Poštnina plačana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stamwsk® m sfrokcwrio glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se plačuje naprej. — Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo „Poštnega glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. — Rokopisi se ne vračajo.
Letnik ¥3.
¥ Ljubljani, dne 1. aprila 1926.
7. številka.
Pripravniški izpiti.
Izpiti v Beogradu sc vrše slično, kakor so se vršili svoječasno oficiantski izpiti, v skupinah po 5 do 6 kandidatov. Vsak kandidat ; vleče vprašanja iz posebnih grup, kakor- so navedene v pravilniku o polaganju pripravniških izpitov. (Vestnik 14/1924.) Iz vsake grupe dobi kandidat kakih 8 vprašanj, Vsega skupaj iz vseh skupin približno 40 vprašanj. Ako kandidat na eno ali drugo vprašanje ne odgovori, mu stavi komisija dodatno vprašanje.
Tvarina, iz katere zahteva komisija odgovore, je vzeta iz poštnih, telegrafskih in telefonskih pravilnikov ter iz razpisov v Ves-niku, ki jih mora imeti vsaka pošta. Zakoni, iz katerih je treba polagati izpite, "pa so bili objavljeni v Uradnih listih pokrajinske uprave, ki jili imajo razen državnih uradov tudi skoro vsa privatna podjetja in trgovci, zato ne bo težko dohiti na posodo tistih številk.
V svrho lažjega orientiranja naj služi ta-le kratki pregled:
Skupina A:	Ustava je bila objavljena v
Uradnem listu pokrajinske uprave številka 87/1921, pa tudi v Službenem listu direkcije štev. 37/1921. Zakon o centralni državni upravi še ni osvojen, zato se vrši vse poslovanje po uzakonjenih uredbah posameznih ministrstev. Zakon o glavni kontroli je bil objavljen v Uradnem listu pokrajinske uprave štev. 79/1922; zakon o obči upravi v štev. 49/1922, uradniški zakon v štev. 86/1923; zakon o taksah, kolikor sc tiče pošte, je bil objavljen v Službenem listu dir. p. i. t. štev. 12/1924.
Skupina B: Organizacija ministrstva pošte in telegrafa je izšla v Vesniku številka 5/1923, pravilnik o delokrogu dir. pošte in telegr. v Vesniku štev. 3/1924. Važni so vsi deli pravilnikov za poštno, telegrafsko, telefonsko in carinsko službo in mednarodna konvencija, te pravilnike mora imeti vsaka pošta. Pravilnik o avtomobilskem prometu je izšel v Vesniku štev. 3/1924, pravilnik o privatnem radio-telegrafu v štev. 11/1924, pravilnik o službeni obleki v okrožnici direkcije p. i. t. štev. 6/1926. Vsi važnejši razpisi, kakor: kakšno oblast ima direktor, podpisovanje na spisih, katere vloge državnih nameščencev so takse proste, kdo kaznuje telefonske delavce na progah itd., so izšli v letnikih 1923, 1924 in 1925 Vesnika.
Skupina C: Za izpite iz te skupine zadostujejo predavanja v bivših oficiantskih teča-jih. Opisati je treba znati vse dele telegrafa in telefona, narisati zveze med posameznimi deli ter končno in vmesno postajo pri delavnem in trajnem toku, istotako telefonske zveze in toke (govorilni, poslušalni in zvo-nilni tok). Princip galvanskega člena, ako-mulatorja in translacije.
Skupina D: Zakon o drž. računovodstvu (Službeni list 37/1922). Pravilnik o poslova-
nju z denarjem (Vesnik 5/1924). Sestava računov pri pošti: poznati vse tiskovine, tudi mednarodne in carinske, kako se izpolnjujejo in kam se po zaključku predlagajo. Prosto ; knjigovodstvo: pojem, kako se sestavi bilanca, kaj tvori imovino, kaj dolg. Inventarizi-ranje: inventarji pri pošti, razdelitev inventarjev vobče (Okrožnice VI/53—1924). Zakon o davkih: kakšne davke imamo, zlasti kakšne davke plačuje uradništvo in koliko.
To bi bile glavne konture, v kakšnem obsegu se vrše ti izpiti. Opozarjam, da je treba vsaj parkrat predelati vso tvarino1, ker nihče he ve, kakšna vprašanja bo povlekel. • Predvsem je treba znati skupino B in C, iz skupine A pa ustavo, zakon o glavni kontroli, o obči upravi in pragmatiko', katero mora itak poznati vsak državni nameščenec, da ve, kaj se od njega zahteva, po drugi
Strokovni deš.
V. Kunst:
BrZO “ iSV. (Madaijevarije.)
Tisti, ki jemlje, koncentrira vso svojo energijo na sluh, oči pridejo v poštev za čisto normalno gledanje na papir, na katerega piše. In pa dobiček na času! Ta gre pa kar v stotine procentov v primeri s trakom. Bele vrane so telegrafisti, ki jemljejo na trak pri tempu 70 do 80 črk v minuti toliko spretno, da bi bili prilično sočasno gotovi kakor oni, ki daje. Navadno je treba na recu čakati po trikrat tako dolgo, nego je trajalo dajanje brzojavke, ravno pri tem pa gre največ dragocenega časa v izgubo. Pri jemanju na sluh mora biti jemajoči istočasno gotov ter lahko
na znak-----------takoj nastavi svoj recu.
Brzina posredovanja se dvigne najmanj za 100 procentov napram sedaj splošno običajni. Najvažnejša pa je sigurnost: pri jemanju na trak se kolikor toliko kombinira in fantazira, saj je znano, da nastanejo večkrat ravno pri jemanju na trak besede, ki z originalnimi niti sorodne niso, včasih pa pomenijo ravno nasprotno od originalne besede. Pri jemanju na sluh je to absolutno nemogoče. Jemajoči uradnik je primoran, pisati črko* za črko, pod nobenim pogojem pe sme čakati cele besede, kakor se to prakticira na traku, in, če jemlje črko za črko, je nemogoče, da bi besedo popačil. Na traku delajo šifre in tuji jeziki silne težave, ker jih je treba vzeti črko za črko ter mora jemalec za vsako črko pogledati na trak. potem pa zopet okreniti glavo na papir, da jo zapiše. Pri jemanju na sluh je čisto vseeno, ali je tekst pisan v znanem jeziku ali v tujem, ali čisto šifriran ali otvor-jen. Jemalec dela z isto lahkoto ter mirno puši svojo cigareto, ko njegov kolega pri traku poti mrzle srage. Rekel sem, da je treba za jemanje na sluh dobro in ostro dajati. Večina naših kolegov zato tako slabo daje, ker ne ve, kaj in kako daje. Uradnik pa, ki jemlje na sluh, automatično sliši tudi svoje
strani pa, kakšne pravice ima, oziroma kakšno zaščito uživa. Iz skupine D se zahteva poznanje poštnih, brzojavnih in telefonskih tiskovin ter njih zaključek. O vs^m ostalem pa je treba imeti nekak splošen pregled in pojem. Omenjeno bodi še, da imajo enake ali pa še obširnejše zahteve tudi vsi ostali resori v drugih ministrstvih. Glavno ulogo igra poleg sreče pogum, da kandidat samozavestno in korajžno odgovarja na stav-Mjena vprašanja. Zato naj se tovariši in tovarišice, ki jih še čaka ta križevi pot, kar brez omahovanja lote pripravljati se na ta izpit. Na prvi pogled izgleda sicer program sila težak in učen, pa ni tako hudo. Treba je le vztrajnosti in srčnosti. Doslej so odnesli slovenski pripravniki prvenstvo pri izpitih, večina jih je napravila z odliko, padel ni nihče in tako mora ostati tudi v bodoče. F. Ž.
znake, kadar daje, zato ni nemogoče, da bi telegrafist, ki dobro na sluh jemlje, slabo dajal. ker mu tega lastna ušesa ne dopuščajo. Pri količkaj slabih vodili je delo na trak dostikrat zelo otežkočeno, ker razne motnje kvarno vplivajo na znake. Ker pa sprejemni uradnik kombinira, saj je k temu naravnost prisiljen, ako hoče z brzojavko naprej, jo prav pogosto popači. Pa tudi pri normalnih vodih je to dokaj lahko, da se besede pačijo. Ce je n. pr. znak na traku izkrivljen, se pač vzame črka, ki je znaku po priliki podobna, in popačba je tu. Pri jemanju na sluh je naravnost težko popačiti besedo, ker jemalec nima časa, da bi fantaziral. Vsako črko mora tisti hip zapisati, ko jo sliši, sicer zaostane. Ne more pa zapisati črke, katere ni slišal, ali tako, katero je popačeno slišal, marveč je primoran, da zahteva v tistem hipu korekturo. To so prednosti pred jemanjem na trak, ki jasno govore, da bo treba ta način poslovanja čimpreje zopet uvesti. Po mojem mnenju večje centrale sploh ne bi smele drugače delati ko na sluh, ker je ta način lažji, brži in sigurnejši. Če pa bi delale vse postaje na sluh in bi pri tem pokazale le malo smisla in dobre volje, pa imamo naš telegraf na mah za 100 odstotkov dvignjen. Ni to utopija, nego dokazana in preizkušena stvar! Pri opazovanjih sem ugotovil, da je uradnik, ki jemlje na sluh, pri sedanjih razmerah, torej ko je samo ena stran jemala na sluh, druga pa na trak, absol-viral v določeni dobi 80 brzojavk, dočim so dobre moči absolviraje v istem času in pri istih prilikah komaj 35 brzojavk. To je pa zopet lepa razlika, tudi če se ne upošteva, da je prvi precej prištedil državi na traku, barvi in obrabi aparatov, pa tudi dokaj svoje lastne energije, ki pride končno' tudi v prid stroki in državi.	(Dalje prih.)
Poštna pomočnica
Ponudba nauprav-
ništvo „Poštnega
Glasnika“ pod „DOBRA MOČ 281“.
Društvene ofolave.
POROČILO O OBČNEM ZBORU »DOBROTE«.
»Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, je imela 21. februarja t. L redni' letni občni' zbor.
Odbor je poročal, da je štdlo društvo konec preteklega leta 1480 članov, prirastek v letu 1925 je znašal 824 članov. Dohodkov je imelo' društvo 75.324-92 Din, izdatkov 24.081-78 Din (od tesa za podpore 21.100 Din), prebitka 51.243-14 Din. Imovina je konec leta 1925' znašala 64.327"23 Din.
Občni zbor je za bodoče poslovno leto med drugim sklenili sledeče:
1.	Podpore.
»Dobrota« plačuje od 21. februarja 1926 dalje obsmrtno podpore v tej-le višini:
a)	za člane, ki niso še eno leto v društvu: za odrasle po 1000 Din, za otroke po 500 Din;
b)	za člane, ki so vsaj že eno leto v društvu in za one člane, ki' jim je občni' zbor posebej priznal to ugodnost, ne glede na to, koliko časa so že člani: za odrasle po 3000 Din, za otroke po 1500 Din.
2.	Člansko pristojbine, a) Pristopnina.
Pristopnina znaša za otroke v starosti od 2 do 21 let: 10 Din,	za	odrasle v starosti do	25	let
20 Dim, nad 25 do	30	let 30 Din, nad 30 do	35	let
40 Dim, nad 35 do	40	let 50 Din, nad 40 do	45	let
60 Din.
b) O b s m r t n ii prispevki.
Obsmrtmi prispevek znaša zai odrasle člane po 4 Dim na mesec, za otroke pa po 2 Din na mesec.
Če bi se mied letom za izplačilo obsmrtnih podpor izjemoma porabilo več, kakor bodo znašali dohodki iz obsmrtnih prispevkov vsega leta, ima odbor pravico, naknadno pobrati od članov še tolik prispevek, da se krije primanjkljaj pri podporah in upravnih izdatkih.
Letna članarina se ne plačuje več.
3.	Kdo more postati član?
Na novo se sprejemajo v društvo le osebe, ki niso še prekoračile 45. leta starosti.
Izjemoma se sprejemajo starejše — a ne nad 55 let stare osebe — le tedaj, če jim dosedaj nikakor ni bila dana možnost,, da bi pristopile v društvo. Za take osebe znaša pristopnina: v starosti od 45 do 46 let 110 Din, za vsako nadaljnje leto starosti pa po 10 Din več.
4.	Kdaj dobi elan članske pravice?
Kdor se prijavi za pristop, postane član z dnem, ko ga odbor sprejmti, toda z veljavnostjo za nazaj od dne,' ko se je prijavil.
Pravico do obsmrtne podpore pa pridobi član šele tedaj, ko je plačal pristopnino ali vsaj en obrok pristopnine ali pa,' ko se mu je pristopnina pri računovodstvu predpisala v plačilo.
Ce član umrje preje, preden je popolnoma plačal pristopnino in dospele mesečne prispevke, se odtegnejo ti zneski od podpore.
4
»Dom«, stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j., v Ljubljani, (vabi svoje člane na sestanek, ki bo dne 8. aprila t. L ob 19. uri 30 min. na glavni pošti, dvoriščna stavba I. nadstropje. Na sestanku bo načelstvo poročalo o svojem delovanju 'in bo zadružnike zlasti informiralo v zadevi gradbenega posojila. — Načelstvo.
If^Sali vs)ed svoyVi dobnn sio/ošno priljubljena
v2y CIKORIJA -
DODATEK K ZADRUŽNIM PRAVILOM »DOMA«. |
Po sklepu izrednega občnega zbora »Dom-a«, stavbene zadruge državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani, od 20. decembra 1925, so se nekateri členi zadružnih pravil izpre-menili in se glase ti sedaj tako-le (izpremembe so debelo tiskane);
S 2. Zadruga ima namen, preskrbovati svojim članom po ceni in zdrava stanovanja alt lastna domovja v Ljubljani' in bližnji okolici s tem, da kupuje, prezidava ali na novo gradi primierna domovja ter jih članom oddaja v najem ali prodajo, ali da posreduje pri nakupu lu gradbi.
§ 3. Clan zadruge more postati vsak svoje-praven državni nameščenec ali upokojenec. (Odpade »v Ljubljani«). Izjemoma se smejo sprejemati kot člani zadruge tudi druge fizične in juristične osebe, ki se morejo vezati s pogodbami, čc je njih članstvo v interesu zadruge.
Kdor hoče pristopiti k zadrugi, mora to javiti načelstvu in mu predložiti pismeno pristopno izjavo. Sprejem člana se izvrši s sklepom načelstva, ki pristop dovoljuje ali odklanja brez navedbe razlogov. Število članov je omejeno.
§ 4. Članstvo preneha:
1.	S prostovoljnim izstopom na podlagi pismene odstopne izjave. Odstop sc mora naznaniti načelstvu vsaj do konca meseca septembra in mora načelstvo prejem odpovedi članu pismeno potrditi. Izstop pa velja šele s koncem poslovnega leta, v katerem je bila odpoved pravočasno podana.
2.	S smrtjo člana, vendar so dediči zavezani, ostati člani zadruge do konca poslovnega leta, v katerem se je smrt pripetila.
3.	Pri pravnih osebah, če sc razdružijo.
4.	Po določbi' § 59 zadružnega zakona.
5.	Z izključitvijo.
S sklepom načelstva se smejo izključiti" iz zadruge člani, ki ne izpolnjujejo svojih zajdružnih dolžnosti ali škodujejo dobremu imenu ali kreditu
zadruge.
Izključiti' pa se morajo člani, kateri so izgubili pravico do samostojnega upravljanja svojega premoženja (če so prišli1 v konkurz ali pod kura-telo po lastni krivdi), ali kateri so bili obsojeni zaradi kakega kaznivega dejanja!, kjer je z obsodbo združena izguba občinske volilne pravite.
Sklep načelstva' o izključitvi kakega člana mora potrditi tudi nadzorstvo, potem postane šele pravnov el javen.
Izključitev se mora izključenemu članu z navedbo razlogov takoj pismeno naznaniti. Od tega časa naprej nima izključeni več pravice, udeleževati se Občnih zborov in tudi ne more biti več član načelstva ali nadzorstva.
§ 9. Zadružni delež znaša 1000 dinarjev. Ob pristopu v zadrugo je plačati vsaj eno desetino deleža, ostanek pa v obrokih, ki jih določi načelstvo, toda naijkesneje v enem letu.
Vsak član more imeti z dovoljenjem načelstva po več deležev. Od imovitejših članov sme načelstvo zahtevati ob pristopu, da priglase in vplačajo po več deležev.
Zadružni deleži se smejo, če občni zbor tako sklene, v okviru čistega dobička tudi obrestovati, a največ do štirih odstotkov.
Dividende se ne plačujejo.
§ 12. Cc član-najemnik umre, imajo preostali družinski člani pravico do nadaljnega najema in sploh do najemnih ugodnosti le toliko časa, dokler uživajo rodbinsko pokojnino. V izjemnih primerih sme načelstvo določiti tudi drugače. V spornih slučajih odloča občni zbor.
§ 13. Zadruga prodaja svojimi članom nepremičnine in posreduje brezplačno njih nakup ter gradbo stavb na podlagi pismenih kupnih pogodb, in sicer:
a)	proti' takojšnjemu plačilu,
b)	proti plačevanju kupnine v obrokih.
Tudi za te primere je merodajen ključ, ki je omenjen v el. II.
Mamakaj z „Žensko hvaäo“! izpiraj z „Ješenjim miäom“!
Potem bo perilo
brez najmanjše poškodbe,
brez truda,
ob največjš varčnosti,
v najkrajšem času
res popolnoma čisto!
SCHIC
V izrednih slučajih, zlasti če bi zadrugi pretila od katerekoli strani izguba, imai načelstvo pravico, prodajati nepremičnine tudi nečlanom. Veljaven pa je tak sklep le„ če mu pritrdi tričetrtinska večina vseh članov načelstva in če privoli k prodaji tudi še tričetrtinska večina vseh elanov nadzorstva.
(Konec prih.)
To in ©no.
Naročnikom — zaostankarjem! Konce marca t. I. je razposlala uprava lista vsem onim, ki so z naročnino v zaostanku — na žalost, mnogim že drugič in tretjič - pismene opomine s pozivom, da poravnajo svoje zaostanke prve dni aprila, t. 1. Da prizadeti na te opomine ne pozabijo, jiii še tem potom opozarjamo na dolžnost tega, plačila. Vsi oni, ki bi zaostanka z opomin jev alnimii stroški vred do 15. aprila, t. 1. ne poravnali, naj vedo* da jih bomo ■opomnili še enkrat z imenom v »Poštnem glasniku«, potem pa izterjali dolžni znesek event. po pravnem zastopniku. Tovariši, tako ne pojde! Uprava je s temi zneski računala ter jih smatrala za svoja aktiva. Ako bi tedaj naročniki teh zneskov ne plačali, je to izguba, ki gre v tisočake in katere naš list ne more utrpeti. Plačilo naročnine veleva že naša stanovska zavest, splošna morala in hvaležnost do našega edinega stanovskega in strokovnega glasila, ki sc bori za naše koristi. — Na različne Izgovore se ne bomo
Kupujte čevlje z znamko „PEKO“, ker so najboljši, najelegantnejšl In najcenejšl.
ozirali. Kdor se ne more izkazati, da je naročnino plačal, mn ne moremo pomagati:. Za upravo, ki je v lepem redu, so merodajne samo knjige, če je poslal kdo denar komu drugemu, po napačni položnici, alt morda osebno, za to uprava lista ne more odgovarjati. Naročnina za »Poštni glasnik« se pošlje po položnici štev. 11.834 na račun Zveze poštnih organizacij V Ljubljani, ali- pa po nakaznici. To naj tovariši in tovarišice upoštevajo, ker red mora biti. -L Uprava »Poštnega glasnika«.	•
Odlikovanje. Z redom sv. Save III. razreda je odlikovan direktor pošte in telegrafa- gospod Alojzij ü r e g o r ii č. K visokemu, pa zaslužnemu odlikovanju mu naš list, organizacija, kakor tudi vsi poštni, brzojavni in telefonski nameščenci ljubljanske direkcije iskreno čestitamo.
Umrl je tov. Franc Z o r e,, uradnik II/2. kat. in kontrolor špedicije na Ljubljani L Bil je vestem uradnik in dober tovariš, njegova ljubeznivost in taktnost je bila brez primere. Pokoj njegovi blagi duši!
Zahvala. Kot prostovoljni prispevek v blagajno Zveze je daroval tov. Martin Bezjak, zvaničnik pošte Vič, obveznico drž. posojila v nominalni vrednosti 100 Din. Požrtvovalnemu tovarišu 'izrekamo prisrčno zahvalo.
Za tiskovni skiad je poslal tov. Vekoslav Šturm, upravnik pošte Cankova, 20 Din. Lepo se zahvaljujemo in prosimo posnemalcev.
Jeklene valjčne zastore in vsa ključavničarska dela priporoča ključavničarstvo Avg. Martinčič v Ljubljani. — Olej današnji oglas na zadnji strani.
Vljudno javimo, da oddajamo do vštevši 31. maja okrepitve in razvedrila potrebnim državnim uradnikom sobe s popolno oskrbo in hrano za Din 2 5 d n e v n o.
Hotel se nahaja na Blejskem gradu. Ugoden je zlastj — kot nobeden drugi — za rekonvalescente (ker ni prahu in vlada popolen mir).
Ker je stvar v interesu javnosti, prosimo vljudno, da vsak čitatelj opozori znance, za kar se že vnaprej zahvaljujemo.
S spoštovanjem
VILJEM ZiPSER, hotelir na Blejskem gradu.
Opozorilo! Nekoč smo že poročali, da je sve-tavnoznana tvrdka Georg Schicht A. G. v Ustju, ČSR., skupno s tukajšnjimi: bankami ustanovila v naši državi, in sicer v Osijeku tovarno za milo, druga pralna sredstva in sveče ter jo opremita z najmodernejšimi stroji in pripravami. — V tej tovarni sc izdeluje zlasti svetovnoznano in vsem gospodinjam priljubljeno »Schichtovo -milo« z znamko »Jelen«, ki je priznano najboljše, kar se more v stroki izdelovanja mila sploh doseči in katerega se radi njegovih res nedosežnih svoj-stev tudi v naši državi od dne do dne več raz-peča. Drug, prav tako koristen kakor primeren izdelek je pralni prašek »Ženska hvala«, ki, prav rabljen, ne prihrani le truda in dela, ampak tudi drago perilo uspešno varuje pokvare. — Vsi izdelki imenovane tvrdke nosijo ime »Schicht« in pa varstveno znamko »Jelen«, na kar se naj posebno pazi pri kupovanju mila in pralnega praška. Opozarjamo na naznanilo, priobčeno- v našem današnjem listu, kakor tudi na še sledeče oglase, ki spoštovanim gospodinjam, najbolje pojasnjujejo vrednost Schiclitovih izdelkov.
Ako hočete doseči
lepo in okusno pecivo, poslužujte se le
ADRIA
praška za pecivo in vaniljnega sladkorja.
Gospodarstvo.
Objave gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Po sklepu načelstva od 22. t. m. se bo zadružnikom od L aprila t. 1. dalje zai nabavo premoga, drv in čevljarskih izdelkov dovolil pri ta-kojšnje-ml plačilu primeren popust na ceni. O višini popusta bomo obvestili člane v prihodnjem »Poštnem glasniku«.	*
Pri tej priliki apeliramo na članstvo, napram kateremu nima zadruga sicer nobenih terjatev, da v svojem in v interesu zadruge po možnosti plačuje naročeni premog in drva vnaprej ter tako pripomore zadrugi dk> cenejših -denarnih sredstev in s tem tudi do pocenitve blaga. Obenem bodo taki -naročniki -deležni tudi gori omenjenega popusta.
Končno prosimo zadružnike, da naročajo premog vsaj štirinajst dni. drva pa vsaj tri dni prej,
nego jim poide zaloga, ker mora zadruga v izogib plačilu visoke stojnine -skrbeti za- to, da je ves vagon premoga angažiran še preden ga naroči pri T. P. D.
Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obr-tov nam je dala na razpolago seznam krojaških mojstrov, ki so pripravljeni sprejemati: naročila naših članov po na-jnižjih cenah. Imena in naslovi teh so -Sledeči:
Barle Alojz, Florijanska ul. 22.
Cevc Franc. Sp. Šiška 91.
Jamn-i-k Anton, Rožna ul. 29.
Jarc Anton, Poljanska cesta 21.
Koder Jakob, Sp. Šiška 8.
Kranjc Ivan, Sv. Petra nasip 71.
Kastelic Josip, Vodnikov trg 4.
Zupančič Josip,- Po-lianska cesta 68.
Males Franc, Tržaška c. 29.
Primc Martin, Karlovška c. 32.
Pr e m el č Franc, Sv. Petra c. 34.
Himmelreich Fran, Pred škofijo 9.
Magdič Ivan, Gledališka ulica 7.
Rijavec Leopold, Miklošičeva cesta 7.
Ložar & Bizjak, Sv. Petra c. 21.
Pučnik K-, Sodna ul. 3.
Kveder Leopold, Slomlškova ul. 12.
Rejc Leopold, Tržaška c. 24.
Slana Ivan, Sv. Petra c: 52.
Sla-par Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13.
Štembal Alojzij, Florijanska ul. 24.
Tekavc Fra-nc, Poljanski nasip 8.
Glo-belnlk Josip,, Ko-lizej.
Jeras Franc, Kolodvorska ul. 37.
Jesc Anton, Gradišče 13.
Kaserma-n Ma-tej, Kette-Murnova c. 19.
Mahkota Martin, Celovška cesta 79.
Iglič Fran, Kolodvorska ul. 28.
Kersnič Ivan, Resljeva cesta L
Rojina Josip, Aleksandrova cesta.
Klimanek Simon, Šclenburgo-va ulica.
Vsak član pa more po lastni Volji izbrati tudi kakega drugega -krojača pod enakimi- pogoji, ki so bili togle-de objavljeni v »Poštnem glasniku« od 15. decembra 1925.
Za „Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. Za „Zvezno tiskarno in knjigarno“ Alojzij Höfler v Ljubljani.
DJ2V.DA.
ča^iiEMEi/mriE
*u mo Firns I
Uradni kotiček.
Sprejemanje kovanega drobiža.
V zadnjem času sta izšli dve odredbi, koliko kovanega drobiža morajo pošte pri enem vplačilu sprejeti od stranke in koliko ga smejo strankami izplačati. Prva odredba je izšla v okrožnicah naše direkcije pod štev. 1607/1 i a-—26 (O-kr. 11/10—1926). druga pa v -službenem glasilu ministrstva pod razpisom 22 (Vesnik 3 in 4/1926). Dasi govorita ti odredbi o isti stvari, se vendar v vseh točkali razlikujeti, i-n sicer je razlika med obema odredbama ta-ka-le:
Pošte	morajo sprejemati,	oziroma	izplačevati
kovani no-vec po			
	po dir. odredbi	po min. odredbi	
5 par	do 5 Din	do	1 Din
10 par	do 10 Din	do	1 Din
25 par	do 25 Din	do	10 Din
50 par	do 100 Din	du-	10 Din
100 par	do 200 Din	do	50 Din
200 par	do 500 Din	do	100 Din
500 par	do — Din	do	500 Din
Iz tc	tabele vidimo, da	-si nista	aitira-ni od-
redbi nič v sorodu. Delikatno vprašanje pa nastane, po kateri odredbi naj se zdaj pošte ravnajo, koga naj ubogajo, direkcijo ali ministrstvo? Ena plat je ta, da je ministrstvo višja oblast i-n da je poslovanje po m-ini-strski naredbi za- pošte (pa tudi za stranke) mnogo ugodnejše. Druga p-la-t je pa ta, dd ima samo direkcijska odredba zakonito osnovo, doči-m je min. naredba nima. Kako in na kakšni osnovi je izdalo ministrstvo citirano naredbo ne vemo, najbrže na nikakršni, tako kakor člen 11, točka II pravilnika L dd:.
Sprejemanje kovanega drobiža urejata zakon od 30. dec. 1921 (Službene Novine 238/1922) in pravilnik od 24. novembra 1924 (Službene Novine 275/1924), ki ima moč zakona. Na- osnovi teli zakonskih določil je -izdala zadevno odredbo- svojim uradom- in časopisju finančna- delegacija v Ljubljani, za njo pa v i-ste-ml smislu naša direkcija. Potem ko je izdalo ministrstvo v tem pogledu drugačno odredbo, je direkcija opozorila nadrejeno- oblast, da min. naredba pogreša zakonske osnove in da jo naj zato prekliče. Direkcija doslej še nima rešitve, vendar se morajo- ravnati pošte do končne odločitve po odredbi direkcije, torej po zakonu, kajti zakona ne more izpreme-niti ministrstvo, nego samo narodna skupščina.

Lf ubijana
Hiišiirjmva ulica 5 — Mesini trg St. 25
Glavno zastopstvo tvrdk:
Kabelwerk Duisburg, Duisburg „Elektra“ G. m. b. H. Bregenz ★
rrodaja na veliko elektromaterijala, tehničn. gumija in pnevmatik za kolesa
IVAM BOGATAJ
Ljubljana, Kongresna trg 19 (poleg mmsi&e cerkve)
Ček. račun St. 12.SS!) Telefon St. 3
★
Inštalacije: telefonske centrale, hišni telefoni, zvonci in električna razsvetljava. Trgovina in zaloga: Inštalacijski materijal, motorji, telef. aparati, moderni lestenci in svetiljke
A. ŠARABON
VELETRGOVINAv LJUBLJANI
priporoča špecerijsko Iliado? raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Siegel & drog d. z o. z. Ljubljana
Dunajska cesta št. 31.	Telefon 719.
WIEN	SV1TRVY
W 1 L n	Brzojavi: S1GEROS.	,r S R r
Kai 1. 55.	(C.	K*)
1
USTANOVLJENO LETA 1879
TELEFON ŠT. 553
KLJUČAVNIČARSTVO
AVGUST MARTINČIČ
DUBUANA, RIMSKA CESTA ŠT. 14
pnto in edino podjetje za napravo jeklenih vaičnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih vaičnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter Ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču
II «-wn
P	_j
SSvšiSšSSŠ-
sxaagsssgs» ..
izdeluje in se priporoča za naročilo
solnčnih plaht, okrižlj vsake vrste od priproste do najbogatejše irpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpetnlke iz železa in bakra itd.
Avtogeno varenje — Avtogeno rezanje
Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni
izvršitvi!
Žepne in stenske ure iz lastne tovarne v Švici, veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih In
uporabnih pred- raa ^ w i'f’T BLH K TO metov priporoča Si» ■ in) w H » »vä ^
V UUBUANI. MESTNI TRG
Ljabljansba gradbena družba z o. z.
Ljubljana,
Slomškova ulica Ift, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe -------- in pohiStvo. --
IIII1BIIIIBSS888IB1SSI3BIIBSB1BI
Trgovina s papirjem in pisar, potrebščinam
EV. BONAČ
priporoča po najnižji ceni
pisarniške in šošske potrebščine
II	m
ie Biaiboljša Etna kava!
A&eSKABERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga
at po najzmemeiših cenah
L3UBL3ANA, MESTNI TRG 10
Tvornica dežnikov
L Mi KOŠ, Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
PROMETNI ZÄ¥OD ZÄ PREMOG
D. D. v L3UBUAN1
prodala premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koles
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in dom. uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Maslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 15, prvo nadstropje
i

glasbene plošče, stroji, potrebščine vedno v zalogi pri
h. mm, uuBuaii
MESTNi TRG 17.
Prva kranjska
Priporočamo najboljše šivalne stroje -d«
«3MTZKER in ADLER
za rodbinsko In obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Etii"° ie”ri 3D51S’ PETEM ÜÄS
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
H»> SPR5:3EMA30 SE POPRAVILA STRQ3EV.
ZVEZNA TISKARNA
L3UBL3ANÄ
WOLFOVA ULICA ŠT. 1 izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno nu-merlranje Itd. Itd. po zmernih cenah
jjf nimiiilrpiiui
|jj|j s konepnino
Mra!a: Ljubljana, Sv. Patra 131 - Poiružnita: Maribor, Vetrinjska 20
Anton Krisper
Mestni trg 26 - Stritarjeva ul 3
Prodaja vsake vrste čevljev in galanterijskega blaga po najnižjih cenah
Predn© se ©dloäs, da kupeš obleko, plašč ali suknjo, poseli ^
našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti šfev. 2, nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo
bogato zalogo 1
Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie., Ljubljana.