I N F O R M A TOR
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN I qOr©nRAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, IPC.

Leto XXVI
Številka 13
W°W postopki galvaniziranja
Ki kf,ra,u Calvane programa oa/n/ aparati Gorenja Go-lMnisk' aparati naj bi bil že
0	°® izločen dosedanji post-o?,. Ralvaniziranja, ki vsebuje
ollu nevarne snovi.
visn?ka zavest v Gorenju je na , ravni in zato so strokovnja-v-''.tehnologiji, ekologiji, vzdrže-, niu in proizvodnji pripravili tudi n P!°iekt za uvedbo nove teh-nik0sl<e rešitve uvedbe dvojnega Dn.fi, pos,°Pka na liniji 1008, skusno pa ta nov, okolju pri-^^^0 Postopek, že poteka na
p?* i® povedal vodja Galvane ,6hc Kranjc, pritrdil pa mu je tudi
1	nolog Marjan Korun, gre za P uspeh teamskega dela, ki je
pa,al° okrog 1 leta.
sn|ZfClevania v Galvani in na ohfh v korenju so takšna, da bi c u,no zmanjšali obremenitev zan!ralne ^istilne naprave, da bi menjali ekološko neugodna
Zaht*Ska sredstva s takšnimi, ki ^ntevajo enostavnejše postop-razstrupljanja in nevtralizacije, i le doseženo z uvedbo polsi-u 69a nikljanja. Novejši postop-ža®alvaniziranja železa in jekla kakovostno površinsko zašči-
to ne potrebujejo več podslojev bakra (cianidnega in kislega -sijajnega). Cianidno bakrenje bi torej povsem izločili.
V projektu je predvidena opustitev dosedanjega galvaniziranja na liniji 1008, seveda pa je zamenjava povezana z določenimi vlaganji, spremembami in postopki. V projektu tehnološke rešitve je predvidena vrednost naložbe okrog 11 milijonov SLT. Po novem postopku bodo stroški za razstrupljanje odpadli, porabljenega bo manj drugega materiala, nižji pa bodo tudi stroški obdelave. Predviden je torej prihranek v višini 10 milijonov SLT Pri sodobnejših postopkih vračanja odpadnih snovi in voda bi še nadalje pocenili galvaniziranje in povsem razbremenili čistilno napravo. Po oceni strokovnjakov bi za takšne spremembe morali nadlaje vložiti še kakšnih 10 milijonov SLT, kar bi prineslo letno prihranka okrog 20 % vrednosti naložbe.
Najpomembnejše je seveda izločanje strupenih snovi, ekologiji pa tako in tako moramo dati vso prednost!
H.J.
*orenju Gospodinjski aparati blizu 100 %
A	—-----------------------
Portrav *e n,smo dobili vseh Vodatkov ° doseženi proiz-\zSqJ' Y ntesecu marcu 1992, k,,zu J06’ da bo Plan ‘zPolnien
Programu Kuhalni aparati so
plan prizvodnje v celoti izpolnili (skupaj 100 %), za izvoz pa 95-odstotkov. V Hladilno-zamrzoval-nih aparatih je plan dosežen 99-odstotno, za izvoz 94 %. Več v prihodnjem Informatorju.
Franc Čanč, glavni in najodgovornejši orodjar pri izdelavi prvega od treh orodij za proizvodnjo zavornih sistemov za kupca Alko-Kober, nazadnje pregleduje in preverja sestavljeno orodje.
Orodja za evropsko tehnologijo
Profitni center Orodjarstvo Gorenje Procesna oprema se s svojo poslovnostjo, kakovostjo in zanesljivostjo orodij vse bolj uveljavlja na evropskem, posredno pa tudi na ameriškem in celo avstralskem tržišču.
Dosedanjim dobrim partnerjem iz tujine lahko sedaj z gotovostjo prištejejo še eno uveljavljeno za-hodnonemško firmo Alko-Kober, ki ima razvito poslovno mrežo po vsej Evropi, v ZDA in tudi v Avstraliji. Za Alko-Kober so izdelali pet orodij, na katerih že učinkovito izdelujejo vlečne kljuke, kar je prižgalo zeleno luč za nova naročila. V orodjarni so dokončali izdelavo in sestavo dveh orodij, tretjega bodo do srede aprila, za montažo zavornih sistemov za kamp prikolice in poskrbeli za uresničevanje dodatnega naročila orodij, ki jih zaradi njihove velikosti, izdelujejo v mariborskem Tamu.
Pridobljeno zaupanje in predvsem zanesljivo sodelovanje s firmo Alko-Kober so, po besedah pomočnika direktorja in vodje profitnega centra Orodjarstvo Gorenja Procesna oprema Bojana Kladnika, zelo pripravljeni poglabljati in negovari v enaki meri kot z Vogel-Nootom. Sodelovanje s tema podjetjema, ki sodita med najzahtevnejše v orodjarstvu v Evropi in seveda tudi z drugimi, je za Orodjarstvo v Gorenju Procesna oprema vsestransko zanimivo. Dovolj bo, če omenimo njihovo zelo natančno izpolnjevanje obveznosti do partnerjev,
za dvajset odstotkov višje cene kot doma in nenazadnje precejšnje možnosti za prehod v višji cenovni razred.
Usmerjanje v proizvodnjo orodij za avtomobislko industrijo Orodjarstvu zagotavlja še številne druge prednosti pri uspešnem osvajanju tujih tržišč. Avtomobilska industrija vse bolj postaja, kot je dejal Bojan Kladnik, dinamična gospodarska veja, ki jo odlikuje sposobnost hitrih sprememb v proizvodnji, to pa za Orodjarno pomeni večje povpraševanje po različnih orodjih.
Orodjarstvo je že preverilo svojo usposobljenost za sodelovanje z avtomobilsko industrijo najprej doma v IMV, Cimosu, Tasu, v tujini pa to usposobljenost še bolj utrjuje in osvaja tržišče.
Z njihovimi orodji namreč že izdelujejo sestavne dele in komponente za Mercedes, BMVV, vlečne kljuke in zavorni sistemi Alko-Kober, za katere so v Orodjarni Gorenje Procesna oprema izdelali orodja, pa bodo vgrajeni v praktično vseh avtomobilih in prikolicah. Zato velja v Orodjarstvu vsa skrb kakovosti izdelanih orodij, kar odpira vrata za nova naročila. Trdo in vestno delo tudi v prihodnje jim bo, kot nam je zaupal Bojan Kladnik, omogočilo, da v treh, štirih letih dosežejo 70-od-stotkov proizvodnje za izvoz, preostali del prizvodnje pa morajo nameniti vzdrževanju doma. To tem prej, ker Orodjarstvo pesti bistveno večje število zaposlenih kot je v evropskih orodjarnah.	D.Z.
Poslovni klub Europatinova
V	Centru za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije so organizirali pos-lovno-informacijski sistem, ki omogoča poslovno povezovanje slovenskega gospodarstva s svetom na sodoben in svetu prilagojen način. Gospodarska zbornica se s svojimi dejavnostmi usmerja v sodoben servis za gospodarstvo in vzdržuje baze podatkov o domačih podjetjih, izvozu in uvozu, sovlaganjih, baze podatkov o inovacijah in industrijski lastnini ter podjetniške borze.
Tako se je pri Centru za informacijski sistem Gospodarske zbornice oblikoval poslovni klub EUROPATINOVA, v katerega je včlanjeno že preko sto slovenskih podjetij in eden izmed članov je tudi Gorenje Gospodinjski aparati.
V	septembru lani smo v Gorenju Gospodinjski aparati podpisali pogodbo s Centrom za informacijski sistem Gospodarske zbornice, plačali članarino in tako postali člani poslovnega kluba EUROPATINOVA.
Februarja letos smo v Centru za standardizacijo in dokumentacijo za strokovne in vodstvene delavce Gorenja Gospodinjski aparati organizirali predstavitev tega poslovno-informacijskega sistema, s prednostmi, ki nam jih nudi članstvo in z ostalo ponudbo Centra za informacijski sistem pri GZS, nas je seznanil svetovalec GZS Marijan Stele.
Članstvo v poslovnem klubu nam nudi vrsto ugodnosti.
Redno prejemamo razne informacije, ki jih posredujemo strokovnim službam v Gorenju Gospodinjski aparati:
-	izpise iz borze ponudbe in povpraševanja (slovenska mreža)
-	izpise iz borze ponudbe in povpraševanja (mednarodna mreža)
-	izpise iz baze inovacij
-	izpise iz baze podatkov Komisije evropske skupnosti
-	informacije s področja varstva okolja
-	obvestila o sejmih, razstavah in poslovnih predstavitvah
-	ostale informacije
V sistemu lahko sodelujemo tudi aktivno in sicer imamo možnost brezplačne ponudbe in povpraševanja.
Ponujamo in iščemo lahko nove programe, izdelke, tehnologije, storitve, zbiramo poslovne partnerje, kooperante, sovlagatelje. Svoje ponudbe na posebnih obrazcih pošljemo Centru za informacijski sistem, ki jih lahko posredujejo in vključujejo v domače in svetovne sisteme preko baz podatkov (borza ponudbe in povpraševanja), tiska, teletexta, vi-deotexta, promocij, sejmov.
Tudi na področju inovacijske dejavnosti imamo priložnost brezplačne ponudbe in povpraševanja po novih rešitvah doma in v tujini.
Vse, ki pri svojem delu potrebujete take vrste informacij ali iščete ali ponujate nove programe, izdelke, tehnologije, storitve, izbirate nove poslovne partnerje, kooperante ali sovlagatelje, vabimo, da se oglasite v Centru za standardizacijo, Invormacijsko-dokumentacijskem oddelku, kjer vam bomo dali na razpolago ustrezne obrazce in pomagali oblikovati ustrezno ponudbo oziroma povpraševanje.
Dušica Ferme
Tamponski tisk v Gorenju
Aprila 1990 se je v obratu Plastike pričelo tiskanje gumbov za štedilnike iz duroplastov. Po začetnih težavah se je izkazalo, da je potrebno gumbe pred tiskanjem predobdelati. Predobdelava se je vršila z razmaščevanjem v parah tri-kloretana (1., 1., 1.). Ker pa so ekološke zahteve glede varstva okolja v svetu in tudi pri nas vedno ostrejše, je potrebno vse klorirane oglikovodike (trikloretan) odstraniti iz proizvodnje. Za rešitev problema smo se obrnili na več proizvajalcev, ki se s tovrstnimi problemi ukvarjajo.
Povsod so nam svetovali in priporočili plamensko predobdela-vo. Tako smo nato po enoletnem sodelovanju s firmo Tampoprint iz Nemčije osvojili stroj za tamponski tisk s predobdelavo in ga v zahtevanem roku (1. 4. 1992) tudi spravili v pogon. S tem je prenehala obstajati potreba za razmaščevanjem v parah topila tako, da se bo tovrstna naprava sedaj odstranila iz Gorenja. Tako smo dosegli precejšnje zmanj-
šanje stroškov za tiskanje gumbov, dosegli smo konstantno kvaliteto tiska in precejšnjo zmanjšanje ekoloških obremenitev okolja.
Še nekaj osnovnih podatkov o napravi, ki nam vse to omogoča: Stroj za tampotisk TS 125 je stoječ avtomatski tamponski stroj z elektromehanskim pogonom in elektronskim krmiljenjem (programiranje s spominom). Stroj ima zmogljivost do 2400 odstisov na uro. Na ta stroj je vgrajena popolnoma avtomatična plinpla-menska predobdelava z intregir-anim plinskim gorilcem, mešalno baterijo, avtomatsko nastavitvijo plamena, pnevmatsko krmiljena. Naprava je napravljena v popolnoma varni izvedbi z odsesoval-nim kanalom za plamen.
Stroj je zmontiran v posebnem prostoru v obratu Plastike, tako da se odstrani vpliv zunanjih dejavnikov na kvaliteto tiska in predobdelavo. Ves potreben pribor za tisk (tampone, klišeje) izdelujemo v obratnem laboratoriju Plastike sami, po doma osvojeni tehnologiji.	Dare Bujan
Člani Društva za boj proti raku so na občnem zboru za novo pr6* sednico enoglasno izvolili dr. Viviano Renko, ki bo usmerjala d6 lovanje društva v naslednjih dveh letih.
Poslanstvo za rodove
Po dveletnem uspešnem delu in humanem poslanstvu je Društvo za boj proti raku Velenje po četrtkovem občnem zboru sklenilo nadaljevati pot osveščanja in združevanja ljudi v boju proti bolezni dvajsetega stoletja.
To poslanstvo je bilo tudi v ospredju samega zbora, saj so člani društva in gostje, po uvodni in pozdravni besedi Nade Za-volovšek	H ud arin,	prisluhnili
predsedniku društva dr. Borisu Kolšku, ki je svoje predavanje osredotočil na bolezni pljuč, med katerimi je najpogostejši pljučni rak.
Nato so člani nadaljevali delo zbora, obravnavali delovanje društva v prvem mandatnem obdobju in finančno poslovanje. V preteklem dveletnem obdobju je društvo uresničilo nekaj pomembnih nalog in uspešno zarisalo pot za nadaljnje delo, izdalo
tri zloženke o raku dojke, v oK^' ru akcije Slovenija 2000 in ralt pa je prevzelo del akcije, ki obs6 ga delovanje v šolah. Društvo I organiziralo predavanje v vs6 osemletkah v občini in učitelj6^ priskrbelo ustrezen material vzgojno in izobraževalno delo učenci,. Delovanje društva pa56 ne kaže le v teh neposrednih a* tivnostih temveč v naporih dolg6 ročno osveščati in poučevati IjO6 o vseh nevarnostih, ki jim je P05 ledica obolelost za rakom.
Po sprejemu poročil so
čiaK
društva izvedli tudi volitve.
5«
novega predsednika društva j izvolili dr. Viviano Renko, za p°" predsednico Vero Zupančič, ^ ni izvršnega odbora pa so ^ Slavica Šumnik, Jožica Hercog'
Milena Kumer.
Skupščina oziroma zbor je spre jel sklep, da bo letošnja viši11 letne članarine 100 sit.
D.Z
Pridi, poglej in kupi ceneje
Potem, ko so lansko poslovno leto uspešno zaključili, tržišče toplotnih črpalk pa se še nadalje ugodno odziva na ponudbo, so se v Gorenju Toplotne črpalke odločili preurediti proizvodne in skladiščne prostore.
V ta namen so začeli gradnjo strešne konstrukcije za skladišče gotovih izdelkov in proizvodnega materiala. V obstoječi stavbi bodo bolj ustrezno uredili proizvodni prostor in nekaj prostora opremili kot razstavno-prodajnega, v katerem bodo kupcem predstavili proizvodni program, svetovali ustrezne modele in seveda opravljali prodajo. Svojo skrb za kupca želijo namreč dopolniti z najbistvenejšjm, to je s strokovnim tehničnim svetovanjem in nenazadnje z izbiro ustrezne toplotne črpalke, ki si jo bodo kupci ob pomoči strokovnjakov podjetja dobro ogledali v prodajalni.
Prepričani so, da bodo z otvon vijo razstavno-prodajnega Pr6 štora, kar predvidevajo kon6" maja, največ pridobili kupci, sa'1’ pa želijo, kot je dejal direM0 podjetja Franc Sacer, bistve6 izboljšati ponudbo in kakovo* prodaje kot tudi povečati njen o0’ seg. Pri njih kupljene toplot11® črpalke bodo seveda nekol^ cenejše kot v trgovski mreži.
Omenimo še pomembno in kupce toplotnih črpalk razveš* vo novico, da so toplotne črpal*16 navedene v zakonu o dohodni!1 kot izdelek, katerega nakup 5 šteje v davčno olajšavo, po zak6' nu o davki pa so toplotne črpalk obdavčene le z minimalnim, tol 5-odstotnim davkom.	D ^
Dopisujte v Informator!
Višja članarina BVP
Skupščina zaupnikov svobodna sindikata Gorenja v Ve-Jn/u je 27. marca 1992, med vrugim obravnavala in spreje-a sklep o povišanju mesečne 'anarine blagajne vzajemne Pomoči, ter s tem ugodila od-°cnim zahtevam članstva.
^6r višina mesečne članarine nsposredno vpliva na višino pranih sredstev za dodelitev po-S0W BVP, so bila posojila blagaj-JJ6 vzajemne pomoči iz članarine 0° 40 sit nezadostna za ugodno ^sevanje vlog vseh prosilcev. Skupščina zaupnikov je zato
sklenila, da bo nova višina mesečne članarine blagajne vzajemne pomoči že za marec znašala 100 sit, s tem, da bo vsak mesec višja za 10 sit. To pomeni, da bo članarina za marec znašala 100 sit, april 110 sit, maja 120 sit do vključno decembra 1992, ko bo znašala za december 190 sit.
Rastoča višina mesečne članarine blagajne vzajemne pomoči naj bi tako spremljala rast življenjskih stroškov in omogočila primernejše reševanje prošenj za posojila blagajne vzajemne pomoči.	D.Z.
Krvodajalska akcija
bodo za po-centra Ljubl-,	. —	a... odvzemi krvi.
o-ti bodo v hotelu PAKA in si-y®r*ie 8., 9. in 10. aprila od 7.
Q?radi zmanjšanega obsega orih2erna krvi in kontroliranega treh 3 'Z Podietij Gorenja se je 6a za odvzem krvi obvezno Sdhodno javiti pri svojem po-verJeniku.
mesecu aprilu abe Kliničnega
Jang ornani-».v»»«;
ez predhodne evidence pri °iem poverjeniku ne boste Pravičeni koristiti izgubljene ure 'roma dneve iz naslova ude-z°e na krvodajalski akciji.
očasno vas obveščam, da se te '' ^ se ne boste mogli udeležiti akcije v mesecu aprilu, lahko eležite, tudi po predhodnem 9ovoru, krvodajalskih akcij v °venj Gradcu. Dnevi odvze-
niu-u 80 na razpolago pri poverje-"kih,
Objavljamo seznam poverjenikov, pri katerih se boste prijavili za odvzeme krvi. Le-ti imajo potrebne podatke o dovoljenem številu odvzemov.
DO, Program, Obral	Poverjenik
GA Kuhalni aparati	Verdev Jože
GA Kuhalni aparati
Galvana	Jošar Kristina
GA PPA	Škrbot Jože
GA HZA obrat Omare Jegovnik Zdenka GA HZA obrat Skrinje Podbevšek Jelka GA HZA obrat
Hladilniki	Grudnik Mira
GA HZA obrat
Plastika	Felicijan Alojzija
GA Vzdrževanje in
investicije	Planinc Jaka
GA Strokovne službe	Meterc Alojz
G Notranja oprema	Marin Jože
G Procesna oprema	Sešel Adi
G Elektronika	Laubič Marjana
G Servis	Matko Milan
G Commerce	Vinkovič Andjelina
G Družbeni standard	Rednak Mojca
Predsednik aktiva krvodajalcev Gorenje Alojz Meterc
°9rešali bomo njun nasmeh
iu n nedavnim so se v Goren-oa Hžbeni standard poslovili ao,9oletnih sodelavk Pavle
%enstein in Mariie Kostric-
obii Upok°j'lv' Je vselei podobno: Ca 'epih besed in dobrih žel-
ja. Marija Kostric je bila blagajničarka na liniji, Pavla Rosenstein pa natakarska pomočnica. Obe sta bili v Gorenju po 26 let in marsikdo bo še nekaj časa pogrešal njun nasmeh.	j g
Srečanje na delovnem mestu
Nevenka Meh
Ko je Nevenka Meh izvedela, da so jo v Gorenju IPC predlagali za sodelovanje v rubriki Srečanje na delovnem mestu, ni bila najbolj navdušena. Je bolj tiha, skromna in nerada govori o sebi. Kljub temu pa smo se potem le dogovorili za pogovor.
Nevenka Meh se je v Gorenju zaposlila kot psiholog leta 1981, danes pa je vodja preusposabl-janja v Gorenju Invalidsko podjetniškega centra. Podjetje je bilo ustanovljeno, da bi lažje reševali problematiko delavcev invalidov in delavcev z zdravstvenimi omejitvami za svoje delo v Gorenju Gospodinjski aparati. Takih delavcev je namreč vedno več in vedno težje jim je zagotoviti ustrezno delo v matičnem podjetju.
"Od julija lani, ko smo ustanovili Gorenje IPC, smo zaposlili 11 delavcev invalidov, oziroma delavcev, ki imajo zdravstvene omejitve in niso imeli ustreznega dela. To sicer ni veliko, po drugi strani pa je kar precej glede na dejstvo, da je naša proizvodnja v žičnem oddelku vezana na Pral-no-pomivalne aparate, ki so v tem času zmanjšali proizvodnjo. Naš nov program pa je zaenkrat samo še proizvodnja zaščitnih rokavic,” je povedala o zaposlovanju Nevenka Meh. Sicer pa si zelo prizadevajo, da bi našli še nove proizvodne programe oziroma delovna mesta, na katerih bi lahko zaposlovali invalide. Pri svojem delu tesno sodeluje s socialnim delavcem v Gorenju Gospodinjski aparati ter s kadoviki posameznih programov. Včasih prihaja do problemov, ko invalida v Gorenju Gospodinjski aparati ne morejo zaposliti z ustreznim delom, prav tako pa tudi ne v Gorenju IPC, kjer pač ni take potrebe. Vse invalide pa želijo produktivno zaposliti.
Kakšna je ustreznost del v Gorenju IPC za invalide? O tem je Nevenka Meh povedala: "Vsekakor je v žičnem oddelku lažje najti ustrezno delo. Že pogoji dela so ugodnejši. Ni prahu, plinov, ni takšnega ropota, kot je v marsikateri drugi hali. Ni tekočega traku. Čeprav pa to še ne pomeni, da ni treba pri delu hiteti. Tudi tu imamo skupinske norme. Večina del je sedečih ali pretežno sedečih. Zato so dela v žičnem oddelku zelo primerna za delavce, ki imajo težave z nogami, kolki ali dihali. Večina je tudi dokaj primernih za delavce, ki imajo težave s hrbtenico. Sicer pa moramo vedeti, da ni del, ki so absolutno primerna za vse invalide, pa tudi ne del, ki ne bi bila ustrezna za kakšnega invalida. Vedno je treba izhajati iz zdravstvenih omejitev, ki jih ima delavec in potem poiskati ustrezno delo.”
Pri iskanju ustreznega dela za posameznega invalida jim je v
veliko pomoč ocenjevalna analiza delovnega mesta oziroma po tej metodi že ocenjena delovna mesta. Avtor te metode je dr. Janko Sušnik s sodelavci. Ocenjevalno analizo delovnega mesta izvajamo v Gorenju že od leta 1987. naprej. Izvaja jo posebna skupina, ki jo sestavljajo zdravnica medicine dela, inženir varstva pri delu, psihologinja in tehnolog. Slednji je poznavalec tehnologije in organizacije dela na anlitičnem delovnem mestu. Ocenjevalna analiza celovito zajema delovne naloge, delovne zahteve, obremenitve ter zdravstveno ogroženost. Komisija tudi predlaga ergonomsko ureditev delovnega mesta, izboljšave, da bi delavec delo lažje opravljal. Komisija dela za potrebe celotnega Gorenja Gospodinjski aparati, doslej pa so ocenili okrog 250 delovnih mest. "Podatki, ki jih dobimo z ocenjevalno analizo delovnih mest, nam služijo tako pri iskanju ustreznih del za posamezne invalide, v pomoč pa so tudi invalidski komisiji in zdravnikom medicine dela in tudi splošnim zdravnikom!
Predvideno je, da bi v nekaterih primerih v Gorenju IPC zaposlili delavca rekonvalescenta le za določen čas, da si opomore in pozdravi, tako da bi se lahko vrnil na svoje prejšnje delovno mesto. To bi bilo novo,” je povedala Nevenka Meh.
Podobno bi za določen čas zaposlili invalida, za katerega bi lahko njegovo delovno mesto adaptirali. Torej prilagodili tako, da bi lahko kljub zdravstvenim omejitvam še naprej opravljal svoje delo. Sicer pa so doslej storili vse za preusposodobitev delavcev za izdelovanje zaščitnih rokavic.
Ob delu se Nevenka Meh vselej srečuje z ljudmi. Rada pomaga tistim, ki imajo težave, ki iščejo pomoč Včasih je zanj dovolj le pogovor. Poleg tega pa se pri svojem delu srečuje z zdravniki in s predstavniki različnih inštitucij. Dela pač tam, kjer je dragocen prispevek psihologa. Pri izbiri ustreznih kadrov s poglobljenimi psihološkimi pogovori in testiranji bodisi za sprejem novih kadvor ali samo pri premestitvah. Tudi pri izbiri štipendistov.
Hinko Jerčič
Izobraževanje				
Program	Kdaj	Kje	Izvajalec	Cena
Sodobno odločanje	23. in 24.4.92	Bled	Razvojno raziskovalni center GRMIŠCE	690 DEM
Duattropro	20. - 24.4.92 11.30-15.00	Gorenje	Milan Jurčič, dipl. oec	150 DEM
Teorija in uporaba matematične statistike Prijave do 3.4.1992! Informacije dobite na:	14., 15., 16.4.92	Topolšica	mag. Albin Repše	190 DEM
Izobraževalni center Gorenje Koncem, tel. int, 337, 270, ATCII.
Cveto Polutnik
V tem času, ko se od nas poslavljajo zadnje snežinke, nas je obšla žalostna novica, da je nehalo biti tvoje srce. Nismo takoj verjeli kruti resnici, ker smo vedno živeli v upanju, da bo tvoja volja močnejša od bolezni, vendar se žal danes soočamo s kruto resnico, da je konec tvoje življenjske poti.
Sodelavci smo vedno stali ob tvoji strani, te bodrili, ti pomagali, da bi se rešil bolezni, vendar usoda življenja je hotela svoje. Dolga leta si bil član velike družine Gorenja, veliko si pripomogel k temu, da mi mlajši lahko danes uživamo tvoj sadež dela, za kar se ti iz srca zahvaljujemo.
Ustvaril si skupaj z ženo in otroci, lep topel dom, ki si ga prekmalu zapustil. Ko smo te spremljali v pokoj, je naša želja bila, da bi dolgo užival svojo zasluženo upokojitev, ter da bi se vedno rad vračal v našo delavnico. Vračal z nasmehom, če si le mogel, dokler te bole-
zen ni priklenila na bolniško posteljo.
Moramo priznati, da smo bili vedno veseli tvojega obiska, ker si vedno našel toplo in šaljivo besedo. Ostal boš v naših spominih kot dober, delaven, pošten sodelavec.
Zato, Cveto, mirno počivaj v slovenski zemlji, tvoji ženi in sinovoma ter sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci Pohištva Gorenje
Nalepke za tenis
V	sektorju za rekreacijo lahko do petka, 3. aprila 1992, vplačate nalepke za sezono 1992.
V	paketu je 15 nalepk. Cena nalepke je 200 SLT. Vendar nudijo precejšnji popust, in sicer s plačilom v enem obroku 25 % (to je 2.250 SLT za 15 nalepk), 15 % popusta (v dveh obrokih po 1.275 SLT) in 10 % popusta (v treh obrokih po 900 SLT).
V	dopoldanskem času boste morali za uro igranja porabili 1 nalepko, popoldne, ob^sobotah in nedeljah po 2 nalepki, pod refektorji 3 nalepke.
Redni treningi, v nedeljo v Gradec
Člani tekaške sekcije Gorenje, ki so pred nedavnim imeli redno letno skupščino, imajo odslej treninge vsak torek ob 17. uri pri ribiškem domu ob Jezeru, vsak petek pa ob 17. uri pri bazenu v Velenju. Ob sobotah in nedeljah imajo v programu dela številne tekaške akcije, predvsem pa se bodo množično udeleževali tekmovanj.
Minulo nedeljo so tekači Gorenja sodelovali v malem maratonu v Gradcu ter na gorskem teku na Prvine nad Zagorjem.
Ugodno za delavce Gorenja
V	Express optiki Jurija Podgorška na Šaleški 16 v Velenju so se odločili za posebno ponudbo in ugodnost delavcem Gorenja, ki imajo s kuponom 10 % popusta pri nakupu njihovih izdelkov in naročilu uslug.
V	Express optiki izdelujejo vse vrste korekcijskih očal po recepturah, na zalogi imajo vse vrste domačih in uvoženih okvirjev, razpolagajo tudi s kakovostnimi stekli, posebna pa je tudi ponudba otroških očal.
Delovni čas: ob delavnikih od 8. do 12. ure ter od 15.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon 063/852-773 ter 0606/43-470.
KUPON
10 % POPUSTA ZA DELAVCE GORENJA
Express optika Jurij Podgoršek
Namizni tenis
Na zadnjem turnirju v namiznem tenisu je sodelovalo 14 udeležencev, naslednje srečanje ljubiteljev namiznega tenisa v Rdeči dvorani pa bo v ponedeljek, 30. marca 1992.
Na četrtem turnirju je znova zmagal Milan Goršek (Družbeni standard) pred Edom Kodrunom (Obrtniki), Tonetom Leberjem (Upokojenci), Mirsadom Mujkičem (Štedilniki), Jankom Novakom (VIZ), Ivanom Grobelnikom (Vzdrževanje) itd.
Po četrtem turnirju vodi v tekmovanju za Pokal Gorenja Milan Goršek s 57 točkami, sledijo Tone Le-ber 40, Mirsad Mujkič 36, Jože Javornik 20, Rudi Mrzdovnik 20, Janko Novak 20 točk itd.	H.J.
V nogometni ligi B skupin zmagala Nabava
Zadnji četrtek je v Rdeči dvorani sklenila B skupina tekmovanje v zimski nogometni ligi, prvo mesto pa si jez 31 točkami priborila ekipa Nabave.
Na naslednja mesta so se uvrstile ekipe Glin 27, Strojegradnja 26, Tehnologija 21, Elektronika 16, ZHT ZO 15, MGA 14, Družbeni standard 14, TTE 10, ZHT Plastika 7 točk.
Ker pa zimske sezone še ni konec, so že razpisali še nadaljevanje tega turnirja z razigravanjem po zelo priljubljenem vzoru košarkarskih in drugih tekmovanj.
Zaključni turnir se bo pričel 2. aprila, nato pa bo še 9. in 16. aprila. Ekipe so razdelili po skupinah, glede na uvrstitve v dosedanjem tekmovanju. Pravico igranja imajo seveda vse ekipe, vendar je prijavnina za turnir 1.500 SLT.
V šahu zmagal znova Črepan
Na hitropoteznih turnirjih, ki jih za pokal Gorenja prireja šahovska sekcija Gorenja vsako sredo v prostorih KS Staro Velenje, je vodstvo prevzel Marjan Črepan, aktualni prva Slovenije v hitropoteznem šahu.
Marjan Črepan iz Celja je zmagal tudi na 6. turnirju z 12 točkami med 24 udeležencemi, s čimer je postal prvak za mesec marec ter prav tako prevzel vodstvo v tekmovanju za Pokal Gorenja za I. polletje 1992.
V pokalu Gorenja torej vodi Črepan s 54 točkami, sledijo Marko Kurtovič s 53, Milan Matko z 49, Drago Kristan s 43, Dani Vombek z 38, Milan Goršek s 36, Ivan Dražnik s 30 točkami med 26 igralci, ki so si doslej priborili točke.
Kultura in mi
Knjige za poslovne ljudi
V sektorju kulture Gorenja Družbeni standard vam ponujajo knjige, namenjene vsem v poslovnem sistemu Gorenje. Seznam:
A.	Prusnik: Projekt, organizacija, dokumentacija, nadzor, B. Kavčič: Sodobna teorija organizacije, B. Grabnar: Retorika za vsakogar, T.J. VVats-on ml. in P. Petre: Oče, sin in IBM, Kenneth Blanchard: Moč poštenega poslovanja, Norman Vincent Peale: Podjetniški vodič po predpisih, Philip
B.	Grosby: Govorimo o kakovosti, Alenka Gložančev: Enobesedna imena slovenskih podjetij, Jane Allan: Kako razviti osebne veščine komuniciranja, Brian C. Tvviss: Upravljanje, tehnološke inovacije.
Firence
Zaradi zasedenosti hotelov okoli veli’ konočnih praznikov je izlet v Firenc6 prestavljen na poznejši datum okrog 16. maja 1992.
Cena izleta bo 175 DEM (prevoz, p'e' nočitev z zajtrkom, vodič).
Ogledali si boste lahko najbolj P°' membne kulturne znamenitosti.
Plačilo bo možno v dveh obrokih.
Opera v Ljubljani
Organiziramo ogled opere Hoffrnš' nove pripovedke - 11. aprila v ljubljanski operi. Cena celotnefl6 aranžmaja je 87 SLT.
Odhod avtobusa bo ob 17. uri, z8' četek predstave pa je ob 19.00.
Malica		
	Redna	Dietna
Četrtek	Svinjska obara, ajdovi	Telečja obara, ajdovi žganci,
	žganci, pecivo	pecivo
Petek	Kuhana govedina, pražen	Kuhana govedina, pražen
	krompir, vinska omaka	krompir, vinska omaka
Sobota	Lovska pečenka, riž,	Lovska pečenka, riž,
	solata	zelena solata
Ponedeljek	Kisla repa, zabeljen fižol.	Kisla repa, pire krompir,
	prekajena rebrca	hrenovka
Torek	Pleskavica, rizi bizi, solata	Pleskavica, rizi bizi, solata
Sreda	Zarebrnica po vrtnarsko,	Telečja zarebrnica po vrtnarsk0.
	pire krompir	pire krompir
Četrtek	Borgač, palačinka z	Sirove palačinke, kompot
	marmelado	
Nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenje Naravno zdravilišč6 Topolšica - za odrasle: goveja juha, svinjska zarebrnica v omaki, ocvrt šampinjoni, zelenjava na maslu, solatni bife, sladica po izbiri; za otrok61 goveja juha, svinjska zarebrnica, pomfri, solatni bife, sladica po izbiri, lizl' ka. Cene so nespremenjene, še naprej velja tudi 50-odstotni popust za k®" panje in savno.
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Ma1! gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniš111 odbor Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklad6 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščen6 prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Ve-lenje.