St. 54. V Gorici, dne 7. julija 1899 Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjth, in sicer: vaaktorek in petek, ^Jutranje Izdanje opoldne, reSerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Ustom« in s kako drago uredniSko izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto .-.•.-*'.^.~i-. VjakL a--r pol leta........» 3 — četrt leta.......» 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravhiStvo v Gosposki ulici Štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni. A. Gatašček vsak dan od 8, ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. ' "**"¦• ¦' »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20. «Soča» in cPriinorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schtrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Gaserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. - SO Č A Tečaj XXIX. (Večerno izdanje). Uredništvo In odpravnlfitvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 9 v Gorici v K-ndsir. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dau od 1','. d* 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo le uvedntltva. Naročnina, reklamacije in druge reči. katere ne spadajo v delokrog uredništva, oaj se poSiljajole Neplačanih, pisem ne sprejemlje ' »e uredništvo ne upravništvo. _^_____, Oglasi In poslanica ,' se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-bat 7 kr., S-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. --Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Gorlgka TIskarna" A. Gabršček tiska iu zalaga razen »Soče. in .Primorca* še -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter sume vseletnp 1 gld. 80 kr. — Oglasi y »Slov; knjižnici« se rpčunijo po 20 ir. petit-vrštioa; ' " Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog" in narod! cGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kaj bo z našim deželnim zborom? Ko je bit italijanski komendator dr. Pajer imenovan deželnim glavarjem za Goriško-G radisčansko, je šel po raznih krogih v deželi glas, da on napravi mir in red med Italijani in Slovenci. Italijani so se zanašali na njegovo znano zvitost, češ, on že kako vjame slovenske poslance v svoje zanjke, da pojde voz deželnega zbora naprej, in če baš tega ne bo mogoče doseči, pa pridobi na svojo stran (kar bi bilo Italijanom najljubše!) kardinala in potem se bode dalo vladati brez Slovencev proti Slovencem. Med Slovenci pa smo culi ponekod glasove, da dr. Pajer je znan veternjak. On da ve, da brez slovenskih poslancev ne more delati deželni zbor, on da je prepričan, da slovenski poslanci se ne udajo, torej da utegne potrkati na italijanski strani, kar bi imelo za posledico: poslovanje deželnega zbora. Zmotili pa so se slovenski optimisti, kakor tudi doslej Italijani v svojih računih; zgodilo se ni ne jedno ne drugo,>0 veter-njaštvu pri dr. Pajerju kot deželnem glavarju nismo zapazili ničesa, pač pa stremljenje, strmoglaviti do cela vsa slovenska prizadevanja tu* uresničiti program ullrala-honskega politiškega društva »Unione". Vlada je pustila pri imenovanju deželnim glavarjem dr, Pajerju povsem proste roke, da naj postopa kakor ve in zna. Kaj je storil s slovenskimi zahtevami, je še vsem v Živem spominu, kakor tudi, kako se je trudil pred vsem, pridobiti na svojo stran kardinala dr. Missio. V spominu so našim čitateljem tudi zadnja brezvspešna pogajanja, vsled katerih je bilo zasedanje deželnega zbora zaključeno. Kaj bo sedaj ? Vlada, ker je pustila deželnemu glavarju povsem proste roke, umevno ni kazala nikake resne volje*, pripomoči slovenskim poslancem do vstopa v deželni zbor, in je sedaj, ko je zaključen, še manj pokaže, ker pod grofom G o e s s o m nima poguma za kako odločilno večjo akcijo. Vlada je še vesela, da je konec zasedanju, ter se tako za nekaj časa zopet znebi »skrbi" za razmere v naši deželi. Poguma pa nima ni-kakega; ne pritisne na italijanski sirarn prav nič, na slovensko pa le tako ob kaki posebni priliki spušča puščice, ali približati se jej noče. Pač je morala uvideti, da slovenske zahteve so do cela opravičene, ali kako jih uresničiti, ker se jim protivijo Italijani, njeni MARCO VISCONTI Zgodovinski roman italijanski napisal tTommaso Grossu (Dalje) Zdolej v vasi so vojaki čakali, kedaj se vrne s" gor Bellebuono. Pač dolgo so čakali: tisto noč, naslednji5 dan in se drugi, toda zastonj. Tisti štirje vojaki, ki so ga bili pospremili do one hišice, so stekli tedaj tja pogledat. Šli so doli po stopnicah, po katerih so ga slišali uni dan iti; prišli so v neko pritlično sobico, Šli so še naprej in dospeli v neko klet in od te še dalje v drugo luknjo, kjer so ga našli mrtvega na tleh. Tedaj se jim je zasvetilo v glavi, kako* jih je bil prevaril kmet, kakor so ga oni zvali. Razumeli so, da so morali biti skriti ljudjG v kleti. In res so našli temu očiten dokaz, namreč železno srajco in suknjo, kateri je bil slekel in pustil tam nekdo izmed ubijalcev, ki je bil pa potem nataknil na-se Bellebuono vo bojno opravo, in je tak<5 preoblečen ljubljenčki ?! Vlada torej si ne upa kreniti ne na levo ne na desno, kaj še le odločiti se, da bi razpustila deželni zbor. Po de-vizi wes wird weiter g'frettet" je pustila zopet v nemar vprašanje o rešitvi dežel-nozborske krize, in dr. Pajer bo moral z nova gledati, kako omogoči poslovanje deželnega zbora. Računi na slovenski strani so čisti; Slovenci vedo, da pri obstoječih razmerah, v katerih bi glasoval v odločilnih trenotkih z Italijani tudi deželni glavar, kateri se je pokazal najhujšega nasprotnika njihovim prizadevanjem, ne opravijo nič v deželnem zboru I Torej abstinenca do razpusta dežel, zbora ostane. Zdi se nam, in najbržo se fic motimo, da čez čas prično dr. Pajer in dru-govi z nova uplivati na nadškofa, ki je došel v sredo z Dunaja kot kardinal. Deželni glavar je bil to poskusil, in bil je trenotek, ko je bil popolnoma prepričan, da nadškof pojde v deželni zbor brez Slovencev, katerih težnje bi bile s tem pokopane, že je triumfoval, ali vendar še — zaman! Vsekakor čakajo Njegovo Emlneneo še politiški naskoki od italijanske strani, naskoki, kateri bodo naperjeni naravnost proti slovenski večini v deželi, katerim pa bo - povitim v sladke besede — namen, privabiti kardinala v deželni zbor proti Slovencem I Razmere v naši deželi so res zamotane, čemur je iskati glavni vzrok v vladnem sistemu, čudne so in v slučajih neumljive, ali vendar mislimo, da kardinal jih je spoznal Že toliko, da ve, ''«ko po večini stoje. In ker to ve, si bo znal tuJi urediti svoje postopanje glede na svoj »oložaj kot poli tiska oseba, kateri poloj lj pa je res do sile težak! Vlada prepušča sklepčnost deželnega zbora v teh kritičnih Časih še vedno le kardinalu, kake prave akcije, ki bi mogla urediti poslovanje v dež. zbornici, doslej nismo videli, in zato tudi ne verjamemo še dunajskim listom, da deželni zbor bo skoro razpuščen. Vlada bi ne videla rada spremembe na slovenski strani, za Italijane pa je dosti preskrbljeno tudi brez dež. zbora — saj sami včasih pravijo tako — zato se vlada odloči za razpustitev pač šele v skrajnem slučaju... Dogodki zadnjega časa in tudi zadnjih dnij so gotovo poučili kardinala o marsičem, da vidi jasneje, skomimaopraviti on, tako visok cerkveni dostojanstvenik, on, čegar vi-virilni glas v sedanjem položaju odločuje kaj veliko o usodi našega naroda na Goriškem, igral prvi vojakih vlogo poveljnika, kakor smo prej povedali. Mislimo si srd in sramoto tistih hudobcev. — «A ti lopovski kmetač!» so dejali s peno med ustnami «če nam prideš v roke!...» Toda lopovski kmetač je že davno odnesel pete s svojo ženo in odšel v varen kraj, kakor so storili tudi vsi drugi, ki so mogli bežati tisto strašno noč. Vojaki so ostali v Limonti še kakih pet dnij, hladč svojo jezo s tem, da do'trgali tiste uborne hiše in pustošili revno pol jo. A potem, ker so jih dan na dan napadali vbegli Limontini pod Lupovim vodstvom, so se vkrcali in peljali v Lecco nazaj, pustivši za seboj kakih osem tovarišev, da je njih mes<5 gnojilo njive, po katerih so prej divjali. Vest o tem dogodku se je kmalu raznesla po Milanu in je prišla na uho tudi Marku Viscontiju. On je slišal to ravno na večer tistega dne, katerega je z Ottorinom jahal po mestu, kakor smo povedali že poprej. Tisti dan je bil pač jeden najmračnejših, najčrnejših v njegovem življenju. kateri virilni glas pa poskusijo izveslni krogi z nova zlorabiti proti nam! ¦ • ¦* Ne vemo, kak konec vzamejo tč neznosne razmere, ali upati vendar smemo, da smaga le pravična reči Na slovanskem jugu. (člančič, došel nam iz Bosne). Slovenci in Hrvati smo bili in smo še vedno najiskrenejši prijatelji hrabrih in umnih Čehov. Ali ti naši bratje imajo veiiko po-greško, da jim naše težave in obupane borbe delajo malo preglavice. Nekatere češke no-vine zastopajo celo srbske težnje, ki so pro-tivne našim in njihovim koristim. Zaslepljenost njihova je tolika, dane vidijo, kako si s to simpatijo podkopujejo svoja lastna tla. Veseli nas torej, uko semterlje čujemo Iz češkega tabora glas, ki nam dokazuje, da imajo še vendar nekoliko politikov, ki pod-piiajo naše težnje in koristi države, pa bilo to sebi — v koristi Tako ftitamo v 50. številki budjejoviških novin »Jihočeške Listv« nastopni članek: »Med našimi jugoslovanskimi brati moremo opazovati čvrsto politiško gibanje, katero nam dokazuje občudovanja vredno moč Življenja. Res so — čemur je največ krivo načelo avstrijskih državnikov: dividc ct im-pera J — nesložni, — ali stoje neomahljivo proti napadom premočnih stoletnih sovražnikov: Nemcev, Lahov in Mažarov. Združeni in složni bi bili Jugoslovani nepremagljiva trdnjava proti nenasitnemu »Drang nach Osten", ošabnemu mažarskemu šovinizmu in nikakor opravičeni pohlepnosti laški! Mi pa bi morali vse sile napeti, da se sicer obstoječi, ali neobvarovani most k zjedinjenju z Jugoslovani dozidal S tem bi našli na jugu podporo, kakoršno imamo čez Moravsko s Poljsko in v slovanski velemoel ruski; mi pa bi posredovali zveze naših južnih rojakov z zahodom našega kontinenta. Da Jugoslovani v večini občutijo potrebo takega zbližanja, dokazuje najbolje odločnost, s katero se Hrvati drže svojih zgodovinskih državnih pravic in združenja s Slovenci. Mi, mnogoletni zvesti prijatelji Slovencev in Hrvatov, pripoznavamo tudi v našem interesu polno opravičenost vseh iz državnega prava izvirajočih terjatev, kakor so tudi oni zmerom pripoznavali naše državne pravice. Po svojem državnem in narodnem Prišel je namreč v njegov dvovec sam opat svetega Ambroža, zdivjan od jeze, in mu je vse sporočil. Opat, kakor smo že omenili, brat Lodrisia Viscontija, je bil z vso dušo Marku udan. Ta je izkoriščeval njegov upliv in je mislil porabiti samostanske vojake v svoje namene, kateri so našim bralcem dobro znani. Opat ni nič vedel o teh nakanah, a pustil se je popolnoma voditi od svojega brata Lodrisia. Marko in Lodrisia sta dobro vedela, da bi se opat nikakor ne ločil od protipapeža in od Lado vika Bavarskega, s katerih pomočjo se je bil vspel taktf visoko, ko je bil prej le priprost redovnik. Zato" se jima ni dozdevalo umestno, da bi mu razkrila svoje tajnosti. Naj ti bo kdo še taktf zvest prijatelj in naj te še tembolj spoštuje, ali če se te tudi Bog ve kako" boji, ako bi zahteval od njega, naj se tebi na ljubo samega sebe s sekiro po nogah bije, bi bilo preveč. Marko je predobro poznal ljudi in ni bil tako" neumen, da bi toliko zahteval od njih. Ko je opat natančno in s strastno živahnostjo dopovedal eeli dogodek v Limonti, je končal takti: «In, Česar bi pravu zahtevajo Hrvati tudj Bosno in Hercegovino, zemlje, za katere se, ako i samo akačtemifiki, prepirajo s sosednim srbskim narodom. Mi smo za Hrvate! Srbi In Hrvati so narodni dvojčki in kot slovanski bratje nam vedno dragi; zato mislimo, da ni prvi nič izgubil, ako si je drugi kaj pridobil, Z obzirom na državni položaj sploh, posebno pa na Čehe in korist vsoh avstro-ogerskih Slovanov, moramo podpirati hrvatske pravice na okupirane deželi z vsemi nasledki, Čehi sploh nismo bili nikdar med sovražniki okupacije, ali kolikor smo priznavali očit napredek v gospodarstvu toliko smo ugovarjali neslovanskemu duhu in zlopcra-bam vlade, Tajiti ta napndek, bi bilo krivično že z obzirom na sto in sto čeških uradnikov In naseljenikov v Bosni in Hercegovini, kateri delajo vestno in požrtvovalno, da se povzdignejo ti osiromašeni slovanski kraji. Zdi «e nam, da je sedaj vlada v Sarajevu Hrvatom prijazna. Hvaležni boder.io torej, ako so nam da jamstvo, da to deželo pripadajo po zgodovini, pravici in narodnosti Hrvatski, ali da sn ne kratijo pravico tistemu delu stanovnikov, ki se s to mislijo ne Ker pa smo prepričani, da je tega mnenja silna večina češkega naroda, smemo pričakovati, da se v tem znmlu izjavijo tudi naši poslanci proti hrvatsko-slpvenskim in da bode nesporazumljenje v tem obziru nehalo. Nadjajo li se junaki obslrukcije, da bi zavoljo tega nesporazumljenja propadla večina desnici, mora se jim zaklicali: iz te megle ne bode dežja! Dopisi. Iz dornberSke okolico. — Sprejmite ta moj dopis kot odgovor na dop«s' od tod v št. 51 od dne 2G junija 1.1. Odgovarjam to: Mi Zaloščani-Saksidovci ne gremo izpod naše starodavne c. kr. fare Prva čina pod grofovsko faro Domberg, čeravno se nam tako neizrečeno ljubeznivo in nedolžno svetuje. Vzrok je ta; mi nočemo iti s konja na osla! Dokler smo namreč pod »oddaljeno* faro Prvačina, imamo v naši podružni cerkvi sv. Lorenca in sv. Štefana v Zaloščah vsako leto po štiriindvajset nedeljskih sv. maš in ravno toliko pridig, poleg vsega drugega, kar potrebujemo sem gor iz Prvačine. Ako bi pa ne bil nikoli pričakoval, vse to je delo nekega našega sorodnika, ki uživa vašo milost! Da, tisti ničvredni kmetje so našli človeka, ki jih je zaščiščal z ugledom vašega imena!» Marko je bil pustil, naj prelat. izlije vso svojo jezo, ne da bi ga prekinil. Toda z zadnjimi besedami se je čutil razžaljenega. Potrpežljivost mu je pošla, zato" ga je srepo pogledal in mu odvrnil: »Prosim, gospod, ali se vam meša? Vedite to: kakor ni moja navada dopuščati, da bi moji podlcžhiki zanemarjali ali cel6 prelamjaii moje zapovedi, tak<5 tudi ne bom trpel, da bi drugi moje ljudi po krivem obdolževalb. »Oprostite!* je dejal takoj opat, ki je uvidel, da je predaleč zašel, «jaz nisem hotel govoriti o kakem vašem zvesto-udanem, Govoril sem o človeku, ki uživa vašo milost; vendar ^se mora to razumeti v;širšem pomenu;! tisti človek je namreč v službi jednega v.aših ljudij, a on tega vsekakor ni vreden, ker je sin nekega malopridneža, in s svojimi deli tudi sam kaže, da ni nič J prida*. (Dalje pride). W2SSietmov zeliščni sok napravJja se po zdravniškem prepisu iz sokov na-zdraviinejših, sveže iztisnjenih zelišč in se vporablja na mnoge načine. Ta sok se je po prepi ičanju najbolj siovecib zdravnikov izkazal kot jako koristen pri R»š-Ijn, hripavodti,n»hodn, prsnih telsvali, zaslizenja, naduhi, hodljajih itd. Veliko odjemalcev potrjuje, da jim je ta sok postal neobhodno potreben in da se imajo le temu sredstvu zahvaliti, da so odjenjale bolečine in da imajo mirne ncf i. Ta sok se posebno priporoča kol preservativ osebam, katere trpe pri grdem ali meglenem vremenu ali na popotovanju na nahodnih afekcijah. Vpliva pomirljivo in krepimo na vneto siizno mreno jabolka, sapnika in njega raz-rastke (bronicjje), po3pe5uje iipljunek s tem, da razširja v prsib ugodno toploto, odvaja navale krvi na te dele telesa, raztvori {rnokrone zastanko v trebuhu brez škode prenavljanja, katero marveč krepi in ojači z primešanimi blago iižečinri prvinami. Ker je prijetnega okusa, ni le otrokom všeč in koristen, ampak je potreben tudi starim, na plučah bolnim ljudem, je dobrodošlo sredstvo javnim govornikom in pevcem pri nečistem glasu ali celo hripavosti Pri lahkih nahodnih afekcijah se vzame mlačnega vsak dan zjutraj in zvečer, vsakikr&t eno uro pred ali po obedu, eno do dve žlici in se poviša po nekoliko dneh na tri žlice. Pri dolgotrajnih, zastarelih slučajih naj se vzame po dve flici tri ali štirikrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer, kakor je zgoraj povedano, poleg pa še eno uro pred kosilom in tri do -štiri ure po kosilu. Otroci pod enim letom doh6 vsakrat eno žhčico, starejši pa dve do tri žlieiee. Hrana pri vžlvanju ,\Vilhelmovega zeliščnega soka znamka .Schnecberg* naj obstoji iz lahko prebavljivih, zlasti svež;h mesnih jedij, izklju-•VivSi vsako opojno puafo in izpustivši zabeljene, kisle in napenjajoče jedi. Cena steklenici z navodom o porabi je 1 gld. 25 kr. a. v. — Zavojn;no v zabnjčkih se rakuna po 20 kr. PoSLni zavoji po G steklenic proti Sovielju fi gl. franko na vsako avstro • ogrsko pošto, aroiila se izvrše najhitreje. Pristno izdeluje le Fran« TVHlie^m, lekarnar r Nesnklrchen pri Dunaju, kai.ior naj se naslovijo vsa naročila. VI. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birtnance, torte t. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23, Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijatij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka». RazpoSilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno Jn hitro postrežbo. e a 4 m n elj« S let. M. ŠULIGOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Bihgschiffchen in Rundschiff-chen ,Afrana" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se ! jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. 1 — Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za ločno popravo vsakovrstnih ar in strojev po zmerni ceni. Garancija 5 let. i V Griči — Nunska ulica 14-16 — V fiirici Prodajal niča in edina mehanična popravljalnica šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, M mizarska Ha" v SOLKANU pri Eerici je otvorila 1. maja t. 1. v novih prostorih gosp. Otona Lenasstja mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva ter stragarskfh Izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in slru-garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kfer se bode prodajalo na drobno in debelo, Ima v veliki izberi najmoder-neje izdelanega pohištva za spalne in sprejemne sobe ter za salone. — Medalje Ima v zalogi vsakovrstne slrugarske Izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši šiv. 8 v prostorih »Uršulink", , zaloga vsakovrstnega pohištva m Ivan DoUak m v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO ^ « — ¦ ^ - -» > fr. ZALOGA preskrbljena Zalop Galantna postrežba. vseh, k mizarski —:—TZ—~ Nftfjfcft strngarski stroki v najrazličnejših iprsl . vrstah. I --^Ifi-i I siaiaj^ih pttrebieiii. {LXSžž3r3S3'a sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliSče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nlt!j. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetliijiee. — Rožni Tcnd. — Masne knjižice. fišna obuvaia za vse letne čase. Po sebnost: za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce^ po ^sejmih in trgih Anton Štojs, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica šiv. 19. izdeluje dober in zdrav kruli iz navadne in fine^ miCne moke, v različnih oblikah, kakor: hlebe, šlruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu 2a mnogobrojna naroČila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Praye in edine želodčne kapljice, (Varstvona^amka). ZdraV|lna mog te|^ -^'^^ Jcapljie jp nepre-kosljiva. — Tefca? pljice pr$(f(jp rerfn* jtrebavljenje, Če so jih dvakrat na dan po jedno žUeieo —j - popije. Okrepi po* isy. AntonPadov. koarfeni želodec, store\ tla ?fjin$ v kratkem 4ksh omoftea in živofea lenost (mrtvpst). Te kapljice tudi 9to>T6t''4a\.iiwek..\ raji ji, -9 Cena steklenici 30 kr. ,j Prodajajo se v vseh glavnih te»" karnah n* svetu. Za iiaročitvš in pošiljat ve pa |edino le v lekarni Cristofoletti v Gorici* ^šMim*