrambo, suj so imeli Nemci navado napasti brz, ko so zvedeli, kje so partizani. Zvedeli pa so že prvi dun, ker so nekaterim najbolj moledujočim domačinom dovolili, da jih pripravijo. S tem, je bilo rečeno, bi bili pred Nemci pokriti. Toda — Nemcev ni bilo ne prvi, ne drugi in tudi tretji ali četrti dan ne! To je bilo nekaj novega Morali so pripravljati nekaj večjega, k čemur so jih pripeljale izkušnje v dotedanjih bo J'h s Cankarjeva. Med tem pa so partizani prirejali mitinge, pojasnjevali ljudem za k,i| gre, Jih hrabrih m i njimi utrjevali stike Prav tako Pa tudi svoje vrste. Okupatorjevo |> je dotlej /bralo na Gorenjskem kar 10 bataljonov — in v petek, 9. januarja 1942 so začeli nupudati, kar je trajalo 3 dni. To je znano. O tem bi sicer morah veliko Pisuti, a tu /.daj le nasledil,e "Cankarjev bataljon ne bi mogel sprejeli obrambnih bojev v Dražgošah, če se mu med • mbrsko vstajo ne In pridružilo če/ 100 no Vincev i/. Poljanske m Selske doline ter Škofje ••"ke m okolice; "Obe strani sta računuh le na enodnevni spo P«d A okupatorjevi policisti v prvem dnevu ni-*° uspeli. Pokazalo se je, da je bila vojaška °dločitev Cankarjevcev glede obrambe Dra- žgoš, kjer so vzpostavili dobra 2 km dolgo fronto, pravilna. Tako se je uspešna obramba zavlekla v 3 dni. In to kljub dejstvu, da je bilo v napadih na partizane angažiranih 25 do 30 krutna premoč. Nemški generali so na tem izpitu kljub frontalnemu spopadu padli; - partizansko poveljstvo pa je tod pokazalo visoko stopnjo iznajdljivosti in zavesti, ves bataljon pa nepopisno hrabrost; da to drži, potrjujejo razmeroma majhne žrtve, saj je v vseh treh dneh padlo le 9 partizanov, 11 pa je bilo ranjenih, Nemci pa so imeli najmanj desetkrat večje izgube (natančnih podatkov zaradi pomanjkanja nemških dokumentov se nimumo); - čeprav se je bataljon moral umakniti, je bila zmaga njegova. Saj je ostal v bistvu celovit, so-vra/nik ga pa ni ne razbil, ne uničil, kar je bila njegova naloga. Ta partizanski uspeh je bil toliko večji, ker se je to dogajalo na meji nacisti-čnega rajha, kjer se dotlej nikjer še ni /godilo česa podobnega In to v času. ko je ves svet s ■.ti .ihmu pričakoval izid silovitih bojev globoko v Sovjetski zvezi; v svoji nacistični nemoči so kljub drugačnim obljubam zverinsko pobili 41 golorokih Dražgo-šonov, druge pregnali, vas najprej požgali, nato pa še ra/.iuiili /ato: če je bila dražgoška bitka veliko osvobodilno dejanje /a slovensko Ijud stvo, s čimer so bili tudi spremenjeni n,i< i stični načrti, je bila za Dražgošane nepopisna tragedija, ki prežr ele še vedno pretresa do sol/. -in ob njih tudi nas; - dražgoške žrtve in boji so zaustavile nadulj-nja izvajanja zločinskih nacističnih načrtov in tuko je ta bitka postala visok plamen upora sredi okupirane Kvropo! In ne le to: v ljudeh je vzbujala upanje na 'inago nad fašizmom in na čizmom že v prvem letu narodnoosvobodilnega boja' Postala je legenda' Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo Čudovit koncert kranjske pihalne godbe - a z grenkim priokuSOM Kranjska godba na pihala je lani (v sredo, 23. decembra) že petič priredila novoletni koncert. Vsi doslej so bili imenitno pripravljeni in izvedeni, sedajšnji pa (po strokovni plati) verjetno najime-nitneje. Nisem strokovnjak, sem pa ljubitelj vsakovrstne, na vsak način pa dobre glasbe. In tako nam je prejšnjo sredo podarila kranjska godba. Umetniška in še razveseljujoča prireditev, ki je v napolnjeni dvorani Kina Center od melodije do melodije vedno bolj ogrevala naša srca in naše dlani, tako da je vsakemu, ki jo je zamudil, lahko žal. To lahko rečem, čeprav sem glede glasbe le potrošnik. Vendar sem se v mladih letih toliko učil igranja na violino in na kitaro, da vsaj približno morem oceniti, koliko znanja, truda, koliko vaj je moral imeti orkester in koliko odpovedovanj je bilo za to potrebno. Njihova izvajanja so bila in so vredna toliko večjega priznanja in spoštovanja še posebej letos, ko jim je zaradi finančne suše grozila ustavitev delovanja. A kot v nekak odgovor so godbeniki v sredo igrali na ravni poklicnih muzikantov, profesionalcev. Ta raven je prijetno presenetila vse poslušalce in njene častilce, ki niso varčevali z aplavzi. Še posebno priznaje zaslužijo tudi zaradi težine skladb, nekatere med njimi polne raznih molov in zapletenih sestav. In ko so vmes nastopali tudi posamezni solisti ter trio trobentačev, smo poslušali virtuozno izvajanje in sila težko izvedljive ter komplicirane skladbe, ki so zapolnile vso našo notranjost. Poželi so večkrat zasluženi aplavz. Vsi, z vsem orkestrom vred. Zlasti še, ker so še tako mladi dosegli visoko stopnjo znanja. Občudovali smo jih. Vse skupaj je bilo še prijetneje zato, ker je prireditev z ustrezno humorno-satirično sestavljenim tekstom povezoval napovedovalec Janez Dolinar. Doživljali in doživeli smo lep glasbeni večer, ki nas je resnično obogatil. Spoštovanje do vseh izvajalcev je ta večer poraslo za veliko stopnjo. A zdaj moram preiti na tisto o grenkem priokusu. Ne gre drugače, čeprav tvegam, da se bom komu zameril ali ostal nerazumljen. Vendar teh nekaj misli in opomb mora na papir, kajti veliko nas je bilo na koncertu in zato to ne more ostati »kar med nami.« Rekel sem že — in to tudi ponavljam — da orkester po strokovni plati zasluži najvišje priznanje in pohvalo. Sem tudi pristaš onega reka, naj glasba ne pozna meja. Toda, sestavljalci programa zaigranih melodij nikakor ne bi smeli pozabiti, da živimo v Kranju, na Gorenjskem, v Sloveniji in v Jugoslaviji! Takoj se moram dopolniti, da ne gre prav za nobeno sporno ali kako drugače vprašljivo skladbo! Ne! Prav vse in prav iste bi lahko igrali kjerkoli ali kadarkoli — ce i/ vzamemo pogrebe, seveda. Vse so lepe m to še zlasti za pihalno godbi i /a kaj torej gre? Strausov valček »Po lepi, modri Donavi« je bil in je vedno lep. Toda — zakaj je moral biti zaigran prvi? Mar nimamo nekaj lepih domačih — skoraj si že ne upam zapisati — tudi partizanskih skladb? Kes lepih, čustvenih — in prirejenih tudi za pihala! Da me zdaj ne bo kdo obdolžil, da bi rad za začetek himno! Sploh ne, saj ni bila državna proslava. A kaka druga bi bila lahko. Če ne druga, pa Par-mova »Pozdrav z Gorenjske« (če sem prav zapisal?), ki so jo zaigrali enkrat na sredini koncerta. Tako pa smo se že s prvo melodijo ■preseljevali" v bližino Dunaja. Kn m izvajanja tiče, smo pa vse eno uživali! Potem smo še in še uživali — in čakali. Predvsem taki, kot jaz, ki pa sem vseskozi ploskal tako, da še danes čutim dlani. Za »hladnega« Gorenjci tO ni tako malo. Tako, sem si govoril v mislih, prav gotovo bodo kako ustrezno domačo urezali na koncu in niti na misel mi ni prišlo, da bi moglo biti drugače. A vrstila se je pesem za pesmijo, obiskal nas je tudi prijazni in pametni dedek Mraza naše pesmi ni in ni hotelo biti. Pa tako zmehčani smo že bili za kak ti k sprejem, saj smo vendar v Kranju, gorenjski metropoli! In ko je bil nazadnje napovedan in tudi — seveda odlično — izveden Rudeckega marš — sem onemel. Še huje me je stisnilo med igranjem tega marša, ko so godbeniki za hip prenehali igrati in nam voščili »Srečno 1988!« »Smo se res preselili na Dunaj? In ljudje, ki jih je potegnil za seboj živahni marš, verjetno nepoučeni o tem, kdo je bil Radecki, so ga spremljali s ploskanjem v taktu. Le zakaj tega marša niso zaigrali enkrat prej, zdaj pa bi naj se potrudili in zaigrali vsaj kak jugoslovanski ali slovenski »potpu-ri«, če že kakega takta kake partizanske niso marali ali zmogli ali hoteli ali ne vem, kaj bi rekel. Zdaj pa k dokumentiranju moje — in še kakega — prizadetosti. Ko kdo sestavlja program, prav gotovo poleg možnosti izvajanja in strokovnosti misli (mora!) tudi na drugo, družbeno, narodno in tudi zgodovinsko plat prireditve. Pa poglejte: začetek je bil v znamenju dunajskega valčka, konec pa v znamenju silovite dunajske koračnice, ki nosi naslov po znamenitem avstrijskem maršalu grofu Jo-hannu Josephu Radetzkem in ga je v njegovo čast zložil Johann Strauss st. Obe — in še druge — skladbi, sicer lepi, kot glasba nesmrtni, sta nastali v obdobju av-stro-ogrske moči, monarhije, ki je pod seboj tlačila številne narode. Ali veste, da so Avstrijci imeli tudi morje? In to na tujem, pri nas. Njihove luke so bile celo oddaljena Boka Kotorska, pa Pulj in Trst! Avstroogrska je bila ječa narodov in zato je 1918. leta, ob koncu 1. svetovne vojne spričo nasilja in številnih upirajočih se narodov, morala razpasti. Radetzkv je postal vodilni avstrijski feldmaršal zato, ker je uspešno vodil osvajalne vojne in je nazadnje 1849. leta utrdil avstrijsko vladavino v okupirani severni Italiji. Leto dni prej pa je prišel celo do Milana. Lahko bi rekli, da je bil svojevrsten predhodnik Hitlerjevih generalov in maršalov s tem, da mu Slovenije ni bilo treba osvajati, ker je bila že tako pod avstrijskim cesarstvom, ki je nabijalo hude davke, klicalo pod orožje slovenske fante in može (vmes so bili naši pradedje in umirali za tuje račune), in spravljalo na bobne preštevilne slovenske in s tem tudi gorenjske kmete itd. In če temu dodamo še to, kar se v sodobnosti godi našim koroškim rojakom — Slovencem čisto blizu, takoj onstran Karavank, kjer jih nemški nacistično nastrojeni Avstrijci hočejo na vsak način in čimprej narodnostno, jezikovno in tudi ekonomsko uničiti, res ni bilo prijetno poslušati čestitko med igranjem Radetzkvjevega marša, pa če je v glasbenem smislu še taka mojstrovina. Je bil to spodrsljaj, naključje, površnost ali kaj? Ce dunajski filharmoniki na nobenem novoletnem koncertu ne pozabijo igrati ne »Po lepi, modri Donavi,« ne »Raditzkega marša«, je to še kar razumljivo. Prav gotovo ob tem nostalgično mislijo na veliko, cesarsko Avstrijo, ki jo je pomagal širiti tudi feldmaršal Radetzkv in zato tak njihov program prav gotovo — ob vsej glasbeni pazljivosti — ni naključje. Končno je to izraz-zavesten ali ne-njihove splošne in glasbene zgodovine. Toda pri nas? Mar ni sestavlja-lec programa začutil potrebe po drugačnem uvrščanju melodij? Tudi po pesmi, ki bi hkrati z izvajanjem izražale več narodne zavesti in hkrati več domače ustvarjalnosti, za kar hitro znamo pokriti pirati druge. Seveda pri tem-bi rekel kdo-ne Radetzkv ne ideje nimajo nič in šteje samo glasba — vendar ni tako. V vsakem programu je tudi smisel. Zato mi je ob tej grenki kaplji hudo. Zlasti še, ker je v orkestru kar precej tudi dobrih znancev, ki bi to že med vajami morali začutiti. In še zlasti sedaj, ko domovini in Korošcem ni lahko! Škoda — ko je bilo treba le malo drugače sestaviti vrstni red. A ono o visoki kvaliteti izvedbe, ono ostane! ivan jan Gorenjski glas, 25.12.1987 Brez sramu in strahu, v zaupanje Uvodni članek s tem naslovom je izšel v Gorenjskem glasu, dne 25. decembra 1987. Avtor članka je novinar J. Košnjek. Poleg nekaj lepih misli sem zasledil v članku tudi nekaj nepravilnosti, na katere je potrebno opozoriti. Že v prvem stavku naletimo na zelo nerazumljivo trditev. Stavek se glasi: Danes je Božič, .... ki po svoji izvirni in nepopa-čeni vsebini ni samo cerkveni praznik in nima samo krščanske vsebine, ampak je Božič tudi najpomembnejši praznik številnih in po ustavi enakopravnih verskih skupnosti v Jugoslaviji. V tem stavku je neruzumlji-va trditev, da Božič po svoji izvirni in nepopačeni vsebini nima samo krščanske vsebine. Po čem avtor to sklepa, oziroma, kakšno naj bi po njegovem mnenju še imel? Bistvo Božiča je bilo in ostane Kristusovo rojstvo. V tem pomenu je Božič praznik tistih verskih skupnosti, ki izpovedujejo vero v Jezusa Kristusa. S skupnim imenom jih imenujemo krščanske verske skupnosti. Verske skupnosti, ki ne verujejo v Kristusa (Muslimani, Judje) niso krščanske verske skupnosti. To dejstvo avtor gotovo pozna. Zato se mi zdi, da je osnovni problem v tem, da pisec članka ne razlikuje med pojmoma katolištvo in krščanstvo in je s sporno trditvijo hotel povedati, da Božiča ne praznuje samo rimokatoliška Cerkev, ampak tudi pravoslavna Cerkev in razne evangeličanske Cerkve. Krščanstvo je namreč širši pojem in zajema vse verske skupnosti, katerih osnovna značilnost je izpovedovanje vere v Jezusa Kristusa. Rimokatoliška Cerkev, ki jo je imel avtor članka najverjetneje v mislih, pa je ena od krščanskih verskih skupnosti, ki delujejo v Jugoslaviji. Proti koncu članka se pojavi že tolikokrat nepravilno ločevanje Cerkve in oblasti na dve strani. Avtor pravi: »..., ker smo se vsi spremenili, na strani oblasti in na strani Cerkve. « To ločevanje ima dve možni razlagi: 1. ) Pisec članka z besedo Cerkev hoče označiti celotno skupnost vernikov, t.j. laikov in duhovnikov, kar je dejansko tudi pravilen pomen te besede {napisane z veliko začetnico). S tem postavlja ločnico med skupnostjo vernikov, tj. Cerkvijo in oblastjo, kar pomeni, da pripadnik Cerkve hkrati ne more biti tudi na strani oblasti. Tako razločevanje je sicer v nasprotju z ustavo, praktično pa je pri nas dejansko prisotno. Ob tako organiziranih volitvah, kjer obstaja za funkcijo predsednika vse-Ijudske stranke SZDL en sam kandidat, je praktično nemogoče, da bi bil v vodstvo socialistične zveze izvoljen občan, ki ni član avantgardne stranke, katere članstvo je pogojeno z izpovedovanjem materialističnega svetovnega nazora. Podobna situacija je v drugih vodstvenih telesih republike (da ne govorimo o federaciji), kjer z redkimi izjemami zasedajo ključne položaje le občani, ki niso "na strani Cerkve". 2. )Z besedo Cerkev je hotel avtor označiti vodstvo slovenske Cerkve, ki vodi s Komisijo za odnose z verskimi skupnostmi pogovore v zvezi z Božičem in drugimi vprašanji. Dejansko je na tej relaciji možno govoriti o dveh straneh. Vsekakor pa je izraz Cerkev v tem pomenu popolnoma neustrezen. Upam, da pisec članka besede Cerkev ni pojmoval v smislu prve možne razlage, kar bi pomenilo protiustavno ločevanje vernikov od oblasti, ampak je to besedo napačno uporabil za vodstvo slovenske Cerkve v smislu druge možne razlage, knr na kaže na precejšnje nepoznavanje tematike, <) moštev. m da so mnenjem uspehi našiti kegljačev /a to odlični. Klan, Triglav B, ki nastopa izven konkurence, je bil boljši od Bleda, Suva oa od I.ubnika Izidi IV. kolo h.lan Sav« 4722 : 4634, I.ubmk : Triglav B 4886 : 4H39, Bled : Gradi« 4975 : 4773, Kranjska Gori ; Ljubelj 5275 4951, V. kolo Gradiš : Kranj tki ( e.ia 4HII4 : 5181, Triglav B : Bled 4818 : 4693, Sava : I.ubmk 4975 : 4887, Jesenice : Klan 5(166 : 4861. \ rsini red i Kranjska i lora 8, 2. Triglav B 7, 3. Jesenice, Sava. Klan, I.ubmk, Ljubelj vsi po 4, 7. Bled 2, 8. Gradiš O. ,} H Turnir v malem nogometu Kranj, 14. jumiurju — Občin ska nogometna zveza Kranj pri reja |utii in v nedeljo v dvorani na Planini turnir v malem nogo metu, ki bo obenem kvalifikacija /a slovensko prvenstvo v malem nogometu Sodelovalo bo 8 moštev V soboto bodo tekmi- med |:Y in 20. uro. v nedeljo pu med 16. in 21. uro. Tekmu zu tretje mesto bo \ nedelji, ob 19. uri, finale pa ob 19.45. 13. in 14. februarja na Jezerskem Kranjske zimske igre Kranj, 13. januarja — Odbor za zimske športne igre občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj razpisuje za 13. in 14. februarja zimske športne igre, ki bodo na Jezerskem. Veleslalom bo v soboto, 13. februarja ob 9.30 na Jezerskem, sankanje bo v nedeljo, 14. februarja ob pol desetih, teki pa isti dan ob 13. uri. Tekaško tekmovanje bo v spomin nekdanjega tekača in organizatorja sindikalnih iger Jureta Dolenca, najboljši v kategoriji od 41 do 50 let pa bo prejel njegovo spominsko plaketo. Sankaško tekmovanje bo samo z navadnimi, klasičnimi sanmi, katerih teža ne sme presegati 10 kilogramov. Do 20. januarja se je treba prijaviti s posebnimi obrazci, ki so jih prejele vse sindikalne organizacije, na naslov: Občinski svet ZSS Kranj, Trg revolucije 3, poštni predal 183. Startnina je 1000 dinarjev, ne glede, v koliko disciplinah bo posameznik tekmoval. Žrebanje startnih številk bo v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri v Delavskem domu v Kranju. J. K. Občinska moška B kegljaška liga Grintavec in Borec Kranj, 13. januarja - Po šest kol so odigrale tudi ekipe v občinski B moški kegljaški ligi. Po teh šestih kolih sta na vodilnem mestu Grintavec in Borec, ki imata oba po deset točk. Tesno za petami so jim kegljači Krvavca, ki zaostajajo samo za dve točki. Izidi — V. kolo — Adergas : Borec 2343 : 2533, J. Štucin : Telematika 2394 : 2384, Grintavec : Elektro 2462 : 2408, Krvavec : Bela 2409 : 2413, VI. kolo - Borec : Bela 2415 : 2363, Elektro : Krvavec 2430 : 2444, Telematika : Grintavec 2367 : 2444, Adergas : J. Štucin 2319 : 2370. Vrstni red — Grintavec, Borec po 10, Krvavec 8, J. Štucin 6, Elektro, Bela, Telematika po 4, Adergas 2. D. H. Jeseniške sindikalne igre Upokojenci presenečajo Jesenice, 7. januarja — Novembra in decembra lani so pripravili tekmovanje v kegljanju na asfaltu, streljanju z zračno puško in v šahu. Udeležba je bila dobra, saj je pomembna tudi družabna plat tekmovanj. Še posebno priznanje zaslužijo upokojenci, ki so tudi tokrat zanesljivo zmagali v kegljanju in dali v koš veliko mlajše tekmece. V kegljanju na asfaltu sta ekipno zmagala Društvo upokojencev Jesenice med moškimi in Družbeni standard Železarne I med ženskami, v tekmovanju posameznikov pa Ivan Bucek (Upokojenci) in Zdenka Vo-grič (družbeni standard), med registriranimi tekmovalci pa Franc Čampa (Kovinar Jesenice). V strelskem tekmovanju sta ekipno zmagala Vzdrževanje Železarne Jesenice in Železarna Jesenice pri ženskah, med posamezniki pa Vojko Grebenešek | (Iskra Blejska Dobrava) in Maja Ju-než (Železarna). V šahovskem tekmovanju je zmagala ekipno Železarna, med posamezniki pa Franc Ravnik (Železarna). J. Rabič Tekači Kokrice vodijo Rateče, 12. januarja — Po vzorcu pokala Žita za pionirke kategorije v tej sezoni podaljšano tekmovanje za pokal smučarskih tekačev Slovenije. V to so štete tudi točke za kategorijo starejših in mlajših mladincev in mladink. V ekipnem točkovanju so v prednosti tekači Kokrice, ki vodijo pred Triglavom iz Kranja, Bohinjem in TVD Gor-jami. Vrstni red po treh tekmah — st. mladinci — 1. Klofutar (Kranjska Gora) 55, 2. Šorli (Triglav) 48, 3. Kranjc (Lovrenc) 40, 4. Logar (Kranjska Gora) 35, 5. Majcen (TVD Gorje) 31; ml. mladinci — 1. Dolenc (Brdo) 75, 2. T. Zemva 50, 3. J. Poklukar (oba TVD Gorje) 47, 4. Globočnik (Kokrica) 42, 5. Trstenjak (Rateče Planica) 33; st. mladinke — 1. Lačen 60, 2. Srebot (obe Črna) 55, 3. Grašič 50, 4. S. Rutar 34, 5. Kavčič (vse Kokrica) 31; m. mladinke — 1. Sečur (Logatec) 70, 2. Zunkovič (Kranjska Gora) 65, 3. J. Repinc (Bohinj) 42, 4. Naglic (Kokrica) 36, 5. Gantar (Brdo) 28; ekipno — ml. mladinci — 1. Gorje 110, 2. Brdo 85, 3. Rateče 59, st. mladinci — 1. Triglav 156, 2. Bohinj 60, 3. Kranjska Gora 55, mL mladinke — 1. Bohinj 76, 2. Logatec 70, 3. Kranjska Gora 55, ml. mladinke — 1. Bohinj 76, 2. Logatec 70, 3. Kranjska Gora 65, st. mladinke — 1 Kokric* 178, 2. Črna 132, 3. Bohinj 27, skupno za pokal Slovenije — I Kokrica 287, 2. Triglav 222, 3. Bohinj 178, 4. TVD Partizan Gorje 161, 5. Brdo 143. D. H. V Radovljici Tečaji za smučarske sodnike in vaditelje Radovljica.12. januarja —Zveza tellinokulturnin organizacij radovljiške občine razpisuje tečaj zu sodnike alpskega smučanja in tekov na smučeh. Kandidati morajo biti stan nad 18 iet m biti člani Smučarske zveze Slovenije. Brv i del tečaja bo med 21. m 2.'! januarjem, \ sak dan /. začetkom ob 16. uri, v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Stroške tečaja krije ZTKO, stroške za literaturo pa tečajniki. Osnovne smučarske organizacije so pozvane, naj prijavijo čim več kandidatov. Zadnji rok za prijave je torek, 19. januarja na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75-167. Tečaj za vaditelje ulpskega smučanja bo januarji m februa r ia Prti del tečaja bo med 2(1. in 24. januarjem. Kandidati morajo biti stari najmanj IV let m bO njihOVO smučarsko znanje testirano. Tečaj bo trajal l" dni, veljal pa bo skupno 170.000 dinarjev (žičnice, prehrana, vodstvo, literatura, izpit). Za aktivne člane smučarskih organizacij bo cena 80.000 dinarjev, vendar jih mora prijaviti organizacija. Prijave sprejema ZTKO še danes, 15. januarja. Danes ob 17. uri bo na ZTKO že sestanek kandidatov. Tečaj /.a vaditelje teku nu smučeh bo m.uca Pogoji so enaki kot H tečaj za alpsko smučanje. Zadnji rok za prijave je 31. januar. Tečuj bo, če bo prijavljenih vsaj 12 kandidatov. J. K Izjemni decembrski dosežki alpinistov Česen preplezal Četrt stoletja Kranj, 13. januarju — December je bil izjemen v dosežkih zimskega plezanja. Osem v/.ponov v severnih stenah Julijskih Alp in enu ponovitev v Kamniških je beru, s kakršno se ne more pohvaliti pruv vsak. Vreme je bilo resda ugodno, vendar je to znak pomembnega premika: zanimanje za zimske vzpone nurašča in to v najzahtevnejših stenah. V severni steni Šit je bilo preple/.anih kur pet smeri. Naj zahtevnejšo, Četrt stoletja imenovuno, je preplezal Kranjčun Tomo Česen, sodelavec in preizkuševulec opreme Slovenija-športa, Edelvveisu in Stubuia, 28. decembra. Osem ur je potreboval za prvo zimsko ponovitev smeri, ki je visoku 560 metrov in ima oceno VII — A. to je prva pozimi splezana smer sedme težavnostne stopnje! Bila je tudi prva zimska ponovitev smeri in druga nasploh. Tudi prvo ponovitev je sredi lanskega poletju opravil Česen. J. K. 1 15. STRAN @®S^SSoJ©ISIIGLAS Najvišje priznanje, Ljubljanski zmaj za modne tkanine Sukna iz Zapuž Sprva so bili prepričani, da so Qubljanskega zmaja dobili za naj- > °°ljša in najdražja pa tudi najbolj ukana blaga in odeje iz kamelje dlake. Zato so prav te artikle sprva Ponudili za ponedeljkovo večerno Pfedstavitev ob podeljevanju zmajev "o Ljubljanskem gradu. A dobili so %Q za modne tkanine, za skupino volnenih krepov Prav z njimi so uje-" pravi trend svetovne mode. Niso več modni gladki krepi, temveč večbarvni karo, pepita, proge, karo Pfinz de Gaille in podobni. Ujeti trend je najpomembnejše. In krea torki Sukna Mirni Mavec in Marije Ahačič sta ga ujeli, pravega in pravočasno. V rjavih in rjavo— črnih, rjavo- belih, belo- črnih tonih. Na sejmu so praktično pokazali ti-s,o. kar je že namenjeno prodaji. Za Boizvodnjo prvega tromesečja so se Ze dogovorili za izvoz v Kanado, veliko poročilo pravkar čakajo tudi iz Združenih držav Amerike, medtem ko se Nemčija vedno znova navdušuje za njihove mehke, tople in lahke volnene odeje. Zlahtnost nekaterih njihovih artiklov poudarjajo še posebej dodatki iz mohairja. kamelje in zajčje dlake. Tudi ta blaga izdelujejo v vseh mož- nih kombinacijah, gladke, v bolj ali manj izrazitih karih, črtah, skratka vseh dezenih, vseh debelinah: od najdebelejših blag za plašče do najtanjših za obleke, dvodelne obleke. Tudi dve veliki novosti je Sukno tokrat predstavilo na sejmu mode v Ljubljani: odeje, ki so obdelane tako, da jih lahko peremo v stroju, »superwash«, ter odeje, odporne proti gorenju. 2e tako ali tako volna nerada gori. se le smodi in žge. te njihove odeje pa niti zanetili ni moč. Oboje so kot nalašč za opremo hotelov. Seveda pa so tudi te odeje iz čiste runske volne. Kvaliteta in še enkrat kvaliteta, je njihovo geslo. V najtežjih časih moraš ponuditi resnično najboljše, so prepričani v Suknu. Njihove odeje, njihova modna blaga so vsa izdelana iz stoodstotne volne, vse uvožene '■■ iz Avstralije in Nove Zelandije. » Ni kar tako njihov slogan, ki so ga natisnili na posebne plakate, z , ovčko, ki se zavija v njihove odeje: »Ponosni smo. da vam lahko nudimo kvalitetne modne tkanine iz naravnih vlaken.« Sukno je resnično v vrhu naših najuspešnejših metražer-jev. Ljubljanski zmaj to še enkrat potrjuje. • Odeje, kijih bodo še posebno veseli hotelirji: odporne so proti ognju in lahko se perejo v stroju. # Svoja modna volnena blaga Sukno Zapuže izvaža v Kanado, pravkar pa pričakuje večje naročilo iz Združenih držav Amerike. M • Ljubljanski zmaj za Sukno Zapuže — za izredno kvaliteto, za ujet trend mode. Ljubljanski zmaj za Bombažno predilnico in tkalnico Tržič M** 0*# 1* boli'' 00 1>* J Ljubljanski zmaj le za najboljše ga je dobil za tekstilije za no-tranjo opremo. # Od živih, celo črnih barv posteljnine. \o se i HPT vrnili k lepi klasični belini. Morda je Ljubljanski zmaj za tekstilije za notranjo opremo, dodeljen BPT Tržič, marsikoga presenetil. Kot je marsikaterega obiskovalca presenetila njihova izložba na sejmu. Saj na prvi pogled ni bila čisto nič posebnega. Pa vendar si ob tej preprosti belini obstal in se zamislil. Prav ta belina, prav ta preprosta vezenina te je spomnila babic, njenih širokih »kapn«, preprostih belih zaves, vezenih prtičev na nočnih omaricah, kjer so na podstavkih v steklu stale slike njenih najdražjih. Takšno snežno belino je dalo le njeno vztrajno spiranje na kamnu ob potoku, ko so bile žehte res še žehte, take s perivnikom. svitkom na glavi in od mrzle vode rdečimi rokami. Vsaka žehta pa je pomenila v domu duh po svežem, čistem, prazničnem Časi so težki, vse več ostajamo doma. Po dolgem času spet spoznavamo, da je doma najlepše. Najlepše pa je. če naš dom ureja skrbna roka. s polno mero okusa, ki na vsakem koraku ustvarja toplino. Verje- mite ali ne, posteljno perilo, zavese, blazina so prve, po katerih spoznavamo. Ja je dom res pravi dom. Oblikovalci in ljudje v tovarni, ki žive s trgom, tokrat niso iskali posebnosti, barv. ki bi najbolj »vžgale«, ki so trenutno v trendu mode. pač pa so se vrnili k lepi preprosti stari klasiki. In imeli so prav. Snežno bel batist, izvezen v preprostem ažuru, le sem in tja všita tanka, fina vezenina. Vse v belem, le blago in vezenina. Blazine, prevleke na odeji, zavese, prt na okrogli mizici, okrasne blazinice. Na drugi strani spet blazine, le da jih obkrožajo nežne pastelne široke vezenine, v modrem, rožnatem ... Nežnost, ki prihaja za teboj. Ne bodo šli v velike serije, pravijo v tovarni. Manjše bodo delali, pa raje veliko različnih artiklov. Prodaja bo bolj butična kot trgovinska. Le za tiste, ki znajo ceniti resnično kvaliteto, vso zahtevnost vloženega dela in truda. • Novost BPT Tržič so tudi blaga za večerne obleke. Na sejmu mode so predstavili artikla GOLD in SILVE R, ki sta izdelana iz 91 odstotkov česanega bombaža in 9 odstotkov vtkanih kovinskih niti. Vendar pa na otip nista čisto nič kovinska, temveč prijetno mehki, efektni žakardni, tkanini. Labod Novo mesto, ki je prejel Ljubljanskega zmaja za kolekcijo ženskih svečanih oblek, je za svoje modele uporabil tudi tržiški novosti GOLD in SILVER. GLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 15. JANUARJA 1981 SO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kram Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj vabi k sodelovanju izkušene in tudi mlajše perspektivne delavce s področja računalništva za samostojno in kreativno opravljanje zahtevnejših nalog v okviru delovnih področij 1. snovanja in izdelava aplikativnih programov za zahtevnejše projekte in 2. organiziranje razvoja informacijskega sistema Novim sodelavcem nudimo možnost stimulativnega nagrajevanja, možnost strokovnega uvajanja, možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja in utrjevanja znanja v tej stroki ter solidno raven družbenega standarda (pomoč pri reševanju stanovanjska vprašanja, organizirane oblike rekreacije ter možnost letovanja v lastnih kapacitetah). Če želite banko spoznati in če sodite, da bi s svojim znanjem pripomogli k ustvarjalnemu delu mladega teama v okviru banke in ste zaključili visokošolski študij računalniške, elektrotehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri, pošljite svoje ponudbe v osmih dneh po objavi oddelku kadrovsko — socialnih poslov Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. Vse potrebne informacije vam nudimo po telefonu 064/27-271 int. 481 in 483. MM d KOGP - TOZD OBRT, KRANJ Mirka Vadnova 1 HITRO IN KONKURENČNO še je čas, da naročite pri nas naslednja dela: TAPETNIŠKA DELA: Izdelava in popravila vseh vrst oblazinjenega pohištva v blagu, ska-ju ali usnju, zaves, platnenih samonavijalcev, karnis, stolov, foteljev in sedežnih garnitur. KERAMIČNA DELA: Obloga sten in tal z vsemi vrstami keramičnih ploščic v lepilo ali cementno malto. Izdelava kaminov in krušnih peči. Poleg teh nudimo še vsa stavbno mizarska dela, vse vrste tlakarskih del izolacijskih cementnih estrihov, steklarska dela v delavnici in na objektih ter pleskarska in slikopleskarska dela. Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061. VČERAJ STE NAM SPOROČILI... je nova oglasna oblika v GORENJSKEM GLASU, v kateri boste vsi zainterisirani objavili svoja sporočila. Posebnost rubrike je tudi v tem, da boste objave v njej lahko naročali še dan pred izidom časopisa do 8. ure zjutraj. Cena objavljene besede je l.ooo din, ostale informacije pa dobite na tel. št. 28-463, na kateri tudi sprejemamo naročila. Vaše informacije pričakujejo v vsakem dru-gem gospodinjstvu na Gorenjskem, kjer prebirajo Gorenjski glas, zato ne oklevajte pri naročilu objave ALPETOUR ZIMSKI ODDIH OB MORJU (Izola, Portorož, Novigrad, Poreč, Hvar...) V TOPLICAH (Topolšica, Čatež, Rogaška Slatina, Moravske toplice...) ZA UPOKOJENCE posebej ugodne cene v Rabcu (tedenski paket v hotelu B - kat. za bazenom samo din 54.000) SMUČARSKI PAKETI ZA MLADINO (Krvavec, Velika planina, Stari vrh, Sorica, Kobla, Vogel, Kr. Gora) PRIJAVITE SE PRAVOČASNO ZA VAŠ ŠPORTNI DAN ZIMSKE POČITNICE V BOHINJU, GOZD - MARTULJKU, POD KRVAVCEM (v zasebnih sobah) IN NA KRVAVCU (v domovih), NA BLEDU (v hotelih in zasebnih sobah) SMUČANJE NA JAHORINI IN BJELAŠNICI, UGODNE CENE (še nekaj mest v hotelih, apartmajih i,i vikend hišicah) SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU (Bad Kieinkirchheim, Badgastein, Maribor, Saalbach) V PRIPRAVI: RIM, avtobus - letalo, odh. 0. in 12.3. BARCELONA, avtobus - letalo, odh. 20.4 INFORMACIJE IN PRIJAVE VALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH sozd zgp giposs liubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica, objavljamo proste naloge in opravila SNAŽILKE Pogoj: osemletka z 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča Mercator — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske n.sol.o., Kranj, C. JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 36-462 GRADITELJI! P0 UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: strešno opeko IMG STREŠNIK Dobruška vas vse vrste ostale strešne kritine modularno opeko OGRAD Ormož betonsko železo in armaturne mreže demit in perlit fasade Za stavbno pohištvo proizvajalca INLES nudimo za program INOVAK 15% popusta NA ZALOGI IMAMO TUDI: apno, maltit in mleti kalcit - mivko dimnike SCHIEDEL, betonske bloke, stavbno pohištvo ves ostali gradbeni material POLEG OSTALEGA NUDIMO: prodajo cementa po ugodnih pogojih, po železnici - vagonske pošiljke direktno za posameznega kupca sprejemamo naročila kupcev za izdelavo oblog iz marmorja po želenih merah proizvajalca MARMORJA iz Hotavelj sprejemamo naročila za material za centralno kurjavo organiziramo dobavo betona po individualnih naročilih kupcev če ste graditelj in ste v zadregi, kaj In koliko gradbenega materiala kupiti, pridite k nam z gradbenim načrtom in svetovali vam bomo, vi pa se boste odločili. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! rVA alples industrija pohištva Železniki, telefon: 064-67121 Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program vam je na voljo v vseh salonih s pohištvom in v naši maloprodaji v Železnikih. Prodajni salon v Železnikih je odprt od 8. - 19. ure in ob sobotah od 8. - 14. ure. Poleg nasvetov arhitekta, predelav in dodelav standardnega pohištva po vaši želji ter brezplačne dostave in montaže na domu,za datum katere se lahko dogovorimo že takoj ob nakupu, vam v januarju 1988 nudimo še dve dodatni ugodnosti in sicer: 20% POPUST PRI PLAČILU V GOTOVINI IN MOŽNOST NAKUPA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE PETEK, 15. JANUARJA 1988 OGLASI, OBVESTILA 17. STRAN ©©K^ESoJMES OOMNJIKA PHIOILNICA Škofja loka Kidričeva cesta 75, p.o. Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA EKONOMSKEGA SEKTORJA - POMOČNIK DIREKTORJA 2. VODJA SEKTORJA ZA RAZVOJ IN TEHNIČNO KOORDINACIJO 3. VODJA SEKTORJA ZA PRIPRAVO DELA IN RAZVOJ PREDILSTVA 4. VODJA SEKTORJA PROIZVODNJE, VZDRŽEVANJA IN ENERGETIKE 5. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA 6. VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA 7. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom opredeljenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, zunanjetrgovinska registracija Pod 2. visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne, kemijske, strojne ali druge ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, zunanjetrgovinska registracija Pod 3. visoka ali višja izobrazba tekstilne ali druge ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, zunanjetrgovinska registracija. Pod 4. višja ali srednja izobrazba tekstilne, kemijske ali druge ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, zunanjetrgovinska registracija. pod 5. visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, zunanjetrgovinska registracija. pod 6. visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali druge ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj. Pod 7. visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Goranjska predilnica, Škofja Loka, Kidričeva c. 75 v zaprti ovojnici z oznako - za razpisno komisijo. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. PEKO n.sol.o. Ste Marie aux Mineš 5 TRŽlC Delovna skupnost skupnih služb objavlja v razvojno pripravljalnem sektorju za opravljanje zahtevnejših del DIPL.INŽENIRJA STROJNIŠTVA in dela in naloge VODENJE RAZVOJA IN PRIPRAVE TERMOPLASTIČNIH MATERIALOV za določen čas - nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta Pogoji za sprejem: — dipl. inž. kemije, dipl. inž. kemijske tehnologije in 3 leta delovnih izkušenj v predelavi plastičnih mas ■— inženir kemije, inženir kemijske tehnologije in 5 let delovnih izkušenj v predelavi plastičnih mas — preizkus znanja iz vpd — aktivno znanje tujega jezika posebne zahteve —■ sposobnost vodenja in organiziranja — sposobnost sodelovanja — samostojnost pri delu — sposobnost logičnega mišljenja — interes za raziskovalno delo — poskusno delo 3 mesece V splošnem sektorju dela in naloge UREJANJE ZADEV S PODROČJA DRUŽBENEGA STANDARDA DELAVCEV Pogoji za sprejem: — višji upravni delavec, socialni delavec, organizator dela in 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih — ekonomsko — administrativni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih posebne zahteve — sposobnost sodelovanja *■ odločnost — čustvena stabilnost — sposobnost logičnega mišljenja — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj oddajo pisne prijuve z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Jezerska c. 20, KRANJ Po sklepu odbora za delovna razmerju TOZD Vzdrževanje in Varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge: L VZDRŽEVANJE CESTE za enoto Kranj - 2 delavca za enoto Škofja Ix>ka nas relaciji Podrošt - Petrovo brdo - 2 deluvca Pogoji: priučen delavec - cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo. £a objavljena dela in naloge bomo združili delo za nedoločen *as s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne y'oge o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ^CP Cesi.no podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA KRANJ TOZD GOSTINSTVO KRANJ VABI K SODELOVANJU gostinske delavce, ki bi s svojimi izkušnjami in znanjem prispevali svoj delež k razvoju slaščičarstva. ODPIRAMO PRENOVLJENO SLAŠČIČARSKO DELAVNICO v Tavčarjevi ulici v Kranju. Ker bomo povečali obseg dela v njej, pozivamo na razgovor vse kandidate, ki so zainteresirani za zaposlitev v njej. Ce imate ustrezno strokovno izobrazbo, če ste po poklicu kuhar ali slaščičar ali imate večletne izkušnje iz pripravljanja slaščic SE ZGLASITE v kadrovski službi naše delovne organizacije v Naklem Cesta na Okroglo 3, telefon 47-260. ZAGOTAVLJAMO VAM UREJEN DELOVNI ČAS IN DOBER OSEBNI DOHODEK. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VABIMO VAS V TEČAJE Tujih jezikov Kuhanja Šivanja Strojnega pletenja (od 25.1. do 8.2.88) Ročnih del Avtogenega treninga Pričetek tečaja bo v februarju. Prijave in informacije: DU Škofja Loka, Podlubnik l/a, Telefon 60-888.VSAK DAN OD 8. DO 15. URE OBLAČILA Tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE KOMERCIALNIH DEL Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, dve leti in pol delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del, poskusno delo traja tri mesece 2. SKLADIŠČENJE GOTOVIH IZDELKOV Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, le-Jto in pol delovnih izkušenj na sorodnih delih, opravljen tečaj za skladiščnika, poskusno delo traja tri mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg svobode 33. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. RO JUGOVINIL RZ ZAJEDNIČKE POSLOVNE FUNKCIJE KOMISIJA ZA DELOVNE ODNOSE Objavlja prosta dela in naloge 1. KUHAR (1 delavec) v počitniškem domu Bohinj 2. NATAKAR (1 delavec) v počitniškem domu Bohinj Pogoji: pod 1. VKV ali KV kuhar z dvema letoma delovnih izkušenj pod 2. KV natakar z enim letom delovnih izkušenj Obvezen je psiho test in poskusni rok. Pisne ponudbe z dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave. Nepopolnih in nepravočasno poslanih ponudb ne bomo upoštevali. Ponudbe pošljite na naslov: 58212 K. Sučurac za Kadrovski sektor. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VABI, DA SE VPIŠETE V NASLEDNJE TEČAJE TEČAJ STROJEPISJA TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA (obnovitveni) TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU ZA OBRTNIKE Pouk v tečajih se bo pričel v prvi polovici februarja oziroma takoj ko bo zadostno število prijavljenih. Dodatne informacije dobite vsak dan od 7. do 15. ure na DU ŠKOFJA LOKA Podlubnik l/a, Telefon 61-865 |—|— |-| DO LTH ŠKOFJA LOKA PO sklepu kadrovske komisije ponovno objavljamo dela in naloge v TOZD Vzdrževanje KURJAČA - KOMPRESORISTA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — končano IV. stopnja zahtevnosti — tečaj za kurjača — 2 leti delovnih izkušenj na delih kurjača V TOZD Hladilstvo LIČARJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — končana IV. stopnja zahtevnosti ustrezne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih Za prostu dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na nuslov DO LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 v roku H dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. ALMIRA alpska modna industrija RADOVLJICA Delavski svet TOZD Proizvodnja pletenin Almira razpisuje v zvezi z določbami Statuta TOZDa dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še naslednje: — višja strokovna izobrazba tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ali — srednja strokovna izobrzba pletiljske ali konfekcijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — sposobnost organizirati in voditi delo in poslovanje TOZD — imeti mora aktiven odnos do samoupravljanja. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Almira - alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ul. 2 — za razpis vodje TOZD Pr. pletenin Radovljica. O izbiri bomo ikandidate obvestili v 30 dneh po sklepu samoupravnega organa. GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO - KRANJ Kranj, Kidričeva 38/a objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. VIŠJA MEDICINSKA SESTRA 2. VODJA KUHINJE 3. KUHARICA delo pod točko 1. in 3. se združuje za nedoločen čas, delo pod tč. 2 za določen čas (nadomeščanje delovke v času porodniškega dopusta). Pogoji :pod, tč. 1 višja medicinska sestra, opravljen strokovni izpit pod tč. 2 kuharski tehnik, zaželjena je praksa na sli- čnih nalogah in delih pod tč. 3 kvalificirana kuharica, zaželjena je praksa Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol.o. TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJE KUHINJE V HOTELU BOR Možnost rešitve stanovanjskega problema. 2. NOČNEGA RECEPTORJA za Hotel Bor 3. SOBARICE za Hotel Bor za določen čas 4. NATAKARJA (več za območje Kranja, Preddvora in Golnika) Pogoji: Pod l.V. stopnja strokovne izobrazbe, smer kuharski tehnik, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja večje restavracijske ali hotelske kuhinje, poskusne delo 2 meseca Pod 2.III. stopnja strokovne izobrazbe, smer hotelski vratar, pogovorno znanje enega tujega jezika, poskusno delo 1 mesec Pod 3-1. stopnja strokovne izobrazbe — osnovna šola, poskusno delo 1 mesec Pod 4.IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer natakar, poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: DO ŽIVILA KRANJ, kadrovska služba, Naklo, Cesta na Oktoglo 3. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu postopka v 15 dneh od opravljene izbire. VZGOJNI ZAVOD V PREDDVORU 64205 PREDDVOR Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VIŠJE MEDICINSKE SESTRE s polnim delovnim časom za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoji: končana višja izobrazba, nastop dela takoj. Prijave pošljite v 8 dneh po razpisu, komisiji za delovna razmerja VZ v Preddvoru. Žirija za podeljevnje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL ŠKOFJA LOKA Razpisuje 5 OBČINSKIH PRIZNANJ OF V LETU 1988 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanje ustavno opredeljenih družbeno ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, — razviuanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednim uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predlog lahko oblikujejo krajevne konferenca SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka, Kidričeva c. 1, najkasneje do 15. marca 1988. (^JE®KTqIJ©3ESGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI PETEK, 15. JANUARJA 1988 MALI OGLASI m.: 27 960 tciiajjjiie aparaiMitofl Prodam starejši TV color gorenje. Pau-revič, Ravne 12, Tržič, tel.: 51-492 327 Barvni TELEVIZOR montreal iskra prodam. Tel: 35-618 378 Ugodno prodam KLAVIR reitmever in dajem v najem avtogeni varilni aparat. Tel.: 5 1-902_393 Ugodno prodam novo smučarsko VLEČNICO tomos. Tel.: 37-087 398 Prodam HI Fl verigo-hafler, quad 405, tehnics, pioneer, b&w in LP. Tel.:34-393, po 15. uri_410 Prodam ČB TELEVIZOR iskra panora-ma. Visoko 89 414 Prodam dvoredni pletilni STROJ za mizo, cena 25 SM. Tel.: 81-341, int. 3455, zjutraj 416 Prodam črnobeli TV v dobrem stanju. Tel.: 39-117_426 Prodam črnobel TV gorenje 108, star dve leti. Dizdarevič, Titova 94, Jesenice_437 Prodam vrhunski HI Fl STOLP (150 SM) onkvo, JVC, philips, benvtone ali menjam za avto. Matjaž, tel.: 38-286 _444 Prodam črnobeli TV. Tel: 39-045 448 VIDEOREKORDER nordmende V 1205 K z daljinskim upravljanjem, deklariran, v garanc iji, prodam. Tel.: v službi 50-571, int. 351 ali doma 50-177 459 Prodam starejši, barvni TV GRUN-DING, 66 cm, daljinsko upravljanje. Hrastje 31 462 VIDEOREKORDER orion BHS HQ si-stem, nov, ugodno z dokumenti prodam. Tel: 25-503_465 Ugodno prodam rabljeno hladilno SKRINJO LTH 350 litrsko. Ogled sobota, nedelja o d 10. do 15. ure. Linhartov trg 18, Radovljica 466 Prodam STROJČEK za pobiranje zank. Arnež Tone, Repnje 42, Vodice nad Ljubljano 471 Prodam rabljen pralni STROJ gorenje. C. Staneta Žagarja 21, Kranj, tel.: 24 682 474 Prodam TRANSPORTER za naklada nje krompirja v vrečah in refuza ter avtomatsko teh tnico za tehtanje krompirja. Janez Kozina, Čirče 36 478 Prodam molzni STROJ alfa laval in nov HLADILNIK za hlajenje mleka. Tel: 46-235_479 Poceni prodam CIRKULAR, trofazni motor 4,5 konj moči, urejen za manj zahtevna m izarska dela in s koritom za žaganje drv. šubic, Naklo, ul. P. Mede 39, tel. 47 -703_486 Prodan nov VIDEOREKORDER. Tel.: 39 644_498 Prodam PEČI na žaganje ter loke-kole-na za silažo fi 250/ur. Ul. Franceta Bar-leta 11, Cerklje 499 Prodam štiriglasno HARMONIKO me-lodija otelo, 120 basno in črnobel TV gorenje, ek ran 57 cm ali zamenjam za manjši televizor. Tel: 60-378 513 Prodam TRAKTOR zetor 25 konj. moči s kosilnico Anton Koželj, Pšenična po-lica 8, Cerklje_521 Prodam nov prenosni TV sprejemnik iskra, tip 5031, 10 odstotkov ceneje Tel : 33 -826_526 Prodam nov pralni STROJ gorenje, izvozni model Tel : 77-152, v soboto od 7. do 19. ure_544 Prodam uvožen glasbeni STOLP ali za menjam za starejšo Z 101 z doplačilom. Lukan, Zlato polje 2/b, Kranj 552 Prodam VIDEOREKORDER fischer in nove zimske gume s platišči. Tel.: 62 830_556 Prodam tračno ŽAGO za razrez Modo vine. Dolenc, Gabrovo 2, škofja Loka _565 Zaradi bolezni prodam hidravlično STISKALNICO za sadje. Zmjnec 9 571 Barvni TV hitachi, 36 cm in črnobel TV gruding portable, dobro ohranjena, proda m. Tel.: 39 906_572 Prodam rabljeno nakladalno PRIKOLICO pionir 15 ter KOSILNICO BCS z vo zičkom Sta ne Starman, Godešič 26, Škofja Loka_580 Prodam barvno TV gorenje selecto matic. Mojžeš, Frankovo nas. 172 585 Prodam VITLO GTV 4 t tajfun. Kurirska pot 11, Primskovo 592 DEŽURNI VETERINARJI v* OD 18. DO 30. JANUARJA DO 40% ZNIŽANJE CEN ZIMSKE ČE ŽELITE KATERO KOLI KONFEKCIJE, PLETENIN, BLUZ IN SRAJC ZA VSO DRUŽINO POJASNILO, NAS POKLIČITE PO TELEFONU (064) 61-581, 60-566, 61-092 VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Stružne avtomate becnler 10 in 12 poceni prodam. Tel. 77-420 617 Prodam RAČUNALNIK commodore 128. Tel: 37-089_618 CANON AE 1 -t- obj. 70-210 in 24 mm, KOVČEK, POVEČEVALNIK, RAZV. DOZE prodam za 1 M. Tel.: 064/34-942 gradbeni mat Prodam 25 kv.m. lamelnega PARKETA extra klasa, hrast. Tel: 28-116 441 Prodam PONTE, late za ostrešje, late za kozolce. Tel: 51-034 455 Prodam ladijski POD 30 kvad. m, 6 rol strešne LEPENKE in notranja VRATA 80 x 20 0 s kovinskim podbojem z nad-svetlobo. Tel: 38-102_503 170 kvad. m OPAŽA in 140 kosov OPE KE monta 40, prodam. Tel: 77-641 550 Prodam gradbeno dvigalo. Janez janc, Partizanska 23/a, Šenčur 557 Prodam 120 kosov salonitnih PLOŠČ, stare tri leta, po ugodni ceni. Lahovče 22, C erklje_612 Prodam rabljeno OKNO dim. 1,40 x 1,40, ugodno. Januh, Cesta na Rupo 7, Kokrica 634 kupim Z 101, letnik 1983 do 1986, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na tel.: 50-714 _392 Kupim 600 betonskih kvadrov, širine 25 ali 30 cm. Tel: 77 356 409 Ugodno kupim dobro ohranjen RAČU-NALNIK ZX SPECTRUM 48 K. Tel.: 27 758 442 Kupim dobro ohranjen SOD za gnojevko 1200 litrski-2200 litrski. Tel.: 75-928, po 19. uri_489 Za Z 750 kupim sprednje sedeže in zadnje naslonjalo. Tel.: 61 -096 490 V Kranju kupim: starejšo hišo ali polo vico hiše ali dva prostora s posebnim vhod om starejše eno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 21 -942 497 Kupim lepe suhe smrekove COLARICE in 4 cm debele. Tel.: 26-466 516 Kupim 150 kosov iso span ZIDAKOV 120x24x24 Tel: 69 016_519 Kupim pomivalno korito rostfrai, dolžina 120 cm, z desnim odcejalnikom in enim k oritom. Tel : 66-3S9 540 Kupim manjše kamnito OKNO po možnosti s kovano mrežo in kamnit portal. Tel : 77 882_566 Kupim karamboliran osebni avto VW, GOLF, OPEL, BMW Tel : 73 148, sobo ta dopolda n 594 Na Bledu ali bližnji okolici kupim delavnico (50 kvad m) ali manjšo gradbe no par celo za mirno obrt Tel : 77 420 626 lianovanja Iskra Telematika vzame v najem eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju. _ 389 Moderno, večje stanovanje 79 kvad.m, menjam z a manjše, šifra: TELEFON _40JI Mlada mamica s 5-letno hčerko išče v Naklem ali Kranju stanovanje. Naslov v ogla snem oddelku. 406 Takoj vseljivo, opremljeno sobo, oddam mirnemu dekletu v Kranju. Info ramcije v p etek, 15 januarja 1988 in soboto do 12. ure na naslov: Jovič, Janka Puclja 5, Kranj 430 Mlad par, brez otrok, najame v Kranju enosobno stanovanje ali garsonjero za eno leto. šifra. PREDPLAČILO 501 OD 15. DO 22.1. Živinorejsko .veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva - od 22. ure zvečer do 8. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: Dušan LIKOSAR dipl. vet., Visoko 45/a, ŠENČUR, tel.: 23-916 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA: Marko OBLAK dipl vet., Novi svet 10, ŠKOFJA LOKA, tel.: 60-577 ali 44-518 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: Dominik RUPNIK dipl. vet., M. Tita 45, JESENICE, tel.: 25-779 ZA OBČINO TRŽIČ. Borut SAJOVIC dipl. vet., V. Rejca 1, NAKLO, tel.: 47-063 ali 79-055 Iščem garsonjero v Kranju. Mile Stoj-manovski, hotel Creina, soba 102, tel.: 23-6 50, od 18. do 20. ure_514 Zamenjam ali prodam dvoinpolsobno stanovanje za enosobno Tel.: 23-028 _528 Nujno iščem SOBO ali stanovanje v okolici Bleda, tel.: 75-140, int. 331, od 6. do 14. ure _539 Prodam enosobno STANOVANJE. Oglasite se lahko vsak dan po 16. uri na naslov: Fra nkovo nas. 160, stanovanje 6/I 547 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Tel.: 38-757_584 Zamenjam družbeno dvosobno stanovanje v Radovljici za večje v Radovljici ali oko lici. Tel: 74-956_588 Zelo lepo dvosobno STANOVANJE 60 kvad.m, centralno ogrevanje, telefon, v Škofji Loki, zamenjam za slično v Kranju. Šifra: LOKA-KRANJ_589 Manjše dvosobno stanovanje zgrajeno 1960 na Zlatem polju v Kranj (nizka stanarin a), zamenjam za novejše dvosobno s centralnim ogrevanjem tudi v Kranju. Šifra: D OGOVOR_590 Zamenjam STANOVANJE (2-2) za dvo ali tro sobno. Tel: 33-916 632 lian.oprema Poceni prodam SPALNICO in PEČ kuppersbusch. C. S.Žagarja 55, Kranj(pri plinarni) 304 Ugodno prodam TROSED in dva fotelja. Tel.: 36-641_375 Ugodno prodam KUHINJO. Tel.: 37 422, popoldan_383 Prodam pomivalno KORITO, hladilnik 80 litrski gorenje. Strniša, Trg Prešernove b rigade 7, Kranj, tel.: 36-929 in 39-993_ 390 Prodam starejši parlni STROJ candv, zakonsko posteljo z jogijem in enojno postel jo. Seljakovo nas. 56, Kranj Stražišče _391 Ugodna prodam dobro ohranjen ""stfT DILNIK (4plin, 2 elek.) in kuhinjske elemente. P ogačar, Krnica 18, Zg. Gorje _394 Zelo ugodno prodam: dva kavča, dva fotelja in dnevno omaro. Pandža, Zlato polje 3/c, Kranj 404 Prodam KAVČ trosed raztegljiv. Tel : 38 329_405 Prodam SPALNICO. Tel: 45-263 413 Zaradi selitve prodam dobro ohranjen 170 litrski HLADILNIK. Dravinec Irena, Vreč kova 5, tel.: 33-724_418 Ugodno prodam plinski ŠTEDILNIK 35x60 cm. Franc Zorman, Beleharjeva 35, Šenčur_446 Prodam TROSED raztegljivi in DVOSED s predalom Tel: 27 011 463 Prodam dobro ohranjen KAVČ Vsak dan po 14. uri. Rudija Papeža 30, sta novanje 5, tel.: 37 281_472 Poceni prodam malo rabljeno, zelo dobro ohranjeno KUHINJO vera. Cena po dogovoru Ogled vsak dan popoldan. Miroslav Bolarič, ul 1 avgusta 3, Kranj_4911 Prodam sedežno GARNITURO, kavč in dva fotelja. Anton Rebolj, Tavčarjeva 31, tel. : 82 969_492 Prodam novo regalno OMARO. Tel.: 21-894_5_H Prodam POSTELJO les, 160 x 200 Tel.: 27-549_520 Prodam usnjeni NASLONJAČ vvindz dor, nov. Tel.: 77-842_530 Prodam rabljeno sedežno GARNITU RO Milic, Šorlijeva 10, Kranj 561 Ugodno prodam rabljeno PEČ za cen tralno kurjavo, 25 000 ccal in bojler Tel.: 34 -778_577 Prodam OMARO za predsobo z ogle dalom, mizo temnorjave barve razte gljivo (novo) i n termoakumulacijsko PEČ2KVV Tel 28 846, po 15 uri 582 Prodam HLADILNIK 120 litrski in pral ni STROJ gorenje Kobalj Jože, Kocja nova 19, Kranj_596 Prodam nov ŠTEDILNIK (2plin, 2 elek ) 10 odstotkov ceneje Tel : 35 451 601 Prodam kuhinjsko OPREMO: hladilnik, napo 090, TV 900 avtomatic, infra elek trično PEČ, tranzistor Ogled Mlakarje va 16, tel : 24-147_6H Prodam dve termoakumulacijski PEČI, eno 1,5 KW in eno 3 KVV ter raztegljivi KAVČ, dobro ohranjen Stare, Drago čajna 9, Smlednik 614 Prodam svetlo stilno OMARO za dnevno sobo in temno stilno mizo s šesti mi stoli Tel : 60-682 ali 77-369 628 Prodam okroglo jedilno MIZO florjan bobič, za 11 SM Uršič, šolska 4, Kranj 630 poiesil Prodam GARAŽO v Tržiču. Tel.: 51-373 ___451^ V Britofu oddam NJIVO v najem, v iz meri 4500 kvad. m. Zg. Bitnje 192 548 Prodam VIKEND v okolici Tržiča. Tel.: 51-332, od 18. do 19. ure 579 razno prodam Prodam GAJBICE. Sp. Brnik 75 379 Ugodno prodam otroško POSTELJICO, jogi, odejo, voziček tribuna. Tel.: 62-971_384 Nujno prodam: smuči fas 300, vezi ti-roliva 390, ter smučarske čevlje san marco š t. 42, rabljeno dve sezoni, cena 25 SM. Prodam tudi dirkalno kolo maraton, 10 pr estav, star dve leti za 15 SM. Tel.: 83-754, vsak qan od 14.30 do 15. 30 ure, ra zen sobote in nedelje, dopoldan od 9 do 13. ure 387 Prodam visoko breje TELICE, traktor zetor, smrekove plohe in deske, fa-bojn dilce , ladijski pod, vitlo riko in bukova drva. Babni vrt 5 400 Drsalke moške umetnostne št 41, pro dam. Tel: 23-703 424 Prodam zaščitne mreže za okna, radiator 34 členov 90 cm, dinamo fiat 850, stojal o za vrtalni stroj, ogrodje za cir-kular. Tel: 46-240_434 Prodam JAKNO strižena ovca in plašč nutrija grenland-novo. Tel.: 44-541 439 Prodam krzneno JAKNO št. 38. Tel.: 74-565_469 Prodam SENO mešano z črno deteljo in rabljene deske. Tel.: 49-055 476 Prodam mešana DRVA. Tel.: 46-235 _480 Prodam dobro 4 vrstno diatonično HARMONIKO ali zamenjam za 3 vrstno. Tel: 46-08 9 507 Prodam GOBELIN - Ženski akt, 120 x 60, uokvirjen Tel.: 79-952, Sp. Otok 1, Rado vljica 527 Prodam PIANINO petrof. Tel : 37-109 _ 534 Prodam suha bukova DRVA in domače žganje. Naslov v oglasnem oddel ku. 538 Prodam REPO za kisanie Zalog 46, Cerklje na Gor. 549 Prodam skoraj novo diatonično HAR MONIKO. zaradi odhoda v JNA. Tel.: 38 157_567 Otroški VOZIČElT italijanski, globok, prodam Majce, Gosposvetska 17, Kranj, tel. : 24-615_570 PRALNI STROJ zanussi končar, C 75 clasic 1980, generalno obnovljen 1987 in liber ta globok otroški VOZIČEK, oboje zelo ugodno prodam. Tolo, Vo- dopivčeva 3, tel.: 25 238_574 Brezplačno oddam izruvane štore. Hu- do 1, Kovor_619 Prodam globok otroški VOZIČEK tribu na. Stojan, Sp. Besnica 91 /a 621 Brezplačno oddam izruvane štore. Hu do 1, Kovor 623 najdeno Našel sem GUMO kolo od tovornjaka. Kdor jo je izgubil jo dobi pri Kristane, Sr. vas 13, Šenčur 542 vozila V Goriških brdih Gonjače, prodam sta rejšo hišo z vrtom in dvoriščem 852 kv.m. Te I (065) 56 064 ali Nataša Be lingar Bevkova 121, Nova Gorica, po 18 uri 432 Ugodno prodam VW 1300 Danijel Kavčič, Ul. 31 divizije 48, Kranj 176 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, ogled v popoldanskem času. Puškar, Zlato Po Ije 2/a, Kranj_374 Prodam Z 101, letnik 1978, obnovljeno in registrirano. Zagore, Ribno 3, Bled _376 Prodam R 4 TL, letnik 1981. Tel.: 35 565, od 17 do 20. ure_377 Prodam Z 750 SC, letnik 1979, cena 95 SM Tel : 78-195_380 R 4, prodam, letnik 1980, registriran do 1989. Tel 47 536_385 Prodam VW nemški 1303 S. Tel.: 35 729, od 16 do 18 ure 396 Prodam FIAT 850 K, letnik 1980. Tel.: 35-365, od 17 do 21 ure_399 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981. Tel.: 39 396_407 Prodam Z 750, letnik 1976. Kranjec, Hrušica71/a_408 Prodam tri mesece star APN 6 in pony ekspres Mrak, Hotemaže 20, Preddvor _4n Prodam prednji desni zunanji blatnik za Z 101 Tel: 26 368_412 Prodam karamboliran JUGO 55. Tel.: 83 918_417 Prodam Z 750, letnik 1979 Tel : 74-317 _419 Prodam FIAT 1300, letnik 1970, motor prevocenih 24 000 km, registriran do 7 9 19 88, za 30 SM Jože Opalk, Sp. otok 6. Radovljica 420 Prodam 5 amortizerjev za R 4, dve platišči za R 12 in razne dele za fičkota. Tel.: 83-081, dopoldan_421^ Poceni prodam registrirano Z 750. Podbrezje 5 427 Prodam VW 1302, letnik 1972. Tel.: 42-661 429 R 4, letnik 1977, ugodno prodam. Per-ne, Kocjanova 11, Kranj (Kalvarija) 431-Prodam dobro ohranjen avto VW PASSAT, letnik 1975, za 400 SM. Dra-žgoška 4, Kranj, tel: 27-874 433 KAMION 16 ton kiper, prodam. Tel.: 80-646 435 Prodam GOLF diesel, letnik 1984 ko-nec leta, zelo lepo ohranjen. Silvo Štucin, Sv Duh 67, Škofja Loka 438 Ugodno prodam TOVORNI AVTO Z 616, v voznem stanju, neregistriran. Jože Kucler, M ačkovo nas 20, Šenčur _440 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1977 in VVARBURG. Ogled vsak dan. Vrhovac, Gorenjs ka 20, Radovljica 443 Prodam R 4, letnik 1984 in LADO KA-RAVAN, letnik 1979. Lelov, Frankovo 159, Škof j a Loka_450 Prodam 5 kosov autogum 13 x ^(ruske). Tel.: 21-218 454 Ugodno prodam VW hrošča, letnik 1970, registriran. Ogled vsak dan popoldan. Kejž ar Anton, Pot v Bitnje 26, Kranj 456 Prodam zaleten avto KADET, letnik 1972. Fajfar, Žeje 17, Duplje 457 Prodam 8 let staro ŠKODO 105 L, regi-strirano do 29. januarja 1989. Tel.. 50-974_458 Ugodno prodam VVARBURG, letnik 1976, obnovljen, registriran do julija. Škrbec, De žmanova 1, Lesce 461 Prodam Z 750 SC, letnik 1979 maj, ogled v soboto in nedeljo. Mramor, Frankovo 17 7, Škofja Loka 464 Prodam CITROEN GS, letnik 1976 Tel.: 27-923_475 Prodam FIAT 126 P, letnik 1977, cena 30 SM. Miroslav Buha, Cesta revolucije 7, J esenice 477 Prodam novo tovorno PRIKOLICO, nosilnost 600 kg. Suha 4, Kranj 485 Prodam AUDI 50, letnik 1976, registri ran za celo leto Vidanka, Planina 4, Kranj_488 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986 Retljeva 11, Čirče_495 Prodam Z 101, letnik 1976, rdeče barve, registriran celo leto Ogled v petek pop oldan. Ljubljanska 2, tel : 24 834 _500 Prodam Z 101 super C, obnovljeno, letnik 1980 Miha Močnik, Milje 37, Šen-čur, tel.:43-127 _502 Prodam Z 750, letnik 1977, obnovljen Ogled v petek popoldan, soboto in nedeljo. Primož Malovrh, Frankovo nas. 72, Škofja Loka_504 JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel.: 26-255_508 Z 101, letnik 1977, prodam Tel.: 23 219 _509 Prodam Z 101 S, lepo ohranjena Tel : 21-894_510 Prodam zimske GUME za hrošča Tel.: 24 008_512 Prodam 126 P, letnik 1976, generalno obnovljen. Janc, Sp Duplje 12 515 Prodam R 4 TLS, september 1979. Ogled petek, sobota Cekič, Gradniko va 3, Kranj_522 Prodam OPEL KADET KARAVAN, le tnik 1976 m VW 1302 S Perne, Lom 22, Tržič_525 Prodam Z 750, letnik 1981 Zupančič, Stefetova 7, Mlaka_531 Prodam R 12, 6000 km po generalni in BMvV 320, oba karambolirana, najbolj šemu pon udniku Ogled možen v so boto, od 9 do 18 ure: C. 4 julija 67, Tržič_532 Prodam Z 101, letnik 1984 in VW 13003, letnik 1975 Kodranj, Ješetova 12, Kranj_533 Prodam APN 6, star 6 mesecev, metal nordeče barve. Kovačičeva 3, Kranj _536 Z 750, letnik 1985, 11 000 km, prodam Bešter, tel : 80-024_637 Prodam prenovljeno Z 101, letnik 1974 Tel: 27 203_545 Prodam GOLF diesel, star 5 let Sitar, Velesovska 20, Šenčur_546 Prodam KAMION TAM 5000 kiper, sta rejši letnik in TAM 6500 k8iper, letnik 1976. G rvala Dževad, Cesta v rovte 5, Jesenice, tel 82 868_553 Prodam GS 1220 club, letnik 1973, registracija potekla 16 decembra, vozen, cena 800 000 din, akumulator in gume novo. Informacije dopoldan tel.: 26 061, int90, popoldan Planina 10, stanovanje 25 554 Prodam avto Z 101, letnik 1979. Ostoja Vučnovič, T. Vidmarja 2, Kranj 555 Z 101, letnik 1976, garaiirano, obno vljeno, 77.000 km, prodam Tel 22 376 _562 Prodam AUDI 50 LS, letnik 1975. Tel.: 33 569, popoldan petek in nedeljo 563 zaposlitve živali Prodam več mesnatih PRAŠIČEV od 100 do 120 kg Oman, Zminec 12, škof-l.i loka 169 Prodam PRAŠIČA 220 kg. Tel.: (061) 662 375_35* Prodam rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČKE Stanonik, Log 9. škofja Loka_360 Prodam PRAŠIČA za zakol VelesovO 35 _3JM Prodam TELIČKO simentalko, staro"* tedne. Buh, Voklo 44_38* Prodam TELICO, ki bo v kratkem prvii telila. Mihelič, Podbrezje 16_40* Prodam BIKCA, starega 14 dni. Okro; glo 13, Naklo_403 KONJA, šekastega, črnobelega, d°* brega za ježo in vožnjo ter ponv kobili' co, proda m Tel: (061) 784-104 42* Leto staro TELICO simentalko, m* niam za bika Resman, Praproše, PojJ nart 425 Prodam prevrnjeno Z 101. Mihevc, Ke-betova 7, Kranj 568 Prodam R 4, letnik 1979. Registriran do aprila 1988. Zasip, Stegne 11, Bled _569 Prodam dobro ohranjeno JETTO JL, letnik 1981. Šuceva 5, Kranj Primskovo _575 Ugodno prodam PEUGEOT 304 karavan, letnik 1977. Tel.: 33-661, petek, nedelja 576 Poceni prodam Z 750, v voznem stanju. Rozman, Križe 175 581 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, cena 145 SM. Tel. 62-627_ 587 Prodam GOLF, letnik 1979, generalno obnovljen. Kurirska pot 11, Primskovo _59J Prodam Z 101 GTL, tri vrata, letnik ok- tober 1985. Tel.: 79-563_595 Prodam dele za Z 101. Breg 5, Komenda___598 ALFA GlULIETA 1,6 106 KS, 59.000 km, 183km/h, poraba 8,2 litrov, garaži-rana, izr edno ohranjen, redno servisirana v Italiji, prodam za 14 Mio. Tel.: 45-481 604 Prodam Z 126 P.letnik 1978, in ELEK-TROAGREGAT sever 3,5 KW. Tel.: 28-645_605 Prodam LADO KARAVAN, letnik 1984. Juvan Franc, Štirnova 21, Kranj 606 Prodam LADO 1500 L, letnik 1983. Go-renjska c. 30, Radovljica 609 Prodam Z 101, letnik 1976, dobro ter registrirano do julija za 90 SM. Muzga, Alp ska 3, Bled_ 610 Prodam levi in desni blatnik za JUGO 45. Kovor 7 615 Prodam Z 750, letnik 1974, obnovljen. Tel.: 70-442_616 Za LADO NIVO zamenjam R 4 TLS in motor BMW R 50/5 ali prodam. Tel.: 50-241 631 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. Leban, Na jasi 11, Tržič 635 Prodam R 12 za dele, cena 60 SM. Tel : 50-793, popoldan _637 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1978. Na Kalu 2, Naklo (Pivka) 638 Prodam UNO DIESEL 7/85, 42000 km, cena 16 MIL Tel.: 064/28-802 Skupina v ustanavljanju vabi k sodelovanju nove in bivše prodajalce-ke za prodaj o novega artikla Izplačilo za delo takoj. Zaželjen lasten prevoz. Po- •j nudbe s kra tkim življenjepisom. Šifra: NAUČIMO TE_161^ HS Tončka Dežmana 2, išče snažilko, soliden zaslužek. Tel: 35-120 397 Za prodajo otroškega programa na terenu Slovenije, honorarno zaposlimo resne int eresente Zaželjen prevoz Šifra: LEKSIKON A Ž _415 Vabim k sodelovanju AKVIZITEflJE za delo v skupini ali samostojno. Izkušeni lahko vodijo manjšo ali večjo skupino. Odlična provizija in atraktiven knjižni progra m. Obvezna srednja šola Po nudbe z življenjepisom. Šifra: ZALOŽ- Bl DE in MK_445 Iščem kakršnokoli delo na domu, lahko tudi z manjšim strojem. Šifra: DELOVNA_447 AKVIZITERSKA skupina sprejme medse komunikativna dekleta in fante, za prodajo at raktivnega programa Stimulacija odlična Tel 35 712, od 19. do 21. ure _467 Mladi od 18 do 40 let! še nekaj prostih mest za honorarno zaposlitev Šifra: AVTO IN ŽIVLJENJEPIS_482 Iščem popoldansko delo na domu, primerno za žensko Šifra: OKOLICA BLEDA_ 494 Takoj zaposlim slaščičarja ali slašči-čarko. Tel.: 77-539 505 Zaposlim mladega fanta z doslučenim vojaškim rokom v kamnoseški dejavnosti z možnostjo priučitve poklica Tel: 47-002 __518 Iščemo zastopnika za prodajo knjićne novosti na področju Slovenije. Pogoj vestno st, uglajenost in smisel za delo z ljudmi. Javite se s kratkim življenjepisom. Š ifra: ES 541 Honorarno delo sprejmem, pospravljanje poslovnih prostorov šifra: SLOVENKA_ 551 Premišljuješ o dodatnem zaslužku, na veš kako ga ustvariti. Ponudbe z življe-njep isom šifra SKRIVNOST USPEHA_624 Iščem delo na domu. šifra: FINOME HANIKA_625 Obrtniki pozorl Skupina akviziterjev iš; če artikel za prodajo Interesenti naj se javijo na šifra: SODELOVANJE 633 Komunikativnim osebam nudimo ho norarno zaposlitev. Tel.: 25 650, od 15 do 18 ure 636 Prodam PUDUE črne Tel.: 70 353 rodovnikom^ 428 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. @> 23-893 (pri Prešernovem gaju) PRIREDITVE Prodam KOBILO, staro 7 let, vozno. Alojz Posušen, Hrušica 41, Jesenice _436 Prodam KRAVO za pleme ali zakol. Te-netiše6, Golnik, tel.:46-092_449 Kupim plemensko kravo, brejo do 6. mesecev. Tavčar, Terpnik 7, Selca, teL 64-2 63 _452 Prodam 150 kvad.m EVALOPLAST plošč, prozorne, brez odtenka ter TELICO simentalko , brejo 8 mesecev. Porenta, Crngrob 5, Žabnica 453 Prodam KOKOŠI pegatke in PETELINE, rdeče, čistokrvne. Tel.: 69-453 460 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA za zakol in teden dni starega BIKCA si-mentalca. Fr anc Soklič, Selo 22, Bled, tel.: 77-334_468 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, brejo 5 mesecev. Praprotnik, Hudi graben 6, Tržič_470 Prodam tri PRAŠIČE 120 kg. Dolenc, Sopotnica 15, škofja Loka 473 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Luže 10, Šenčur 481 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega ]50kg.Zg. Brnik 99_483 Prodam PRAŠIČE za zakol. Tel.: 45-189 487 visoko 493 Prodam KRAVO simentalko, brejo. Poljče 23_ Prodam brejo TELICO Triplat, Žirovnica 47_496 Prodam ali menjam tri BIKCE simen-talce za nadaljno rejo in 1000 kg semenskega KR OMPIRJA igorja. Voglje 95, Kurja vas 506 Prodam KRAVO s teletom ali menjam *a jalovo. Visoko 5, Šenčur 529 starega 7 535 Prodam ŠARPLANINCA, fcdnov Tel : 25 490 Prodam polovico KRAVE Trboje 109, Kranj 559 Prodam nemške OVČARJE z rodovni kom, stare 4 mesece. Preddvor 8 560 Prodam meso mladega bika. Naslov v oglasnem oddelku. 564 Prodam dva JAGNJETA za pleme ali zakol. Tel.: 42-471_578 Menjam jalovo KRAVO za brejo. Jan- ko Kokalj, Ljubno 23_583 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev Tel 45-526_ 593 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si mentalko in 14 dni starega BIKCA si mentalca. Bre g 5, Komenda 597 Prodam mlado KRAVO Žabnica 53 __599 Prodam visoko brejo TELICO frizijko iz A kontrole. Pr. polica 24, Cerklje 602 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Pokopališka 4, Kokrica_607 Prodam 6 tednov starega BIKCA, čr-nobelega C na Klane 4 608 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA Ja neza Bobnarja 2, Cerklje 613 Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_620 Pet mesecev brejo TELICO ali štiri mesece brejo kravo, ki je dvakrat telila, zam enjam za kravo po teletu. Franc Krajnik, Frankovo nas. 4, Škofja Loka, tel. 60 362_622 Prodam TELICE simentalke. Polajnar, Potoče 11, tel 45 117 629 Plesni klub iz Kranja vas vabi v Plesne tečaje v Delavski dom Kranj: NEDELJE, 17 . januarja - 18.00 začetni, 19.30 nadaljevalni, 21.00 izpopolnjeval-ni, TOREK, 1 9. januarja, 18.30 Aerobika do 30 let, 1930 Aerobika nad 30 let, 20.45 začetni tečaj za starejše, SREDA, 20. januarja, 19.30 začetni mladina, 21.00 nadaljevaln i. Vpis v Delavskem domu Kranj, tel.: 37-949 603 IZDELAVA IN POPRAVILO avtocerad, Obnova sedežnih GARNITUR, izdela- popravilo baldahinov in šotorov. AV- va ZAVES in ROLOJEV, vam nudi obr- TOTAPETNIŠTV O Rautar, Lesce, Ro- tnik. Vinko Obl ak, Tenetiše 22, tel.: žna dolina 12, tel.: 74-972 111 46-210 586 OlTALO HIŠO z gospodarskim poslopjem naja-mem v Kranju ali širši okolici za dobo 10 let. Možen kasnejši odkup. Šifra: OBRT_165 Sprejmem vsa zidarska dela za tekoče leto 1988. Šifra: KVALITETA-POCENI _3m Iščem varstvo za 11-mesečnega fantka od 1. marca naprej. Plačilo po dogovoru. Pr evoz zagotovljen. Arh, Bo-rovška 88/b, Kranjska gora 382 Iščemo bas kitariste in kavijaturista, starost do 20. let. Tel.: 74-769, po 20u ri_386 Nujno vzamem v najem gostilno ali prostor kjer je že bil obsoječi lokal ali gosp odarsko poslopje, po možnosti na prometni točki v okolici Bleda, Kranja, Ljublja ne itd. Tel.: 69-342 423 Iščem varstvo za otroka, star leto in pol, v okolici Planine. Tel.: 39-029 484 Iščem varsto za eno leto staro punčko. Micev, Cirilova 10, Kranj 517 ZAHVALA: Vsem sodelavcem Postaje milice Škofja Loka, posebno tov. Pe-ternelu za u spešno akcijo pri kraji česna in da mi je bila povrnjena denarna odškodnina, se jim najlepše zahvaljujem ter jim želim v novem letu obilo sreče, zdravja in mnog o delovnih uspehov. Ana Križnar 524 GARAŽO vzamem v najem v KS Center. Tomaž Pipan, Stritarjeva 8, tel.: 26-016 543 OBVEHHIA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 112 GOSPODINJE, SERVIS IZOLACIJE: Zamrzovalna skrinja toči, rosi, od zunaj ledeni, pokličite, se priporočam- 4 letno jamstvo. Slavko Debelak, Ptuj, tel.: (062) 775-335 _ 203 Popravljam vse vrste tranzistorskih sprejemnikov, gramofone, kasetofone. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57, Kranj (pri plinarni) 368 BAGAT tečaj krojenja in šivanja v Kra nju obvešča, da začne z vpisom v nov začetn i in nadaljevalni tečaj 18. januarja 1988 ob 15.30 uri in 21 januarja 1988 ob 8. uri. Delavski dom, vhod 6 ali do vpisa po tel 47 256_370 Opravljam vsa zidarska dela, keramične in kamnitne obloge. Tel.: 74-736 _395 ROLETE: lesene, plastične in alumini jaste polnjene s polivretanom, žaluzije vseh vrst, večja popravila rolet in žalu-zij, zapiranje balkonov z roletami naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra dovljica, tel. (064) 75-610 573 Obveščamo naročnike osmrtnic in zahval, da lahko do 31. 1. 1988 v oglasnem oddelku Gorenjskega glasa vzamejo slike pokojnih. Kasneje jih ne bomo več hranili. ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, sestre, tete in prababice MARIJE VODNIK se iskreno zuhvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ter ji darovali cvetje. Zahvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za obred in poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN 16. januarja mineva žalostno leto, kar nas je zapustil dobri mož in oče IVAN GOVEKAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI Breg ob Savi, januar 1988 V SPOMIN 15. januarja mineva leto dni, kar je tiho in mirno, kot je živel, odšel od nas, naš dragi mož, oče, dedek in brat ADOLF MOZE Vsem, ki obiskujejo grob prisrčna hvala. VSI NJEGOVI VSPOMIN »Mlad, mlad — to se pravi: v srcu vsega življenja.« O. Župančič Prvega januarja tega leta se je smrtno ponesrečil ANDREJ STAVROV Čeprav je njegova klop v razredu prazna, bo med nami ostal tak, kot je bil: resen, sproščen, dober učenec, prijatelj in tovariš. Sošolci, prijatelji in učitelji Iskre — srednje šole Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil .v,?-*..- -'.-»O;'"1 tffjTijoD m'ebo-.'-t .vbneo-'LCfiTg i"b T''■ •'■ ■■ 1-5' RAFAEL ČERNUTA upokojeni ptt monter Od njega smo se poslovili dne 12. januarja 1988, na pokopališču na Jesenicah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delavci Podjetja za ptt promet Kranj, TOZD Telekomunikacije Kranj ZAHVALA Nije večje bolečine kot v dnevu bede nositi v srcu srečnih dni spomine (Dante) Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža in očeta ANDREJA FRELIHA z Brezij se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki ste mu v slovo s cvetjem zasuli prerani grob, sočustvovali z nami, nam ustno in pisno izražali sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram, duhovniku s spremstvom, gasilcem, šolskim sestram z Brezij ter vsem, ki so mu ob odprtem grobu izrekli poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste mu v težkih življenjskih trenutkih stali ob strani in ga v času njegove dolge bolezni hrabrili, ga imeli radi in ga tako številni pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Andrej in Boštjan ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA TUNlCA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gostilni Arvaj, ter delovnim organizacijam, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku iz Kranja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke in tovarišici Kopač. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 8. januarja 1988 ZAHVALA Tiho nas je zapustil v 66. letu starosti naš brat in stric FRANC ŽIBERT iz Britofa 38 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nas tolažili in kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja sosedi Tončki in Vencelnu Babic. Hvala za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se organizaciji ZB Britof, govorniku za izrečene ganljive besede ob odprtem grobu, kakor tudi oktetu Slavček iz Predoselj in praporščakom. Najtopleje se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI DOMAČI Britof, Predoslje, Milje, Brezje pri Tržiču, Schluderns ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega atija FRANCA VALJAVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami ter se tako številno, s toplo mislijo in besedo, s cvetjem in pesmijo poslovili od njega. VSI NJEGOVI Mošnje, 11. januarja 1988 ZAHVALA V 59. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustil dobri in skrbni mož, oči, stari oče MARJAN ŠILAR Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljeni cerkveni pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem in vsakemu, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Bitnje, 9. januar 1988 ZAHVAIA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, dedija, brata, strica, nečaka, zeta, svaka in tasta LADA KOROŠCA roj. 2. aprila 1939, Radovljica, Gradnikova 121 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijutoljem in znancem kakor tudi sosedom za iskreno pomoč in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem njegovim lovskim tovarišem LD Begunjščica, posebno Marjanu Lombarju in Pavlu Mencingerju, Splošnemu gradbenemu podjetju Gorenje Radovljica, Klubu večno mladih fantov Radovljica, govornikoma za poslovilne besede, bratom Zupan za zapete žalostinke, krajevni skupnosti Mošnje, župniku za obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Radovljica. Sp. Otok, Mošnje, 39. decembra 1987 Neizmerna bratovska ljubezen vas je spremljala skozi življenje in združila v smrti. Vsem, ki ste imeli radi naše najdražje sinove JANEZA MILANA ANDREJA in nam stojite ob strani, nas tolažite in moralno spodbujate, naša srčna hvala. Žalostni smo, a ponosni na svoje sinove. DRUŽINI BERCE IN STAVROV Zgornja in Spodnja Besnica, 3. januarja 1988 NOVICE IN DOGODKI Medtem ko je na večini smučišč snega le še za vzorec Na Voglu čudovita GLASOVA ANK zimski tečaji za kmečke zene smuka Vogel, 12. januarja — »Lahko rečem, da so zadnje dneve na Voglu enkratni pogoji za smučanje, sneg je sicer malo trd, vendar je smučišče dobro urejeno, tako da lahko pridejo na svoj račun vsi, ki radi smučajo,« je povedal vodja smučarske šole na Voglu Dušan Blazin. Kar verjeti ne moreš, ko se iz zamegljenega in kopnega Bohinja z gondolo pripelješ na Vogel. Le dobre štiri minute in že si v drugem svetu, v zasneženih hribih. Natakneš smučke in hop po prekrasnih smučarskih terenih. Vmes se za trenutek ustaviš in uživaš v prelepem sončnem dnevu. »Štiriindvajset let sem že vsako zimo tukaj na Voglu, in kar pomnim ob tem času ni bilo tako lepe smuke. Ali je bil prehud mraz, ali veter ali sneg. Trenutno pa je smuka takšna, da si boljše ne moreš zamisliti. Zadnji dve leti smo smučišče uredili, tako da že nekaj centimetrov snega zadošča za smuko, trenutno pa ga je več kot pol metra,«je povedal Jože Košnik, vodja ni-halke na Voglu. Res je čudovito vreme na Vogel privabilo številne smučarje. Prišli so gostje iz blejskih in bohinjskih hotelov, pa tudi domačini, Kranjčani, Ljubljančani. Nekateri so s seboj pripeljali tudi dojenčke, ki so uživali kar v vozičkih, malo starejši pa so že poskušali s prvimi koraki na smučeh. »Mislim, da so letos naredili škodo smučišču na Voglu, ker so ga predstavljali kot težje smučišče, saj je to predvsem »družinsko« smučišče, namenjeno tudi začetnikom. Trenutno nam je žal le, ker ni dovolj snega v Zagarjevem grabnu, kjer uživajo predvsem boljši smučarji, dve sedežnici in pet vlečnic pa dela od jutra do večera. Med tednom je na dan okrog šesto smučarjev, konec tedna jih je okrog tisoč petsto. Več smučarjev pričakujemo, ko se bodo začele počitnice, sedaj pa marsikdo ne pride smučat, ker ne ve, kako lepa smuka je tukaj. Organizirano imamo tudi smučarsko šolo, pripravljamo tečaje ali le ure izpopolnjevanja smučanja, za katere pa je veliko zanimanja tako med tujci, kot med domačimi smučarji, »pravi Dušan Blazin. V. Stanovnik 1600 metrov v Karavankah V predoru pričakujejo metan Hrušica, 14. januarja — Delavcem v predoru Karavanke bi prav zdaj morali iskreno zaželeti »srečno«, kajti pri 1.600 metrih so prišli na neravni črni skrilavec, ki zanesljivo napoveduje nevarni metan. V predoru je sedaj zaposlenih manj delavcev kot v začetku. Avstrijska stran predora je dolga 4 400 metrov, medtem ko morajo na naši strani delavci Slovenija—ceste Tehnike izkopati do avgusta leta 1989 skupno 3.350 metrov predorske cevi. Zdaj so na avstrijski strani, kjer imajo mnogo lažji teren, izkopali 1.000 metrov. Naši hruščanski strani so pri H>()8 metrih predoru in skoraj 400 metrov pod zemljo. I.e 30 metrov predorske cevi je bilo v lažji in manj zahtevni hribini, delavci so se večinoma srečevali z vodo in nevarnim metanom, i zemljino, ki se kruši, in hribino, ki nenehno pritiska. V samem predoru dela potekajo nemoteno: delajo tri izmene, ena počiva, delavc i morajo nujno upoštevati vsa varnostna navodila, še posebno, ker so prav zdaj naleteli na črni skrilavec, kjer pričakujejo metan. V predoru ne sme biti nobene samovoljnosti, strogo se morajo upoštevati navodila delovodij, vsako drugačno ravnanje je smrtno nevarno. Delavci ne smejo kaditi, najtežje pa jim je, kot pravijo sami, zaradi izpušnih plinov gradbene mehanizacije. Material stalno odvažajo na ploščad pred predorom, vrtajo, sidrajo in opravljajo p red vrtanj a, nemalokrat je zaradi hudih terenskih pritiskov potrebno še dodatno sidranje. Material za sprotno betoniranje 20 centimetrov debelega oboka vozijo iz separacije jeseniškega Gradbinca, nevarne pline i/, predora sproti izsesavajo in v predor vpihujejo veliko svežega zraka, da so nevarni Inženir Milan Crepinsek, vodja del »Komaj 30 metrov dosedanje predorske cevi je bila lažja hribina. Zdaj smo v peti kategoriji težavnosti in napredujemo po šest metrov dnevno.« Peter Demšar, varnostnik: V črnem skrilavcu, ki se /.daj kaže, pričakujemo večje količine metana, zato smo delavce še posebno opozorili na nevarnost.« Karel Močilnik, operativni vodja: »Stalno moramo nadzorovati tudi hribinske pritiske. Se pred mesecem dni so bili hribinski pritiski tudi do 5 centimetrov, zato smo morali stene dodatno sidrirati.« strupeni plini stalno pod dovoljeno mejo. V predoru je veliko blata, še posebno \ predelu, kjer so naleteli na vođo, ki še danes teče s curkom 50 litrov na minuto. Gradijo tudi vzporedne izhode, za povezavo s krakom druge predorske cevi, če jo bodo v prihodnje sploh gradili. 160 metrov izkopa na mesec je v takih razmerah - delovni prostor je širok 11 metrov in visok pet metrov - kar lep uspeh m zasluga delavcev, ki so se dela v predoru navadili. Delajo nepretrgoma, saj to od njih zahteva organizacija de- Bohinjske zimske prireditve Koncerti, gledališke igre, igre na snegu Bohinj, lžr januarja - Z zimskimi počitnicami bo Bohinj spet oživel, saj že konec tega tedna pričakujejo veliko gostov. Da pa ne bi ostali le pri smučariji na Voglu, sprehodih in počitku, so jim v Bohinju pripravili tudi nekaj koncertov, gledaliških iger, zimskih prireditev na snegu in ledu, pa tudi športnu tek movanja. Že v sredo, 20. januarja pri pravljajo koncert ansambla Slovenija z gostomu Stanko Kovačič in Vitalom Ahaćićem. Prireditev bo v Domu Jožeta Ažtnana v Bohinjski Bistrici ob 19.30 uri. Tam bo tudi 24. februarja koncert meseca s Plesnim orkestrom in /ttani-mi gosti. Prav tuko februarja, v Bohinju pripravljajo števil ne prireditve na prostem, igre na ledu, pustno prireditev, organizirali pa bodo tudi tek za kaveljce in korenine na 25 ki lometrov (28. februar), ter dr- žavno in republiško prvenstvo v smučarskih tekih. Marca bo, poleg gledaliških iger in nastopa ansambla Agro-pop, organizirano sankanje s samotežnimi sanmi iz Voj, koncerte in gleduli.ške igre pu bodo pripravljali tudi aprila. Kot je povedul Jaka Ro/.mun, lahko vstopnice /.a prireditve, koncerte in igre kupite po •OOtOl ceni 3 tisoč dinarjev v poslovalnici Slovenijaturista v Bohinjski Bistrici. V. Stanovnik Veliko se naučimo, pa tudi pogovorimo Brode, 12. januarja - Pozimi imajo tudi kmečke žene malo manj dela, privoščijo si urico za pletenje, za šivanje, prelistajo revije in preberejo kakšno knjigo. Posebno vesele pa so, če se lahko kaj novega naučijo, če izvedo kaj novega. Zato pri Kmetijski zadrugi v Škof j i Loki že nekaj let pozimi organizirajo različne tečaje in predavanja, za katere je med kmečkimi ženskami vedno veliko zanimanja. Dvanajst aktivov žena je v Poljanski in Selški dolini ter v okolici Škofje Loke. In v nobenem od aktivu nočejo biti slabše. Ene organizirajo kuharske tečaje, druge tečaje za delo z različnimi kmetijskimi stroji ali kuhinjskimi pripomočki, tretje predavanja o vzgoji cvetic, o domači predelavi mleka ali o čem drugem, kar jih zanima. Naslednje leto se vrstni red zamenja. Tiste, ki so se lani učile kuharskih spretnosti, se odločijo za šivilski tečaj, druge za plavalni tečaj. V Brodeh so se prejšnji teden že drugič zbrale na Kožuhovi kmetiji, prinesle so šivalne stroje in sedaj se vsak dan učijo novih spretnosti pri šivanju. Tiste, ki so na tečaju prvič, zače-njo z najpreprostejšimi, šivi, tiste, ki že nekaj znajo, šivajo bluze in kostime. Od treh do osmih zvečer šivajo in mnogokrat je popoldne prekratko za vse, kar bi še rade vprašale svojo učiteljico Cilko. Ob pol šestih prinese čaj predsednica aktiva Cirila, ena izmed tečajnic pa vsak dan pripravi malico. Malo poklepetajo, pa spet šivajo in hodijo po nasvete. »Veliko smo se že naučile, marsikaj pa se bo še treba«, pravijo. Pavla Demšar iz Brodov: »Predsednica našega aktiva Cirila Prevodnik me je lani vprašala, če bi lahko imeli pozimi šiviljski tečaj pri nas. Imamo veliko kmečko sobo, pa peč in klopi, tako da je za devet tečajnic in za učiteljico dosti prostora. Tudi sama sem se odločila, da se učim šivanja, čeprav prej nisem nič znala. Soseda, ki je kupila nov šivalni stroj mi je prodala svojega starega in sedaj sem se že marsikaj naučila. Lani sem začela s preprostejšimi izdelki, letos pa sem si sešila že krilo in bluzo.« Slavka Habjan iz Brodov: »Na tečaju sem najstarejša, celo teden dni starejša od naše učiteljice Cilke. Z njo sva bili v osnovni šoli tudi sošolki, tako da sem se zato še laže odločila za tečaj. Pred leti sem že šivala, vendar bolj preproste stvari. Sedaj lahko za pomoč in nasvete vprašam Cilko, tako da sem začela sama šivati kostim. Mislim, da je na tečaju lepo, ker se naučimo kaj novega, kaj koristnega, razen tega pa se tudi pogovarjamo in po svoje zabavamo.« Anita Oblak iz Hotovelj: »Prvič sem na šiviljskem tečaju, v Brode pa sem se vpisala zato, ker ko bo tečaj v Poljanah, pričakujem dojenčka. Mislim, da je vsaka stvar, ki se jo v življenju naučiš, koristna, če pa znaš šivati, ti to vedno pride prav. Na tečaju sem že naredila krilo, otroške hlače in bluzico. Ni pa pomembno le to, všeč mi je tudi, ker se dobro razumemo in veliko pogovarjamo.« v St„novnik la, zaslužijo pa povprečno 700.000 dinarjev na mesec. Sodelujejo tudi Avstrijci, s katerimi se karavanški »rudarji«, ki obiskovalce V predoru izključno pozdravljajo le s »srečno«, dobro razumejo. Nesreč in delovnih poškodb zdaj ni več toliko kot v začetku gradnje, ko je bila na jugoslovanski strani med zaposlenimi kar precejšnja fluktuacija. Tudi zaposlenih je manj kot v začetku in ne nameravajo jih dodatno zaposlovati, vse do leta 1990, ko se morajo zaključiti gradbena dela, kajti predvidena otvoritev predora Karavanke je julija leta 1991. D. Sedej Refik Scstan, delavec v predoru »Prvič delam v predoru. Nam, delavcem, je najtežje zaradi nenehnih izpušnih plinov strojne mehanizacije.« Kolo: P. 1'erdaii Na različnih bregeh Radovljica, 12. januarja - Klobčič okrog zazidalnega načrta za turistično območje Mlinu se plete že od lanskega aprila dalje. Osnutek odloka je bil prvič na dnevnem redu julijske seje občinske skupščine, vendar je izvršni svet na pobudo krajevne skupnosti Bled predlagal, naj bi obravnavo preložili na eno od naslednjih sej. Krajani Mlinega se namreč niso strinjali, da bi zazidalni načrt zajel tudi območje zunaj meja, ki jih je opredelil družbeni načrt občine. Kado- namenjene gradnji družbenih tu- vljiški komite za urejanje prosto ra in varstvo okolja je, vsaj tako piše v delegatskem gradivu, pripombe v celoti upošteval, izločil načrtovano gradnjo vaških apartmajev ter pogoje za posege v vaško naselje in na podlagi tega pripravil nov osnutek odloka. Zbor združenega dela ga je na decembrski seji sprejel, zbor krajevnih skupnosti pa ga je na pobudo delegacije Hloda in predvsem krajanov Mlinega, češ da osnutek m usklajen z njihovimi predlogi in zahtevami, že drugič umaknil z dnevnega reda. Bo spodletel tudi tretji poskus, na februarski skupščini? Včeraj so predstavniki komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja usklajevali interese s predstavniki Mlina. Kaj so se do govorili, ne vemo; zdi pu se, da gre pri vsem tem tudi zu >mulo vojno« med komitejem in radovljiškim urbanističnim inšpek torjem. I.e kako je namreč mogo če, da sta dve strokov ni organizaciji (službi) na povsem različnih bregeh, in z mulo verjetnosti, du bi nušli skupni jezik, vsuj v primeru zazidalnega načrta Mimo ne? Inšpektor navaja, da se novi Osnutek odloka bistveno ne razlikuje od prejšnjega; v komiteju pu trdijo, da so iz načrta izločili vse površine, ki niso neposredno rističnih objetkov. Inšpektor pravi, da gre za grobo kršitev zakona in družbenega pluna občine, ker strokovne osnove za načrt niso bile sprejete z javnim nateča-jem; v komiteju pu odgovurjajo, javni natečaji niso zakonsko obvezni. Inšpektor: družbeni načrt občine govori o 500 ležiščih A kategorije, zazidalni načrt le o 130 - gre torej za neskladje ... Komite: usmeritev razvoja turizma v manjše hotele z boljšo kakovostjo je dobila podporo v občini in zato ni nobene ovire. Urbanistični inšpektor in komite sta si nu različnih bregeh Ludi glede v išine hotela in tega, ali je z zazidalnim načrtom Mli-no povezana blejska cestna ob-voznicu ali ne; v komiteju pa se nazadnje tudi sprašujejo, kukšna je pri vsem tem vloga inšpektorja - ali dejansko kot inšpektorja ali občana, ki se -bojuje« za svoje zemljišče. Naj bo tako ali drugače: če gre za vsiljevanje nacrta in za neupoštevanje zuhtev krajanov, poten J«' vsekakor dobro, da se je postopek zavlekel in zapletel; slabo pa, če se \ ozadju nekih širših interesov •skrivajo« posumi" čni. C. Zaplotnik NKSKKČE Trčenje na avtocesti Voklo, 13. januarja — Tik pred izvozom na Brnik na avtocesti Naklo - Ljubljana se je primerila prometna nesreča, ki jo je povzročil Benjamin Strah, star 40 let, i/ Ljubljane. Pnpe ljal je iz smeri Naklega in čeprav je bila vidljivost na cesti zadostna je pred seboj prepo zno opazil avto 40 letnega Stanislava Vrhovnika iz Ljubljune. Ker je vozil z veliko hitrostjo, kljub zaviranju in poskusu, du bi Vrhovnikov avto obvozil po pasu za prehitevanje, ni mogel preprečiti trčenja. Zadel je v za dok uvtomobila pred seboj, sled njega je odbilo po cesti v drog obvestilne table, Strahov avto pa je odneslo s ceste v jarek. V nas reči sta bila ranjenu voznik Vrhovnik in njegov snptitnik, 43 letni Viktor Kavčec i/. Ljubljane Zbil pešakinjo Kranj, 13. januarja — Voznik osebnega avtomobila, 57 letni Stjepan Borovuc iz Kranja, je na Cesti JLA, pri avtobusni postaji, povozil pešakinjo. 05 letna Helena Simonu s Ptuja je pre-čkala cesto ob prehodu za peste. Avto, ki se jo prehodu prehitro približeval, do zadnjega hipa ni USpel ustaviti Žensko |t zadel, da je padla in hudo ranjena obležala na i est i Našli še truplo ponesrečene planinke Kokra, II. januarja — Tik P?*| vrhom Grintavca sta se v ne° Ijo smrtno ponesrečila plan>nC.I 50 letni Pavel Jeras iz Trzin« ]( dve leti starejša .Julija MaV*' Potem ko so ti uplo planinca H° ski reševalci našli se istega so morali naslednjega se «>n*r*. pod Grintavec. Nedaleč struH0^ mesta, kjer je prejšnji večer ^ žul mrtev Jeras, so našli še ^ plo ponesrečene Mavrove V & sevalni akciji je sodelovalo v kol in goi skih reševali ev iz ^r'' nja in .Jezerskega, ob poiiioč1 V talske (helikopterja) enote i11 ce Z Brini.a