Glasilo Socialističnie zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik ln izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — izhaja vsajko sredo. Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 drin, polletna 240 din* četrtletna 120 din; plačljiva ]e vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozlr. 3 ameriške dolarja. — Tek. račun pri Komunalni ba nkl v Novem mestu, št. 60-KB~ie-2-24 Štev. 24 (378) Leto VIIL NOVO MESTO, 12. JUNIJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 30. Post, pred. Novo mesto 39 Telefon uredništva ln uprava: et. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Cascplsno-založnlSko podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja F. "Vevel ZAPISKI S POSVETOVANJA 0 KMETIJSKEM ZADRUŽNIŠTVU NOVOMEŠKEGA OKRAJA Večja proizvodnja socialistični odnosi V četrtek 6. junija je bilo v Novem mestu posvetovanje o kmetijskem zadružništvu, ki so se ga udeležili člani upravnega odbora okrajne zadružne zveze in predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze, razen njih pa tudi predstavniki okrajnega komiteja ZKS, OLO Novo mesto ln okr. odbora SZDL. O zadružnih vprašanjih v našem okraju in o zaključkih občnega zbora Glavne zadružne zveze Slovenije je poročal predsednik OZZ Viktor Zupančič. Posvetovanja o kmetijskem zadružništvu bodo organizirale zrla j tudi vse občine našega okraja. Na podlagi referata predsed-jruika OZZ Viktorja Zupančiča in razgibanega plodnega razpravljanja udeležencev posvetovanja ni bilo težko ugotoviti, da jo kmetijsko zadiružnistvo v novomeškem okraju napravilo zadnja leta pomemben korak naprej, zlasti še, če primerjamo napredek s stanjem pred nekaj leti. O tem, kort) o uspelih letnih občnih zborih kmetij sikih zadrug, je Dolenjski last v zadnjem času že večkrat obširneje poročal, tako da je prebivalcem naišega okraja ta razveseljiv napredek že poznan. Prav tako vmio, da je nedavna resolucija o bodočem razvoju kmetijstva, ki jo je sprejela zvezna ljudska skupščina v Beogradu, postavila jasne emerniiee za nadaljnji razvoj v r^ašem kmetijstvu. Kmalu bomo začeli sestavljati tudi večletni načrt nadaljnjega razvoja kmetijstva v posameznih okrajih. Pri tem bodo potrebne različne vzpodibude, predlogi in na&rtl, kako naj tudi v naisih pogojih zagotovimo ' večjo proizvodnjo, ki bo moraJa biti seveda vskla-jena z napori, da bo napredek naše vasi temeljil na socialističnih odnosih. Potreben je Širši pogled v bodočnost Ni slučaj, da so prav tem vprašanjem na posvetovanju odmerila največ časa. Predsednik Viktor Zupančič je med ostalim dejial, rja se moramo ob perspektivnem planu razvoja kme- Velike prireditve * v Kostanjevici V soboto 15. junija in v nedeljo 16. junija bo v Kostanjevici na Krki proslava Dneva mladosti. Proslavo priredijo vse množične organizacije in društva Kostanjevice ob množični udeležbi mariborskih gasilcev in letalcev Aerokluba Cerklje. V soboto zvečer tradicionalna Beneška noč, v nedeljo parada • padalci in telovadna akademija. Vabi pripravljalni odbor. tijstva resno vprašati predvsem o trm, kako bomo uporabili naše investicije. Doslej smo jih drobili na posamezne zadruge in jih včasih tudi nesmotrno porabili, čeprav vemo, da morajo biti investicije v kmetijstvu dolgoročna naložba. Več kot doslej bomo morali vložiti neposredno za dvig proizvodnje. Pri tem bo treba precej več pametnega preudarka in gospodarskih razprav, kako in kaj naj delamo, da bomo zagotovili čimprejšnjo večjo proizvodnjo. Doslej smo nekako po domače naročali investicije iz družbenih sredstev, pri tem pa smo kaj radi pozabljali, da moramo hkrati in vedno krepiti tudi socialistične odnose na vasi. Ca namreč vemo, da je glavna ovira za hitrejši in uspešnejši gospoda rsik; dvig izrazito kmetijske dolenjske pokrajine razdrobljenost parcel, ki nam onemogoča pametno in ceneno uporabo mehanizacije, potem moramo vprašanje novih, socialističnih odnosov na vasi zares postaviti v ospredje našega dela in vseh načrtov. Na kaf preradi pozabljamo Znano je, da je postalo v zadnjem času kmetijstvo najvažnejše vprašanje našega gospodarstva. Iz vseh pokrajin in republik prihajajo raz/veseljrtivi glasovi o napredku in dobrih načrtih za večjo proizvodnjo. Dolenjski kmet, ki se ne more kosati s kmetom v Savinjski dolini ali kje drugje v bogatejših predelih naše domovine, "mora pri tem nujno pomisliti malo naprej, ko bo proizvodnja v ceHl državi veliko večja, ko bo blaga na trgih precej več dn bo treba biti zaradi obilne ponudbe konkurenčen v kakovosti blaga in v čereh. Vse, kar delajo naše zadružne organizacije, je pomot kmetu, da ga čas, ki prihaja, ne bo našel nepripravljenega. Do konkurence v kmetijstvu pa bo nujno moralo priti, ker je napredek le tako mogoč. Jasna smer je zdaj točno začrtana Tov«r*š Kardelj je na občnem zboru zadružnikov v Ljubljani med-ostalim poudaril, da moramo imeti pred sabo jasno orientacijo, kaj hočemo. Ne gre le za dvig hektarskih donosov ln samo za večje pridelke. Družbena sredstva, ki jih vragamo čedalje več v kmetijstvo, zahtevajo jasen načrt kaj hočemo doseči. In če smo imeli doslej samo geslo »Višja proizvodnja«, gre zdaj še za nekaj več — za nove, socialistične odnose. Gre za po- vezavo ln sodelovanje kmeta ■ kmetijsko zadrugo, prav tako pa za pošteno, gospodarsko povezavo zadruge z ostalo drnibo. Ko .bomo torej vlagali družbena sredstva v kmetijstvo, bomo hkrati zagotovili tudi vMjuči-tev kmeta v njegovo zadrugo —• pomoč bomo povezali z blagovno proizvodnjo in poskrbeli, da bodo odnosi med nJim, zadrugo ln družbo napredni, skratka socialistični. Ce bi v teh stvareh a« naprej govorili samo orokaviče-no, izogibali p« bi se jasno povedati kakšen bo bodoči razvoj v kmetijstvu, bi Škodovali samo kmetu ln družbi. NI treba, da bi bili med zadnjimi! Zadnja leta amo 6« nekako odvadili tarnati, češ da smo »najrevnejši, najbolj pasivni, najbolj zaostali« jn podobno. Kmetijska pospeševalna služba je z družbenimi sredstvi dokazala na mnogih zelo uspelih poizkusih, da |je jprhod iz revščine in dosedanje netrazvitoiiti Dolenjske v tem, tla se poprimemo najsodobnejših pripomočkov in dvignemo naiše pridelke. Doseženih uspehov se nam ni treba sramovati, sad smo tudi v naišem okraju pridelali po 33.000 kg krompirja na ha, medtem ko je okrajno povprečje 11.000 kg. Pri žmtu imamo pridelek tud« a 3.500 kg namesto 1.100 kg; tudi v živinoreji smo dosegli molzno^ od 4.000 do 5.200 litrov mleka (Nadaljevanje na 3. strani) Gojenci vojaško-tehnične akademije pri praktičnem delu: čes reko gradijo most. V nekaj urah mora biti gotov, napredujoče enote ne smejo čakati. — Več berite o gojencih naših vojaških Šol ln akademij na 6. strani današnje številke. Vse okoli financ 0 delu Sveta stanovanjske skupnosti v Novem mestu. — Kako delajo hišni sveti v Novem mestu. — Veliko več bi se naredilo, ko bi ne razpolagali samo s tako skromnimi sredstvi. Sredi preteklega meseca Je bila v Novem mestu prva r^ I-na sej* SVETA STANOVANJSKE SKUPNOSTI NOVO MESTO. Poslovna doba dosedanjega sveta je potekla, zato je bil na seji izvoljen nov sedemčlanski upravni odbor sveta, sprejeli Pa te tudi proračun Uprave stanovanjske skupnosti Novo mesto za leto 1957. V novi avet stanovanjske skupnosti je bilo izvoljenih 45 članov, med temi je 10 delavcev, 25 uslužbencev, 4 gospodinje. 4 upokojenci in 2 predstavnika drugih poklicev. Hišnih STOPIMO NA OBISK V URADE ZA ROJSTVA, POROKE IN SMRTI Področje, o katerem na splošno malokdaj razpravljamo, še manj pa o njem pišemo, je matična služba v našem okraju. Dobro vemo, da ima vsak naš državljan prej ali slej opraivka pri matičarju, bodisi, da išče podatke iz državnih matičnih knjig, da prirjavlja rojstva otrok; ^klepanje zakonike zveze, smrt m ostaila »matična dejstva«, kot se uradno imenujejo vpisi ln izpisi iz matičnih kinjig. Vse preveč je bila odgovornost im skrb za opravljanje matične službe doslej prepuščena zgolj Ta.inist.vu za notranje zadeve OLO , medtem ko so se občinski odbori —razen izjem — za to važno pod- ročje vse premalo zanimali. Pred leti je zakon o državnih matičnih knjigah in zakon o zakonski zvezi vendarle odpravil skrajno neurejene prej- Dragatuški kmetje tekmujejo Tudi v Dragatušu sodelujejo v republiškem kmetijskem nagradnem tekmovanju. Brez dvoma so Dragatušani med najboljšimi pridelovalci krompirja v Beli krajini, saj so lani dosegli rekordni pridelek 304 mtc.. Prav jtotovo bodo tudi v kmetijskem tekmovanju dosegli- lepe uspehe v pridelovanju krompirja in koruze. jože Skol šnje sbanje matičnih knjig. U- srvarjeni so bifli pogoji, kot so jih razne države za matično službo že mnogo prej uredile. Z mnticnl predpisa s področja rodbinskega, osebnega in državljanskega prava je bila matična služba izpopolnjena. S tem so bili ustvarjeni vsi pogoji Za ureditev in dvig te važne javne skižbe. Vodstvo matičnih knijdg je poverjeno izključno državnim organom, to Je občinskim ljudskim odborom. Natančno vodenje matične knjige so za vsako moderno državo in njene organe izrednega pomena, saj dajejo različne podatke za življenje posameznika (poroka, posvojitev itd, podatki za vojaške zadeve, volilne imenike, za skrbniške organe, za zapuščinske sodne razprave kd.). (Nadaljevanj« na 3. strani) svetov, je v Novem mestu 45. V družbenem upravljanju se v njih udejstvuie 153 državljanov, med njimi 117 moških in 36 žensk, od katerih j« 48 delavcev, 79 uslužbencev, 8 upokojencev, gospodinj in ostalih pa 18. Da je svet laže delal, si j* Izvolil sedemčlanski upravni odbor; o njegovem delu je na seji poročali dosedanji predsednik sveta stanovanjske skupnosti Franc Skof. Stanovanjska skupnost — organizacija državljanov Nedvomno ima stanovanjska skupnost že zdaj zelo važno mesto v razvoju socialističnih družbenih odinosov; letos se obetajo novi predpisi, ki bodo natančneje uredili in utrdili Položaj stanovanjskih skupnosti. O tpm je nedavno razpravljala tudi zvezna ljudska skupščina, ko Je sprejela načela stanovanjske politike, stanovanjske izgradnje in razširitve družbenega samoupravljanja po stanovanjskih skupnostih. O tem je razpravljal tudii V. plenum Zveznega odbora SZDL Jugoslavije sredi aprila na Brionih. Gre za razširitev in vsestransko poglobitev dela stanovanjskih skupnosti, ki seveda niso nikak organ ljud'ske oblasti ali njene uprave, temveč izrecno organ samoupravljanja drža vil jamov na po-diročju stanovanjskih in komriu-naiLmih vprašanj ter njihovo (Nadaljevanje na 2. strani) VREME ZA CAS OD 12. DO 23. JUNIJA V tekočem tednu ugodno, povečini jasno in precej toplo vreme, vendar verjetne krajevne nevihte. Ob zaključku tedna splošno poslabšanje t nevihtnimi padavinami in ohladitvijo. V prihodnjem tednu s>prva izboljšanje in topleje, toda zatem vseskozi nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvijo. (Napoved priredil V. M.) NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED POT K DVIGU ŽIVLJENJSKE RAVNI Prodoren uspeh MOTO MONTAŽE Po končanem I. sejmu prometnih sredstev v Ljubljani, na* katerem je z velikim uspehom nastopilo tudi novomeško podjetje MOTO MONTAŽA, smo prosili direktorja tovariša Jurija Levičnika, da je o sejmu in proizvodnji avtomobilov v Novem mestu odgovoril na več naših vprašanj. S kolektivom enega najmlajših dolenjskih podjetij vred smo veseli nepričakovano dobrih usnehov, ki jih je MOTO MONTAŽA na sejmu z mednarodno udeležbo dosegla. Tovariš Levičnik, na I. sejmu prometnih sredstev je razstavila tudi MOTO MONTAŽA več svojih vozil; kako ste bili zadovoljni s sejmom in kakšne kupčije je sklenilo vaše podjetje? To je bil prvi tovrstni sejem v naši državi in smo v za-fr>lku dvomih v njegov komercialni uspeh, zlasti zato, ker smo računali, da bo krog interesentov — obiskovalcev veliko manjši kakor na univerzalnih sejmih. Bili smo prijetno presenečeni nad številom obiskovalcev In nad zanimanjem, ki s d ga le-ti pokazal' za motorizaoijo. Veliko povpraševanje p<> vozilih iz našega proizvodnega programa, z i'/inun |)D to, da imamo skoraj celotno pianirano letno proizvodnjo le v naprej prodano, nas sili. ri:> proizvodnjo člmrv'f.i povečamo, hkrati s tem pa dONfttetltfl tudi nagel razvoj podjetja. Podjetju Jo namreč ponuđena možnost za izdelavo okrog 200 vozil do konca letoSnjega leta. Vsekakor Je to lep komercialni n-speh, vendar moram pripomni- ti) da bo realizacija tega posla ? marsičem odvisna od dovzetnosti odločujočih gospodarskih činiteljev in dodatnih investicijskih sredstev. Več kakor to Je pa sejem bil mesto, na kalerem je človek najlaže lahko primerjal dosežene uspehe posameznih podjetij pri osvajanju (e, za našo državo nove proizvodnje. Ker smo bili od domačih razstavljavcev najmlajše podjetje ln ker delamo komaj dve leti, smo na sejmu imeli najboljšo priložnost za ocenitev našega dela. In tudi v tem oziru smo zadovoljni, celo ponosni. (Nadaljevanje na 3. strani) ■ ■ <. •-.■/-.■nr-.-t.r- Sanitetni avtomobil novomeške MOTO MONTAŽE — blago, ki ie Slo n;» I i u h I lanskem Sejmu pmmetnlh sredste ""lo hitro ln dobro v denar. Včasih, Je pred leti, smo skoraj vsak teden zapisali; »Nova, velika tovarna je začela obratovati.* To so bila leta, ko smo gradili težko industrijo, ki je nedvomno osnova za napredek. Zgradili pa smo še več predelovalnih tovom, ki izdelujejo blago za široko potrošnjo, kar je osnova za dvig življenjske ravni. Sedaj ni več vesti o novih in novih tovarnah, vsaj tako pogoste niso — fn nekateri zaradi tega sklepajo, da naši uspehi niso več tako veliki in pogosti. Tokrat se motijo, čeprav je morda tudi naša krivda, ker o uspe-hih premalo pišemo. Res, da v časopisih ne boste zaslediti vestti o novih tovarnah, zato pa je dovolj toliko bolj razveseljivih vesti, da so v teh novih tovarnah dosegli velike proizvodne uspehe. Prav zato bi danes zapisali nekaj več prav o uspehih, ki smo jih dosegli v prvih mesecih letošnjega leta. V prvih Štirih mesecih letošnjega leta so u tovarnah izdelali za 21 % več blaga kot v istem času lani. Res, da je k temu precej prispevala večja proizvodnja električne energije, toda tudi zasluge posameznih kolektivov pri tem niso majhne. V marsikateri tovarni so že v tem Času močno povečali storilnost. Industrija je upoštevala želje trga in zato je v letošnjem letu že do sedaj izdelanih za 22 % več proizvodov za široko potrošnjo. Za enak odstotek se je povečala tudi proizvodnja reprodukcijskega matertata, to so surovine oziroma polizdelki, ki jih potem dokončno obdela predelovalna industrija, Vse to je vplivalo t\t4\ na cene, kajti kljub temu, da so se plače že v prvih mesecih -povečale za več kot 8%, cene industrijskega blaga niso porasle za več kot 2 %. Ce bo to razmerje ostalo isto do konca leta, potem bomo lahko govorili o resničnem dvigu življenjske ravni. Lani je bila stvar že v prvih mesecih precej drugačna. Medtem ko so se plače povečale za 2.3 %, pa so se cene povečale za 5.5%. Sledi, da se je v teh mesecih lanskega leta življenjska raven znižala. No, pa poglejmo še nekaj številk, ki dosežene uspehe najbolj prepričljivo utemeljujejo. Ze v prvih treh mesecih letošnjega leta so rudarji nakopali za okoli 600.000 ton premoga več kot lani. Se celo lepe uspehe pa smo dosegli na naftnih poljih. V marcu so v Goili, Doljni Lendavi in v Vojvodini načrpali 33.000 ton »tekočega zlata«. To je bila največja mesečna proizvodnja doslej; 1947 smo načrpali toliko nafte, t. j. 33 tisoč ton šele v vsem letu. Železarne in jeklarne, ki smo jih zgradili po vojni, dajejo surovine za vso veliko kovinsko predelovalno industrijo. Se vedno velja, da se moč države meri po količini jekla, ki ga proizvajajo v določeni deželi. V prvih mesecih letošnjega leta so natopili 55.000 ton surovega železa na mesec. Pomislite, ta proizvodnja je tako velika, da so kovinarji že v enem mesecu in nekaj več knt 20 dneh natopili tisto količino, katero smo v zadnjem letu pred vojno topili vseh 12 mesecev. V marcu pa so dosegli rekord tudi jeklarji. V enem samem mesecu so ga natopili #8.000 ton. To je za 12.000 ton več kot je bila lanska največja mesečna proizvodnja. Tu so uspehi v primerjavi s predvojnimi časi še veliko večji. Investicije, milijarde in milijarde, ki smo jih porabili za gradnjo Zenice, Nik-šiča, za razširitev Jesenic in Gušta-nja itd., so začele obilo vračati Ker imamo več jekla, imamo tudi Sisku, kjer stoji tovarna brezšivnih cevi, t. j. proizvod, brez katerega si ne moremo zamišljati izdelave koles, avtomobilov, hladilnikov in sto drugih stvari, so dosegli tak največji mesečni uspeh. V februarju so v valjarnah te tovarne izdelali skoraj 6.000 ton cevi, medtem ko so jih lani izdelali največ 3.700 ton na mesec. Tako bi lahko naštevali uspehe gigantov, ki smo jih gradili, velikokrat smo se pri tem odrekali tudi večjemu kosu kruha, in ki sedaj vračajo ter pošiljajo blago v predelovalno industrijo. Tudi ta ne zaostaja. Kaže, da bomo letos prvič dosegli proizvodnjo 200 milijonov kv. metrov bombažnih tkanin; ker se je tudi proizvodnja drugih tkanin povečala, bo tekstilnega blaga na pretek. V marcu n. pr. so tovarne Čevljev izdelale 790.000 parov. Tudi to je največja mesečna proizvodnja. Ce bodo v teh tovarnah ostali vsaj pri približno takšnih mesečnih uspehih, bomo letos izdelali par usnjenih čevljev na dva prebivalca države. Pred vojno, ko je bilo prebivalcev skoraj dva milijona manj, pa je prišel en par čevljev šele na 4 prebivalce. Tovarne radio aparatov so izdelale v enem mesecu 18.500 aparatov, 1,200.000 električnih žarnic je mesečni* proizvodni uspeh in rekord tovrstnih tovarn.. Posode so izdelali v tovarnah 780.000 ton v enem mesecu itd., itd. K temu pa bi morali1 prišteti ie uspelfe, ki smo jih dosegli pri izvozu in končno tudi uvozu, saj smo uvozili v prvih, petih mesecih še I enkrat več potrošnega blaga kot lani v šestih mesecih. To so uspehi industrije, ki bodo nedvomno prispevali k stabilizaciji, stalnosti cen in več izdelkov iz te kovine. Tudi v t tržišča fer gospodarstva sploh t Stran »DOLENJSKI LIST« gtev. 24 (378) Vse okoli financ (Prenos s 1. strani) medsebojne Pomoči. Gre za to, da W stanovanjska skupnost or-gami7.:;-a3 tudi pogosto zahtevajo denar za nakup raznih strojev, se^a'lce za prah in podobno. Hude težave ImaJo sveti tistih hi>š. kjeT skromna sredstva ne zadostujejo niti za redno vzdrževanje, kaj Sel« zia zboljšanje drugih Življenjskih pogojev prebivalcev Poseben problem v mestu »o star.ovianjskf hiše zgmajene v fle-tih 1945—-50, ki niso dokončane in urejene. Marsikje, čistoča skupnih prostorov n.1 na viifinl, zanemarjena pa je tudi ureditev zunanjeiga okolja. Prebivalci nekaterih h,;s, ki smo jih zgradili, po vojni, tudi kad malo spoštujejo hišni red. I/ćmi je BMMsJ promet Uprave stamovanjske skuPnosbi nad BO milijonov din. Mimo teh lastnih sredstev uprave je ta lani ie. kiredliiba 3 milijonov dinarjev obnovila 19 stanovanjiflkih in 9 poslovnih zgradb. Letos je do- bila kiredilrt« 4 milijone dinarjev, vendar samo za kreditno sposobne stavbe. Ostaja odprto vprašanje, kako obnavljati hiše, ki so kreditno nesposobne. V družbenem upravi Janj u so tudi stavbe v Mirni peči, Otočcu, Srnarieti. Od ni vjsi. Stranski vasi In drugod, kjer bo prav tako treba misliti na različna obnovitvena to vzdrževalna d«-j la. Sploh »o člani sveta stanovanj ske skupnosti pokazali precej zanimanja za vzdrževanje ln upravljanje stanovanjskih in poslovnih zgradb. Posebna komi sr 1 a bo skušala izpos.iova.ti večja, nuj.no potrebna fiinančna sredstva za taka dela. Pomenili so se tudi o ustanovitvi nujno potrebnih uslužinostnih delavnic, ki naj bi uetoikovito pomagal« družinam in fospodtojstvom. Tudi o novih nasadih, o skrbi za otroška igrišč« in dokončni ureditvi po vojni zgrajenih stavb so Člani sveta uspešno razpravljali. 2e večkrat poudarjena koristnost družbenega samoupravljanja v stanovanjskih skupnostih bo vsestransko zaživela, če jo bomo podprli tudi s finančnimi sredstvi. Brez teh bodo mnogi koristni nacrti ostali zgolj želja. Pred kongresom delavskega saortoupravljainja je treba razmisliti tudi o mateinialni podlagi družbenega upravljanja, ki s« vedmo bolj krepi. RAZPIS sa vpis v I. letnik rudarskega. kovinarskega ln elektro odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE soLE v Zagorju ob savi v šolskem letu 1957/3«. pogoju i. Rudarski odsekt Kandidat mora Imeti 6- razredov osnovne sole ali 2. razreda gimnazija, v koledarskem letu 1957 mora dopolniti IS. leto starosti, mora biti telesno in dugev-no zdrav. Učenci prejemalo mesečna nagrade v znesku od 1.000. do 4.000. din ter jamski dodatek Sola nudi učencem vse šolske potrebšfii-ne ter za Izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev in perilo. II. Kovinarski odsekt Kandidat mora Imeti 3 razrede gimnazije ali 7 razredov osnovne Sole ter mora biti telesno ln duševno zdrav. III. Elektro odsek: Kandidat mora imeti 4 razred« gimnazije ali 8 razredov osnovne sole ter mora biti telesno in duševno zdrav. Šolanje v vseh treh odsekih traja tri leta. V času Šolanja se učenci rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, učenci kovinarskega odseka pa se učijo za poklic strojni ključavničar, strupar, reskar kovač, orodjar in posluževalec Jamske mehanizacije, učenci elektro odseka pa za obratne električari« in elektro mehanike. Mladinci, kl se žele vpisati, moralo Ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolekovano prošnjo ter naslednje osebne dokument«; 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. Izpisek iz rojstne matien« knjige. 3. potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Taksa za meljavo je odpravljena Zvezni družbeni plan za 1957 ne omenja v 31. poglavju, ki govori o skladih, nič o taksi za meljavo. Po pojasnilu državnega sekretariata za finance FLRJ je taksa za meljavo ukinjena s prvim majem letošnjega leta. Bolje preprečevati kot zdraviti Okrajni zavod za sodama zavarovanje skrbi za zdrav|e zavarovancev In njihovih svojcev Znano je, da vlaga ljudska oblast Izredno velika sredstva za dvig zdravstvene ravni delovnih ltjiudi. Zadnja leta posvečamo čedaide večjo skrb zaščiti zdravja to delovnim pogojem, saj je vedno boljše — pa tudi cenejše — bolezni preprečevati kot lbang. Smihelski asistent Katoliške akcije je tega Moloha, ki so mu njegovi duhovni žrtvovali žive ljudi, le molil z vsem ognjem svoje fanatične narave, • V središča pozornost ameriške Javnosti j« Se vedno intervju prvega sekretarja sovjetskega sekretarja sovjetske partije Nikite Hruičeva za ameriško televizijo. Prvotnim ugodnejšim komentarjem e intervjuju so sledila ostrejša mnenja, čei da Rusom ne gre nič verjeti. Toda kljub temu Je močno mnenje, da so taki intervjuji koristni ln da bi moral tudi predsednik Eisen-hovver privoliti na tak intervju za sovjetsko Javnost. Eln-senhovver pa noče o takem intervjuju nič slišati. 0) Naknadno Štetje glasov o zaupnici italijanski vladi, ki Jo vodi Zoll, Je neprijetno presenetilo predvsem Zolija sa< mega. Izkazalo se Je namreč, da za zaupnico manjka en glas In ne, da Je bil zanje oddan en glas več. Ker se J« Zoli Jfivnb odpovedal glasovom neofašističnih poslancev. Je zdaj v hudi zagat). Ce bi bil dosleden, bi msral zdaj odstopiti. • ZahodnonemSka vlada J« sprejela sovjetski predlog o razširitvi trgovine med obema državama. Hkrati Je zahtevala, da se morajo vrniti i« vsi preostali nemSkl državljani iz sz. • Kralj Ibn fiBn«, vladar Saudske Arabije, Je po obisku v glavnem mestu Iraka, Bagdadu prvič obiskal Jordansko glavno mesto Aman, ki je ž« delj časa v središču pozornosti zaradi znanih dogodkov v Jordanu. Ore menda za politično kombinacijo, ki naj bi povezala Saudgko Arabijo, Jordan ln Irak. • Na neki sipini t btlfeinl pristanišča Portsmouth so nafili ČloveSko truplo brez glave s deli potapljaške opreme. Tru- rlo so naSll blizu kraja, kjer e lani izginil slavni britanski potapljač Crabb. Takrat Je bila med obiskom HruSčeva in Bulganlna zasidrana v pristanišču sovjetska krlžarka Ordzonikidze. Crabb si Je Je menda hotel ogledati pod vodo. IzSlo je 7. številka Uradnega vestnlka *i. maja je izšla t. itevllka Uradnega vestnlka okraja Novo mesto, ki prinaša ra7en dveh odločb in dveh sklepov OLO Novo mesto (prenos osnovnih sredstev, potrditev menjalnih , pogodb in sprememba pravil sklada za štipendije OLO) Se odlok ObLO Kostanjevica — Podbočje o določitvi krajev, za kater« velja uredba o razdeljevanju stanovanj. Številk« objavlja še M odločb in sklepov o volitvah ln imenovanjih. Med ostalim je objavljen sklep, da j« za sodnika okrajnega sodišča v Novem mestu Izvoljen Janez Gartner, blvsl sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu. Objavljena so tudi Imen« novih sodnikov porotnikov okrajnih sodišč r MetHkt. Novem mestu ln Treh« nlem. kakor ga je umel kvečjemu Se kurat dr. Peter Križaj pri Sv, Urhu.« »Zanimivo. Tako nasilje nad človeškim razumom zmag« lahko samo nekje, kjer je prv* zapoved brezpogojna, rekrut« ska pokorščina višji duhovni oblasti.« Louis Adamič je za« mišljeno umolknil. Cez čas j« zavzeto vzkliknil: »Kaj se J« spremenilo od Galileijevih časov?« »Ni šlo tako lahko ln breg upiranja,« razlagam odličnemu obiskovalcu. »Svetokriški župnik Zupane je brezobzirno očital škofu čudni bogoslovni nauk o črni roki in mu pogumno zaklical izpod Gorjancev: .Kakšni zmešani pojmi!' To najdete zapisano še danes, ko ga ni več med živimi, v njegovem dnevniku. In tudi na škofijski konferenci leto pred koncem so se zlasti itari župniki, ki jih še ni okužil Ehr-lichov strupeni duh nestrpnosti, upirali duhovnemu nasilju in spravljali hudo v stisko škofovega profesorja moralnega bogoslovja. Opravili niso, kajpada, nič, ker so veljali takrat nekaj le tisti, ki so umeli ravnati bolje s strojnico kot z monstranco, kakor jih Je dobro označil pozneje njihov general Leo Rupnik.« (Konec prihedniifil r Btev. 24 (378) - »DOLENJSKI LISTc __.» . Stran S Stopimo na obisk v ROJSTVA, POROKE in urade za SMRTI (Nadaljevanje s 1. strani) Nerazveseljivi podatki Da bi zagotovili popolno točnost vodenja teh knjig nadzira TNZ s posebnim uslužbencem delo matičarjev. Le ta je ugotovil, da so posamezni podatki dostikrat netočno vpisani zato, ker matičar od državljana ni Kihteval potrebnih dokumenta bi preveril resničnost njegovih navedb. To zlasti velja za obdobje od 1947 - 1951, ko matični službi nismo posvetili potrebne skrbi. Popravljanje teh napak bo io malomarnost odstranilo. Teritorialne spremembe, ki so nastale leta 1955, otežkočajo pravilno poslovanje matičnih uradov; so primeri, da spadajo nekateri matični dkoližil pod dve ali celo tri občine, ponekod celo med dva okraja, nekateri matični okoliši se ne u-jemajo 6 področjem krajevne pisarne in pod. Zato se pripravlja v zveznem merilu nov Mkonski osnutek, ki bo matično službo prilagodil družbenemu razvodu. V našem okraju Imamo 29 matičnih uradov in 31 matičarjev, urada v Vel. Gabfu in Mirni pa sta brez uslužbencev. Občine ?e za kvalitetni kader v matičnih uradih premalo zanimajo, saj bi prav v teh uradih morale imeti najbolj sposobne uslužbence. Ponekod nalagajo matičarjem najrazličnejše druge naloge, zapostavljajo pa matično delo. Tako je v Veliki Loki moral hoditi matičar z živinozdravnikom na cepljeje kokoši, v Adlešičih ga imajo za kurirsko službo in podobno. Seveda so ponekod matičarji sami krivi, ker ne znajo občinskim ljudskim odborom prikazati, kako vsestranska je njihova služba. Tudi od mati-Čairke, ki si med uradnim časom navije lase in manikira nohte, ljudje in občinski odbor seveda ne moi-ejo kaj prida pričakovati. V Smarjeti je bilo treba maučarkio zamenjati, ker ni imela pravega odnosa do državljanov. V Dragatušu se matičar bolj zanima za delo na svojem posestvu kot pa za svoj urad, medtem ko je nekje drugje matičarju • vpisovala uradne podatke v matične knjige njegova žena. Na take malomarnosti, so boli seveda vsi prizadeti činitelji opozorjeni, proti slabim uslužbencem pa je bilo seveda treba tudi primerno ukrepati. Malomarnost, ki nam zelo škoduje Ce kje, je vprašanje dostojnega uradnega prostora važno za matične urade in poročne sobe. Zal moramo ugotoviti za večino pisarn matičnih uradov v okraju, da so v dokaj slabem stanju, nimajo potrebnega inventarja, ponekod so vlažne in se knjige celo kvarijo. Na področju bivšega novomeškega okraja ima od 20 matičnih o-kolišev komaj 8 primerno urejene prostore in opremo. O mačehovskem odnosu ObLO do matične službe govori na. primer izjava tajnika ObLO v Mokronogu, češ da TNZ kot nadzorni organ matične službe nima pravice izreči niti predloga za izboljšanje te službe, ker je to samo stvar občine. Obvestilo naročnikom v inozemstvu Vsem našim naročnikom v Inozemstvu pošiljamo danes po dve številki Dolenjskega lista in, J'h prosimo, da pokažejo list svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da bodo spoznali domači čffsnik dolenjske pokrajine in se nanj naročili. Uprava lista ObLO Trebnje je matičnemu uradu v Vel. Gabru odvzel poročno sobo, DES po je odklopil električni tok na krajevnem uradu, ker ni bila plaćana e-lektrika. Z maio več dobre volje pa bi tudi s sorazmerno skromnimi sredstvi lahko poročne sobe primerno opremili. Potem se ne bi zgodilo, da je poročna soba v neposredni bližini kovačnice, da med poroko razbija kladivo po nakovalu, ali pa da je poročna soba tik kuhinje zasebne stranke. Ponekod tudi odborniki omalovažujejo poročni obred, saj prihajajo k obredu v neprimerni obleki in podobno. V nekem matičnem okolišu je odbornik, ki je poročai državljane, v zasebnem življenju večkrat pi- jan, se pretepa in nima urejenega osebnega življenja. V nekem drugem okolišu niti ne zna prebrati nagovora novopo-ročencema. To seveda izrabljajo razni klerikalni elementi, ki omalovažujejo pomen zakonske zveze, sklenjene pred državnim organom. Nove naloge matičarjev Po novih predpisih matičarji ne opravljajo več vojaških zadev pri občinskih ljudskih odborih. Zato so razširili svoje poslovanje s tem, da sprejemajo za TNZ razne vloge (kot na primer za potrdila o nekaznovan ju, za orožne liste, sprejem v državljanstvo, za potne liste, skrbe za prijavno in odjavno službo ler podobno). Matični uradi odslej tudi izdajajo osebne izkaznice, s čemer bodo državljanom prihranili nepotrebne stroške in zamudo časa. Po nevi uredbi morajo matičarji odslej vodit za vsako vas posebej rojstno, poročno in mrliško knjigo. Zato bo več ko potrebno, da prevzamejo občine glavno odgovornost za opravljanje matic_ ne službe na svojem območju, TNZ pa obstaja samo nadzorni, instruktorski in kontrolni organ. ObLO naj bi delu državnih matičarjev posvečali več skrbi, predvsem pa naj bi zagotovili primerne prostore in opremo za obrede. Le tako bo matična služba uživala v očeh državljanov ugled, ki ga tako važna javna služba mora imeti. • večja proizvodnja - socialistični odnosi (Prenos s 1, strani) pri kravi na leto ln podobno. Zares imamo vse pogoje, čeprav zelo različne, da v posameznih rajonih dvignemo proizvodnjo visoko nad dosedanje povprečje. Zdaj, ko se dolenjski kmet hkrati peča e pridelovanjem d vaj -cetih aLi celo tridesetih pridelkov, seveda o kakem donosnem gospodarstvu ne moremo, govoriti. Napredni kmetje so to preprosto resnico ž« spoznali in zahtevajo tako pomoč, ki bo v resnici dvignila našo vas. Pri tem bomo morali marsikaj, kar bo v bogatejših predelih naše držav« dosegli pred vojno, preskočiti. Naš kmet se hoče rešiti revščine in bo iskal pot k napredku z večjo pripravljenostjo. Socializem bo zanj v resnici novo življenj«. Strmo od nas jo odvisen nadaljnji napredek .Dolenjski kmet išče naprednih ukrepov. Lani smo porabili 11 vagonov semenskega krompirja, letos jdh je bilo 70 premalo. Umetnih gnojil so zadruge prodale toliko, kolikor so jih dobile. Samo do konca maja so kreditiinale kmetom umetnih gnojili za dofbrih 18,000.000 dinarjev. Iz okrajnih sredstev je šlo za kmetijstvo 10,000.000 din, od tega za plemensko živino 4 mili-Jcn« din. Ta sredstva so bila pravilno razdeljena — z njimi so zadruge ustvarile blagovno po-^ ezavo od proizvodnje do potrošnika. 2ivinoreja, sadjarstvo in vi.no-gradništ/vo ostajajo slejkoprej osnovne gospodarske veje do- lenjskega kmetijstva. Od njih pričakujemo največ. Niso pa to .edine možnosti. V Bell krajini je od 15.000 ha aieljnikov 3.000 ha sposobnih za kmetijstvo, medtem ko bo treba 12.000 ha pogozdlti in spremeniti v pašnike. Zanimanja za gnojnično jame je vedno več, prav tako pa tudi pripravljenosti za kredite. Aktivi mladih zadružnikov kažejo sicer začetne, toda prav razveseljive uspeh«. Mladi ljudje obetajo spremeniti marsikaj, kar j« starejšim težko, včasih pa celo nemogoče. Ne smemo seveda pozabiti, da daje vse dolenjsko (kmetijstvo zdaj še vedno komaj 30 odstotkov pridelkov na trg, vse ostalo pa porabi samo zase doma. Pri občini bi bil potreben zbor proizvajalcev Na posvetovanju je bila ponovno sprožena misel, da občine z izrazitim kmetijskim področjem nimajo organa, ki bi se s kmetijstvom načrtno pečal. Zato bi bil potreben. zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru, ki bi se ukvarjal z reševanjem gospodarskega položaja kot oblastni organ. Tak zbor bi bi pri občini bolj potreben kot je pri okraju in republiki, saj kia&e praksa, da j« okrajni zbor nekako odmaknjen od terena. Občine bodo (morale pametne j a gospodariti s sredstvi skladov, čeprav so bi^i ti sorazmerno šibki, so nekatere občine iz njih reševale razna vprašanja obrti, komunale itd. Tudi zapostavljanj« zadrug s strani občin bo mo- ralo biti konec, saj si družbenega plana občine brez vsestranskega upoštevanja zadruge in njenega gospodarstva sploh ne moremo predstavljati. Rešiti bo «treba končno tudi težave, ki jih imajo poslovne zveze, kmetijska pospeševalna služba pa bo svoja področje morala prenesti širše in neposredno v proizvodnjo. 50 let Marijana Kozine 4. Junija je stopil v petdeseto leto svojega življenja Marijan Kozina, slovenski skladatelj in akademik, naš novomeški rojak. Po preslici iz rodu znane Skabernetove družine, sin olasbeno nadarjenega sodnika Jurija Kozine, je Marijan ie v družini dobil osnovo 2a bodočega muzika. Hladnikova šola je mladostni interes brusila in uravnavala, Dunaj in Praga, glasbenika J. Marx in J. Suk sta mu bila mojstra in učitelja. Vedno nemirnega je pot nosila po velikih glasbenih centrih in prireditvah, Salz-burg s svojimi avetovno-znanlml festivali ga je seznanjal z velikimi in nesmrtnimi mojstri in čarodeji koncertnih dvoran, Pariz in London sta mu odkrivala sodobno muzikalno kulturo, London sam je dajal tudi koncert jubilantove muzike. Ljubljana, Maribor in Beograd so torišča njegovega dela v domovini. Veliki čas osvobodilnih bojev ga je našel med partizani, kjer se je njegova muza sprostila v vrsto močno znanih in pevnih pesmi, dala mu pa tudi snov za njegove velike, simfonične' pesnitve: Ilova gora, Bela krajina, Smrt junakov, V svobodo. Filmska pesem »Na svoji zemlji« je ob njegovi muzikt šele prav zaživela, »Kekec« pa je pevska svojina prav tako naših malih, kot je bil deležen narodnega in mednarodnega priznanja. Da se zadnje čase njegova dolenjska nefcolfkanj irontrirajoča vedrina javlja tudi v pisani besedi, je samo razumljiva in morda celo nujna »stranska« $pro-stltev njegovega eksplozivnega dolenjskega temperamenta. Da je mimo drugih priznanj bil v l. 1956 tudi med nagrajenci naše sicer skromne Trdinove nagrade, je razumljivo in utemeljeno, po njegovi lastni izjavi pa mu je prav to priznanje rodnega mesta bilo ljubše in dragocenejše od vsega, kar je do tedaj prejel. Eheu, fugaces, Marjane, Marjane, labuntur annil Kaj hitro si jo primahal za nami, ki se na zunaj dostojanstveni v glorioli »najvišjega vzpona življenjskih sil« rahlo obračamo Že proti večernim zarjam, pri tem pa nam v mladem srcu vro ln kipe še prav vse tiste vragolije, kot so jih polna bila »ta prava« mlada leta! Naj Ti bo uspešno Tvoje zafrkljivo dolenjsko pero, predvsem pa naj se Se »na sekirce« prelije ves Čar v petdesetletnem zorenju dognane muzike, ki jo še čakamo od Tebe. Naj v nje) zapoje tudi Tvoje Novo mesto, to Ti z voščili za srečo in zdravje želimo Tvoji novomeški prijatelji Prodoren uspeh MOTO MONTAŽE (Prenos s 1. strani) Ali proizvodni plan MOTO MONTAŽE ustreza potrebam domačega trga, ali pa morda zdaj po sejmu sodite, da bo treba v njem kaj spremeniti? Sejem prometnih sredstev Je samo potrdil pravilnost izbire našega proizvodnega programa. Zanimanje na sejmu Je pokazalo ogromno potrebo za to vrsto vozil. Pripomniti pa moram, da nobeno podjetje v Jugoslaviji nima v svojem proizvodnem programu izdelavo takih ali podobnih voz. Ali ste od kupcev na sejmu dobili kakšne posebne želje glede vaših sanitetnih avtomobilov? Kaj menite, kako se bo ta voz ob-nesel na naših cestah? Pismo iz Kragujevca Dragi Dolenjcll V Kragujevcu na* J« nekaj Dolenjcev, kajpak »• večkrat zberemo in največ »e pogovor suče o rodneiin kraju Vsi smo naročniki Dolenjskega lista in vsak komaj čaka novo številko. Veseli smo< ko beremo o napredku, gospodarskem in kul- Pogled na lične izdelke novomeške MOTO MONTAŽE: kombinirani, sanitetni in potniško-đ ustavni avtomobil. Vse, kar je MOTO MONTAEA razstavila na I. sejmu prometnih sredstev v Ljubljani, je tudi prodala. Vsestranska uponbnost kombiniranega potnlško-dostavnega vo-tila je vzbudila živahno zanimanje gostinskih, turističnih in trgovskih krogov. Nič manjše pa al bilo zanimanje za sanitetni voz. turnem, veseli srno vsakega kamna, ki Je položen za novi objekt, in sploh vsega, kar Ja pozitivno za naše domač« kraj«. Seveda bi radi. tudi'neposredno pomagali pri vsestranskem razvoju nase Dolenjske. K«r pa smo daleč od nje, se trudimo tukaj in tako vsaj posredno pomagamo našim domačim krajem. Upamo, da tudi tovariši iz drugih krajev naše domovine, ki so na Dolenjskem, delajo prav tako z vnemo in požrtvovalnostjo za razvoj in dvig Dolenjske. V naši vojni poŠti 8204 služi svoj rok tudi nekaj dolenjskih fantov. Večina njih s0 naročeni na Dolenjski list in ga prav radi prebirajo. Ko sem jim zadnjič omenili, da nameravam P° našem listu pozdraviti Dolenjce, ©o se takoj soglasno pridružili pozdravu. To soj Franc Boldln, Slavko Kova-clč, Jože Grm, Jože Perlat Jež« Trstenjak, Jož« Frlc, Ivan Dr-nošek, dril Lazar, Marjan Jarc, Štefan Polajnar* Ludvik Plntar, Franc Gacnlk in Milan Žagar. Dolenjski list Je za nas kot splošno pismo, iz katerega zvemo vse novice Iz Dolenjsk«; prav zato nam je tako priljubljen pa tudi prikladen. Sprejmite vsi napredni in pošteni Dolenjci lepe pozdrave tn zelje za nove uspehe pri napredku in razvoju naš« Dolenjska! Kapetan ALOJZ BERLAN Največ želja Je bilo, da bi jih naredili čimveč. Vsekakor pa imajo tudi lokalne potrebe svoje posebne želje: nekateri želijo sanitetni voz z dvema ležiščema, drugi spet z enim ležiščem ln sedežem ildSku-šali bomo Čimprej ustreči tudi tem željam. Zanimanja za sanitetna vozila je vsekakor veliko, gaj jih nihče v naši državi ne Izdeluje, tako da Je nabava teh vozil vezana predvsem na uvoz. Ravno zaradi tega so bila prisiljena domača karoserijaka podjetja karoseri-ratl 1,5 tonski tovornjak »Zastava« kot sanitetni voz, ki pa zaradi svoje velikosti ln teže ne nudi potrebne udobnosti bolnikom. Dosedanja sanitetna vozila io se odlično izkazala predvsem zaradi svoje zadovoljive hitrosti ln pa zaradi prostornosti in udobnosti za bolnike ln spremljevalce. Naše bralce zanimajo tudi važi dostavno-potniški avtomobili; kako bo z njihovo proizvodnjo? Za ta tip vozila Je izredno zanimanje, ravno zaradi njegov« vsestranske uporabnosti in praktičnosti. Do sedal smo izdelali največ takih vozil. Posebno ae *animajo zanj trgovska, gostinska ln turistična podjetja. Prav za te potrebe bomo morali letos narediti še kakih 200 voz ln smo zato dobili tudi potrebna devizna sredstva. Izkoriščamo priložnost, pa Vas prosimo, da bi bralcem našega tednika odgovorili se na vprašanje, kako je s proizvodnjo motorčkov za dvokolesa in amortizerjev? Motorčke za dvokolesa. In amortizerje smo začeli izdelovati zato, da našim kolesarjem omogočimo ugodnejšo vožnjo a kolesi. Z drugimi besedami: »motorizirati« hočemo tudi ti- ste, ki nimajo denarja, da bi si kupili motor. Organizacija proizvodnje v kooperaciji s številnimi drugimi podjetji, na katera se moramo obračati za. radi pomanjkanja strojev, prostorov ln potrebnega strokovnega kadra, ln pa naraščajoča potreba po proizvodnji lahkih tovornjakov, nam je to proizvodnjo nekoliko zavlekla. Vendar bomo Se to sezono skušali izdelati okrog 20000 amortizerjev in 1.500 motorčkov. Kaj sodite o bodočih podobnih prireditvah Gospodarskega razstavišča? Menim, da Je organizacija takih in podobnih sejmov žejo potrebna in zelo koristna. Ker je imel že prvi sejem tako velik uspeh, upamo, da bodo bodoči taki sejmi še uspešnejši Pogled v notranjost sanitetnega avtomobila Popravek Popravljamo tiskarsko napako v članku »Krajevna muzejska zbirk« NOB v Dol.' Toplicah« v zadnji številki Dol. Usta. V petem odstavku se mora S. stavek glasiti pravilno tako, da sta dobili Notranjska ln Primorska svoje muzejske ustanove, med katerimi je samostojni Spelpoi.-kl (jamski) muzej v Postojni, rudniški muzej pa v Idriji. Uredništvo. (Nadaljevanje in konec) Topliška muzejska soba se nahaja v pritličju Pelkove hiše ob Zdraviliškem domu in nasproti krajevnega urada občine Straža-Toplice. Prostor ni ravno velik, je pa dovolj razsvetljen in sedanji zbirki ustreza. Soba je bila urejena in opremljena s sredstvi, ki jih je za ureditev stalne muzejske razstave odobril občinski ljudski odbor občine Straža, za kar mu gre najtoplejša zahvala in priznanje. Gradivo za razstavo jp zbrala zgodovinska komisija pri občinskem odboru ZB, ki jo vodi marljivi in prizadevni tovariš Ivan Sitar. , V kraju zbrano gradivo je bilo za razstavo pripravljeno in dopolnjeno v fotografski delavnici Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, ki je tudi sicer podprl muzejsko zbirko. Del razstavnega gradiva pa je iz svoje zaloge prispeval Dolenjski mu/;ej v Novem mestu Muzejska zbirka zajema z dokumentarnim gradivom razdobje zadnjih petdeset let. Leta 1905 je takratni mladi topli-ški učitelj Drago Gregorc, po rodu iz Gregor če ve družine iz Novega mesta, ki je dala znane aokolske telovadce brata Franceta in Jožeta ter preporodov-ca dr. Bineta, umrlega na pra- gu svobode v Dachauu, ustanovil »Bralno in pevsko društvo«, ki je že naslednje leto razvilo svoj lepo vezeni prapor. Delovalo je marljivo vse do prve svetovne vojne. Na to obdobje spominja na razstavi nekaj skupinskih fotografij društvenih članov ter pevskega in tambur aikega zbora. Po prv< vojni oživljeno društveno življenje dokumentira vrsta fotografij 2* nastopov nekdanje marljive topliške igralske družine. Leta 1920 je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo, s katerim se pet let kasneje združi tudi Bralno in pevsko društvo. Takrat dobi Sokol svoj naraščaj-ski in potem tudi članski prapor. Delo tega društva prikazuje vrsta fotografij članov in članic telovadcev ter raznih telovadnih nastopov. Takoj po prvi vojni se je društveno življenje razvijalo v eni zidanih vojaških barak, zgrajenih med vojno. Tik pred drugo vojno pa »« je Sokolsko društvo postavilo tudi svoj Sokolski dom Omenjeni prapori žal niso ohranjeni. Ob sovražni okupaciji so bili zakopani v zemljo. Po vojni pa je bil rešen samo nastavek sokolskega prapora, vse drugo je sprhnelo. Nastavek je v razstavni zbirki. Krajevna muzejska zbirka NOB v Dolenjskih Toplicah Dolgoletno đelo naprednih društev v Toplicah Je dobilo svojo radikalnejšo usmeritev zlasti v tridesetih letih. Društvo kmetskih fantov in deklet s svojimi agilnim! družinami v Podhosti in Gor. Sušlcah In prirejanjem raznolikih tekmovanj Je razgibalo vso dolino, poleg tega pa jc v Henigmanovi Čevljarski delavnici mladi Maks imel skoraj nekake stalne seminarje, kjer so *e njegovi delavci pa tudi ostala mladina seznanjali z idejami in pokretom takrat ilegalne Partije. Da Je vse to dobilo vidnega Izraza zlasti v razgibanem političnem vrenju 1935—1941, Je razumljivo. Demostratiivno skupinsko glasovanje za opozicijo, manlfe-stathni 'obhodi, zlasti pa zbiranje podpisov na protestni vlogi zaradi oblastne ustavitve »Ljudske pravice«, kakor tudi topllSkl Izlet »Svobode« iz Novega mesta, e Vsem tem govori vrsta fotografij in dokumentov. Vse to tvori uvod v glavni del zbirke, kl zajemajo obdobje NOB. Po faSistlčnl okupaciji — glej posnetke Italijanov v Toplicah — se Iz predvojnih SarlšC organlz'ra delo Osvobodilne frente. V Jeseni leta 1941 so tudi TopllCanl med borci prve novomeške Čete na Brezovi rebri, od koder krenejo konec oktobra v napad na Bučko. Na povratku 14. novembra pade na Moravski gori Maks Hcnlg-man. Proti pomladi 1942 ožive tudi gozdovi nad topliSko dolino, v kateri je izselitev KoCevarjev, po veČini zagrizenih nacistov, ustvarila mirno In varno zatilje, pod Petrom nad Sotesko se zbira Dolenjski bataljon, aktivnost je vedno vi', i, pritok partizanov se krepi. V Toplicah cepajo zastrupljene italijanske mule. v vojaškem kruhu pa najdejo zdrobljeno steklo. Italijanski posadki postaja tesno in 24. maja zapusti Toplice v smeri proti Straži, z nasprotne strani pa že vriska partizanska pesem. Toplice so svobodne* in v glavnem tudi ostanejo svobodne ves Cas NOB. Iz Straže, kjer je bil sedež «. art. polka iz sklopa italijanske Soške divizije, pa od Časa do cata izpadajo Italijanski oddelki, zlasti ob Času silnega napada na Rog v avgustu 1942. Takrat Italijani vpa-dejo v Meniško vas in Podhosto ln pri kozolcu v Vavtl vasi ter ob pokopališkem zidu postrele vrsto vašCanov teh vasi. o tem govore njih fotografije — |n ste-brr lz kozolca z dobro vidnimi sledovi morilskih krogel. Na tem mestu sta prikazana tudi tabo-rlSCa. smrti na Rabu. Renlcciju ln v Dachauu, kjer Je bilo zlasti mnogo internirancev lz okolice Topilo. V letu 1943 je bila prav topliška okolica pozorišče važne preureditve partizanske vojske: julija sta bili tu formirani prvi dve slovenski diviziji — o tem govori fotokopija dokumentov —, ki takoj nato napadeta so- vražno postojanko v Žužemberku. Po kapitulaciji Italije je bilo v Toplicah silno živalmo. Iz Novega mesta, pa preko Novega mesta tudi iz Ljubljane m drugod so prihajali partizani v velikem številu v Toplice in okoliške vasi so se selila številna skladišča, v Soteski je bil Glavni štab Slovenije, na Selih p-i Toplicah je poslovila Upravna komisija, v Podhosti, Obrhu, Podturnu itd. so se nastanili odbori organizacij žena, mladine, znanstveni in kulturni delavci itd. Ta čas je bfia v Toplicah formirana VIII. brigada Frana Levstika. O vsem tem govore nekateri dokumenti in fotografije na razstavi, kot je prikazano tudi razdejanje, ki so ga povzročile nemške bombe ob sovražni ofenzivi oktobra 1943, V začetku 1944 je bila v Toplicah formirana tudi VDV brigada. Ta čas postajata izredno pomembni dve področji blizu TopUc: Stare žage in Rog. V nekaterih zapuščenih kočevskih žagah in mlinih ter prisojnih domovanjih in zida- nicah v Novi gori Je bilo vedno bolj živo. Ze L 1942 so bili ustvarjeni začetki nekaterih mehaničnih in puškarskih delavnic. L. 1943 pa je bil tu organiziran cel sistem delavnic, v katerih se je izdelovalo in popravljalo vse možno, kar je potrebovala vojska pa tudi bolnišnice na Rogu. »Naša Sko-dovka« so partizani ponosno govorili o Starih žagah. Pa saj so tam končno res izdelovali rudi — »Partop* (partizanski top), ki je bilo čisto spoštovanja vredno orožje. O teh delavnicah govori vrsta fotografskih posnetkov. Pomembnost Roga Je bila dvojna: od 1. 1943 je bil stalni sedež vodstva osvobodilnega gibanja (baza 20), občasni sedež Glavnega štaba, Zavezniških misij, partizanskih tiskarn in 1. 1944 tudi Znanstvenega inštituta, predvsem pa varno zatočišče — partizanskih bolnišnic. O tem zopet govori vrsta posnetkov, pa tudi nekaj pravih muzejskih predmetov: strojnica »Zbrojevka« zaščitne čete Zgornjega Hrastnika, hodulje in podobno iz Jelendola itd. — Partizanski tisk iz roških tiskarn predstavljajo nekatere izdaje listov in brošur, rast ljudskt oblasti na tem področju pa letaki, okrožnice itd- ter fotografije raznih odborov in tečajev. Posebno pozornost vseh obiskovalcev pt vzbujajo fotografije padlih borcev in žrtev iz Toplic in okolice. Nad 280 življenj je 'žrtvoval ta okoliš, od teh je na razstavi zbranih 232 fotografij, lepo razvrščenih pod velikimi stekli. Ta edinstvena zbirka fotografij, pietetno in estetsko dovršeno eksponirana je dragocena v dveh ozinh; daje pobudo svojcem onih, katerih slik še ni, da jih poiščejo in dajo na razpolago za kopiranje, daje pa tudi možnost za dopolnitev ali popravke zgodovinskega gradiva (spominov itd.)* kar je izredno važno za pisanje občinske kronike, s tem pa tudi za zbiranje podatkov za zgodovino NOB. Zbirko dopolnjuje šest linorezov Nikolaja Pimata in nekaj fotoposnetkov grafik partizanskih slikarjev B. Jakca in M. Miheliča, Ta ( bežni pregled topliške krajevne razstave Dolenjskega muzeja seveda ni popoln, tako kot tudi razstava sama poznavalcu kaže še občutne vrzeli. Toda začetek je tu, dobre volje in sposobnosti za izpopolnjevanje ne manjka, razumevanja in upoštevanja od strani organizacije ZB kot tudi oblasti pa je bilo ž« dO sedaj dovolj izpričano! Janko Jaro Za dom9 družino in gospodinjstvo ffi'iiio&iffiflniMiMiniiffliii« Tudi moj otrok mora biti zdrav in rdeeeličen Zazri se z mano v veseli iiv-fcav ob vaškem vodnjaku' Veselo ln brezkrbno življenje sije otrokom z obrazov, pa tudi vdr-ta očesca. bleda lica, drobne ročice marsikaj povedo. Kako dobro jih šele poznaš, kako jim znaš brati vse na obrazu, če jih imaš pred seboj ves dan. Tonček je. tako droben, oči ima globoko vdrte, zadnjo minuto priteče v šolo nasmejan, kmalu pa mu veke trudno padejo na oči. Zakaj? Zakaj je Anic*, tako bfleda, zakaj vedno toži. de jo bolj glava in trebušček? Zdravstvena anketa je. Otroke merimo in tehtamo. Zakai so France, Janez in Peter za svoja leta tako majhna, zakaj tehtajo Franca, Tinka in Jožica po dva, tri* pet in več kilogramov premalo? Zakaj se Lojze tako težko uči, zakaj ima Andrej vsako bolezen, ki je v vasi? Zakaj? »Le kaj )e našemu, da nič ne je?« Potem pride Še mama. »Saj vem. da je v šoli zanič, amp?.k tako rahlega zdravja je. Ko p:ii-de zjutraj s paše, skoraj nič ne Je, nič bolje ni, ko pride opoldne iiz šole. Sama ne vem, od česa živi. Sosedov je pa tako krepak in rdeč. Le kaj je našemu?« Ko smo govorili o otrocih, je že večkrat kdo dejal, da se kmečka žena prenvailo zanima za svoje otroke. Draga kmečka mati! Kljub temu, da vemo za delo, ki pogosto prečega tvoje moči, bi včasih temu skoraj morali pritrditi. Opazila si zdravega, krepkega sosedovega fantka, tudi ti si želiš takega. Zato. ker to želimo, moramo tudi sredi kopice dela na iti nekoliko več časa za našega otroka. Otrokov razvoj in njegovo zdravje to j« odvisno od mno- gih stvari. Prav gotovo pa Je najvažnejše to. kake otroka hranimo. Ce se hočemo pravilno hraniti, moramo vedeti II* katerih snovi je sestavljeno človekovo teto, prav tako Pa tudi, v katerih živiCiih te snovi dobimo. O tem so napisane cele knjige. Marallkatera je o teh stvareh že brala ali slišala na predavanju. Otrok naj spočit in v miru poje izdaten zajtrk! Skoraj gotovo imamo največ skrbi in težav s šolskim otrokom. Mlajša, ki je še doma, je lahko vsak čas (pravilno pa je, da ga navadimo na red!), otrok pa, ki gre v šol0 in ni jedel zjutraj, bi ostal brez hrane dve, tri aflji celo pet ur. Zakaj je naš tak? Zjutraj smo ga zbudili ob petih, gnal je na pašo. Jutra so hladna, otroke pa vidimo navadno bose. Domov je prišel premražen, zaspan, sosedovega je že srečal na poti v šolo. Ali Ali bi? bomo še vprašali zakaj ne za-j-trkuj«? Nobeno delo nas ne bd smelo opravičiti krivde, ki. jo ALI BO RLl NE BO? Društvo -prijateljev mladine v Črnomlju se bori ie dve leti za ureditev otroškega vrtca in pionirske knjižnice. Dosedanji trud bi že rodil uspehe, če ne bi OZZ v Novem mestu zavlačevala izvedbo prenosa lastništva stavbe, ki je v zvezi z dodelitvijo poslopja, namenjenega za otroški vrtec v Črnomlju. Vzrok zavlačevanja nam je nerazumljiv, ker je bil že januarja 1957 sprejet sklep na seji upravnega odbora Zadružne proizvajalne zveze v Črnomlju, da se dodeli DPM zgradba za vrtec. Na tej seji sta bila prisotna tudi podpredsednik in tajnik OZZ Novo mesto in sta se strinjala s prenosom lastništva. Po petih mesecih je kljub večkratnim posredovanjem ostalo vse le pri bese- dah. Odločbe o prenosu lastništva ni od nikoder! Mnogo zaposlenih mater v Črnomlju pa skrH in z negodovanjem gleda na svoje najmlajše, ki so često brez nadzorstva. Razumljivo je, da matere nestrpno pričakujejo ali bo ali ne bo rešeno to, za Črnomelj tako važno vprašanje. Ze nekaj mesecev imamo knjižnico za pionirje,! ki ne more poslovati. Kiji b večkratnim urgencam še vedno čakamo gradbeno komisijo iz Novega mesta, da izda dovoljenje za ureditev vhoda v knjižnico. Želimo, da bi merodajni činitelji upoštevali te vrstice in jih smatrali kot ponovno prošnjo za dokončno ureditev teh že skoraj rešenih zadev. Odbor DPM v Črnomlja delamo svojemu otroku s tem, da ga pošiljamo na pašo še pred poukom. Upam, da $e takih staršev, ki mislijo, da otrok v šoli počiva, in zato lahko malo dela že pred poukom, že res zelo maio. Vedimo. da bo otrok v šoli moral krepko delati, zato potrebuje pošten zajtrk. Naspan otrok bo lahko jedel. Kaj mu bomo dale? Kava in kruh je premalo. Otrofc naj se naje zelja iin žgancev ali mleka in žgancev! C« nimamo navade zjutraj toliko kuhati airi tega ne utegnemo, mu dajmo nekaj močnega h kruhu. Mogoče smo kuhale svlmjino — pustimo rezino ali dve za otrokov zajtrk! Jajca so draga, denarja vedno manjka, vendar lahko jutni le skuhamo tudi našemu šolarju jajček. Morda posnemate mleko. Surovo maslo prodaste, ostane p« vam posneto mileko. Z malo truda lahko nareditte iz posnetega mleka sir, ki ima dragocene belijakovine, ki *o za otroka važnejše od maščob. Najmanj dela boste imele s skuto. Otrok se Je bo navadil )n jo bo imel rad. Poskrbimo še, da damo otrokn zajtrk pravočasno, da POie v miru in sit bo odšel v šolo. Malico mu dajmo dopoldne In popoldne! Otrok bo v šoli trii, včasih celo pet ur. Predolgo bo brez malice. Pripravimo mu jo. Nak>r«*i tole: malica na;i se ne valja po torbi. Kupimo polivinilno vrečko, lahko jo sešijemo same iz starega, že strganega pollviilne-ga prta. Kaj mu bomo dale za malico? Kruha, namazanega s surovim masiLom, z jetrno pašteto ali pa mu damo zraven košček sira. klobase, dajmo mu pest krhtlrjev, suhih hrušk, eno ali dve jabolki. (Preberite knjižico: Malice in še kaj!) Pogosto, zlastj v toplejših mesecih, pride otrok h kosilu razgret in žejen, skoraj brez vsakega teko. »Nisem lačen, ne bom jedel«, na/m pravi. V skodelico mu nalijmo kislega mleka, premešajmo ga z žlico, da postane redko in otrok nej ga popi(je! Osvežilo ga bo in mu vrnilo tek. Ne silimo otroka takoj z gosto glavno Jedjo. Pred njo mu dajmo vsaj malo redkejše juhe. Kuhaijmo čim bolj mešano hrano. Le ob krompirju Ih moki se otrok ne bo pravilno razvnijal. Včasih mora biti za kosido tudi meso , pni pripravi Zakon o kmetijskih zadrugah Posebna komisija Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta j« začela 4. junija v Beogradu ponovno zasedati; sestavlja osnutek novega zakona o kmetijskih zadrugah. jedi uporabimo čimveč mleka, vsaj nekaj jajc. nikakor pa ne sme manjkati sveže zelenjave. Ce je bi!o kosilo bolj revno, d mimo otroku š9 kozarec mleka. O, kako tekne, kar je pripravila mamica! Tudi popoldne ne pozabimo na otroka. Otrok pozabi, da je lačen, posebno, če je med otroci. Pokličimo ga. Prav rad bo po-jedell skodelico kislega mleka in črnega kruha. Kdaj pa kdaj mu dajmo surovega kislega ze-llla. ki ga zabelim0 z oljem. Surov, rumen korenček naj pomaka v sladkor in ga grize. Večerje naj bodo lahke: krompirjeva juha, mleko, mlečna kaša, mlečen riž, mlečen zdrob, testenine s skuto, solaia, žgamei z mlekom in podobno. Pomlad je. Njive nas kličejo, Tako malo časa nam ostane za dom. Z dobro voljo pa bomo našle še pol ure časa in pripravile otroku malico aH popolno kobilo. Ves trud bo poplačan ob pogledu na zdravega, krepkega, rdečeličnega šolarja. Marija Prijatelj Sestav okmjnega odbora RK Na zadnjem občnem zboru okrajnega odbora RK so bili izvoljeni: za predsednika prof. ing. Ivo Zobec, za podpredsednika dr. Adolf Spiler, 7,a tajnico Milica Sali, elani odbora pa so še: Jože Moretti, Martina Petrič, Janez Solmajer, Leon Skrabl, Ludvik Recko, Lojze Mlakar, Janko Gorjanc, Miha Gostiša in prof. Bogomil Kovač. Člani plenuma so še: Ana Stemberger, Lojzka Globevnik, Nežka Dra-eoš, Rado Kordič, Valerija Jordan, Ludvik Slak, Franc Lesko-vec, Zora Kneisel, Marija Lav-rič, Marjana Aš, Anton Gros, Henrik Novak on Angelca Pretnar. V nadzornem odboru so: Bogdan Vrančič, Adolf Mavrovtc* in Jakob Mikulič. KRI ZA ŽIVLJENJE Pretekli teden so oddali kri na novomeški transfuzijski postaji naslednji uslužbenci Splošne bolnišnice Novo mesto: Ivan Sitne, Albina Turk. Ivan Pograjc, Nežka Jaklič, Drago Krese. Artur Galič, Angelca Jereb, Jožica Dular, Vinko Zabkar, Tončka Šinkovec, Pavel Košir, Rozi Prosenik, ter Nace Murgelj — uslužbenec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, in Franc Lnkšič, KGP Novo mesto. Vzpodbudnik rasti Razne kemične tvarnim e in ma-dioaiktivna žairčenja za pospešeno rast rastlin so že doslej uporabljali z mnogo Uspeha. Vendar je vsa ta sredstva sedaj daleč presegla takozvana giberič-na kislina, ki Jo proizvajaijo ne-kaitere plesni. Znanstveniki Agronomskega inštituta Beta-vlflie v Ameriki so z njo podvojili, v marsikaterem primeru pa celo potrojili vftšino, obseg in rodovitnost velikega števila kulturnih rastlin. Ne ženska, temveč družbena vprašanja »... Plenum Socialistične zveze smo občulili vsi kot močno podporo prizadevanju žensk in težnjam naprednih sil pri nas v delu za listo, kar smo vključili v svoj program glede resnične vzpostavitve enakopravnosti žensk, glede njih raz-zbremenitve kakor tudi glede zboljšanja življenja naših delovnih ljudi. Poročilo tovariša Itadosavlieviča in razpravljanje,zlasti besede tovariša Kardelja, vse to je analiziralo vzroke sedanjega stanja, ki nas dostikrat vznemirja in nas dela nezadovoljne, nakazalo pa je tudi jasno perspektivo, pot In Bredstv* za boj proli takšnemu stanju. Kar zadeva sedanje stanje, je bilo ugotovljeno, da se v našem družbenem življenju dogaja, da sodelovanje žensk v organih družbenega upravljanja na vseh stopnjah ne ustreza resnični družbeni dejavnosti žensk, hkrati pa nekateri menijo, da naj bi vprašanja, ki nas{ajajo v zvezi z družbenim uveljavljanjem žensk, obravna. vale ženske same § svojimi ženskimi organizacijami, ne pa vsa družba kot svoja vprašanja. Ti dve stvari istega problema: da žensk ni tam, kjer se obravnavajo družbena vprašanja, in da družba ozlrama javno mnenje meni, da so ta vprašanja stvar žensk samih, to je pravzaprav drugo z drugim kar najtesneje povezano. Tovariš Kardelj je razčlenjujoč, zakaj družbeni položaj žensk pri nas ni zadovoljiv, ugotovil, da je glavni vzrok v zaostalosti proizvajalnih sil v naši državi in da ne smemo obravnavati tega vprašanja kot ločeno vprašanje, ki ga je mo-gooc rešiti ne glede na razvoj proizvajalnih sil in na razvoj zavesti v zvezi z razvijanjem proizvajalnih sil, ampak da moramo videti v njem sestavni del naše gospodarske in družbene izgradnje. Vprašanja enakopravnosti, razbremenitve žensk, sodelovanja žensk v ja-, vnem in gospodarskem življenju se ne rešujejo z deklaracijami, marveč je to proces, ki v njem sodelujejo objektivne in subjektivne družbene sile. Vemo celo, da je to zelo dolg proces, zlasti na področju položaja žene v družini, ker zadevamo tu, lahko rečemo, na tista mnenja in nazore, ki so naj glob je zakoreninjeni in ki dostikrat žive mnogo dlje, kakor žive materialne podlage takšnih nazorov, ker so to nazori iz najbolj intimnega okolja osebnega življenja. Vsekakor imajo tudi ti nazori svojo ma-lerialno podlago Ln so povezani predvsem z gospodarskim in družbenim položajem ženske na vasi, kje še prevladujejo zasebno-lastniški odnosi. •. Na vprašanje spremembe položaja ženske moramo gledati kot na vprašanje družbenega razvoja, ki morejo imeti aktivisti v njem josno perspetivn, morajo biti pripravljeni na boj s zaostalimi nazori in že konkretno reševati vsa tista vprašanja, ki so dozorela, in jih reševati z ustreznimi ukrepi. To pomeni, da zdaj ne moremo zahtevati, da bi obravnavali vprašanja s tistimi ukrepi, kakršni bodo mogoči v komunistični družbi, moramo pa vendar videti, da že zdaj lahko mnoge sedanje težave odstranimo ne da bi čakali na končni razvoj naše družbe, videti moramo, d« je to sestavni del razvoja so» cialistiene družbe. Razbremenitev žensk in drugačen odnos v družini, drugačen položaj ženske v družbi je že sestavni del družbenega razvoja, ki ga moramo reševati prav tako hitro, kakor raste izgradnja socializma nasploh, ln takšen proces sam po sebi izpod buja nove sile v družbeni graditvi...« VIDA TOMSlC (na plenumu Zveze ženskih društev — 24. aprila 1957 v Beogradu) s©e(!©wilks Rahlo je potrkalo, pred vraU je ptala tovairišdca: »Prosim, če bi plačali članarino Rdečega križa, 60 dinarjev za vse leto.« Družina je obstopila ženo, ki je .položila na mizo spisek z dolgo vrsto imen, gospodar .pa ji J3 izročil svojo in ženimo člansko izkaznico. »Kar za vse ldt<» vpiiSits, za Rdeči križ bomo vedno imeli,« je dejal in položil 120 dinarjev zraven izkaznic. Ko je tovarišica iskala imeni, je listala po zajet- nem seznamu, v katerem je bila številka 60 največkrat zapisana. »Ali ljudje radii plačujejo ali pa jih morate prepričevati?« je povpraišala mati, ko je tovailšica izpolnjevala svoj spisek. »Le redki odklonijo. Menda že res skoraj vsakdo pozna delo Rdečega križa in široko področ-'e, kijer se naše organizacije čedalje uspešnejše ude jptvu jejo. Je seveda nekaj izjemi, kjer moramo večkrat potrkati, pa to so res le izjeme.« širšo materialno podlago. Važen vir dohodkov so seveda prispevki v vsakoletnem Tednu Rdečega križa in Tednu borbe proti tuberkulozi. Zato v letni članarini ne glejmo samo šestdeset dinarjev, temveč predvsem ogledalo naše zavesti, ali smo v resnici pripravljeni kot člani Rdečega križa pomagati pri uresničevanju široko zastavljenih nalog te organizacije! Vsestransko široka in bogata dejavnost Ne gre le za 60 din na leto... IZ ŠENTJERNEJA PRED KONCEM ŠOLSKEGA LETA Šolsko leto gre h kraju. Četrta gimnazija ln tretji letnik vajenske šole. sla te zaključila pouk, ostali razredi se Se borijo za dober končni uspeb. Obvestilo šole in Dolenjskeera lista o 2. členu Začasnega pravilnika o sprejemnih Izpitih, po katerem so vsi cetrtoSolcl-odlic-njaki oproščeni sprejemnega izpita ob prestopu v višjo gimnazijo, na učiteljišče ali druge strokovne tole, je jeknilo med dijaki kot bomba. Mnogi obžalujejo, da se niso bolj potrudili. Izpiti pač niso nikomur prijetni. Morda tudi starši sedaj spoznavajo ln premišljujejo, kako bi bilo bkn otroku prihranjeno mnogo truda in skrbi, če bi ne bil med letom preobremenjen z domačim delom in bi imel več časa za učenje. Za letos je seveda prepozno, dobro pa si je to zapomniti za prihodnje. Pošiljaj -mo otroke redno v šolo, dajmo jim dovolj časa za učenje, saj je izobrazba najboljša dota, ka-'tero jim lahko damo. MAJ IN JUNIJ — MESECA PRIREDITEV Ze maja Je Imela mladina mnogo veselja ob pevskem festivalu v Kostanjevici in na Dan mladosti, mesec Junij pa bo še bolj poster in bogat s prireditvami. V nedeljo, 16. junija bo razstava risb ln izdelkov Vajenske šole. 23. junija bo nastop vseh telovadnih oddelkov, ki na Dan mladosti zaradi hudega naliva niso mogli pokazati svojih lepih prostih vaj in telovadnih iger. Ta dan bo v Soli na trgu ves dan odprta raz- stava pismenih ln risarskih izdelkov ter ročnih del učencev ient-Jernejske šole. V prostoru Javne knjižnice »Franceta Prešerna« v Šentjerneju bo hkrati knjižni srečolov. Razdeljenih bo ob tej priložnosti 250 knjig, revij, mladinskih listov in raznih časopisov. In kar bo najbolj veselo — vsaka srečka bo zadela dobitek! V sredo, 26. junija dopoldne ho v dvorani zaključna prireditev vseh treh šol: otroškega vrtca, osnovne šole in nižje gimnazije. Letos bo ta prireditev nekak pevski koncert »šentjeme.jsklri pete-llnčkov«. Razen malčkov bodo nastopili tudi otroci vseh razredov osnovne šole. Vsak razred bo zapel 2—3 pesmi, ki so se jih med letom v šoli naučili. Za zaključek pevske revije bosta nastopila Is osnovnošolski In gimnazijski pevski zbor s povsem novo na-študiranlm sporedom. Zastopnike oblasti, člane Društva prijateljev mladine in drugih organizacij, predvsem pa starše, že sedaj obveščamo ln prosimo, da si ta dan vzamejo vsaj eno uro časa, ki ga naj posvete naJt mladini. Nekaj pa se nam žal ni posrečilo. Ves mesec maj je Igralska družina KUD »Brata Plrkovif« študJrala pravljično igro »Trnjul-Btet«, s katero je hotela za konec šolskega leta razveseliti mladino In odTasle. Vse Je propadlo, ker za dve najmanjši moški vlogi niso mogli dobiti Igralcev. »Skoda, res škodat« tarnajo igralci, ki so toliko prostih ur žrtvovali za vaje, še bolj pa otroci, ki so se igre od srca veselUi. v. 8000 članov Rdečega križa je lami v novomeškem okraju plačalo članarino za vse leto. Tohko Plavalni klub »Elan« bo ustanovljen Da bi plavalni šport v Novem mestu ponovno dvignili na trdne noge, Je Športno društvo ELAN sklenilo ustanoviti PLAVALNI KLUB, ki bo skrbel za razvoj te športne panoge. Prirejal bo plavalne tečaje, za katere je Že sedaj \ rili .i zanimanje (na osnovni šoli v Novem mestu se Je za tečaj prijavilo že 70 pionirjev), tečaje za kvalitetnejše plavalce -tekmovalec osnovna naloga kluba bo pa organizarija plavalnih prireditev. Pri športnem društvu ELAN Je že sestavljen pripravljalni odbor, ki pripravlja ustanovitev kluba. v stan ovni občni zbor plavalnega kluba bo v četrtek. 13. junija ob 17. uri v sejni dVoran) ObLO (na Rotovžu). Ljubitelji plavanja io vodnih športov vabljeni! F. M. Poravnana naročnina — brezplačno nezgodno zavarovanje! je torej tudi članov Rdečega križa, te najbolj človekoljubne organiaacDe. Največ članstva imajo organizacije RK v občinah Novo mesto im Mirna, precej tudi v Mokronogu, Straži—Dol. Toplicah, Kostanjevici, Žužemberku ln Črnomlju, precej manj pa v Šentjerneju, Metliki, Trebnjem in Semiču. Z malo dobre voljo bi kaj lahko že v zelo kratkem času zvišali število članov vsaj na 10.000. Tak je bil tudi sklep nedavnega občnega abora okrajnega odbora RK. Zlasti so v preteklem letu okrepili svoje delo občinski odbori RK, na katere prehaja čedalje več odgovornosti ln nalo?. Bolj ko prodira delo RK med množice, bolj naraščajo tudi naloge osnovnih organizacij in njihovih občinskih vodstev. Članarina RK, čeprav le 60 din na leto, pri tem človekoljubnem delu ni najmanjše vprašanje. Pomoč bh'žnjemu v nesreči in v stiski, iki jo iz Lena v leto uspešneje uresničuje RK, zahteva čim Težko je v kratkem članku našteti vse, kar so organizacije RK samvo v enem letu opravile v korist zdravja, blagostanja in pomoči otrok in odraslih. Okrajni oc'bor RK jo omogočil 50 otrokom zdravljenje ob morju, zbiral je denar za dograditev okrevališča ob morju, skrbel je za prevzem, skladiščenj« in pravilno razdeljevanje pomoči, ki jo je dobival od mednarodne organizacije RK, organizacije Garre, Sveta svetovnih organizacij cerkva in Luteranske svetovne pomoči. Samo lani je znašala vrednost tega materiala milo manj kot 45 miilijonov dinarjev. T» pomoč so dobili socialno ogroženi prebivalci in šolske kuhinje. Od tega so dobili socialni upravičenci samo živil za 8,921.380 din, šolske kuhinje pa sira, riža, bele in koruzne moke ter mleka za dobrih 36 milijonov dinarjev. S tem delom je RK opravil pomembno delo, saj je pomagal 4.230 prosilicem in skrbel za malice 14.100 otrok. Zlasti v oddaljenih vaseh so zdravila in obvezilni material v šolskih ornarirah za prvo pomoč dostikrat rešitev za človeška življenja. Brezplačno prvo pomoč je v zadnjih dveh letih dobilo 19.880 ponesrečencev. O malih asanacijah kot so urejanje in Izboljšanj« gnojišč 4.*»*!»»*».. »Mamica, glej, ali nisem dobro ■amenjal za star papir?« Vitamini, brez katerih ni življenja Hrana, ki Jo človek sprejme, Jo sestavljena iz beljakovin (mesni izdelki), maščob in ogljikovih hidratov (krompir, žito, stročnice ln podobno), iz vode in mineralnih, snovi, ki so bodisi v vodi v neznatnih količinah raztopljene ali pa bogato zastopane v zelenjavi. Kljub bogatim kalorijam, ki Jih s to hrano zaužijemo, bi naš organizem kmalu začel pešati, če ne bi dobival vitaminov, ki preprečujejo različne bolezni kot so rahitis, skorbut, berl-beri, pelagra ln druge motnje v obliki utrujenosti, glavobola, neuralgija, pomanjkanje apetita, izpadanje las, slabokrvnost in podobno. Vsi ti bolezenski pojavi nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov, kar Imenujemo a-vitamlnoza. Ta beseda nima z vitaminom A (o katerem bo pozneje govora), nič ooravitl, temveč je latinska skovanka, ki pomeni ne. Vitamini so v hrani zastopani v tako majhnih količinah, da si komaj lahko predstavljamo. Izračunali so, da predela človeški organizem v dobi sedemdesetih let ne več kot ly20 g vitamina A. Vitamine označujemo z velikimi črkami latinske abecede ln sicer po vrsti, kakor so bili odkriti. Vitamin A. Podobno, kot nastaja listno zelenilo pod vplivom sončne svetlob« in drugih činiteljev, nastaja vitamin A, le da Je rumene barve. Mnogo ga js v korenčku, solati, špi-nači, paradižniku in drugI zelenjavi. Kot tak pride v želodec in tanko Črevo, od tod pa v Jetra, ki skrbijo, da 66 vitamin A enakomerno porazdeli v vse organe. Večkrat ee sliši o takozvani kurji slepoti, ki ni redka bolezen. Prav v pomanjkanju vitamina A Je vzrok za nočno slepoto. Med prvo svetovno vojno so naprimer Danci prodali ostalim državam surovo maslo, sami pa so se hranili z margarino, ki ne vsebuje vitamina A. Večina ljudi je postala slepa, čim je nastopila noč. Znani so še Številni drugi primeri. Tudi med ljudmi, ki žive skromno in dobijo premalo vitaminov, se opaža ta bolezen. Turkmani si pomagajo s coprnija-ml. V velik kotel vržejo jetra velikega ovna in po najrazličnejših ceremo-nialnih obredih jih mora bolnik pojesti. Jetra, kot že omenjeno, so bogat »magacin« vitamina A. S pomočjo take coprnije bolnika ozdraviti, je pravzaprav najmodernejše zdravljenje a-vi ta mimoze. Važna funkcija vitamina A nI le v pravkar omenjenem, temveč se kaže še na mnogih drugih mestih. Ce primanjkuje ta vitamin, se očesna in nosna sluznica osuši in vname. Cez zimo osiromaši telo na vitaminih, ker Je prehranjevanje z zelenjavo težko. Na pomlad pa bolehajo ljudje na raznih prehladih, predvsem nosne sluznice, kar pripisujejo zopet pomanjkanju vitaminov. Človeško telo potrebuje vsak dan eno tisočinko grama snovi, v kateri Je vitamin A. Največ ga Je v ribjem olju. Vitamin B Je produkt nižjih rastlin. Posebno mnogo ga je v kvasu, v mladem organizmu in klijočih žitaricah, ter v lupini zrn. P man Je primer vzhodne Azije, kjer Je glavna hrana poliran riž, v katerem nI niti sledu o vitaminu B Posledica je bolezen berl-beri. Znaki 60 slaba prebava ter živčna in mišična vnetja, kaierim se pridružijo še motnje krvnega obtoka. Dnevna predelava je ena tisočinka grama. Pozimi ga potrebuje organizem več kot poleti. Vitamin C Imamo v zrelem' sadju, predvsen v limoni. Mnogi sesalci Imajo sposobnost, da tvorijo ta vita-nvn v svojih jetrih, edino morski prašiček, opica in človek morajo sprejemati vitamin C od zunaj. Kadar primanjkuje tega vitamina, se pojavij na koži in na očeh modri madeži, ki večkrat razpadajo v gnojne rane. Dlesni krvavijo in odpornost proti bakterijam pada. Bolezen ime- nujem korbut in Je najbolj rajUr-jena med pomorci, ki so na dolgih potovanjih, kjer se dalj časa hranijo samo 7. ribami in konzervami. Da se prepreči skorbut, je priporočljivo Jesti peteršilj, redkev, paradižnike, meso, posebno Jetra, pa tudi krompir. Vitamin D ali antlrahitičnl vitamin, katerega pomanjkanje povzroča pogosto bolezen med doraščajočiml otroci, Imenovano rahitis ali angleško bolezen. Taki otroci Imajo slabo razvito teleses, lahko upogljive, večkrat krive noge, nenormalno oblikovano glavo; to vse zaradi kosti, ki ee krhajo, ker imajo premalo gradbene snovi prav zaradi pomanjkanja vitamina D. Zdravnik v takih primerih običajno priporoča mnogo sončenja, ker je pod kožo snov, ki pod vplivom sončne svetlobe tvori vitamin D. Zato je otroku sonce vir zdravja. Pozimi se sonce nadomesti s svetiljko, ki izžareva • ultravioletne žarke, učinek pa Js isti, Še enostavneje, a tudi koristno je uživanje ribjega olja, ki prav tako krepi kosti. Pod takimi pogoji ni več bojazni, da bo otrok rahitičen. Poznamo Še številne druge vitamina, kot B2, B3, Dl, D2, vitamin K In še druge, so pa razen malenkostnih razlik v kemičnem sestavu skoraj enaki -zgoraj naštetim. M. P. ln gnojničnih jami, urejevanje izvirkov, vodnjakov, perišč, ure-;nic kmeftMh domačij in podobno, smo že večkrait pisali. V zadnjih dveh letih je družba prispevala za taka dela 4,942.024 din, vrednost zgrajenih 26 objektov pa znaša 18,971.082 din. Prihranek znaša torej dobrih 14 milijonov dinarjev. Rdeči križ jp vodil in usmerjal ta dela, za katera so vaiščani prispevali več kot pol milijona v materialu in naredili za vodovode, vodnjake, perišča in ostalo 16.000 delovnih ur. Skupno delo, ki povezuje celo vas v naporih za istf cilj, odpravlja tudi stoletno zakoreninjeno sebičnost, nevoščlji-v ost in škodoželjnost. Rdeči kri Ž je v našem okraju tudi na tem področju zaoral že globoka brazde. Skrb za splošno zdravstveno prosvetljevanje je ena izmed nalog RK. Tudi lani je bilo 11 zdravstveno izobraževalnih tečajev za dekleta, na novo so bili vpeljani zdravstveni tečaji po tovarnah, zdravstvena predavanj« pa je poslušalo tudi 600 mladincev. Mimo tega je bilo 67 predavanj, med temi 34 c. filmi, obisk pa je bil prav dober. Tiho In skromno, a nadvse blagodejno je delo komisije za borbo proti tuberkulozi. Zlasti ga poznajo bolniki, ki prihajajo na zdravljenje ali pa so odpuščeni iz bolnišnice. Delo z mladino v podmladkih RK je rodilo v okraju zadnji dve leti vidne uspehe. V vrstah RK je že 82 odstotkov vse šolske mladine, ki s pomočjo požrtvovalnih prosvetnih delavcev, pionirske in mladinske organizacije ter odborov RK skrbi za higieno v šolah, za vaje v prvi pomoči, pomaga v šolskih kuhinjah, si dopisuje z mladino drugod po državi in podobno. Prištejmo še prizadevno požrtvovalnost komisije za krvodajalstvo, ki je zlasti po otvoritvi nove transfuzijske postaje v Novem mestu, pokazala vso koristnost svojega vztrajnega dela, pa s tem seveda vsestranske dejavnosti Rdečega križa v okraju še ne bomo v cel'Oti prikaaali. Morali bi opisati delo nesebičnih odbornikov in odbornic RK. ki V Novem mestu ln drugod zbirajo stara oblačila in obutev, občinskih odborov RK, ki v dostikrat zelo težkih pogojih razdeljujejo pomoč in skrbe, da » dobe najpotrebnejši socialni upravičenci. Morali pa bi dodati seveda še marsikaj, da bd v celoti zajeli vse delo RK v okraju Obračun okrajne organizacija je pokazal, da organizacija RK na Dolenjskem uspešno uresničuje svoje poslanstvo. Podprimo ga s tem, da s članarino in t ostalo pomočjo pomagamo Izvrševati dostikrat skrite, pa zato nič manj važne naloge, ki jih organizacija ima »DOLENJSKI LIST« Stran 5 Prof.ing.IvoZobec-šesldeselIelnik bfJLENJSkl OBVEŠČEVALEC flnlran; kasneje ga najdemo na učiteljišču v Čakovcu, na gimnaziji v Brežicah In končno na novomeškem učiteljišču, kjer še danes Ml ln poln energije opravlja svoje delo. Njegovo delo Je vsestransko. Pred vojno Je pisal v Profesorski glasnik o pedagoški izobrazbi srednješolskih profesorjev. Kdo ne pozna Zobčevlh kemiji PMe učbenike za mladino. t>. 1930 je lzfila KMETIJSKA KEMIJA, ki je bila po vojni v zmanjšanem obsegu učbenik za kmetijske šote (Pri »Kmečki knjigi«). Napisal je KEMIJO Z MINERALOGIJO za srednje šole. 1. 1948 pa KEMIJO, ki Je bila večkrat ponatisnjena, zadnllkrat lani. Krepke in Jedrnate članke lz vseh področij piše v Dolenjski list, Poročevalca, Tedensko tribuno ln Prosvetnega delavca. Marsikateri delavnik popoldne aH zvečer, posebno pa ob nedeljah predava po naših vaseh: staršem, fantom, dekletom. Tema: splošna vzgoja naSega kmečkega ljudstva. Soli odrasla mladina, ki je na neštetih izobraževalnih tečajih prisluhnila njegovim izvajanjem, podprtim 6 krepkimi in konkretnimi ter razumljivimi primeri iz bogatih tivljenjskih izkušenj, Je vedno hvaležno zapuščala predavalnice.. Vedno Je pripravljen predavati, pa naj si bo o vzgoji za zakon, o pomenu Rdečega križa, o higieni naselij ln domačije, o ureditvi kmečkih domov aH kar koli ln kjerkoli, pri oficirjih, IJudekl univerzi Itd. Povsod razumljvo in preprosto pove ljudem, hčJ ln — vzgaja, to se pravi, odpravlja zakoreninjeno staro miselnost. Pomembno Je njegovo delo v družbenih organizacijah. Ze od I. 1952 dela pri Rdečem križu, bil je poslevodeči podpredsednik RK, zdaj Je predsednik okrajnega odbora te humane organizacije. Male »sanacije v Okraju so njegovo delo. Neštetokrat ie šel pogledat vodnjake, ugotavljal slabo pitno vodo. delal in svetoval ljudem, skratka: velika Je njegova zaslu- ga pri zdravstvenem prosvetljeva-nju ljudi. Dela v Svetu za zdravstvo OLO, v upravnem odboru Higienskega zavoda, kjer je aktiven član. In še bi lahke naštevali! Danes Je tudi predsednik Društva profesorjev in učiteljev v občini ln pod njegovim vodstvom se Je druStvo predramilo iz dveletnega spanja... Odločno ln energično — ne bi mu prisodil, da ima SO let — ter z mladenišklm nastopom se bori za pravice prosvetnih delavcev v družbi. Vedno delavnemu, živahnemu ln a(| 'ln emu prosvetnemu drfavru, ki poleg rednega pedagoškega dela na učiteljišču, kjer vzgaja bodoče učitelje v napredne in «o-•/allzmu predane ' delavce, dela vsestransko na raznih področjih ln ie zaveda Gregorčičevega stiha; »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož Je storiti dolžan«, Iskreno Selijo stanovski tovariši, dijaki, in vsi. ki ga poznajo, še mnogo let uspešnega dela sa blagor skupnosti in mu sa jubilej prisrčno čestitajo. V soboto 1. Junija so profesorji ln učitelji Novega mesta na družabnem večeru proslavili 60-letnl-co rojstva marljivega prosvetnega delavca, profesorja na novomeškem učiteljišču — ing. Iva Zobca. Jubilant Je 1z Ribniške doline. Tam se Je rodil, njegovi stari starši p* so bili Novomeščanl. Samo nekaj življenjskih podatkov! Maturira! Je leta 1917, bil vojak v 1. svetovni vojni in diplomiral Je na univerzi v Pragi ln sicer na tehniški in prirodoslovni fakulteti. Na Ceškeru Je spoznal svojo bodočo življenjsko družico in se b njo poročil. Služboval je kot profesor na novomeški gimnaziji, nekaj Časa je bil na državnem posestvu v Beliu. nato ravnatelj na gimnaziji v Murski Soboti, kjer Je doživel razpad stare Jugoslavije, ostal brez službe in bil kon- Gasilski teden v Žužemberku V občinsko gasilsko zvezo Žužemberk je včlanjenih 9 društev. Po številu članov J* najmočnejše društvo na Dvoru, med mlajšimi pa sta društvi v Budganji vasi in na Rebri. Vsa društva razen Hiinj so sodelovala pri gasilskih vajah, 2. ju-nija, ob zaključku gasilskega tedna v Žužemberku. Po dolgem času Je bilo društvo iz Žužemberka pohvaljeno. Gasilci v Žužemberku so namreč ž« nekaj KRATKE IZ METLIKE Društvo upokojencev v Metliki (je imelo 2. junija svoj redni letni olbčni zjbor. Društvo šteje 113 članov, udeležba na občnem " Butoraju grade gasilski dom V Butoraju gradijo gasilski dom in pravijo, da Iz malega raste veliko. Dasl nimajo zagotovljenih denarnih sredstev, so vendarle začeli delati. Kar je že zgrajenega, Je plod njihovega dela. Izkop temeljev, dovoz kamenja ln peska ter ostala dela so dokaz njihove požrtvovalnosti. Sami bodo napravili apno ln dogradili dom, ki ne bo le shramba gasilskega orodja, temveč tudi dvorana, v kateri se bodo Butorajčanl sestajali in imeli prireditve. J.Š. Več akordnega dela Predziadnjo nedeljo so v Ljubljani na plenumu republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev in uslužbencev Slovenije razpravljali tudi o a>koninem delu. Doslej je bilo oddanih v akord Sie 30—46 °/o del. Ker je gospodarski učinek e/kandnega dela mnogo večji od urnega plačevanja, so predlagali, da naj bt podjetja uvedla aikordno delo povsod, kjer to dopuščajo možnosti. To bo tudi najhitrejša pot za nagel dvig storilnosti. zboru pa 3e bila bolj slaba. Navzoče Je predvsem feanimailo, kakšen bo novi zakon o upokojencih in kdaj ibo stopil v veljavo. Pri volitviah je bil izvod jen za predsednika Ivan Drobnič, tajniške in ibCagajniSke posle pa je prevzel Jože Marn, * Ndižješolei metliške gimnazije so 2. junija dvakrat ponovili Bevkovega »Tončka«. V reždji Julije Rajmerjeve in Jožice Pa-karjev« so pokazali prav lepo, doživeto igro. Vlogo Tončka js živahno, neprisiljeno podal tre-tješolec Oti Sturm, prav dobra pa sila bila tudi Tončkov oče, ki ga je igral Silvo MihelČič in Tončkova mati, ki jo je prikazali« Nada Adlešičeva. Tudi drugi igralci niso dosti zaostajali in je igra dosegla prav leip uspeh. * Medtem ko so bili zimski meseci z domačimi prireditvami in gostovanji bolj revni, se zadnja dva meseca prireditve vrste nedeljo za nedeljo. Tako so 19. maja oamošolci ornomeij'sike gimnazije nastopili v veseloigri »Logaritmi in Gjubezen«, teden dni kasnej« pa je gostovalo v Mettfllkl SKUD »Tine Rožanc« i/z LJubljane e Goldonidevo veseloigro »Čigav je otrok«. Obe predstavi j« obiskalo lepo število gledalcev. —ar let v svojem delu precej popi*-stili, letos, Ae posebno pa v pripravah za gasilski teden, ipa 6S je društvo spet precej razgibalo. Najprej so člani temeljito uredili in,, očistili notranjost doma, gasilsko orodje in stroj* ter prostor okoli doma. Nabavili so 8 novih delovnih uniform, 10 kompletno opremljenih pasov, za okrajni gasii-ski festival pa bodo imeli tudi že čelade. Novo opremljena desetina je dobila tudi novo sanitetno torbico in Je imela več poiakusnih vaj. V zadnjem času so povečali število člans'va. Predvsem so pridobili nekaj detelet in precej podpornih členov. To naij bi bil vbsJ vsak gospodar. Članarina ije 20 din, člani pa so dali tudi prostovoljne prispevke. Tudi pionirji bodo postali gasilci. Za/nje so že pripravljene lesene sekirice, za vadlbo pa bo poskrbel najprej nekdo iz Novega mesta, na*o pa bo s pio- nirji vadl.1 Janez GMha. P«v v času gasilskega tedna so &*-ni postali bolj delavni in imajo tudi ljudje vete razumevate a zanije. Za zaključek tedna Je bila v Žužemberku preteklo nedeljo popoldne gasilska vaja od Krke na trg. Po vaji so gasilki pripravili veselico. V načrtu gasilskega društva Žužemberk js najprej nakup vsaj š* 300 metrov cevi, ker Jih je zdaj dobrih 1« približno 160 metrov in siignalne sirene. Lansko 'eto i« občina posameznim društvom dala prispevek za goriva in zavarovalnine. Sprejet je bil tudi sklep, n«tj vsa društva ponovno ocenijo svoj« domove in orodje ter vse takoj zavarujeiio za vso vrednost. Prav itako moralo bitf za primer nesreč« zavarovani vsi aktivni Člani. Društvo bo prihodnje leto praznovalo 7tov. Selian, ki Je najzaslužnejšim gasilcem razdelili značke ra 3S. 30. 25/20 \m m let dela v gasiilsMh vrstah. Soustanovitelj društva Frane Colsrič Je nato opisal zgodovino gasilstva na Prekopi, nakar so bile vaje, v katerih so prvi dobili vod,-, v cevi domači gasilci. S priletno družabno zabavo n,a dobro organizirani veselici, so Prf ker*.»ni in njihovi gostje proslavili 30-letmen domačega dru Siva in lepo nedeTo. Dober uspeh Uspehi I. Sejma prometnih sredstev so boljši kot so pričakovali prireditelji in udeleženci. Podjetja so sklenila za poldrugo milijardo dinarjev kupčij, tuji laestavljailcl pa so prodali vse razstavljeno blago in sklenili še nadaljnje kupčije. Gospodarsko razstavišče je sklenilo, da bodo poslej sejmi prometnih sredstev v Ljubljani tnadlioionailna prireditev. Nove linije v zračnem prometu V soboto bo Jugoslovanski p ero transport odprl nove linije zračnega prometa Dubrovnik— Eled—Dunaj in Beograd'—Zagreb —Bled. 2. jiinija Je biti vzpostavljen tudi redni potamSkii promet na Uniji London—Svioa—Beograd. Sreda. 12. junija — Cedomir Četrtek, 13. Junija — Anton Petek, 14. Junija — Metod Sobota, 15, junija — Vid Nedelja, ifi. junu« — Beno Ponedeljek, 17. junija — Oorazd Torek, tR. junija — Bogdan ■ KTWO • KRKA - NOVO MESTO: od 14. do 17. junija ameriški barvasti film »Hudlni«. Od 18. do 20. junija mehiški film »Trije pustolovci«. DOM JLA - NOVO MESTO: od 12. do 14. Junija amerISki barvasti film »Človek s puško«, od 15. do 18. Junija ameriški barvasti film »Caj za dva« ■JADRAN« _ KOČEVJE: 12. in J3. junija italijanski film "Dekleta iz San Fredlana«. Od 14. do 1C. Junija italijan.iKi film »Scam- poio«. ČRNOMELJ: 14. in 16. Jun francoski Mm »OhoU«. 1«. ln 19. Junija ameriški film »Smrt prihaja«. METLIKA: 12. Jun. amerISki film »Prelomnica«. 15. in 16. junija ameriški film »Strah«. KOSTANJEVICA: 12. junija angleški film »V senci mržnje«. — 16, Junija ameriški film »Stalag 17«. ŽUŽEMBERK: is. junija ameriški film »Rdeče nebo nad Monta-no«. — DOL, TOPLICE: 12. Junija nemški film »Greh«. 18. in 16. Junija amerISki barvasti film »Borba za imetje«. 19. Junija francoski film »Prepovedani sad*. STRAŽA: 18 In 16. Junija ameri-šld film »Banditi Korzike«. TREBNJE: 15. in 16. junija ameriški film »Jean Valjean«. ŠENTJERNEJ: l«, 1n 1B. Junija ameriški film »Protiletalska zaščita«. MOKRONOG: IS. 1n 16. Junija ameriški barvasti film »Lili«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški film »Sestrična Rahela«: v četrtek, lđ. jun., ob 20. uri na Malem Slatniku; v petek, 14. jun., ob 20. url na Otočcu; v soboto, 15. junija, ob 20. uri v Podgradu; v nedeljo 16. Junija, ob 16. url v Stopicati, ob 18 uri v Prečni. SEJEM V ŠENTJERNEJU V Šentjerneju na Dolenjskem bo živinski in kiomarski sejem v soboto, 15. junija. Na ta dan bo sejem tudi prihodnja leta. Kupci ln prodajalci vabljeni! ObLO Šentjernej Razpis službenih mest KOMISIJA ZA PERSONALNA VPRAŠANJA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU razpisuj e dve mrstl za finančno stroko: a) ra6unovodjo: b) uslužbenca za finančne posle. Pogoji: a) srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse; b) dokončana srednja ekonomska šola ali srednja šola. Plača po Temeljni uredbi o plačah. Samsko stanovanje zagotovljeno. — Prošnje, opremljene po predpisih, Je poslati personalni komisiji Okrajnega zavoda za socialno zavarovanj« v Novem mestu. Komlsdja za pere. vpraSanJa Okrajnega zavoda za toc. zav. v Novem mestu ZAHVALE Podpisani Jožef Alojz lz Harin-Je vasi 11 se najlep*« zahvaljujem v« o m. ki so ml pomagali na kakršen koli način, ko sem pogorel. Posebej se zahvaljujem predssd-n. k u ObLO Maksu Valetu, vsem podjetjem in ustanovam, zlasti pa DOZ za izplačilo požarne zavarovalnine. Vnaprej »e zahvaljujem tudi tistim, ki ml še pomagajo in darujejo les za obnovo gospodarskega postopja. Vsem, ki ste naSo drago mamo ANO GOLOB iz Srebrnie spremili na njeni zadnji poti. Ji poklonili cvetje in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Srebrnlče, 7. Junija 1957. Žalujoči mož Jože in otroci: Marija, Jože, Anica z možem in hčerko, Ivan, Slavko, Fanika in Slavka. PREKLIC Podpisana izjavljam, da ne morem Juliji Anderlič, gospodinji is Zbur 20, očitati ničesar nečastnega ln nič kaznivega. Preklicujem, kar sem o nji slabega govoril« ln ae Ji zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe. Leopoldina Kos, zbure 9 p. Smar-je ta PO UGODNI CENI prodam malo rabljen čevljarski Šivalni stroj. Naslov v upravi lista pod »Jax«. 291-57) PRODAM 1,1512 kvadr. m zemlj« v bližini kanddjske postaje. Naslov v upravi lista. (290-57). USLUŽBENKA išče sobo v Novem mestu. Plača vsako ceno. Naslov v upravi Ust« (289-57). UGODNO PRODAM šivalni stroj »Singerr. Miko Jaklič. Borst 15 — p. Gradac. PRODAM GOZD v Bršljlnu pri Novem mestu. Poizve se nrt Smalc, Zalog 6 — Novo mesto. NAŠLI SMO KLJUČ na poti proti Trški gori. Lastnik ga dobi pri Antonu Pleskovcu na Muhaber-ju štev. 4. ZA 70.000 DIN prodam novo sobno opremo, temno lz trdega lesa Vinica 23 pri Smarjetl. CRNA PSICA, triletna Sara, po trebuhu rjavkasta. Je ušla predzadnja torek v Novem mestu. Kdor Jo najde ln vrne lastniku, dobi nagrado. Naslov v upravi lista. OBJAVE Kmetijska Sola na Grmu proda večje število rabljenih strojev in kmetijskega orodja. Prodaja bo na dvorišču kmetijske šole v nedeljo, 23. junija ias7, ob a. Pri dopoldne. Interesenti lahko dobijo seznam teh strojev ln oroa-ja v pisarni kmetijske Sole Grm. NOVO MESTO V Času od 1. do 8. VI. Je bilo rojenih 16 dedkov in 9 deklic. Poročili so se: Udovč Jože, grad. tehnik iz Regerče vasi, in Žalar Vida. učiteljica lz Zameskegs. Vide CirU. čevljarski pomočnik, ln Pugelj Marija, oba iz Stranske vasi. Hrovat Slavko, mizar iz Petan, ln Jakofčič Ivana, bolničarka iz Novega mesta. Kacin Marijan, delavec, in Gril Albina, delavka, oba iz Regerče vasi. M«-lenšek Peter, čevljarski pomočnik, in Unolč Marija, delavka, oba lz Novega mesta. Umrli 10: StrumbelJ Antonija, upokojenka, 65 let. iz Kočev.ia. Frankovič Ana. gospodinja. 67 let, s Hrasta. Strah Franc, kmečki delavec, 58 let, iz Zagorlce. 2orž Alojz, zasebnik, 67 let, lz Trebnjega. Mlhelič Antonija, užitka-rica, 60 let. iz Pungerta. GOTNA VAS Umrl« sta: Vlrček Janez užit-kar. 72 let, lz Dolža, in Golob Ana. gospodinja. »4 let ls Srebrni«. PREČNA Umrla Je Setlna Ana, ulitkarl-ca. 83 let. iz Prečne. KOSTANJEVICA - PODBOČJE Maja je btfo rojenih 6 dečkov in 1 deklica. Porok ni bilo. Umrli so; Polovic Ivana, gospodi ni a, 80 let, iz Kostanjevice, Kervak Jože, kmetovalec, 79 let, lz Orehovca, Lappam Antonija, upokojenka, 84 let. lz Kostanjevice. ČRNOMELJ Maja Je bilo rojenih B dečkov ln 2 deklici. Poročili so se: Taslč Aleksander, podoficir iz Beograda, in Mi-Iek Angela, gospodinja iz Črnomlja. Mahovllč Zvonimir, rudar iz Kanižarice, in Sterk Karollna. po-ljedelka z Dobllčke gore. Butala Štefan, delavec iz Maribora, ln Tomažič Ana, delavka lz Hoč. Hudorovac Julij. delavec s Sel pri Otovcu, ln Brezar Dragica, delavka iz Kandžarice. Panlan Leopold, čevljar lz Črnomlja. In Pezdirc Zofka, trgovska pomočnica iz Dolenje vasi. Banovec Janez, kmet lz Dobi č. ln Spahič Frančiška, natakarica iz Kanlža-rlce. Glaser Ivan, delavec iz Črnomlja, in Milkovlč Jožefa, delavka lz Butoraja. Romšek Jožef, delavec iz Velike Lahlnje. In Šuštar Roza. delavka Iz Loke. Umrli so: SuStarič Franc, kmet. 61 let, iz Gor. Pake. Skube Ivana, kmetica. 86 let, iz Rutotns vasi. Plut - Strucelj Jožef, rudar, 61 let, iz KaniJarice. Plaveč Ferdinand, cestar. 48 let. z Dobličks gore. Pretekli teden so v novomeški porodišnici rodile: Selak Slavka z otoče« — dečka. Novine Ana-ilja lz Bušinca — deklico, Pucelj Mondka iz Martinje vasi — dečka, Semca Manj a lz Meniške vasi —• deklico, Brajdič Alojzija lz Gotne vasi — dečka, Klemene Marija U Črnomlja — dečka. Marinč Kristina iz Žužemberka — dečka, Jane Karollna iz Gor. Vrhpoija — deklico. Konček Anica iz Vršnih sel — dečk*. Turk Frančiška z Dolža — dečka, Zellngar Terezija z Dol-*» — deoka. Cimprič Martina is Regerče vasi — 2 deklici. Roka-vec Jožefa iz Zagorlce — dečka. Progar Marija lz Dolenje vasi — dečka. Franko Jožica z Razdrtega — dečka, Murgl Marija s Sel prt Zajčjem vrhu — dečk«, Hro-v«t Rozalija lz Novega mest« — deklico, Vesel Marija lz Smihela — deklico, Kumelj Marij* iz Pod-hoste — deklico. Bugell Ivank« iz Brmja — dečka, Kohek Anic« ia M«hovnlk« — dečk«, Senlca Vida Is Novega mesta — deklico, Broda rt č Jožefa iz Metlike — dečka. Kužnik Sabin« Iz Prečke — dečka. Lamovšek Neža iz Kamnja — dečka. Bobič Ivanka iz Stare Ručke — dečka. Vidrlh Martin« iz Ljubljane — vdečka. Krevs Štefanija z Vel. Kala — deklico. Novice iz Bušinje vasi 38. msrja je v novomeški bolnišnici! umrl 68-letnj Martin Nemanič iz Bušinje vasi B. Ko so ga (pripeljali domov. Je ta novica pretresla vso vas in okolico. Bil je spoštovan od vseh sosedov, najbolj pa se ga bodo spominjali bivši partizani. V njegovi hiši je bili prvi partizanski sestanek že leta 1041. Tajkrat i* prvič prišel Gorjanski bataljon, za njim ao prišle še druge brigade in vsw-ka Je bila deležna Nemaničeve gostoljubnosti. Vsi borci od bli- Nobenego gospodarja v okraju brez DOLENJSKEGA LISTA) zu. in daleč, ki bodo brali te vivstioe, se ga bodo spominjali. Da J« bil splošno spoštovan J* pokazal njegov pogrea, kajti takega v Businjii vasi š« nismo videli. B. maja pa .je umrl 7o-letai France Savom iz Bušinje vasi. Tudj pri njem so imeli partizani vaimo aavetje. Bil j« splošno spoštovan in dober sosed, zato je ime.1 tudi lep pogreb. V enem meseca smo izgubili kar dva gospodarja v vasi. Predzadnji nalivi so napravili velikansko Škodo v MsHem vrhu. Odneslo Je mnogo zemlCe v dolino. Vinogradi pa z«lo lepo kalejo, le škropiti bo 4we-ba. 8. Pretekli teden so se ponesrečili In lsk«li pomoči v novomeški bolnišnici: Srnica Ivana, žena posestnika z Orehka, se je urezala v desno roko. Lusar Marko, delavec is Starih žag, je padel pod konja In si poškodoval levo koleno. Kristan Jože, ključavničar iz Odr-ge, si Je s strojem poškodoval desni komolec. Plut Viljem, sin posestnice iz Preloke, se je s sekiro usekal v levo roko. Vldeč-nik Vilko, profesor lz Mokronoga, le padel z motorjem in si poškodoval glavo. Na Slaka Janeza, delavca z Drečjega vrha. :a padla odsekana veja in ga poškodovala. Poglavc Peter, Žagar ix Dol. Straže, si je s strojem poškodoval desno roko. Oberč Darka, Sin« delavca 1z Smarjete, Je na šolskem izletu pičil« kača. Ko-v«čevlč Ivan, sin poljske delavke z GaberJa. se Je z vrelim močnikom opekel po obrazu in hrbtu. Erjavec Albin, mizarski vajene« s Potovrha, Je padel s koles« in t>\ poškodoval desno koleno. Bnisniškf gasilci bodo praznovali 16. junija proslavlja Gasilsko društvo v Bruisnjcam 45-fletnico obstoja. Proslava bo združena a sledečim programom: ob 13. uri bodo prosto vaje gasiflcev in pionirjev, ob 14. uri igra »Kratka sreča« (v Gasilskem domu), odlikovanje starejših in zaslužnih gasilcev, nato prosta zabava k vrtno veiseliico. Za godbo, jedačo ln pijačo preskrbljeno. Vabljeni! J.G, Črnomaljski pionirji - drugi v Sloveniji Ze lani so nas naši pionirji n« republiškem prvenstvu v iahu ugodno presenetili. Skoraj brez priprav so se plasirali na visoka mesta. Letos Je bilo pionirsko tekmovanje v okraju veliko bolje organizirano in tu*ii priprave so bile boljše. Ker pa smo vedeli, da se kvaliteta iz leta v leto dviguje, nismo pričakovali kakSmh presenetljivih uspehov. Prav zato nas Je presetUo, da so se pionirji črnomaljske osnovne šole plasirali na odlično drugo mesto ln da Je le malo manjkalo, da niso postali republiški prvaki v kategoriji mlaJSih pionirjev. Le pol točke so zaostali za prvakom in, če bi imeli malo »reče, bi bili lahko prvi. To Je lep uspeh mlade ekipe, ki so Jo sestavljali Bolkovec Niko, Svajger Anton, Zugelj Boris, Klepec Anton, Kobler in Muc, vodil pa jo Je Vukiinlc. Tudi ekipa starejših pionirjev iz Sentruperta, ki 60 osvojili okrajno prvenstvo na festivalu v Dolenjskih Toplicah, nas ni razočaral«. Čeprav brez večjih izkušenj so osvojili solidno šesto mesto In za seboj pustili ekipo iz Ptuj«, Celj«, Kočevja in Kopra. Ekipo (vodil Jo je učitelj Brezo-var) so sestavljali; Malenšek Viktor. Banič Janez. Kromar Franc, Tratar Marko ln SlapSek, Ker Je bil iste dni tudi izlet v Bihač, ni nastopila nobena ekip« pionirk iz novomeškega okraj«, ker 00 pionirke 1z Kostanjevice nastopile v Blhaču. Vrstni red okrajnih prv»kov na republiškem pionirskem šahovskem prvenstvu v LJubljani je bil naslednji: Mlaj Si pionirji: l. Murska Sobota 30 točk, 3. Črnomelj 29 in pol, 3. Celje 38, sledijo pa Kranj, Ljubljana, Trbovlje, Maribor, Ptuj itd. " Starejši pionirji: 1. Ljubljana, 2. Murska Sobota, 3—4. Maribor ln Trbovlje, sledijo pa Kranj, Sentrupert, Ftuj, Celje itd. Tekmovanje, ki je b'.v> v Domu Maksa Perca. Je lepo uso»lc, pripravila pa sta ga skupno Šahovska zveza Siovenlje in Zveza prijateljev mladine. Novo mesto : Koper 6:4 Pred kratkim je v Kopru gostovala okrajna Šahovska reprezentanca, ki je Je na 10 deskah pomerila z reprezentanco koprskega okraja. Dvoboj, ki »ga Je pripravila okrajna šahovska zveza Koper v Ankaranu, se je končal s prepričljivo zmago novomeške okrajne reprezentance z rezultatom 6:4. Dvoboj moških ekip na 8 deskah se je končal z zmago gostov iz Dolenjske v razmerju 6:3, medtem ko se je srečanj« ženskih predstavnic na 9. ln 10. deski končalo neodločeno 1:1. Na prvih dveh deskah so se srečali prvokategorniki Sila in Cijan (prvak koprskega okraja) ter Skerlj in prof Sivec. Obe partiji st« se končali z delitvijo točke, pripomniti pa je treba, da ie imel Sila upanje na celo točko, toda zaradi pomanjkanja časa sta se nasprotnika zedinll« za remi. Na tretji deski Je Kobler z dobro igro osvojil celo točko, na i. 'n 5. deski pa sta BartolJ oz. Za-bukovec remizirala. Na 6. deski Je ing. KoSir lepo premagal Erjavca, enak uspeh pa je zabeležil na 8. deski tudi Bojardč Edini poraz med moškimi Je zabeležil dr. Golež. Dvoboj ženskih okrajnih prvakinj (čeprav neuradnih) Stanjekove ln Lenarčdčeve se Je končal 7, zmago predstavnice naSega okraj«, medtem ko je Kle-menčeva zaradi prehitre Igr* ix-gubll« s Pikljcvo. Povratni dvoboj med obema okrajnima reprezentancama bo losmi v Novem mestu ali v Šmarjeških Toplicah. f. m. Novomeščonke zmagale v Ljubljani , V okviru I. festival« telesne kulture je bilo pred dnevi v Ljubljani republiško prvenstvo srednjih šol v orientacijskem pohodu. Dijakinj« lz novomeškega učiteljišča so v svoji skupini rešil« uspešno vse naloge in dosegle 128 točk. To je lep uspeh, saj so premagale vse ekipe iz Ljubljane, ki so dobro poznale . tcr«-n. Med moškimi ekipami Je bila ekipa s V. gimnazije v Novem mestu, ki Je zbrala skupno 99,10 točk Skupno so ■tekmovale sa Novo mesto v Ljubljani štiri etape ter so se vse plasirale mod najboljše srednješolske ekipe JO »DOLENJSKI LIST« gtev. 24 (378) Časten in i, poklic Dr. Vlađ'mir Murko: „Pleterski žolulr" JOSIP RESSEL **,» ■ Jugoslovanska ljudska armada je oborožena vojaška sila Federativne ljudske republike Jugoslavije. Naloga JLA je, da brani teritorialno celoto, neodvisnost ln svoboden notranji razvojFLRJ in da podpre mednarodne obveznosti Jugoslavije pri obrambi miru in varnosti na svetu. Jugoslovanska ljudska armada Je sestavljena Is kopenske vojske, vojne mornarice in bojnega letalstva; organizirana Je v vojaške enote in zavode. V sestavu JLA so tudi mejne enote,katerih naloga je, da varujejo meje Federativne ljudske republike Jugoslavije na kopnem jn na morju...« _•" _ . m k ■ (Iz Zakona o JLA) Zadnji dnevi šolskega leta se Stekajo h kraju in marsikateri miadtnec sam aH s starši vred pomišlja, kam bi usmeril svoje fcvljenje — kakšnega poklica naj td se Hotil. Izbira je kaj rassnovrstna in pestra. Na široko so odprta vrata v bodočnost; kruha in dela mlademu človeku v naišl domovini ne manjka. Ob tebiiranju poklica n« bi. smeli prezire ti važne. Častne in privlačne dolžnosti, ki jo mlademu človeku ponuja Jugoslovianska ljudtska armada. Postati oficir na-ia ljudske armade je v resnici velika Čast. Srednješolcem j«) r>ržavni sekretariat za narodno obrambo tudii letos omogočil vstop v vojaške akademije in šole JLA, kjer lahko nasi mladeniči najdejo bodisi v pehoti, flrtileriji, oOdopnih enotah, le-taJstvu, pomorstvu, inženeriji, konjenici ali v enotah za zvezo uresničitev svojih mladostnih sanj in načrtov. Raznovrstne so službe v Jugoslovanski ljudski armadi: na raizpolago je tehniška, letalsko-tehnrtska, kemijska, mornarii&ko-rtehnlSka, intendantska, sanitetna, veterinarska, prometna, gradbena, pravna, geodetska., finančna, administrativna in glasbena služba. Pač dovolj priložnosti, da mlad človek lahko izbira med nagmenjd in sposobnostmi, ki jiih hoče v življenju razviti. Za leto 1957 je razpisan sprejem kandidatov v naslednje vojaške akademije in šole: 1. Vojaško akademijo, 2. Letalsko-vojaško akademijo, 3. Le-taJsko-tehniono akademijo, 4, Vojaško-pomorsko akademijo, 5, Vojaško pomorsko strojno akademijo, 6. Vojaško tehnično akademijo, 7. Tehnično akademijo za zvezo, 8. Intendantsko akademijo, 9. Solo za aktivne sanitet- ne oficirje (za farmacevtske pomočnike in dentiste). •nju prejme gojenec enkratni prispevek za nabavo oficirske opreme, ki znaša 149.000 din, nakar dobi čin podporočnika. Po končanem šolanju je dolžan ostati v aktivni službi JLA najmanj dvakrat toliko časa kot je trajalo šolanje, v tehničnih službah pa najmanj trikrat toliko časa, kolikor se je šolal. V enotah in ustanovah JLA vzgajajo mladi* oficirji nove rodove mladincev v sposobnostrih, ki so potrebne, da varujejo meje nase domovine na kopnem in na morju in tako skrbe za miren in in Dolenjska v češkem leposlovju Gojenca vojne pomorske akademije pri praktičnem deln a sekstsntom " Gojenci vojne akademije so povabili goste v Dom JLA Oj te zastave! Kadarkoli je treba državnemu, republiškemu ali krajevnemu praznovanju dati tudi zunanjega vidnega izraza z izobešanjem zastav, smo skoraj redno priče nekaterih stvari, ki niso v redu: Ce se manifestativno poudarja določeni dan, n. pr. Dan mladosti, čemu potem še marsikje vise zastave celo četrti in peti dan po prazniku? Ce jih vse te dni in noči izpira dež, bledi in beli sonce, potem seveda ni čudno, če iz lepih zastav kaj kmalu postanejo po-svaljkane in šaraste krpe, ki niso nikomur v Časti Ce se pri izobešanju zastav ne preveč redko pripeti, da prizadeti Človek ne ve, kakšna je pravilna razporeditev barvnih polj in se mu tako n. pr. slovenska preobrne v srbsko ali državna v hrvatsko, končno ni tako hudo. Saj nismo in nočemo biti šovinisti. Hudo je le, da to kaže na površnost in malomarnost. Ob nedavnem državnem žalovanju za pokojnim tov. Mošo Pijado pa smo celo videli, da zlasti na podeželju ne vedo, kaj pomeni »zastava na pol droga«; ta mednarodni običaj izražanja javne žalosti, v rabi zlasti pri vseh mornaricah sveta in državnih predstavništvih, je prešel tudi v splošno rabo kot. zamena za Črne zastave ali žalne trakove. Pri nas pa so ponekod takrat vihrale zastave kot ob velikem prazniku! Tudi to kaže na nepoznanje osnovnih pravil o izobešanju zastav. Malenkosti!, boste rekli Pa ni res. Prav malenkosti so pogosto tiste, ki kot z reflektorjem osvetlijo on« negativne plati, n. pr. nevednost, neznanje, malomarnost, neodgovornost in kar je še podobnih »rožic zla«, iz katerih tako pogosto vzklije strupena zel domišljavosti, zahrbtnostl in tontriganstva. X. V vseh akademijah traja šolanje trni leta, v šoli za aktivne sanitetne oficirje pa šrtiiri leta. Šolanja, šolske po^robsčine, stanovanj«, prehrana, obleka in obutev, vise to imajo gojencu brezplačno. Najbližji vojni odsek pri okrajnem ljudskem odboru postreže srednješolcem z vsemi podatki in pojasnili, ki so potrebna za vpis v te akademije in šole. Bodoč« gojence vojaških šol seveda zanimajo njihove pravice in dolžnosti, Naštejmo samo nekatere: vsi uživajo brezplačno zdiravljenje in ostale pravice socialnega zavarovanja voj aški h oseb. Brezplačno dobivajo delovno in pMirnično obleko, redne mesečne denarne prejemke od 800 do 1.400 dinarjev na mesec; že med šolanjem vsak semester napredujejo od razvodnica do višjega vodnika, imajo 30 dni letnega dopusta in 10 dni setme-stralnega dopusta. Med šolanjem ee lahko vsestransko izobražujejo in po želji udejstvujejo v slikarski, glasbeni, zborovski, literarni ali fotografski sekciji, gojijo športe vseh vrst, vsako leto mesec dni taborijo, 15 dni .smučajo itd. Po končanem sola- neoviran notranji raovoj socialistične domovine. naša Novice pa se sprašujejo »kdo bi bil potem izumil »šrauf« ali ladijskega polža, kakor imenuje iznajdbo Trdina v svojih lzprehodih v Belo Krajino, ki je v njih posvetil tudi nekaj prostora Resslu, podobno kakor A, Lesjak v svoji Zgodovini Šentjernejske fare na Dolenjskem in kakor v knjigi Kartuzija Pleterje. Zal nikjer ne omenjajo Resslovih poskusnih voženj s čolnom na vijak po Krki, katere omenja le članek o tem, kako so avstrijski birokrati preganjali izumitelja, namreč Ressla, kateremu je tedanji novomeški okrožni glavar izrekel najstrožji ukor, ker kljub dvema predhodnima opominoma ni opustil teh poskusnih voženj, s katerimi je pohujševal ljudstvo oziroma ribiče, ki so se bali, da ne bi zaradi ropota-nja vijaka in valov, povzročenih po vijaku, pobegnile ribe in ušli raki. Ta članek ,ki so ga brali štirje moji zanesljivi znanci v neznanem slovenskem časniku neznano kdaj, kljub dolgotrajnemu iskanju Še ni mogel biti izsleden in bi mi ■ bilo zelo ustreženo, če bi se kdo spomnil, kdaj in kje ga je morda bral. Izmed tujih virov omenja te poskusne vožnje le P. Schaumburg v knjigi »Af&nner. aus eigener Kraft« (Leipzig 1943) v podobni obli- ki, kakršna je ohranjena v šentjernejsko - kostanjeviškem ustnem izročilu. Najbogatejše je češko slovstvo o Resslu, predvsem po zaslugi starega dobrega prijatelja Jugoslavije Jaroslava Sva-tona (psevdonim Jan Severin) in Zdenka Pluhafa. Svaton je preživel mladost v Trstu in črpal gradivo za svoje knjige razen iz arhivov tudi iz izročila o Resslu, ki je v njegovih časih Še živelo med tržaškimi pomorščaki. Nekaj let je bil tudi dodeljen češkoslovaškemu generalnemu konzulatu v Ljubljani in dopisuje še danes v slovenščini. Tudi Pluhaf je znan češki pisatelj, po poklicu pa gradbeni inženir. Severin je napisal l. 1944 prvo knjigo o Resslu z naslovom Ohnivč perutč (Ognjene peruti), usoda izumitelja Josipa Ressla. Knjiga je namenjena predvsem doraščajoči mladini, katero hoče seznaniti s težavnim bojem, katerega je moral voditi Ressel za uve-Ijavljenje svojih iznajdb, še prej pa za dovršitev svojih študij. Drugi del knjige je posvečen Resslovemu delovanji/, v Pleterjah, kjer je opravljal svojo prvo .službo. Četudi je bil začetnik, je vendar že. tukaj zapustil sadove svoje izredne sposobnosti in marljivosti. Sicer je bila v tedanjih časih razlika med življenjem v glavnem mestu in tedaj bolj zapu- Učiteljiščniki med tekstilci Novi naročniki našega lista Avsee Marija — Novo mesto Drimsek Marija — Novo mesto Slak Jože — Prečna Modic Viktor — Zimarice Tur k Ivan — Gor. Mokro-polje Balkovec Franc — Zlije Babic Vida — Čakovec .lavnikar Pavel — Titograd Obrstar Alojz — Banadsko Ponikvar Jože — Srem. Kamenica Potočnik Jože — Raška Simon tč Ivank«. — Sp. Gorje Stritar Lojzka — Beograd Pavlin Jože — Novo mesto Kam bič Katarina — Cerovee Nampelj Anton ~~ Semič Skala Albin — Crešnjevee Gabriel Julka — Rodine Avguštin Ljubo — Volče Breznikar Tone — Niš Kob&e Ivan — Golnik Odlazek Tončka — Suha Zmenili smo ee ln Sli pogledat v »Novoteks« — novomeško tekstilno tovarno v BrSljinu — četrti letnik Učiteljišča, ki Je kajpak v vsem iznajdljiv in duša vsega dela na šoli od lutkarjev, igralcev, vrhunskih telovadcev ln ne vem česa še, saj Je ves razred zelo delaven na vseh poljih kulturnega in športnega udejstvovanja. Ker je bodočemu učitelju potrebno rudi znanje o tem, kako delajo naši ljudie v tovarni, kakšen Je potek dela od volne do obleke, smo mimo raznih ekskurzij med letom vključili v naš program tudi ogled tovarne. Znanje bo treba prenesti na mladi rod, Id nam ga Je zaupala družba. Vemo, da ogled tovarne, objekta, šole podpre teoretično znanje. Prizadevni tovariš tehnik nas Je vodil od stroja do stroja, nam pojasnjeval to in ono, da smo dobili pravo sliko dela v tovarni. Vzorno je urejena, vodi jo direktor tov. Luka Dolenc, letošnji prvomajski odlikovanec, dobil Je Red dela II. stopnje od tov. Tita. Kar dve uri smo bili tam. Skladišče je polno bal volne in umetnih vlaken, precej Je domače merino volne, pa tudi drugih. Dobe Jo od posredovalcev lz Italije in Avstrije. Stroji Jo rahljajo, perejo, trgajo krpe, da bo ftim lepša in boljša. Malo proč Je »sortirnica« volne, kjer se od grobe odbere boljša za boljše artikle. Enakomerno brnenje strojev vseh vrst: angleških, nemških, doma- čih ti usmeri pozornost na našega delavca, ki dnevno ustvarja v proizvodnji, da bi se življenjska raven delovnih ljudi izboljšala. Volno barvajo v posebni kadi, kjer se surovina prepoji z mineralnimi olji. Kad za barvanje so kar sami napravili. Po pranju jo suše in karborazlrajo, da odstranijo razne rastlinske primesi. Tudi rahljajo jo v posebnih strojih. Stroji v predilnici pojejo enakomerno pesem. Vsak delček je zase pomemben, vse pa^ ureja človek; delavec, delavka. No, prav elegantno in hitro dela v tkalnici tkalka Marija Bi*ek, ki. je bila tudi odlfikovana z medaljo dela. Tudi ves kolektiv 370 delavcev in uslužbencev, ki dnevno spravi v promet približno 1800 m blaga, dela zelo prizadevno. Ena delavka napravi povprečno 8—80 metrov blaga v osmih urah, to Je do 28.000 votkov. Seveda smo si ogledali Se celo »rme strojev od Bukalnih tja do onih v šivalnici, kjer tudi popravljajo napake, strižejo, likajo in izpirajo blago. V ve^ki, čisti dvorani — tkalnici, kjer vse brezhibno deluje in motorji poganjajo zamotane stroje, se dekleta sklanjajo nad novo blago in se trudijo, da se kje ne zatakne, da napravijo Čimveč ln čimbolj še blago. Vse mora biti narejeno točno po nacrtu, brezhibno, brez napak, da bo konkuriralo na trgu. Kvalitetno blago iz »Novoteksa« dobite po vsej državi, gre pa tudi Mladina je obiskala rudarje Rudarji iz Kanižarice so povabili odličnjake iz letošnjega prvega polletja iz osnovnih .