^zy Štev, 21«, Leto III,V£p^uil TCtjNtui Ne&elja, 23, maja 194-8, Srečni praznujemo zadnje noči^spomin, milost obhajamo, ko je sam božji Sin svoje učence zbral, sveto slovo jemal, Kruh in Jagnje jim jesti dal, Njim, ki slabotni so, Pešnje Telo deli, . njim, ki otožni so, daje predrago $ri| kelih jim izroči in jim ljubeč v elit bratje, pijte iz njega vsi. Angelski kruh odslej hrana človeku je, zdaj so dopolnjene davne podobe vse. O čudoviti dar, Stvarnika uživa stvar, hlapec bliža Gospodu se. Štev, 21», Leto III« 2 - 23 ,maja 1948, /v Pred nekako tristo leti je živel znani naravoslovec in zdravnik Nikolaj Steno, Podil se je,v Kopenhagenu na Danskem in Ml vzgojen v protestantovski veri. Potem je prišel v Florenco in bil zdravnik v bolnici Santa Maria Nuova in osebni zdravnik vojvode Fer dinanda XI. Toskanskega« Z velikim zanimanjem je opazoval- življenje katoličanov,,, Naj globlji-v tis pa-je nanj napravila procesija Sv,Reš« njega Telesa, ki jo je opazoval 22. junija 1666, leta v Livornu, Po¬ iskal si je primeren prostor, odkoder je mogel vse natančno opazova« ti. Gledal je po vrsti otroke, fante, dekleta, može, žene, duhovšči« no s kadilnicami in svečami, škofa, ki je nosil Najsvetejše, cel knežji dvor in še druge udeležence, Videi je kako so vsi zatopljeni in^prevzeti od velike pobožnosti do Najsvetejšega. Mislil je j Te po= božnosti, zbranosti in zatopljenosti ni'mogoče imeti drugače, kakor če vsi v resnici verujejo, da je tu. v resnici pričujoč Jezus kot, Bog in človek. In na kaj se opira ta vera? Na besedo Gospodovo! "To je moje telo". Ce se katoličani varajo, kdo je'kriv? Jezus sam, ker je to tako jasno povedal. Ali je to mogoče? Odgovoriti je moral šara sebi: "Ne, ni mogoče". In vstopil je v katoliško Cerkev, "To Je moje Telo". V resnici je to jasna beseda iz božjih, ust. In to božje Jezusovo Telo živi med nami, pravi Jezus, kot je ži= vel v Sveti deželi. Povsod je z nami, vedno je z nami, ponoči in podnevi, "Glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta", je rekel apostolom, tudi z nami je vse dni našega življenja. Pri nas je v ve« selju in sreči, pri nas v žalosti, trpljenju in nesreči - edini pri« jatelj, edini pomočnik, ki nas nikoli ne zapusti, "Moje Telo je zares jed in meja Kru je zares pijača" so prav tako njegove besede. Noče nam biti samo pomoč cd zunaj, v nas samih hoče biti. Kar je.telesu hrana, to hoče On sam biti naši duši. Ali kaže naše življenje., da verujemo v te Njegove besede? Ali kaže naše'vedenje, da verujemo, kar te besede pomenijo? Ali bi . mogli krivoverci in brezverci tudi iz našega življenja in vedenja trditi, da imamo zares pravo-, globoko, živo vero, da je zares med nami pričujoč. naj cerkve v trpljenju... v .pr el nega InMda? -Tudi tedaj vejva? ta - tudi v najtemnejših urah. Ne samo vero v cerkvi pred tabernakljem, v^ro tudi zu« ijen.j’i-. v . preizkušfPahh cV- urah* ko ni videti nore« ami vse dni do konca sve« DNEVI BOzLjE MILObTI NA ]'u£ne N\ P ORT U AL3RE /V\ Mati božja je v Fatimi neprestano govorila o -pokori in, božja pot v Fatimo je do .danes ohranila značaj pokore in žrtve. Po« sledica žrtve in pokore pa je izredno veliko čudežev milosti spre¬ obrnjenja, čeprav tudi "zunanji" čudeži, n,pr* ozdravljenja niso -redkioEn sam velikanski čudež milosti božje bi lahko imenovali ve= like procesije z milostno podobo fatinske Marije.po južni Portugal= ski, V jeseni 1. 1947* 13« oktobra se je ta pohod Matere . božje za= čel. Mati božja je kot-za nekak začetek svojega milostnega potova« nja ozdravila devetnajstletne dekle, ki je bila že sedem let popol« nema hroma. Zgodilo se je to pri blagoslovu.z Najsvetejšim. Pisec članka, po katerem povzemamo te vrstice, je dekle videl in z njo govoril par trenutkov po ozdravi jenjUc Procesija.je šla v glavnem skozi škofiji Beja in Evora. Ti dve škofiji sta v verskem oziru bili'vso prej kakor dobri, Saj je- južna Portugalska skoro brez vere, nasproti Bogu popolnoma mrzla. V dokaz za to, naj omenimo, da je veliko več kot polovico vseh f-ar brez duhovnika. - fftev 21> , Leto III« ~ 3 ~ ' , ■ 23 , maj,a 1948, i Vpričo takih razmer je bile nekaj nerazumljivega, s kakšnim navdušenjem so tudi v teh, versko tako zanemarjenih krajih, sprejeli fatimsko Marijo. Uspeh splošnega misijonarki so'ga imeli v škofijah, . je presegel vsako pričakovanje. Veliko število takih, ki so bili .veri odtujeni, je prejelo sv.,, obhajilo. Zakoni so se povelj avl jali in spravljali v red, versko življenje se je povsod obnovilo. Tako je razumljivo, da je postala pot fatimske Marije s.ko= zi te kraje zmagoslavni .pohod, ki v zgodovini Portugalske nima no= tene primere. Župnije, ki so že popolnoma zapadle v novo poganstvo, so pripravile Materi božji nedopovedljive sprejeme. Župnije, ki do tedaj niso hotele nič vedeti o cerkvi ali duhovniku, so naravnost ob= sipale škofa s prošhjami za doTore duhovnike. Cele ure, da cele dneve daleč, so pribajali V 1judje, da bi pozdravili Mater božjo in ji pove= dali svoje težave. Se celo iz sosednje Španije so prišli romarji v kbmejne kraje, ker niso hoteli zamuditi edinstvene priložnosti, ko so lahko videli milostno podobo iz Fatime , Končno je uspelo obmejne* mu španskemu mestu Badajoz, da je milostna podoba prišla tudi čez mejo, Desettisoči vernikov so poromali iz vseh sosednjih provinc po* zdravit fatimsko Marijo in jo počastit. Kamorkoli je podoba prišla, povsod je bilo navdušenje in veselje.brezmejno. Ko je procesija prišla do meje kake občine, so jo^povsod prišli"verniki in predstavniki oblasti pozdravit. Potem so šli - : sve= cani procesiji v cerkev, Zvečer so ponavadi imeli procesijo z lučka* mi, V prvih jutranjih urah je bilo potem skupno sv, obhajiloma, vse stanove- ob izredno veliki udeležbi. Prav v tem se kaže največji, in nfejgloblji učinek te marijanske proslave. Saj naravnost odseva iz vsdh. poročil, aa take verske go?_ečnosti še ni bilo, od kar ljudje pomnijo. Brez dvoma je nebeška .zavetnica Portugalski s tem pokazala izreden znak svoje velike moči. Kaj poleg teh izrednih notranjih Čudežev omenimo še par zunanjih čudežev. Dva sta zbudila izredno pozornost .po vsej Portu¬ galski. . v . V kraju Estremoz je umiral sin nekega zdravnika,_Umirajoči je prosil svojega očeta, da bi se kljub vsemu-mogel udeležiti proce* sije, 'Ta zdravnik je radi svoje nevere odpotoval na deželo, da mu sie bi.bilo treba gledati slovesnosti. Da bi pa svojemu sinu izpolnil zadnjo željo,'je končno veeeno šel k slovesnostim. Nebeška mati je poplačala gorečnost bolnikovo za njeno čast. Sin je ozdravel v naj« večje začudenje svojega očeta, hi je kot zdravnik dobro vedel« da mu nobena -zemeljska moč ne more več pomagati. j h- Drug tak izreden, pozornost vzbujajoč čudež, je bilo^nenad= no ozdravljenje 43 letne Katarine da Silva v^ škofijskem mestu Beja« K maši* za bolnike so jo morali pripeljati v avtu, V začetku se. je zdelo, kot. Maj:i božja ne bi hotela pomagati«. Domov so jo mo.raii prav tako z autom peljati. Ko je pa prišla domov, je bila hipno zdravao Prav to mesto Teja je bilo v celi Portugalski v-v er/tkem o~ žiru na najslabšem glasu. Z vso divjostjo je div j al "protiklerikalni 5 * boj r kakor še nikdar prej nikjer v Portugalski, tudi ne za časa revo* luči-je,*Danes je pa čisto drugače, Beja- je tako navdušen' mesto za Mater božjo, da bi težko debili njemu enakega« Izraz tega navdušenja so sklepi, ki so bili narejeni v tem reotii ob koncu Marijinega bbiška, ■ „ 1, Mesto Beja-pošlje prošnjo sv. Očetu ,za proglasitev dog* 'mer.*p .Marijinem vnebov.zet.j.u, _ , 2, Prihodnji maj bo mesto romalo v Fatimo, da. se zavetnici Portugalske zahvali za obisk,. 3o V vsakem kraju, kjer se je ustavila Marija, naj se po* stavi spominska plošča. 4. Vse občine naj slovesno praznujejo vsaj prvo obletnico Marijinega obiska. Štev 21«, Leto III, - 4 • 25 « maja 194-8«■ 5. Portugalsko vlado prosijo, da proglasi 8« december za narodni praznik. 6, Vse bodo storili, da se cerkev Brezmadežnega Spočetja, ki je sedaj muzej, spet uredi za cerkev. Poleg tega naj se imenuje trg Porvier zanaprej "Marijin trg”. Iz tega vidim«, kako tudi najbolj zanemarjena in nerodo« vitna polja prinesejo krasne sadove, če jih blagoslovi Kraljica ne* bes in zemlje, Ali ni to ponoven opomin za nas? SMATJNICC oB Šmarnice obhajamo, Marija, Tebi v čast, hvalnice Ti pojemo, saj vsi smo Tvoja last. U/\ /\Mo - - - ■u Mati Božja, razsvetljuj beguncem temno pot, ' z Jezusom nam vsem kraljuj in duše varuj zmot. Ti vsa lepa, čis.ta si, Kraljica majniška, mi ljudje pa grešniki od diha prvega. Mati božje milosti, Kraljica majniška, uči nas ponižnosti, in čistosti srca. Jezusa rodila si, ki nas odrešil je, mati si trpečih Ti in naše upanje. Sprejmi naše šmarnice, ljubezni zveste žari S cvetjem sroa, hvalnice poklanjamo Ti v dar. DEKLETU NK POT Ni bežala z nami in zato ne bo čitala teh vrstic. Temelji* to je že okusila, kako grenka je tujina: zaradi svojega globokega verskega prepričanja je bila preganjana v Sloveniji, končno je morala v službo na Balkan, po srečni vrnitvi pa 1, 194-1 « v izseljenstvo na Nttrnberško, Z jasnim čelom je' bodrila druge,' ker je sama v sebi bila dobra, mirna, trdna. Ni klonila, nobena bridkost je ni strla. Prava* ralo pa jo je srce, ki mu v enem samem trenutku ni bila kos. Seznanila se je s poštenimi, dobrim fantom, ki je - četudi ; drugoverec - v lepih lastnostih prekašal odlične katoliške fante« Sama, daleč od doma, se je oprla nanj, ki ji je bil p* mišljenju in plemenitosti tako privlačen, Skoro v vseh pismih zvestih prijateljic — staršev ni imela več - so se ponavljale iste svareče prošnje: "Ne sklepaj znanja z drugovercem! Versko mešani zakon Ti bo prinesel nesreč*! Verskih dolp žnosti ne boš smela, ne boš mogla izpolnjevati. Se bolj pa se bojim,,' da otročičkov ne boš mogla vzgojiti v katoliški veri, Ge pa boš sanmi toliko trdna, da boš vztrajala, bo pa druga bolečina stiskala Tvoje ! srce* tisti, ki ga najbolj ljubiš, je na napačni poti v najvažnejši ! zadevi. Brez popolnega soglasja v.bistvenih stvareh ni sreče, ni praj* ve ljubezni..." ' j Toda vse te pomisleke in navodila je slepo ovrgla, češ:saj. je tako zelo dober in zagotovil mi je v verskih stvareh popolno svo=; bodo, - "Srečna, zelo srečna sem", je pisala prijateljici kmalu po' poroki in še potem večkrat. Ko £a se je pripravljala hčerka na prvo ! sv, obhajilo, je njegov' verski cut prišel do izraza, prezrl je dane j obljube in otroku prepovedal k obhajilni mizi. Tedaj so se pričeli !... Štev. 21,, Leto III, a. ir.rjs-^TJSCT-v.r^: ragr^jJL.Tiir l 'T i '. i ir!?rr l " l ff, iF.TBT . a urA a ae - 5 - .me j a.. 191-8 < boji,, ki so se končali z ločitvijo ir; vsej družini zagrenili živ¬ ljenje« Mlada v "vdova” je ostala sama s težkim križem« skrb za otroke in kot katoličanka se ne- , sme več poročiti, do smrti jo. veže zakonska vez, n Draga sestra 1 Ne pozabi na to v tujini 1 Vsaka, ki" se veže •z drugovercem, si nakoplje trpljepje, Zato« beži pred nevarnostjo, bodi zelo previdna že v začetkuJ če se s srcem navežeš na koga, se je težko^premagati• V žalosten zgled so nam nekatera naša deklet:.., ki so odšla za kruhom in za srečo na jug. ITasle so nesrečo in trpljenje, Tebi pa želim mir s: obilico najlepše sreče, ki jo siplje Stvarnik'katoliškim dru imam c Se boJLj se nam to razjas= ni, če odgovorimo na vprašanje, ali je misijonsko delo c i .1 j katoli ške Cerkve ali le sredstvo, ALI JE CILJ? - DA IN NE, Je bližnji cilj, ni pa končki cilj 0 Končni cilj Cerkve je, da vodi lju= di k zveličanju. Da pa more t& cilj dosegati, se mora povsod najprej zasaditi,^Kako naj vodi ljtidi k zve= ličanju, če je ni, Z fl to vodi miši = jonsko delo. Torej ji je misijonsko delo le sredstvo za glavni cilj. Da bo mogla izvrševati svoje glavno poslanstvo mora najprej povsod ob= stojati. Dokler pa to misijonsko delo ni povsod izvršeno, dokler Cer= kev ne bo res v vsakem narodu obsto= jala in samostojno živela, toliko Časa pa je to cilj enega izmed dvojnega poslanstva Cerkve, ki ga imenujemo misi j onstv o. Za sedaj je cilj, glede na končni cilj pa je sredstvo« Potemtakem se zdi, da ni treba, da bi misijonsko delo traja= le do konca sveta, Mi pa smo navad* no mislili, da misijonsko delo ne bo nikdar prenehalo, * - Lahko traja do konca sve= ta, lahko pa ne. V svetem pismu ni nikdar to povedano. Mislimo pa. si lahko sami, Če je misijonsko delo samo to* povsod zasaditi Cerkev > potem ni treba, da bi trajalo do konca sveta. In ravno to želi sveta Cerkevda bi ga čimprej dovršila. Pred .seboj ima ta veliki cilj, da bi se vsi narodi združili v enem objemu, zato moli v javnih in za = sebnih molitvah,zato žrtvuje,k temu i ir mji M ARI J M J VRINIL I N 0 ISIJONSKO ~ R C E \ffit tfr 1 C Nadal j evan j e) Odrešenik Jezus„Krfe= tus pa je za vse narode, Že A= orahamu je Bog zapovedal8 "V tebi bodo blagoslovljeni vsi ro=> dovi na zemlji« 1 ' Prebl„Dovica je tudi to obljubo povzela v svoj slavospev. Izrekla je besede« "Sprejel je, kakor je govoril našim očetom, svojega služabnic ka Izraela; in se spomnil svo= jega usmiljenja.do Abrahama in .njegovega rodu na veke, 5 ’* Očak Jakob je prerokoval« t5 Ne bo vze= to žezlo od. Juda, dokler ne pride tisti, ki mu gre, in nje=i mu bodo narodi pokorni 0 ! * Prerok Izaija je govoril« Korenina Je- sejeva je v znamenje 'in za sta-- vo narodom, njo iščejo pogani,, 5 ' "'Mnoga ljudstva gredo iri govore s pojdimo k gori Gospodovi■ k hiši Boga Jakobovega, da nas uči svo= jih potov in da’hodimo po njego- vih stezah, zakaj postava jo it Sijona in Gospodova beseda iz Jeruzalema. M Marijino Srce je kot njen Sin.v. svojih načrtih pre= preglo ves svet, Marijino Srce je kot njen- Sin' mislil o za ro« dove in jim kot proseča Vsemo¬ gočnost pripravljalo milosti zveličanja« Marijino Srce je. mi-, sijonsko ali katoliško, zatoke tudi pobožnost do Marijinega Srca misijonska v dvojnem pcme= nu? pobožnost do Marijinega Srca nagiblje verna^srca k delu za misijone -in potoznosi 23 . maja 194$, Štev, 21,, Leto lil, kliče in vati vse pogane in nekato« liske kristjane,zato vrši obsežno misijonsko delo, delo za zedinje« nje, delo za spreobrnjenje krivo = vercev, Cim.prej mora biti ta cilj dosežen, da se bo potem mo= gla vsa.posvetiti svojemu glavnemu cilju: vodstvo duš k nebeškemu zve= ličanju, Ali bo ta cilj dosežen pred koncem sveta ali ne, tega pa ne^vemo "ne ure ne dneva", kdaj pride Sin človekov. Niti angeli v nebesih ne vedo, kako naj verno mi. Zeljo pa moramo imeti, da bi se čim prej to delo dovršilo. Tako misijonski cilj ni v nedoseženi megleni daljavi, kaker ga navadno gledamo in se kar boji= mo, da bi bil prehitro dosežen,Kar ne moremo se prav zganiti, ker nam je ta dovršitev misijonskega dela odmaknjena prav na konec sveta. Papež pa nam hoče pokaza= ti stvar v drugačni luči. Pred na= mi je čisto jasen, določen cilj, ki ga moramo čimprej doseči* Z^to ne sme biti v nas nekako sanjarsmo | razpoloženje in omrtvelost, ampak se moramo zlasti zdaj, ko svet v svoji duhovni rszkrojenosti tako nujno potrebuje Kristusove Cerkve,. | na kateri in v kateri bo mogel zgraditi boljšo bodočnost, zlasti pa zdaj se moramo vsi stari in mla= di, učeni in preprosti, revni in bo= gati, vsi, ki katoliško mislimo in čutimo, združiti v eno delovno ar= mado, da vendar Cerkev zavlada po vsem svetu. 6 - rijinega Srca je posebno pri= merna, da se razširi tudi v po= ganskih misijonih in ogreje sr« ca tistih, ki žive še v temi in smrtni senci. Kristusovo oznanjeva= nje resnice in njegovo odrešil« no delo je seme, ki ima moč, da se razraste po vsej zemlji, To je skrivnostno gorčično zrno,ki je sposobno, da požene v drevo, čigar veje se razpno preko vse¬ ga sveta. To so vrata, ki jih tudi sile poganske teme in hu= dobije ne bodo premagale, Kris= tus je vesoljni, ker je misijo¬ nar Boga Očeta} Bog pa je za vse, Kristus je dal misijonski ukaz: "Pojdite in učite vse na= rode", Temu misijonskemu ukazu je prvo prisluhnilo Marijino brezmadežno Srce, ki je popol« noma upodobljeno po Jezusovem Srcu. Tertulijan, pisatelj iz prvih časov krščanstva, je re« kel o Jezusu Kristusu, da je "Jezus vesoljni duhovnik Boga Očeta, catholiaus Patris sacer« dos", podobno moremo teči tudi o Marijinem Srcu,- da je Marija vesoljna misijonarka Boga Očeta in Jezusa Kristusa, Marijino Srce je torej v svojih teme« ljih misijonsko. Tako je pa tu« di pobožnost do njenega Srca ob svojem izvoru misijonska. (Prihodnjič dalje). + + + + EVROPA - MISIJONSKA DEŽELA? Med muslimani se vedno bolj širi pohujšanje nad brezver« stvom ali vsaj versko mlačnostjo Evrope. Ni čudno,, če se zato vedno bolj pojavlja muslimansko gibanje za spreobrnitev Evrope - k islamu. Poročilo o tem je prin- sla revija "En Terre d’ Islam", ki jo izdajajo lyonski jezuiti, P ročilo govori o 13 muslimanskih "miši« jonarjih", ki so prišli iz indžje v Evropo, Sedaj so v Londonu gost= je Maulana Charna, imana londonske mošeje, in bodo .tam ostali šest mesecev, da se posvete študiju najvažnejših evropskih jezikov, Naj« starejši od teh "misijonarjev" ima 44 let in velja za zelo globoko** vernega in gorečega apostola. Prepričani so, da je vzrok tolikega razdejanja in revščine v Evropi samo slepi materializem: zato hoče« jo učiti Evropce zares duhovne in ljubezenske vere. Maulan Cham, ki je tolmač njihovega poslanstva, pravi v nekem svojem članku:^"Ta^ revni in nesrečni svet potrebuje vere bolj kot kaj drugega, če si hoče ozdraviti svoje krvaveče rane in pomiriti svoje razburkane strasti. Islam meni, da je v njegovi moči, pomagati družbi. In ravno hočejo doseči njegovi misijonarji z razlago vzvišenih in večnih maja 1946 P Štev, 21*, Leto III. - 7 - načel islama." K 0 bodo^ti muslimanski !, misi jonar ji" končali svoj šestmesečni jezikovni študij, so bodo napotili po Evropi po dva in dva ali trije in bodo vabili ljudstvo k svoji veri. Španija bo naj- prej deležna truda teh arabskih apostolov, kajti w v žilah mnogo Spancev se še pretaka arabska kri in se še spominjajo, da so bili njih predniki muslimani.” Ti muslimanski misijonarji lahko upajo, da bodo našli mnogo vernih poslušalcev pri že obstoječih muslimanskih občestvih v Albaniji, v Jugoslaviji, v Mac e doni g i in sploh Balkanu«, Težje bodo kaj uspeli v izrazito katoliških deželah. Pač pa šo v Angliji že pridobili nekaj odločnih osebnosti, kot se glase poročila. .Odmev koncerta pa je bil še večji, Sil je kakor odmev slo¬ venske pesmi v planinah, kjer hiti odmev visoko gori na vrhove in se odbija od sten in šele po dolgem času prihaja zopet nazaj v cloli= np, odkoder je prišel. Tisto leto je ljubljanska opera dobila novega ravnatelja« Novi ljudje pa iščejo novih poti. Ravnatelj je zbral ves svoj zbor na posvetovanje, da bi se s svojimi pevskimi močmi posvetoval o bo- doči sezoni, ki je bila že pred vrati. Vsak pevec je lahko povedal svoje mnenje, To pravico je porabil tudi baritonist Janko Ahačič 0 Prosil je za besedo in začel: "Med našim slovenskim ljudstvom je &otovo še mnogo izbor¬ nih pevcev, ki pa ostajajo pozabljeni in osamljeni v kakih zatišjih, ker nimajo prilike, da bi .se izkazali. Kaj če bi letos za otvoritev sezone naša opera priredila nekako pevsko prireditev, nekako pevsko tekmo in nanjo povabila vse pevce iz vseh delov naše domovine« Tako bi dali priliko tem nepoznanim našim prijateljem pevcem, da bi.se pokazali enkrat v našem najvišjem pevskem zavodu,v naši operi.” Ves zbor opernih pevcev je prisluhnil. Nihče se ni upal izreči o tem svoje sodbe, čakali'so. kaj poreče novi ravnatelj« "Za stvar sem navdušen” je dejal«. "Sedaj smo sredi_septem¬ bra in najmanj mesec dni bo minulo, predno bomo lahno naštudirali prvo delo« Med tem pa lahko nar-dimo pevsko tekmo. Na ta način bi res lahko spoznali kvaliteto našega pevskega delovanja tudi v pode-, zelju* Prepričan sem, da torno odkrili marsikateri lep glas« Na drugi strani bo pa te svojevrstna pevska prireditev, ki bo gotovo napolni¬ la opero do zadnjega kotička," Opernemu pevcu Janiču Ahačiču je bilo zelo malo do tega T da bi s pevsko tekmo, katero je predlagal, odkril nov e ^ pevske talente f; ki se gotovo kot skriti zakladi nahajajo po vsej naši domovini«Zanj je bil tak pevski talent že odkrite Odkril ga je na praznik.pri_pev¬ skem. koncertu v Veliki vasi, Ta zaklad je hotel sedaj.dvigniti in ga pridobiti zase. Predlog o pevski tekmi pa naj bi bilo sredstvo,s katerim bi prišel do zaklada, "En sam pogled - srce se vžge!” 0, ko bi bil res samo ta pogled. Toda od.tistega trenutka, ko je stal pred njo na koru velikovaške cerkve in.ji P“dal roko in jo je ona podala njemu, tedaj se je zanjo vnelo njegovo srce« Povsod in vsak čas, ponoči in podnevi je mislil le nanjo in samo njena po¬ doba mu je neprestano stala pred očrni„ , Drugo, kar-ga je vleklo k njej, je ..bil njen glas. Lael je tenak posluh, visoko pevsko izobrazbo in slišal je že premnogo dobrih 8 Štev, 21«, Leto III, 2$. maja 1948, pevk, da bi ne mogel preceniti glasu, čeprav samo. podeželske cerkve« ne pevke, Kakor filmske«slike na platnu so hitele.v njegovih mislih podobe v zvezi z njo, ki se je pred dnevi zaljubil vanjo do blazno« stil pevska tekma, navdušenje za novo pevko, operna pevka, njegova žena* !To so bili danes res samo gradovi v oblakih, vendar ga je nagnjenje do nje sililo, da je hotel za vsako ceno te gradove z obla= kov pozidati na trdno skalo, da se bodo do kraja uresničili,' N a redil je načrt in ga začel izvajati. Imel je srečo. Nje« gov.ega ravnatelja opere je pridobil za svoj predlog, za pevsko tekmo. 2 , Ravnatelj opere in Janko Ahačič sta hotela pevsko tekmo izvesti takoj j še pred pričetkom sezone. Listi so že prinesli ebve« stilo o pevski tekmi, ki bo prvo nedelje v mesecu oktobru. La bi se je lahko udeležili tudi pevci iz dežele, je bič čas določen za tretjo uro popoldne v državni operi. Poleg tega obvestila pa .je bilo tudi prijazno povabilo pevcem, da naj se prijavijo za nastop pri prire« ditvi. Po tej objavi je bil ves pevski svet silno navdušen in vse je govorilo, da je zavel nov duh v državni operi, ki je s tem postala res last naroda in ne samo nekaterih poedincev. Časopisje je prina« šalo komentarje k tej objavi in razna pevska društva so že začela navduševati svoje najboljše moči, naj se prijavijo k tekmi. V opero so že prihajale prijave trkmecev. Ravnatelj je pre« pustil vso zadevo Ahačiču, ker je imel sam mnogo dela za pričetek nove sezone. Ahačič je prejel mnogo prijav od vseh mogočih poznanih in nepoznanih pevcev iz vseh krajev naše domovine, samo prijave, ki jo je Ahačič vsak dan nestrpno pričakoval, ni bilo. Dnevi so tekli, a prijava Cvelbarjeve Cilke ni hotela priti od nikoder. Janko je po« stal nestrpen, Ali morda ne ve? Zakaj se ne prijavi? Kaj naj stori? To so bila vprašanja, ki je hotel nanje odgovora. Prijav tekmovalcev je došlo toliko, da vsi pevci ne bodo mogli nastopiti. Janko se je posvetoval z ravnateljem, s katerim sta se dogovorila, da se bo vršila pred nastopom vaja, na kateri bodo izločeni vsi tisti pevci, ki bodo imeli slabe ocene. .Da ne bo kake« ga nezadovoljstva, bo tudi. vaja javna in občinstvu dostopna, Samo teden dni je še manjkalo do vaje, toda Cilka se še ni prijavila. 4 - 4 - 4 ~ Pred Hladnikovo gostilno v Veliki vasi se je ustavil oseb¬ ni avtomobil zadnjega modela. Iz njega je stopil mladj visok gosjood in se takoj podal v gostilno. Njegov korak je bil prožen in gotov. Tako stopa človek, ki ve kaj hoče 0 "Mi lahko poveste^ kje stanuje pevka Cilka Cvelbarjeva", je vprašal ob vstopu po običajnem pozdravu«, "Seveda, kar pokazala vam bom 3 % je dejala prijazna gostil« ničarka. Stopila sta na prag in prijazna gospa je pokazala tujcu peto hišico, ki je tičala v velikem ograjenem vrtu. Gospod se je za'«, hvalil, stopil v avto, ki je kmalu izginil okoli vogala. Pred Cvelbarjevo hišo je avto ustavil. Na cestni strani ni ■ bilo vhoda, ampak je bil v god na vrtni strani. Ko je gospod stopil v vežo, je zaslišal živahen razgovor in vesel smeh. Potrkal je na vra« ta,izza katerih se je culo govorjenje, ki je na trkanje takoj utihni« lo in nekdo je zaklicali ”Le naprej, čast Bogu". (Prihodnjič dalje). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu, ‘