0	mIaIara
Prezzo - Cena Ur 0.40
Štev. 261.
V Lijubljani, v sredo, 12. novembra 1041~XX.
Iieto TI.
likljaCna pooblaKenka n oglikrioje Italijanskega to tojega izvora) Union« PnbbUdtt Italiana S. A, Milana
Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Bedazione. Amminutrazione: Kopitarjeva 6. Lnbiana.
Conceasionaria eaclnsiva per In pnbblicitd dl provenienca Italiana ed eaterai Union« Pubblidtf italiana &A« Milana
II bollettino No. 527:
Un tentativo inglese respinto presso Tobruk
II Quartier generale delle forze armate comu-nica: Questa notte aeroplani britannici hanno nuo-vamente Ianciato bombe su Brindisi e su Napoli; qualche danno, nessuna vittima tra la popolazione. La difesa C. A. ha abbattuto due apparecchi, uno a Napoli 1’altro a Brindisi.
Le vittime della prima incursione su Brindisi da 40 sono šalile a 96 e i feriti a 102.
Nessun obiettivo di carattere mili tare e stalo colpito.
NelPAfrica Settentrionale sul fronte di Tobruk le truppe di alcuni caposaldi hanno prontamente reagifo contro fentativi di attacco del nemico che e’stato costretto a ripiegare ed ha subito notevoli perdite in morti e prigionieri.
Formazioni aeree tedesche hanno ripetutamen-te bombardato gli obiettivi della piazza provocan-do distruzioni ed incendi.
Un’incursione di velivoli nemici su Bengasi ha causato danni ad abitazioni e quattro vittime tra la popolazione mussulmana.
In Africa orientale sono stati respinti nuovi attacchi alle nostre posizioni di Culquabert: un aereo avversario e stato abbattuto ed e precipitato al suolo oltre le nostre linee
Vojno poročilo št. 527:
Angleški poskus pri Tobruku odbit
Ponoči so angleška letala spet metala bom-6e na Brindisi in Napoli. Nekaj škode, a nobene žrtve med prebivalstvom.
Protiletalska obramba je sestrelila dve letali, in sicer eno v Napol iju in drugo v Brin-disiju.
Žrtve prvega poleta nad Brindisi so od 40 poskočile na 96, število ranjencev pa znaša 102. Noben cilj, ki bi bil vojaško pomemben, ni bil zadet.
Severna Afrika:	Na bojišču pri
Tobruku so čete z nekaterih postojank odločno odbile angleške poskuse za napad. Sovražnik se je moral umakniti in je imel velike izcube. Mnogo vojakov je padlo, dosti pa je bilo ujetih.
' Nemški letalski oddelki so bombardirali
cilje v trdnjavi in so povzročili razdejanja in
požare.
Polet angleških letal nad Benghazi je povzročil škodo na stanovanjskih poslopjih in muslimansko prebivalstvo je imelo štiri žrtve.
Vzhodna Afrika:	Odbiti so bili
mnogi napadi na našo postojanko Culquabert. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno in je padlo na tla za našimi črtami.
Nova italijanska zmaga ob Doncu
Nemška porodila o napredovanju proti Sebastopoiu in Kerču na Krimu
Rim, 12. nov. s. Operacije italijanskega ekspedicijskega zbora, ki so se pričele 4. novembra za osvojitev nekega nadaljnjega važnega industrijskega področja v Donski kotlini, so se te dni končale s popolno zmago italijanskega orožja po strašnih, srditih bojih, v katerih so bili odbiti vsi zelo močni sovjetski napadi. Sovražnik se je z vso silo npiral, toda brezuspešno. Tudi je zastonj računal na nepričakovano poslabšanje vremena. Sovjetski poveljniki so pošiljali v bojno črto neprestano ojačenja. Njihove sile so znašale več divizij s topništvom, tankj in drugim orožjem. Toda bile so vržene nazaj
in so utrpele najhujše izgube. Vsi napori so bili zaman spričo trdne volje italijanskih edinic, ki niso nikjer popustile. Med čiščenjem osvojenega ozemlja je italijanski ekspedicijski zbor kril nemške divizije, ki so operirale na sosednih odsekih. Sovražnik je skušal z vsemi sredstvi in za ceno najhnjših žrtev preprečiti grozeči predor. Uspeh teh operacij je bil po velikem delu zagotovljen zaradi najtesnejšega in stalnega sodelovanja vseh v poštev prihajajočih dejstev.
Hitlerjev glavni stan 11. novembra. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja nasledpi« uradno vojno poročilo:
Resna proslava Vladarjeve 72 letnice doma in v tujini
Rim, 12. nov. s. Ob včerajšnjem rojstnem dnevu Nj. Vel. Kralja in Cesarja ie v slehernem italijanskem mestu in vasi plapolala tri-barvnica. Vzvišeno obletnico so povsod praznovali preprosto in resno v strogem vojnem ozračju. Po vojašnicah in po vojnih predelih so kraljevi voj. poveljniki pregledali zbrane čete. nato so pa vojaki prepevali državne himne ter obnovili zmagovitemu Kralju prisego dolžnosti in zvestobe mimo vseh žrtev. Pri tej priliki je vladar dobil voščila od raznih oblasti, dostojanstvenikov stranke in ustanov. Voščila izražajo neomajno prepričanje o zmagi.
Berlin, 12. nov. s. Italijanski poslanik^ v Berlinu jo — kakor poslaniki po vseh državah, kjer ima Italija svoja diplomatska zastopstva — zbral v prostorih poslaništva člane italijanske skupnosti v Berlinu, da bi v duhovni skupnosti z vsemi Italijani v domovini, praznovali slovesni dan. Slavnostnega /bora so se udeležili zastopniki oboroženih sil pri poslaništvu, dostojanstveniki krajevne fašistične organizacije ter uradniki poslaništva in generalnega konzulata. Berlinski fašisti in oddelek mladih fašistov so bili v uniformi
Poslanik je rojakom spregovoril nekaj tovariških pozdravnih besed, omenjajoč jim pomen obletnice ter poveličujoč tisočletno slavo savojske hiše ter veliko postavo Kralja-Tojaka, ki že v drugo vidi svoj narod pod orožjem, narod prenovljen v znamenju snopa, kaiko se bori pod Ducejevim vodstvom za visok vzor in kako je z zavezniko Nemčijo vred krenil proti zmagi, ki bo nezadržno morala kronati nrabrost in žrtve italijanskega ljudstva. Zbrani rojaki so z navdušenimi in toplimi manifestacijami sprejeli poslanikove besede, zbor pa se je končal s pozdravom Kralju in Cesarju ter Mussoliniju.
Tajnik stranke obiskuje in bodri
v Brindisiju
Brindisi, 12. nov. s. Včeraj dopoldne je v Brindisi prispel tajnik stranke. Sprejeli so ga najvišji krajevni zastopniki oblasti in druge vplivne osebnosti. Visoki gost je našel mesto v popolnem vojnem ozračju in v ozračju revolucije. Vse mesto preveva železna vdanost Duceju. Tajnik si je najprej ogledal nekatera področja, kjer so zadnji angleški letalski napadi povzročili škodo. Potem je obiskal razne obednice, ustanove Zveze bojevniških fašijev ter nekatera prenočevališča. Povsod je dal navodila, kako naj pomagajo družinam žrtev letalskega napada.
Minister Serena je nato pri vojaškem Dopo-lavoru odprl novo kuhinjo za častnike tamkajšnje posadke ter si ogledal prostrane prostore. Po ogledu vrtov, ki so poleg letališča slavnega roja, je imel govor na častnike in navadne letalce, j>ri čemer je povzdigoval slavo fašističnih letalskih kril. Ko je svoja ognjevita izvajanja končal, so letalci na ves glas vzklikali Duceju in peli revolucionarne pesmi.
Poleg drugega je tajnik obiskal mornariški zavod organizacije GIL. Zadržal se je med mladeniči, jih vzpodbujal ter jim izrazil prepričanje, da se bo liktorska mladina, vzgojena po Mussolinijevem geslu »živeti v nevarnosti«, znala izkazati v vseh okoliščinah vredno zgodovinskega trenutka, ki ga Italija preživlja.
Potem se je Eksc. Serena podal v nekatere naprave in je tam govoril pred zbranimi
delavci. Razložil je veliko nalogo, ki je bila v tej zgodovinski uri Italije zaupana italijanskemu delavcu. Poudaril je trdno vero in delovni zagon brindisiškega prebivalstva, ki sovražnikovi zasedi postavlja nasproti svojega, v ozračju revolucije trdno preskušenega duha revolucije, ki bo v Ducejevem imenu dosegel zmago.
Delavstvo in ostalo ljudstvo je strankinemu tajniku znova potrdilo neomajno vdanost faši-stovskega sobojevniškega Brindisija Benitu Mussoliniju.
Po ogledu še drugih področij, ki so bila ob zadnjem angleškem letalskem napadu poškodovana, je dal smernice, kako je treba pomagati prizadetim družinam, nato pa se je podal v Fašistični dom, kjer mu je zvezni tajnik predstavil vplivne osebnosti. Na te in na_ tiste, ki so že takoj ob začetku pristopili v fašistično stranko v Rimu, je spregovoril navdušene besede vdanosti in vere. Eksc. Serena je slednjič sprejel fašiste, vojake in ljudstvo.
Pri odhodu iz Brindisija so strankinem tajniku Eksc. Sereni priredile Črne srajce in ljudske množice znova manifestacije, v katerih so izražale svojo trdno voljo v Duceja in zmago.
Po vsej Turčiji so včeraj slovesno praznovali
tretjo obletnioo smrti utemeljitelja nove države Kemala Ata Turka.
Razprave v bolgarski poslanski zbornici:
Anglija in Rusija - smrtna nevarnost
za Bolgarijo
Sofija, 12. nov. s. Včeraj popoldne se je v bolgarski poslanski zbornici začela razprava o vladni politiki. Prvi je govoril podpredsednik zbornice Pešev, ki je najprej omenjal Ducejev in Hitlerjev govor po končani vojni na Balkanu, potem pa poudaril, da sta dva največja državnika na svetu priznala Bolgariji pravico do Macedonije in Trakije. Zbornica je živahno vzklikala Mussoliniju in Hitlerju. Pešev je potem govoril o namenu Sovjetov, da bi se vgnezdili na Balkanu, zlasti pa še v Bolgariji. Poudaril je, da državi osi nista dopustili nobenega sovjetskega vmešavanja ▼ te kraje.
»Odnošaji med Moskvo in Londonom« — je nadaljeval Pešev — »predstavljajo pošastno in nenaravno zvezo. Anglija in Sovjetska zveza predstavljata največjo smrtno nevarnost za našo drža-
vo. Bolgarski narod ima pravico in dolžnost boriti se proti takšni zvezi. Za bolgarski narod je edina pot tista, ki si jo je svobodno izbral, t. j. pot odkritosrčnega prijateljstva in ozkega sodelovanja z osnima državama. Govorili so« — je končal Pešev svoja izvajanja — »da vprašanje naše južne meje še ni bilo rešeno, toda nam se ne mudi, in jaz mislim, da bo to vprašanje rešeno pozneje v skladu s pravičnostjo in pravico bolgarskega naroda.«
Poslanec šišov je poudarjal, da se bolgarska zunanja politika že dvajset let opira na Italijo in Nemčijo, Velika Britanija pa da je bila vedno sovražnica Bolgarije. Govornik je zatrdil, da je bolgarski narod trdno prepričan, da se bo osvobodil na vojna končala z zmago Italije in Nemčije.
Ljubljana, 12. nov. Ljubljanski župan je poslal na dvor naslednjo brzojavko:
Prvemu pribočniku na bojnem polju Nj. Veličanstva Kralja in Cesarja.
Prosimo, da naprosite Nj. Veličanstvo Kralja in Cesarja, naj blagohotno sprejme izraze spoštljivih in vdanih voščil prebivalstvo Ljubljane. — Župan dr. Adlešič.
Na Krimu napredujejo nemške in romuns%e čete naprej proti Sebastopoiu in Kerču. Letalstvo je uspešno bombardiralo obe pristanišči.
Na prostoru okoli Moskve so letala prizadejala hude izgube sovražniku, in sicer v težkem orožju in vozilih. Bombardirane so bile vojaške naprave v sovjetski prestolnici.
V	severni Kareliji so nemške in finske čete med težkimi bojnimi in ozemeljskimi okoliščinami uničite močne dele ene sovražne divizije. Pri tem je bilo v boju zavzetih 700 bunkerjev, zajetih 1000 ujetnikov, zaplenjenih četvero tankov, 30 topov, nad 100 strojnic in metalcev granat, poleg tega pa je bilo zaplenjenega ali uničenega še mnogo drugega vojnega gradiva. Sovražnikove izgube v mrtvih so večkrat večje od izgube na ujetnikih.
Berlin, 12. nov. s. Pred obrežjem Krima so nemški bombniki poškodovali tri sovjetske ladje. Na srednjem delu vzhodnega bojišča je bilo zaradi letalskih napadov uničenih 12 oklepnih voz ter 150 avtomobilov. Med bombardiranjem na vseh predelih bojišča so nemška letala docela uničila osem vlakov in 7 lokomotiv ter Doškodoval« 47 vlakov in štiri železniške stroja
Ruski in ameriški načrt za skupen napad
na Nemčijo 1942
Berlin, 12. nov. s. V nemških krogih z zani-lanjem spremljajo novice »iz zanesljivega vi-a, ki jih je dobil diplomatski sotrudnik ame-
riških listov, pripadajočih skupini Scripps-Howard«. Ta poročila govore o rusko-ameri-škem vojnem načrtu, ki naj bi ga bil zamislil Stalin. Načrt naj bi za leto 1942 določal napad zavezniških sil od vseh strani na Nemčijo. Pri napadu bi sodelovale tudi ameriške čete.
V	berlinskih krogih pripominjajo, da je možno, da je pobudo za ta načrt dal Stalin in da je to tudi verjetno. Vsekakor je gotovo, da so tesni prijateljski odnošaji med rdečim diktatorjem in Rooseveltom že stari, kakor so stari odnošaji med Angleži in Sovjeti. Sprašujejo se pa, kako da so o tem načrtu obvestili javnost. Najbrž je Roosevelt mislil s tem potipati ame-
Omejitev večernega In nočnega prometa v kraljevini
Rim, 13. nov. s. Z veljavo od 11. novembra morajo zaradi štednje z električnim tokom in gumami ustaviti svoje poslovanje najkasneje ob 22 vsa prevozniška podjetja, trgovine, mestne tramvajske in podobne železnice kakor tudi vse avtomobilske proge. Obenem je bil določen zimski čas za zapiranje javnih lokalov ob 10 zvečer. Kinematografske dvorane pa smejo biti v omejenem številu odprte do 23.30, če je njihova lega taka, da obiskovalci ne rabijo prevoznih sredstev za obiskovanje predstav. Ostala gledališča in operna gledališča ter koncertne dvorane bodo prirejali svoje predstave v popoldanskih urah.
Nemčija ni In ne bo tipala za mir
Berlin, 12. nov. s. Z ozirom na nemška »tipanja« za mir, ki jih je omenil predsednik angleške vlade Churchill v svojem govoru, pripominjajo v nemških političnih krogih, da se zdi, da so ta tipanja že obvezni del slehernega Churchillovega govora. Prav dobro se razume, da angleški ministrski predsednik čuti nujno potrebo, dvigniti moralo svojega ljudstva s tem, da mu kaže' podobo Nemčije, ki je izgubila pogum in ki bi rada prišla do poravnave.
V	nemških političnih krogih pravijo, da Nemčija nima ne razloga ne želje, da bi se spustila v pregovarjanja o teh mirovnih poskusih, niti da bi iskala vire nesmiselnih glasov, ki pripisujejo Nemčiji take načrte, pravijo eno samo: v tej vojni dozdaj ni bilo in nikdar ne bo nobenih nemških tipanj za mir. Vojna pojde neizprosno prav do konca, t. j. prav do zmage. Misel, da bi se sedanji spopad mogel nadaljevati v neskončnost ter se končati z izčrpanjem, t. j. brez jasne odločitve, je nora in se more roditi samo v Londonu ter v Washingtonu.1
Novi poskusi za sabotažo na švedskem
Stockholm, 12. nov. s. Švedska pristaniška policija je v luki Hammarby odkrila zaroto, katere cilj je bil pognati v zrak finsko ladjo, zasidrano v pristanišču. Švedski tisk v zvezi s tem obžaluje ponavljajoča se sabotažna dejanja, zlasti v lukah, po katerih je nadzorstvo docela nezadostno. V Hammarbyju sta bila dva atentatorja, ki se jima je že skoraj posrečilo z motornim čolnom priti do ladje in položiti ob njene boke razstrelivo, ki naj bi jo pognalo v zrak. Prijeli so samo enega, drugi pa je ušel. Listi pravijo, da je prišel zdaj čas, ko je treba začeti z neusmiljenim lovom za številnimi saboterji, ki ogra-žajo mir švedske države.
Lltvinov — namestnik sovjetskega zunanjega ministra
Rim, 12. nov. s. Agencija Reuter poroča iz Londona, da je bivši sovjetski zunanji minister Litvinov bil imenovan nele za novega sovjetskega poslanika v Washingtonu, temveč tudi za namestnika sovjetskega zunanjega ministra.
riško javno mnenje, ali še boljše, pripraviti ga, naj sprejme tisto, kar bi se že jutri utegnilo izpolniti: da bi Amerika poslala eksDedicijskc zbore v Evropo in drugam.
Vesti 12. novembra
Ameriški veleposlanik v Moskvi, Steinhardt, je prispel s svojo družino v Sofijo, od koder bo nadaljeval svojo pot v Ameriko.
V	Berlin je dopotoval romunski trgovinski minister Marinescu, ki bo nekaj dni gost nemškega ministra za gospodarstvo dr. Funka. Kanadske vojne ladje so pred avstralsko luko Sidneyem zajele veliko francosko jadrnico »Angelis«.
Španski zunanji minister Suner je včeraj sprejel italijanskega, nemškega in japonskega poslanika ter imel z njimi prisrčen pogovor.
Angleži in Amerikanci se zelo motijo, če mislijo, da razdejanj v zasedeni Rusiji ne bo mogoče popraviti. Večino škode je mogoče popraviti v nekaj mesecih, le nekatera obnovitvena dela bodo trajala eno ali dve leti. Sovjetsko kmetijstvo in industrija bosta hitro prešla v redno delo, pravi glasilo hitlerjevske stranke »Dienst aus Deutschland«.
Bivši sovjetski poslanik v VVashingtonu je bil imenovan za ravnatelja sovjetske časopisne agencije Tass, poročajo iz Amsterdama. Predsednik čilenske republike Aguirre Cerda je odstopil iz zdravstvenih razlogov, njegovo mesto je prevzel pa '"■redsednik republike.
Morilec nemškega majorja v Bukarešti obsojen na smrt
Bukarešta, 12. nov. s. Tu so obsodili na smrt morilca, ki je ubil letos januarja nemškega majorja Doehringa na ulici v Bukarešti. Časnikar Arsenio, ki je pomagal ubijalcu s tem, da mu je preskrbel za deset dni odlog izgona iz Romunije, je bil obsojen na 6 mesecev ječe. Trije obdolženci, med njimi dva Grka, so bili obsojeni na ječt od dveh do sedmih let.
0 trdnosti in pravi podlagi nemškega denarja
Berlin, 12. nov. s. Nemški ministor za gospodarstvo ter predsednik državne banke dr. Funk je včeraj na seji nemške bančne zveze imel govor, v katerem je med drugim trdil, da je zlata podlaga nemškemu denarju delo. Denar je treba v čim višji meri uporabljati za plačevanje vojne. Po vojni pa bo denar dobil nazaj spet vso svojo nakupno sposobnost, zakaj tedaj ga bodo podpirala vsa bogastva zemlje in podzemlja, ki bodo po nizkih cenah ‘ pritekala iz osvojenih delov. Vprašanje valute je tudi vprašanje zaupanja. Za varnost valute ne poroStvujejo ne zlato ne tuje devize, temveč notranja in zunanja sila države, tf to dejstvo bi bilo dovolj, da nemškemu narodu zagotovi stalnost njegovega denarja. Marka je trdna tn bo še trdnejša po zmagi.
Mobilizacija železniškega osebja v Bolgariji
Sofija, 12. nov. s. Z vladnim odlokom so bili mobilizirani vsi uradniki železniške uprave, mornarice in pristaniških podjetij. Zapustiti ne smejo 6voje službe v nobenem primeru brez dovoljenja vojaških oblasti.
Zatiranje stavk v Ameriki z vojaško silo
San Diego, Kalifornija, 12. nov. s. General Lakeby, poveljnik tukajšnjega vojaškega okrožja, je od vlade Združenih držav dobil nalog, naj s silo potlači stavko, ki je izbruhnila v mestnih ladjedelnicah. Te ladjedelnice so dobile za 35 milijonov dolarjev naročil od ameriške vojne mornarice.
Nakaznice za sočivje, mleko, krompir, jajca in sir
Uvedene so bile tem, kjer se je pokazala za to potreba
Rim, 13. novembra, s. Od začetka novembra se razdeljujejo nove živilske nakaznice, ki imajo namen uredili razdeljevanje tistih vret živil, ki se zaradi svojskega značaja pridelovanj* in uporabljanja niso dale omejiti povsod enako in v istem času. Zato je bilo prepuščeno prefektom, da jih po svojem preudarku uporabijo v skladu z navodili kmetijskega ministrstva za boljšo ureditev razdeljevanja nekaterih živil. Nakaznica je natiskana v štirih različnih barvah: Nakaznice sinje barve so za otroke do treh let, svetlozelene z rdečim »6kom za mladino od 3 do 18 let, 6vetlozelene s črnim natiskom za odrasle od 18. leta do 65. leta starosti, svetlozelene z zelenim natiskom za starce nad 65 let. To razlikovanje je bilo potrebno zavoljo tega, da*bi se dale določili različne količine živil v skladu s starostjo vsakega upravičenca. Nabavnih kuponov, iz katerih 6e sestoji ta nova nakaznica je 228 in so tiskani po zaporednih arabskih številkah. Naročilnih bonov je 45 in so označeni z zaporednimi rimskimi številkami. Razlika med številom nabavnih kuponov in naročilnih bonov je na6tala zaradi tega, ker 60 naročilni boni mesečni, nabavni kuponi pa razdeljeni na mesece, na
Movice iz Države
Tržačan dobil srebrno kolajno. Pred nekaj dnevi je vojn.i službeni list objavil seznam vojakov Italijanske Oborožene Sile, ki so bili za svojo hrabrost odlikovani. Podeljenih je bilo veliko IteviVo srebrnih in bronastih kolajn. Med drugimi je dobil srebrno kolajno tudi Tržačan Ivan Buič, ki je padel na ruskem bojišču.
Proslave kraljevega rojstnega dne v Trstu la Gorici. 72. rojstni dan Kralja in Cesarja so jwwl«vili v vseh krajih kraljevine. V Trstu in Gorici »o bile v cerkvah svečane službe božje.
V	Gorici	jo je bral	nadškof Margotti, v	Trstu
pa škof Santin. Pri	njej so	bili navzoči	pred-
stavniki vseh oblasti in vojske. Svečane parade w izostale spričo resnega položaja, v katerem se država nahaja. Prirejene so bile tudi še druge proslave, ki so se začele in končale s pozdravom	Kralju in	Cesarju	ter Duceju.
Nov	kvestor v	Gorici.	V torek se	je od
Gorice poslovil kvestor comm. Coco, ki je bil premeščen v Padovo. Na njegovo mesto v Gorici je bil postnvljen kvestor iz Tiraue comm. Bnldassare Scaminaci. ki je bil pred služljova-njem v Tirani v notr. ministrstvu. Novi go-riški kvestor je tsar upravni uradnik, ki je začel svojo karijero leta 19)0.
Kolesarska dirka od Solkana skozi Gorico in nazaj. Preteklo nedeljo je priredilo vodstvo italijanske liklorske miadine v Solkanu kolesarsko dirko od Solkana skozi Gorico in nazaj v dolžini 64 kilometrov. V prvem delu dirke je vodil Milo Birsa iz llihemberka, todu pozneje sta ga dva sodirkača prehitela. Na cilj so prišli takole: t Arcari Cesare, 2. Lipič Giordano, 3. Birsu Milo, 4. Nardin Leopold.
Nagrade za iskanje in izkopavanje rudnin. Ker so potrebe po surovinah vedno večje, je vlada že pred časom razpisala visoke nagrade za lastnike rudoslednih dovoljenj, ki bi bili pripravljeni začeti s poskusnimi izkopavanji. Nagrade znašajo od 10 do 50 tisoč lir. V celoti je vlada določila v te namene znesek 5 milijonov lir.
Olajšave za pošiljanje šolskih knjig. Fašistična zveza Knjigarnarjev v Italiji sc je obrnila na glavno poštno ravnateljstvo e prošnjo. da bi se ji dovolila izjema za pošiljanje šolskih knjig po pošti iz razloga, ker primanjkuje vrvic, s katerimi bi morali povezovati vsako postano knjigo posebej. Glavno poštno ravnateljstvo je dovolilo, da smejo Knjigarnarji pošiljati po pšti kot tiskovino do 20 kilogr. knjige. Dovoljenje velja do konca tega meseca za vse kraje kraljevine. _iz-vzemši Sardinijo, do katere je treba .pošiljke odpremljati po morju.
Vladni prispevki za izboljšanje zemljišč. Italijanska vlada je porabila v času od 1. 1922 pa cio konca leta 1910 3 024.1 milijonov lir za izboljšanje zemljišč in za izsuševanje zamočvirjenih tal. Dobrih 837 milijonov lir je šlo za namakanje zemljišč in za namakalne naprave. 126 milijonov za kmečke vodovode, 23 milijonov.za vodovode s pitno vodo in 329 milijonov za manjše ureditve zemljišč. Od preostalega zneska je šlo še precej na račun drugih del, dobra milijarda lir .pa je bila ootrošena za študiranje in preiskavanje zemljišč.
Zagotovimo si krompir o pravem časnv
Ljubljana, 13. novembra.
Neprestano črtamo navodila, kako moramo krompir hraniti, da nam preveč ne gnije ter ga sploh preveč ne gre v izgubo. Predvsem nam vsi strokovnjaki priporočajo, naj krompir posipamo z živim apnom. Sicer je ljubljansko prebivalstvo že precej založeno s krompirjem, vendar si pa v današnjih časih večina prebivalstva ne more napraviti večjih zalog, ker pač nima sredstev za nakup večjih množin krompirja. Tako se pač zanaša na mestni preskrbovalni urad, da do v svojih skladiščih imel tja do novega krompirja vedno vsaj toliko zalog, da bo lahko z njim zalagal manj premožne sloje kar sproti Kakor smo £italiv je mestna občina nakupila že večje množine krompirja, da obvaruje prebivalstvo pred hujšim pomanjkanjem te ljudske hrane. Toda potreb« je velika in težko je najti skladišča za tako velike množine, kakršne skuša mestni preskrbovalni urad pripravit« prebivalstvu. — Kakor znano, je mestni preskrbovalni urad že zbral prav znatne zaloge na de/eli. vendar pa mora ta krompir še v toplih dneh zvoziti v Ljubljano, da nam krompir pozneje pri prevozu ne zmrzne. Zato pa mora mestni preskrbovalni urad takoj najti dosti za shranjevanje krompirja, primernih skladišč, zlasti pa kleti in shramb, kjer se krompir ne bo kvaril. Zato prosi meitni preskrbovalni urad, naj mu last; niki takih kleti, skladišč in sploh shramb takoj ponudijo te shrambe, prav tako p« prosi tudi vso na5o javnost, naj mestni preskrbovalni urad opozori, kje je kaka za shranjevanje krompirja primerna večja klet ali za krompir dobro skladišče. Če si torej Ljubljančani ho-čejo zagotoviti krompir, naj mestnemu preskr-bovalnemu uradu pomagajo najti tudi dosti skladišč. Naznanite vsa skladišča, primerna za krompir, mestnemu preskrbovalnemu uradu v
II.	nadstropju Mestnega doma čimprej in za* nesljivol
štirinajst dni, na tedne in na dneve v skladu e številom nabav, ki bodo za posamezne vrste živil določene sleherni mesec posebej. Ta nova nakaznica se sedaj razdeljuje le v tistih mestnih občinah, katerih 6edeži 60 v pokrajinah, kjer 6e lahko uporabijo do konca novembra za nabavo sledečih vrst živil: za nabavo sočivja, ki 6e naroči z bonom št 1 in nabavi s kuponom št, 1 Krompir, ki 6e ga naroči z bonom št 10, nabavi pa z nabavnimi ku-
Kni od št. 10 do št. 13 in sicer štirikrat na mesec, ca 6e naročajo z bonom št. 13, nakupiti pa se dajo štirikrat na mesec z nabavnimi kuponi od št. 22 do št. 25. Sir se naroča z bonom St. 16 nabavi pa štirikrat mesečno z nabavnimi kuponi od št. 34 do št. 37. Mleko se naroča z bonom št. 31, nabavljalo pa 6e bo dnevno z nabavnimi kuponi od št. 76 do št. 106. V posameznih glavnih ^krajinskih mestih se ta nakaznica lahko uporablja. Toda v primeru, da se uporablja, jo je treba izrabljati po določilih, ki 60 zgoraj navedena. Z izdajo nove nakaznice se bo opustil dosedanja začasni način za uporabo nekaterih nabavnih kuponov za maščobe in nekaterih drugih živil.
Bombe na	vojaško godbo
v Splitu
Split, 12. nov. s. Včeraj pozno popoldne so na godbo planinskih lovcev, ki je korakala k snemanju zastave, bile vržine tri bombe. Ranjenih je bilo ‘24 vojakov, od katerih je eden umrl. Civilistov je bilo	ranjenih	25. Skoraj	ob	istem
času je bil avtomobil, poln vojakov, ki so potovali na dopust, obstreljevan s strojnicami. Nekaj vojakov je bilo malo ranjenih. Takoj je bilo prijetih 150 ljudi, skoraj samih komunistov, povečini doslih iz drugega dela Balkana. Dokler se ne ugotove krivci, bodo teh 150 aretirancev smatrali za talce po	zapovedi	iz Rima. Krivci	bodo
postavljeni pred	posebno	sodišče za	obrambo
države.
Jesensko deževje se obeta
Ljubljana, 12. nov. Včeraj proti večeru so se nad mestom megle lako hudo zgoslile, da je začelo iz njih rositi. Ljudje res niso vedeli, ali naj odpro dežnike ali ne. Pa so jih nekateri imeli odprte, nekateri pa spet ne. Okrog devetih zvečer pa so začele padati prve prave deževne kaplje. Kaj hudega ni bilo. Tudi čez noč je po malem rosilo, danes zjutraj je pa spet začelo deževati. Tako se vreme premišlja: ali bi začelo deževati ali ne. Vse pa kaže, da bomo le dobili nekaj dni tistega znanega ljubljanskega jesenskega deževja, ki nam je dozdaj le redko prizaneslo. Čudno bi bilo, če bi nam tudi letos. Z dosedanjim vremenom moremo biti zadovoljni, razen za tistih nekaj dni, ko nas je obiskala prava zima s snegom in hladom. Kakor je računati, bo nastopilo zdaj le kratko deževje za nekaj dni, nakar bo pritisnil mraz. Za otroke veliko veselje, za številne druge pa bo to čas skrbi in prezebanja.
£*>ortne vesti
Kakor poročajo Iz glavnega mesta Madžarske, bodo 28. t. m. velike telovadne tekme, katerih se bodo udeležili razen domačih tekmovalcev tudi po trije najboljši telovadci iz Italije, Finske in Nemčije. Vsaka država bo lahko poslala v boj samo po tri najboljše moške in tri najboljše ženske telovadce.
Letošnja zimska olimpiada bo v Garmischu. Nemški tekmovalci so že začeli s treningi. Trenirajo v Tirolah. Prve tedne bodo _ porabili le za kondicijo, nakar bodo začeli s pravim smučanjem. Malo kasneje bodo začele vežbati tudi vojaške ekipe, ki bodo tudi tekmovale na letošnji olim-piadi.
10.	t. m. bo v Dresdenu mednarodno srečanje rokometnih reprezentanc med Nemčijo in Dansko. V nemškem moštvu bo nastopil tokrat tudi večkratni reprezentativec Jahn, ki je sicer nogometni vratar pri moštvu Berliner SV 1892. V zadnjem srečanju med omenjenim moštvom in Meisters Electra iz Berlina je tako dobro branil v vratih, da pride vsekakor v poštev za rokometno reprezentanco
V treh vrsiah...
V Ljubljani 80 ustanovili gostilničarsko na-
bavljalno zadrugo za vso Ljubljansko pokrajino.
Kraji Podgrad, Gradovlje in Gostinca so izločeni iz okoliša pošte Dev. Marija v Polju, ker se nahajajo na ozemlju, ki ga je zasedla nemška vojska.
Vinska letina na Spodnjem Štajerskem Je letos zadovoljiva, vendar pa bo kakovost vina letos	slabša kakor	je bila v	letih dozdaj.
V okolici Sv.	Lovrenca	je bila žitna	letina
kar	dobra, slabše	pa je bilo	s krompirjem. Ajde
so pridelali komaj za seme. Tudi sadja ni bilo skoraj nič.
Pri Dev. Mar. v Polju	so kmetje in	drugi
ustanovili nabavljalno zadrugo, ki bo tamkajšnjim ljudem dobavljala po zmernih cenah življenjske potrebščine.
Pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem nanovo urejujejo veliko mlekarno/ Zdaj se je že dvignil dnevni donos mleka na 700 litrov. Mlekarna plačuje mleko po 1.10 lire.	,
Kakor šele zdaj poročajo kmetje Iz kočevskega, ribniškega in drugih krajev, kjer je zapadlo oni dan toliko snega, da imajo zaradi tega veliko škodo. Po večini še niso spravili s polja poljskih pridelkov, pa tudi s kurivom se Se niso založili za zimo.
Gledališki igralci iz Ljubljane bodo v nedeljo. 16. t. m., nastopili tudi na Vrhniki. Igrali bodo »Pesem s ce6te«.
Levo nogo si Je zlomil na poledeneli cesti v Novem mestu posestnik Anton Mrvar, doma iz Cvibla pri Žužemberku. Zdravi se v kandijski bolnišnici.
EIAR — Radio Ljubljana
Četrtek, 13. novembra: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Operetna gla6ba — 8.15 Poročila
—	12.15 Popevčice — 12.30 Vojaška godba IX. armadnega zbora iz Barija — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.17 Ljubljanski radijski orkester — 14 Poročila — 14.15 Koncert, ki ga vodi g. Simone t to — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert orkestra Adamič. Vmes poje tercet sester Stritar — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov —	20.40 Orkester — 21.10
Koncert kvarteta LombaT — 22.05 Objave v slovenščini — 22.15 Koncert violinista Dermelia. Pri klavirju M. Lipovšek — 22.45 Poročila.
I **■ ,1
Zimski večeri so dolgi •
lepa knjiga vam jih razvedri In skrajša.
Najlepše - najzanimivejse - najcenejše - so knjige »Slovenčeve knjižnice« Izhajajo vsakih 14 dni.
Vsaka knjiga, v obsegu ca 200 strani in z dvobarvnim ovitkom stane
samo 5 lir.
15. novembra izide : Dolores Vieser
Podkrnoški gospod
Prevedel Janez Pucelj.
Obširen, plastičen -pet in razgiban zgodovinski roman iz 16. stoletja.
Godi se na Koroškem.
Osebe: mladi Podkršnoški prošt — laik — Lenart, njegova strastna ljubezen do lepe Alenčice, poganke, ki se žrtvuje zanj in umre. da ga reši smrti. — Robustni kaplan Rutar, pristna slovenska grča. — Svetniški kanonik Gospe svete Kališnik, posvetnjaški Vetrinjski opat Virgilius, ljubka mala Katrica, lovec Tevža in še cela galerija nepozabnih postav. — Vdor 'lurkov. — Bitka. — Vse pa pretkano s prekrasnimi opisi lepote Koroške dežele in z ljubeznijo, opojno kakor vino in grenko ko smrt. — Divna slika iz naše minulosti.
Pisateljica je pri nas že dobro poznana po svojem romanu Pevček.
1.	decembra izide: Božena Nžmcovai
Pravljice (s slikami)
Prevedel dr. Tine Debeljak.
Te pravljice slavne češke pisateljice, ki je napisal* tudi Babico, spadajo med bisere svetovne mladinske književnosti. Večno žive pravljične motive je pisateljica znala ogrniti v novo obliko in jim dala barvo in dejanje, da nepozabne žive v našem spominu. — Mamice: brale jih boste svojim malčkom, ki vas bodo s široko razprtimi očmi poslušali. — Mladina: brala jih boš znova in znova. — Odrasli: svet domišljije in lepote iz vaših otroških let se bo spet razgrnil pred vami.
Starši: Ne pozabite jih naročiti vašim otrokom. So krasno vzgojno čtivo in najlepši Miklavžev dar, ki vas bo stal le 5 Lir.
Na vse vas pa smo še posebno mislili. Kmalu bodo božični prazniki. Takrat je le pa knjiga še posebno ljuba za čtivo in darilo. Zato bomo izdali 15. decembra 6. in 7. knjigo naenkrat. Tako boste za praznike dobili: Sven E1 v e s t a d :
Mož, ki ie oropal mesto
Prevedel Blaž Poznič.
Detektivska povest, če je pisana res duhovito in s potrebno literarno ambicijo, je in ostane najprimernejše berivo za razvedritev in duševpf ^ odpočitek. In Elvestad je pisatelj, ki ima vse dobre lastnosti za zgodbe
iz tega žanra, saj ga kritika prišteva poleg Doyla med najizrazitejše ., predstavnike detektivske literature. V tej knjigi ni nobenih umorov m \ drugih »grdih« kriminalnih zadev. Je le silno napeta povest o znamenitem znanstveniku, ki iz »znanstvene« potrebe krade kar na debelo in ki med drugimi okrade tudi policijskega načelnika v Oslu (s stanovanjem vred) in svojega glavnega zasledovalca detektiva Kraga. — Duhovito zapletena in Segava zgodba, ki jo boste res veseli.
Ernest Claes:
Pokojni župnik Campens (s slikami)
Prevedel L. Ogrin.
Razen prejšnje detektivske povesti boste dobili za božič, praznik miru in osrečujočega optimizma, še Pokojnega župnika Campensa (izgovori Kampensa), eno najprisrčnejših knjig v vsej književnosti. — Že ko je izšlo nekaj poglavij v »Slovencu« je to delo vzbudilo splošno zanimanje. Se večje bo sedaj, ko je prevedeno v celoti in opremljeno s številnimi izvirnimi flamskimi slikami — S to knjigo je flamski pisatelj Claes — pri nas ga že poznamo po Beloglavčku — dal opis svoje mladosti v pri-prosti vasi poKraiine Kempen, ki je tako podobna naši Dolenjski. — Vrstijo se pisani dogodki in zgodbe mladih in starih vaških prebivalcev, ki jim župnikuje Campens, do dna priprosta in svetniška duša.
To je knjiga vaške soseščine, pobožnih, grešnih in navihanih župljanov in radostne mlade neugnanosti.
V	njej je toliko prisrčne topline, vedrega humorja in pristne vaške modrosti, da je nedvomno najlepša in najprimernejša knjiga, ki io vam moremo dati za božič
Vsak. kdor naroči vso zbirko knjig (24 knjig), bo dobil 25. knjigo VELIKI BELI MOLK zastonjl
Kdor pridobi 5 naročnikov na celotno zbirko 24 knjig, dobi sam za nagrado vseh 24 knjig. Ta knjiga v predprodaji ne bo stala 5 Lir kakor ostale knjige »Slovenčeve knjižnice", ampak 20 Llr> Zastonj jo bodo dobili le redni naročniki na vso zbirko knjig 1
Naročite torej vso zbirko knjig. dokler le ie
časi Do 25. t. m. se lahko še naročite na vso zbirko!
Kdor je naročen na vso zbirko, dobiva knjige po pošti na dom! Plačuje pa lahko mesečno! Le neodpovedljivo se mora obvezati, da bo vzel vse knjige zbirke.
Vsak, kdor je naročen na vso zbirko ..Slovenčeve knjižnice", bo lahko dobil tudi veliki v,SIOVenteV koledar** kakor naročniki »Slovenca-, »Slovenskega doma*, »Domoljuba*4 in »Bogoljuba* za ugodnostno ceno 9 Lir in 2 Liri za pošiljatvene stroške, skupaj torej za 11 Lir, ko sicer stane 20 Lir! Naročite »Slovenčevo knjižnico* takojl
..Slovenčeva knjižnica11. Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana
Bela Krajina se je dobro obnesla pri dobavi krompirja za Ljubljano
Ljubljana, 13. novembra.
l-»v.bkli teden so zastopniki ljubljanskega Mestnega preskrbovalnega urada in Prevoda nakupovali krompir, namenjen za preskrbo ljubljanskega prebivalstva tudi v Beli krajini. Znano je, da sta imeli obe ustanovi na ostalem Dolenjskem precej težav pri preskrbi s krompirjem, deloma zaradi letošnje slabe letine, deloma pa zaradi prepričanja prebivalstra, da bo moglo spomladi krompir prodati po višji ceni, nekateri računajo celo po 3 lire kilogram. Ta račun pa je povsem napačen, ker tudi spomladi oblasti ne bodo dovoljevale nobenega prevoza krompirja, ne fižola in tudi ne ostalih živil zasebnikom, razen tistim, katerim bo to Prevod dovolil sam. Vsaka Spekulacija * živili, zlasti Se a krompirjem, pa je popolnoma izključena tudi prihodnje leto.
Tega se je kmetsko prebivalstvo že pričelo zavedati, kar ee je proti pričakovanju ugodno pokazalo pretekli teden v Beli krajini. Za Belo krajino sta obe omenjeni ustanovi računali, naj da za enkrat 20 vagonov krompirja za Ljubljano. Ta količina je bila razdeljena med posamezne belo-krajinske občine. Prav vse občine so se odzvale pozivu ter točno izpolnile svojo dolžnost. Vsaka občina je oddala določeno količino, da, nekatere občine celo tono ali dve toni krompirja več.
Beli krajini gre torej v tem oziru vsa čast in priznanje ter jo lahko postavimo za zgled, kako je treba v teh resnih časih razumeti stisko mestnega prebivalstva ter mu priskočiti na pomoč, saj v bolj ugodnih časih tudi mesto ne bo pozabilo dežele.
Že poprej sta obe ustanovi nakupili za Ljubljano nekaj nad 60 vagonov krompirja, tako da ga je sedaj bilo v Ljubljano pripeljanega nekaj
nad 80 vagonov. Med tem krompirjem je zopet belokrajinski najlepši in najbolj zdrav. To pa je še vse premalo za' Ljubljano, ki potrebuje za prvo silo za prehrano vsaj nad 100 vagonov krompirja.
Uradniki Mestnega preskrbovalnega urada in Prevoda potujejo sedaj po Kočevskem ter nakupujejo krompir. Upajo, da 6e bo tudi tam ta akcija posrečila, zlasti zaradi posebnih razmer, ki vladajo tam (odseljevanje prebivalstva in dr.).
Morda se posreči tudi akcija, da dobt Ljubljanska pokrajina od drugod krompir, to je iz Madžarske, Hrvatske ali Gorenjske. Upati je, da bomo kolikor toliko preskrbljeni do prihodnje letine s krompirjem.
Krompir ljubljanski trgovci sedaj razdeljujejo med tiste, ki ga nič nimajo. Zaenkrat ga dele v manjših količinah, kakor je bilo prvotno rečeno, to je po 15 kg na osebo. Ko pridejo še nove zaloge, se bo ta količina seveda povečala.
Drugo vprašanje pa je še, kje na spomlad dobiti semenski krompir. Letošnji krompir onei-dovee jo že popolnoma degeneriran ter ga ne bo mogoče uporabiti za seme. Potrebno bo preskrbeti večje količine holandskega krompirja »bintje«, ki se izvrstno obnese v naših krajih.
Fižol sedaj nakupujejo po deželi posamezne od Prevoda pooblaščene tvrdke. Ta fižol bo ves oddan Prevodu, ki bo z njim razpolagal. Fižol bo, kakor smo že poročali, racioniran, bo ga pa dovolj na razpolago.
Ob tej priliki moramo pohvalno podčrtati napore in požrtvovalnost zastopnikov Mestnega preskrbovalnega urada in Prevoda, ki z največjim 8amozatajevanjem opravljajo posel na težavnem terenu, samo da preskrbe dovolj živeža za revno mestno prebivalstvo,
Razdeljevanje oblačilnih nakaznic gre lepo od rok
Ljubljana, dne 12. nov.
Od ponedeljka že na 19 krajih v našem mestu zato določeni uradniki razdeljujejo posebne oblačilne karte, katere so uvedle oblasti zaradi tega, da bo tudi nakupovanje oblek, perila in blaga pravilno urejeno. Tako bodo tudi tisti, ki nimajo denarja, da bi blago preplačevali, dobili potrebno blago za obleko in spodnje perilo. V ta namen niso smeli trgovci z blagom in perilom že dobrega pol meseca nič prodajati. Po6ebne komisije finančnih stražnikov so najprej popisale vse zaloge ljubljanskih trgovcev. Potem, ko so videli, kaj imajo na&i trgovci na razpolago za prodajo, pa so šele določili množino blaga, ki ga bo lahko dobila vsaka oseba v mestu. Pri tem 60 bili izvzeti dojenčki do enega leta, za katere mamice lahko kupujejo brez vsakršnih nakaznic.
Prejšnji teden so posebni raznašaloi mestnega magistrata razdeljevali posebne vprašalne pole po hišah. Potrebno število pol, kolikor je pač 6trank v hiši, so najprej sprejeli hišniki, oziroma hišni posestniki sami, ti pa so jih potem razdelili strankam. Pole 60 morale biti točno izpolnjene, kar seveda precej olajšuje delo razdeljevatein komisij, ki
6o	začele z delom ta ponedeljek. Prav malo teh vprašalnih pol je bilo zavrnjenih, ker niso bile pravilno izpolnjene. Vsak dan je na vsakem izmed 19 uradov, kjer razdeljujejo nakaznice, živo kakor v panju. Ker so pa mestni okoliši kljub velikemu
•	številu razdeljevalnic še vedno veliki, oziroma vsaj velik* ljudi spada pod en okoliš, morajo ljudje tudi malo čakati, preden dobe karte. Po večini gre razdeljevanje povsod v najlepšem redu in le redko mora s pametno besedo poseči vmes še stražnik, da malo »ukroti* kakšno preveč nervozno žensko,
Kaznovani prodajalci
Policija za nadzorstvo nad živili je zadnje dni ugotovila, da so zaradi navijanja cen prišli v navzkriž z veljavnimi predpisi naslednji prodajalci:
1. Sever Marija, posestnica iz Kleč št. 12.
2. Seničar Franc, mlekarna, Stari trg 30.
3. Guštin Draga, prodaja sadja in zelenjave, Streliška ulica 24.
4. Tvrdka L. M. Ecker, klepar, Slomškova ulica 4.
5. Tvrdka »Salus«, kemični izdelki, Cigaletova 5.
6. Skala Hugo, prodaja živil, Mirje 2.
7. Lamberger Ana, prodaja zelenjave, Do-brunje 77.	^
8. Černe Bartolomej, restavrater, Dalmatinova 15.
9. Radonič Pio, trgovec, Mališkova 5.
10. Ahačič Anton, trgovski potnik, Belgraj-ska 18.
11. Tratnik Katarina, prodaja živil, Sv. Petra ccsta 33.
12. Jevnikar Katarina, prodaja zelenjave, Vodmatski trg 6.
13. Pipa Angela, prodaja zelenjave, Livada št. 9.
14. Šerjak Alojz, mesar, Stožice št. 44.
Navedeni so bili ovadeni sodnim oblastem.
ki bi kar takoj hotela biti postrežena, ko še dodobra praga pri vratih ni prestopila. Razdeljevanje je kaj smotrno urejeno m pridejo vsak dan na vrsto stranke od te m te začetne črke. Kljub velikemu navalu ljudi pa vendaT uradniki hitro razdeljujejo nakaznice, prejemnik pa mora potem i svojim podpisom potrditi njihov prejem. Tako bo za vse meščane prav in nihče ne bo prikrajšan. Vsi bodo dobili enako, seveda pa je tu še vprašanje denarja. Kdor ga bo imel, ta bo lahko izkaznice tudi porabil, kdor pa dela za iz rok v usta, temu bodo pa še te izkaznice odveč in 6e bo moral do konca vojne pretolči pač s tisto obleko, ki jo ima že od začetka, ko še blago ni bilo tako drago kakor je sedaj. Pri sedanji uvedbi razdeljevanja blaga pa je še ena dobra lastnost, do bo namreč vsako razitcošje v obleki čisto zatrlo, kar je tudi pravilno. Saj res ne gre, da bi petičniški gospodje, še bolj pa gospe in gospodične šarile s 6vojimi razkošnimi oblekami, ko drugi nimajo niti poštene hrane. Čas so resni in vsi se zavedamo da smo v vojni. Na luksu« pa zdaj ni čas misliti
Štirje šentjoščani pred sodnikom
in vola — Nekaj statistika
zaradi testenin, koruzne moke
Ljubljana, 12, novembra.
Dan pred sv. Martinom v tem letu 60 prav zgodaj Šentjoščani krenili iz hribovitega, prijaznega svojega naselja v ravnino, da 60 pravočasno prispeli v Ljubljano, kamor so bili poklicani pred sodnika, tako štirje kot obtoženci, drugi kot priče. Vprašanje prehrane občanov se jim je vrtelo po možganih. Doma imajo institucijo prehranjevalnega urada, ki mu kratko pravijo »Prerad«. Poleg tega so v občini ustanovili tudi »Nabavno in prodajno zadrugo«. Obema ustanovama načeluje domači župan, ki jk> svojih močeh skrbi za prehrano občine.
Štirje teh občanov 60 bili obtoženi prestopkov prekoračenja najvišjih cen. Pred kazenskega sodnika sta najprej spoštljivo stopila župan in predsednik zadruge Janez ter zadružna poslovodkinja Ana, Razprava 6e je pletla in vrtela okoli testenin in koruzne moke. Oba sta bila obtožena navijanja cen, da sta kot predsednik zadruge, druga kot poslovodkinja letos avgusta prodajala testenine in koruzno moko jx> višji ceni, kakor je bila takrat »maksimirana«. Ta kazenskopravni izraz se je med preprostim ljudstvom že popolnoma udomačil in ga ljudje vedo pravilno uporabljati.
Prvi obtoženec je skušal prav obširno podpreti svoj zagovor, posebno trditev, da se testenine niso prodajale nad maksimirano ceno. Dejal je med drugim:
»Prodajali smo testenine, kakršne je bil dal Prevod v Ljubljani. Plačali smo tam zanje 4.50 lir kg. Računati je treba zraven še stroške prevoza po 15 stotink za kg!« Sodnik ga je mirno prekinil: »In zakaj 6te testenine prodajali po 6.65 lir kg, mesto jx> 4.65?« Obtoženec 6e je 6kušal na vse načine opravičevati, sklicujoč se tudi na pravico do primernega trgovskega dobička. Sodnik: »Ste sploh kaj kalkuTirali? Zaslužila je zadruga najmanj 40%.« Glede koruzne moke 6e je obtoženec izgovarjal na poslovodkinjo, ki je moko kupila v Ljubljani po 2.25 lir kg, a prodajali so jo po 2.50 lir.
Druga obtoženka se je bistveno in splošno zagovarjala tako, kakor prvi obtoženec. Koruzno moko je obtoženka kupila v Ljubljani in tam 60 ji rekli, da »se koruzna moka lahko dražje prodaja, ker še ni na karte.« Sodnik: »To ne gre!« Obtoženka: »Koruzna moka takrat še ni bik maksimirana!« Sodnik, ki je pri vsaki navijalski razpravi oborožen z vsemi ceniki, jo je prekinil: »Tu v ceniku št. 1 je koruzna moka maksimirana z 1.65 lir kg!« Obtoženka je jDonavljala: »Se ne spominjam, da bi bila koruzna moka takrat maksimirana.« Sodnik je zaslišal 2 člana zadružnega odbora in nato razpravo prekinil na j>rihodnje dni, da dobi od Prevoda primerna objektivna pojasnila o testeninah in koruzni moki.
Kot tretji Sentjoščan je nastopil oče Jože zaradi vola. Njegovo obsodbo smo že včeraj omenili. Oče Jože je posebno važnost polagal na županovo uradno poročilo o tem, kdai so bile v občini objavljene cene goveji živini. Zupan ga je pustil na cedilu, kajti občina je sodišču sporočila: »Pravočasno je županstvo sporočilo cenik in V6e občane J opozorilo na stroge kazni.«
Razdeljevanje tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
Dodatno k že izdanim okrožnicam v gorenji zadevi se odreja še sledeče:
1. Zbornica TOI in okrajna glavarstva, ki bodo v smislu naredbe, ki bo v kratkem objavljena, izdajala bone za nabavo tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov (n, pr. opremo novo-poročencev, za opremo novorojencev, javne zavode itd.), si morajo preskrbeti primerno število bonov po priloženem obrazcu. Pri tem je upoštevati sledeče:
L En 6am bon se ne sme nikdar izdati za blago, ki bi ga bik) treba nabaviti pri različnih tvrdkah, temveč 6c mora izdati toliko bonov, kolikor tvrdk pride za nabavo želenega blaga v poštev.
2. Pri vsakem predmetu, navedenem v bonu, se mora označiti tudi število točk, ki 60 določene po veljavnih predpisih za dotični predmet.
3. V bonu mora biti naveden tudi dokument odnosno razlog, ki opravičuje izdajo bona (na pr. oklic nameravanega zakona, jjoročni list novopo-ročencev, zdravniško izpričevalo o predstoječem porodu, potrdilo urada odnosno javnega zavoda i. t. d.).
4. Za izdane bone naj zbornica in okrajna glavarstva obdržijo osnutek radi event. kasnejših poizvedb, kontrole itd.
Priporočljivo je, da se boni trgajo iz registra (juk6ta-bloka), ki ima matrice in oarezke, &Li pa da se njih izdaja v registru 6proti zabeležuje.
Prilaga se vzorec bona v svrho ponazoritve, kako naj bi bil sestavljen. Zbornice in okrajna glavarstva sicer niso dolžna se ga v celoti držati, vsekakor pa morajo biti v bonu, ki se bo uporabljal, vneseni vsi oni podatki, ki so v obrazcu.
II.	Tvrdke, ki bodo prodajale gori navedene
predmete na osebne oblačilne nakaznice ali na bone, morajo prodajo vpisati v register jx> uredbi št. 123 z dne 9. 10. 1941 tudi tedaj, če znaša skupen znesek nabave manj kakor 20 lir. v zadnji rubriki registra pa morajo zabeležiti odgovarjajoče število točk.
Tvrdke morajo imeti v lokalu stalno izobešeno tabelo točk za f>o&amezne vrete blaga. Tabele in njih porazdelitev med tvrd!:e naj oskrbijo stanovske organizacije.
Na podlagi že izgotovljenega inventarja blaga naj tvrdke (proizvajalci, grosisti, trgovci na drobno, obrtniki) vse blago, ki je v njih posesti, ocenijo v točkah v smislu tabele. Seznam blaga z odgovarjajočo navedbo točk naj tvrdke dostavijo zbornici TOI. Seznam bo tvoril začetno postavko pri sestavi posebnega registra o nabavi in oddaji blaga, ki ga naj tvrdkam nabavijo stanovske organizacije.
III.	Osebne izkaznice za tekstilne izdelke, obutev in oblačilne predmete se smejo izdati tudi žan-darmom, finančnim stražam itd., ako imajo lastno opremo in so po obstoječih predpisih dolžni 6ami nabavljati si predmete, ki so podvrženi nakaznicam.
Na dobrodelni koncert Nar. 2el. glasbenega društva »Sloga« v kinu Slogi v petek ob 18.30 nas popelje njegov pevski zbor v raj slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih vedno tako radi poslušamo. Ves dobiček tega koncerta gre v korist Rdečega križa. Vstopnice so že naprodaj pri blagajni kina Sloge.
Kot zadnji Sentjoščan je v dvorani št. 79 in stopil oče Tomaž iz Betajnove. Sodnik kratko »Obtoženi ste, da ste v svoji prodajalni 28. avgu
sta prodajali enotno moko po 5.65 lir kg, ko j< bila cena 4.10. Kako se zagovarjate?« Oče Tomaž »Gospod! To je pomota! Prodajal sem testenine p< 5.65, ne pa moko.« Sodnik je, ko je ugotovil pomoto in tudi, da ni prodajal testenin nad najvišje ceno, izrekel oprostilno sodbo.
Vsi Šentjoščani so nato mirno krenili proti domu.
Na okrožnem sodišču je bik) od 1. avgusta da
10.	novembra že 150 razprav zaradi navijalstva, Obsojenih je bilo 86 oseb na 6kupno 567 dni zapora, na 21.000 lir denarne kazni in na 4.199 lir jjovprečnine. Pogojno je bilo obsojenih 14 oseb. oproščenih pa 55. Ostale zadeve še niso končane.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda, 12. novembra: Martin, p.
Četrtek, 13 novembra: Stanislav K.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Banarčič, Sv.
Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra 78.
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima v sredo, 12. t. m. ob 8 zvečer v samostanski kapeli svoj prvi sestanek. Vsi sodali in akademiki novinci prisrčno vabljeni Na dnevnem redu je tudi razgovor o volitvi novega prefekta na mesto našega tako rano izgubljenega prefekta cand. phil. Ivana Misjaka.
Maščobe že lahko dobe ljubljanski trgovci pri svojih navadnih grosistih kot preišnji mesec, a prodajali jih bodo takole: na odrezke za mast bodo dajali po 200 gramov presnega masla, na odrezke za slanino po 100 gramov ma6ti in na odrezke za olje po en deciliter olja.
Združenje gostinskih podjetij v Ljubljani vabi članstvo, naj ee udeleži jx>greba pokojne gospe soproge Tonejca Antona, kavarnarja v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 3 popoldne z Zal in iz kapelice sv. Nikolaja.
»Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani priredi v petek, dne 14. novembra t. 1. ob 18.30 v dvorani kina »Sloge« dobrodelni koncert v prid Rdečega križa, pri katerem sodeluje poleg mešanega in ženskega zbora »Sloge« tudi koncertna pevka ga. Pavla Lovsetova. Opozarjamo cenj. občinstvo že danes na ta koncert, ki bo zaradi svojega lepega zbranega sporeda nudil vsem pravi glasbeni užitek.
Med našimi simfoničnimi skladatelji zavzema eno prvih mest skladatelj Blaž Arnič. V poslednjih letih smo slišali že vei njegovih simfoničnih skladb, ki so bile izredno toplo sprejete tako pri koncertnem občinstvu, kakor tudi pri strokovni kritiki. Njegova Te Deum simfonija, ki bo prvič javno izvajana v ponedeljek, dne 17. t. m., na koncertu Glasbene Matice, je bila komponirana leta 1932 in ima štiri stavke. Prvi stavek je Alle-gro moderato v senatni obliki, brez jx>drobne izpeljave, drugi stavek Andante (Antifona) je dvodelna pesemska oblika. Tretji je Scherzo, četrti finalni stavek pa Allegro vivace, v katerem nastopi tudi zbor in zafx>je celotno besedilo Te Deum-a. V tem stavku so široke polifono razpletene melodije z raznimi zanimivimi motivičnimi izpeljavami v orkestru in zboru. Posebno opozarjamo na veličastno Fugo, ki zaključuje to simfonijo. Poleg Amičevega Te Deuma bo pela solistka operna pevka Valerija Heybalova dva Lajovčeva samospeva Begunka pri zibeli in Pesem o tkalcu s spreniljevanjem orkestra mešani zbor Glasbene Matice pa še Sattnerjevo kantato Jeftejeva prisega, pri kateri bodeta sodelovala poleg Heybalove še solista altistka Golobova in basist Julij Betetto. Dirigent Samo Hubad. Koncert bo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
»Gospodarska zveza sprejema naročila za korenje, peso, repo, kolerabo in zelje. Prijavite st čimprej!
Vjjnhljnnsko gledališče
Drama:
Sreda, 12. novembra; »Dom«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30.
Četrtek, 13. novembra: »Boter Andraž«. Red A. Začetek ob 17.30.
Petek, 14. novembra: »Nocoi bomo improvizirali«. Red B. Začetek ob 17.30.
Opera:
Sreda, 12. novembra: »Rigoletto«. Red Sreda. Začetek ob 17.
Četrtek, 13. novembra: »Alda«. Red Četrtek. Začetek ob 16.30.
Petek, 14. novembra:	Zaključna predstava
za Dopolavoro. Začetek ob 17.30.
Igor Zagrenjeni
61
Zavetje v pečevju
>Ni tl treba Čakati 1« pravi Lukee.| Jaz malo epiml Kar lezi!«
Nekaj prostora je še tam zraven neznanega plahutarja. Dolg je in širok, res, pa ga bom malo odrinili
Tone se nič ne pomišlja.
Spusti se na ležišče, kjer je 6pala Liza. Zdaj tam smrčita dva plahutarja, pa še zanj se bo dobil prostor.
Leže in zamiži, potem pa se s priprtimi očmi ozre na Lukca.
Lukec se je bil V6edel na tnalo in s« z rokama uprl ob kolena. Dolgo ga tako gleda Tone. Oni je čisto pri miru. Šele, ko mine Se lep čas, začne nekaj puhati: »Huu — huu« dela. Zdaj je zaspal. Cas je, da pihnem svečo, si pravi Tome.
Vzdigne se in napoti k polici.
»Naj de goril« se Cisto na lepem oglasi Lukec, da Toneta kar zazebe pri srcu. »Jo bom že jaz ugasnil. Nazaj lezi!«
Tone spet leže zraven plahutarja, ki smrdi po dimu in mleku in potu.
Sam ne ve, kdaj ga zmanjka.
Tačas pa si govori Podborški Tinček:
»Kako je to? Zdajle sem še, jutri pa me ni več! Kako je to? Čakajte, vi psi, jutri boste videli, kako se umre brez tožbe!« Zmerom boli se toaoti in čvrsti v kljubovalnosti
Ampak nočne ure gredo naprej. Tako so tihe in takšno samoto prinašajo v izbo. Dolgo ne more obstati trma. Tinček se čedalje bolj medi, solze se mu vlijejo, sam sebi se spet zasmili. Vsega mokrega od solz pozno le premaga spanec, še preden dogori sveča in še preden neha pogledavati k sedečemu Lukcu.
Tonetu pa se sanja, da so vrata v zavetje odprta. Zunaj eije luna. Na pragu stoji Liza. Zdaj se obrne, da jo lahko vidi in razprostre roki. Drobni koraki bosih nožič se zaslišijo. Tako hitro teko, le brž teci, fantiček, k mami!
»Liza, Liza!« zavpije Tone in se zbudi.
Visoko zravnan stoji pred njim Lukec in ga strm6 gleda. Sveča komaj da še gori.
Oh, kako eo oči trudne!
Brž zaspi nazaj.
•
Čeprav so izparina životov, ki jih je bik) za ta, le majhni trumici namenjeni prostor, več ko preveč, ter z njo gorkota 6ape in naslanjanje, zavetje čez noč polnili z nekakšno brezskrbno lagodnostjo —- proti jutru je je zmanjkalo.
Ostro je skozi rege v vratih z dnem pritisnil mraz.
je začelo tresti v 6patiju in | Ne! Kar je, je! Spremeniti 6e ne da I
Tega onega.
Eden se je prebudil, drugi ne, le tesneje se je stisnil k sosedu, v snu željan gorkote in varnosti.
Tinček je strmel v mračni, 6urovi obok, ki mu ni bila nobena roka pomagala, da bi bil videti lepši. Iz nemirnih sanj se je splašil kakor vrabec, hotel 6e je pognati kvišku, dan bo že, zdaj, zdaj bo hlapca prineslo, potem pa jemlji molče bunke in ee potuhni, dokler ti ni dano, da se izgubiš!
Ni bilo treba. Kakor vrata široki Krpan je ležal zraven njega. Z zap>estja na zapestje je šla vrv, prav nakratko.
Danes je pa tisti dan! Danes je pa dan, ki zame ne bo videl večera! Prehitro se bo stemnilo. Kakšna noč bo to? Kako dolgo se bo vlekla? Kaj? Za zmerom, pravijo, noč, ki iz nje ni povratka, noč, ki nikoli ne sme upati na zarjo in jutranji hlad. Noč, po kateri 6e nikoli več ne prikaže sonce.
Imejte me! Dajte, naredite kar hočete z menoj!
Prva svetloba prihaja do njega. Dan se dela. Nobenega več ne bo za njim!
Prav! Pa naj ga ne bo!
Pa bi bilo vendar še tako lepo živeti! Tega poznaš in onega, zakaj da bi ti prej umrl? Zakaj naj bi se drugi pogovarjali o tvoji smrti? Zakaj ne ti o njihovi ali vsaj tako, da bi nam hkrati za-_ tisniti oči, vsaj nam, ki srno ob istem ‘ 'asu prišli na svet?
več!
Takole koleba Tinček med razmišljanjem in sklepom,, ki ga je bil že zvečer postavil.
Dalj ko 6e ubada, čvrstejši ]X)6taja.
Kakor vosek okrog stenia, tako se razmišljanje zbira okrog odločitve.
Ce bo prižgano, — stenj 6veti, voska
E a je zmerom manj. Tako tiho ga zmanj-uje. Stenj daje luč, vo6ek kopni, kar tako gori, izginjanje ni niti malo veličastno. Prav nič sproti ne opozarja nikogar nase. Vsak pogled je zaverovan le v svetlobo. Sele, ko gre n koncu, pogledajo. Pa še takrat, ne zaradi voska, le v skrbi, da bi stenj ne pošel.
Trda, jezna misel taiko zmaga nad vsemi drugimi čustvi in obotavljanji.
S komolcema ob kolena in z dlanmi, oprtimi ob čelo sedi na tnalu Lukec.
Spi, si pravi Podborški Tinček.
Previsoko leži, zato se spusti po hrbtu toliko dol, da z ustmi doseže Krpanove roke.
Tiho začne žagati z zobmi.
Kdaj pa kdaj preneha, kadar se mu zazdi, da se je kdo zganil.
Potem pa začne znova.
Zdaj grize, zdaj puli, odtrgne večje vlakno, mč, Krpan 6pi kakor ubit. Ta*c-Sno neumno, preprosto zadovoljnost ima razlito po obrazu.
Se majhno zagrabi Tinček in roki sta prosti.
Prav malo počaka, potem pa pogleda k Lukcu in okrog 6ebe.
Saj vsi sj>e, si pravi	in se	vznak	po-
tegne z ležišča na tla.
Oh, da bi bil že vsaj pri vratih! Če grem bos po skali dol, če s krvavima nogama pridem v Globoko!
Levo in desno se jx>	ležiščih	zganejo
speči, da ga strese.
Kakor miš urno in lahko z bosima nogama 6teče k vratom. Prav ti je, Krpan, zakaj si me pa zvečer sezuval!
Že je mimo Lukca. Hvala Bogu!
Brž, brž! Samo, da vrata ne bi zacvilila!
Jaz vam bom dal, hudobe! Vsi vi, prekleti ubija/lci, boste viseli!
Na kateri 6trani je neki treba prijeti? Aha! Tule! Dobro! Vrata, oh dobra vrata, nikar ne škripajte!
Pa se oglasi za hrbtom:
»Zverca, daj mi sem roke! Zdaj te bom pa jaz zvezal, ampak tako, da do sodnega dne ne boš pregrizel!«
Trda pest ga zagrabi za hlače, vzdigne in zadega v kot na speče.
»Krpan!«
»Aha!« se zaspano oglasi velikan.
»Dober varuh si! Kar na.prej lezi!«
Lukec vstane in z Martinovega zapestja odveže nepreglodani konec vrvi.
Tinček je naglo zvezan tako, da 6e ne more prav nič premakniti.
Prvi sončni žarki pogledajo Špranje.
Zdaj pa Lukca zmaga spanec.
Cisto na kolena nasloni glavo, ki so že zbujeni, vidijo, kako se mu ena. komerno vzdiguje in spušča hrbet.
skozi
tisti,
Andrejčkov
Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
$
S3
/
Z
mm..
m
166.
Dobro mu je teknila večerja in tudi iz turške pipe je poskusil kaditi. Zdelo se mu je pa tako narobe, da se je začel sam sebi smejati. Vsa domišljija iz otročjih let, ko je prebiral knjige o tujih krajih in ljudeh, se je zdaj uresničila. Bil je na morju in na veliki ladji in še celo med morskimi roparji. Vse, kakor si je bil včasih zaželel v otroških mislih, ko je veslal v čolniču po Savi.
167.
V začetku je sklenil, da se za nič ne bo učil arabskega. Ko je pa to reč bolj natanko preudaril, je zavrgel svoj sklep. »Jetnik sem«, si je mislil, »če me ne kupi ta, me bo pa kateri drugi, če bom znal arabsko in se prikupim gospodarju, mi bo morda dal kaj več prostosti, pa bom morda lahko pobegnil. In pa, česar se človek nauči, je dobro.
168.
Bil je zelo truden in je kaj kmalu zaspal v viseči, pa čedno pripravljeni postelji. Ponoči je imel prijetne sanje stari Peter je sedel na klopci s pipo v ustih kakor ponavadi in se mu smehljal. Brž pa se je domača koča spremenila v krasno palačo. Okoli nje je bil velik vrt, poln raznega sadnega drevja in pisanega cvetja. V senci sta stala njegov oče in mati ter ga prijazno pozdravljala.
Gospodarski in vojaški pomen polotoka Krima
Kdor ima Krim, je gospodar vse severne črnomorske obale od Bolgarije do Kavkaza
V	naslednjem nekaj podatkov o velikem ruskem polotoku Krimu, kjer se zdaj ruska vojska »amo še na dveh točkah, pri važnem ristaniškem mestu Sebastopolu in pri Kerču rčevito upira zavezniškim četam.
Polotok Krim meri 25.000 kvadr. kilometrov in je s celino zvezan po 30 km dolgem in na najožjem mestu komaj 9 km širokem hodniku. Na zahodu in jugu ga obliva Črno
£
morje, na vzhodu pa severno od preliva Kerča Azovsko morje. Tri četrtine polotoka je ravnine, ki je nekaka stepa, ostala četrtina površja pa je hribovit svet, ki ga tvorijo tako-imenovane Tavrijske gore, široke tudi do 170 kilometrov. Nekateri vrhovi se dvigajo precej visoko, njihova pobočja pa strino padajo v morje, če izvzamemo kratko in komaj 5 km Pfttoko ravnino, ki je zaradi svoje izredne rodovitnosti dobila ime »Krimski vrt«. Druga ožina veže Krim 6 polotokom Kerč, ki se vleče jJVtfti vzhodu in se končuje ob Azovskem morju.
-	Krimska obala je dolga nad tisoč kilometrov in je precej členovita in nudi vse pogoje za dobra pristanišča. Višji severni del Krima ima pozimi milo podnebje, poleti na ne preveč vroče. Posledica te^a je izredno uujno, naravnost razkošno rastlinstvo, ki je pravo protislovje ostali stepni pokrajini v severnem delu polotoka. V višjem, tavrijskem predelu so 6i uredili bivši ruski carji svoje poletno bivališče. V tem oziru so bili sloviti carski dvorci v Livadiji in Orjandi, kjer so bili izredno razkošno urejeni parki.
Pobočja glavnega pogorja so poraščena s hrastovimi, topolovimi in kostanjevimi gozdovi. Po dolinah tečejo številni potoki, ki namakajo vrtove in sadovnjake. Na južnem pobočju glavnega gorskega hrbta rastejo čudovito lepe smreke in bori, med katerimi prevladuje tako-imenovani pinus maritimus, še bolj proti nižini pa lahko vidiš raznovrstne rastline, kakršne rastejo v južni Evropi: fige, margarin, olive in vinska trta.
Na Krimu ni velikih rek, čeprav jih je mnogo. Po veliki večini so zelo kratke in so
bolj podobne nekakim hudournikom, ki imajo spomladi, ko se taja sneg, ali pa po nalivih precej vode, poleti pa so ti potoki zelo plitvi ali pa celo usahnejo. Največja voda na Krimu je Salgir, precej veliki pa sta potem še Al-ma in Černaja. Številna so potem na Krimu jezera, vsa precej majhna in slana. Iz nekaterih pridobivajo najboljšo sol.
Prebivalstvo in njih posel.
Na tem ruskem polotoku živi okrog 791.000 ljudi. Prebivalstvo je mešanica številnih na-rodv. Tu prebivajo Rusi, Tatari, Judje, Grki, Armenci, Nemci in drugi.
Po velik« večini se prebivalstvo peča s poljedelstvom in vrtnarstvom. Na stepnem podi
fročju je 74 odstokov zemlje posejane z žitom. Tu pridelujejo pšenico, ječmen, koruzo, v ravninah bolj proti jugu pa sadje, grozdje in tobak.	_	.
Omembe vredna je tudi živinoreja. Na Krimu zlasti rede drobnico. Ovčja volna s Krima je zelo dragocena.
Ob Azovskem morju se ljudje ukvarjajo v veliki meri tudi z ribištvom. Zlasti mnogo nalove slanikov in morskih jezikov.
Tudi
rudno bogastvo je na Krimu precejšnje. Tu so ležišča premoga, železa, mangana, petroleja in asfalta, ki ga pridobivajo na polotoku Kerč, mnogo soli pa dajo, kakor rečeno, številna slana jezera. Male in povsod nekako brezpomembne so tovarne nožev, sabelj, navadnega blaga, predilnice, kjer uporabljajo ovčjo volno, potem tovarne klobučevine in safijana.
Nekoč je bila na Krimu zelo živahna trgovina, to pa po zaslugi ugodne zemljepisne lege in zaradi številnih izvrstnih pristanišč. Zdaj pa je ta trgovina v glavnem navezana na pomembnejše tujskoprometne žile med posameznimi kraji ob južni obali, kamor tujci radi zahajajo.
Prometne žile
Glavna prometna žila na polotoku je železnica, ki drži iz Sebastopoia preko Simferola, Nove-
ga v Aleksandrovsk, od katere se odcepita progi proti Kerču in Perekopu. Najpomembnejša pristanišča so: Kerč, Evpatorija, Balaklava in Feo-dozija. Glavno mesto je Simferopol, ki ima okrog 100.000 prebivalcev. Mesto leži srednje visoko nad morsko gladino v bližini Salgira.
V	vojaškem oziru je bil Krim vedno izredne važnosti, kajti s tega polotoka je mogoče obvladati vso severno črnomorsko obalo, od Bolgarije do Kavkaza. Pristanišče	—1	vojno odo-
rišče prve vrste
Vsa
zgodovina
polotoka Krima nosi značaj neprestanega pritiska raznih narodov, ki so silili od severa, in tistih, ki so si znali pridobiti črnomorsko obalo. Tavrida je v 7. in 8. stoletju, ko so divjali boji med častilci svetih podob in njihovimi nasprotniki, tako imenovanimi ikoooduli in ikonoklasti, bila zatočišče številnim menihom, ki so^ svete podobe molili. Krim je postal izredno važno kulturno središče vzhodnih kristjanor
Vozil je 70 km na uro z zavezanimi očmi
Poskusna vožnja, ki je z njo nek profesor dokazal svoje velike telepatične sposobnosti
Iz Haaga poročajo o zanimivem poskusu, ki 60 ga naredili te dni v Scheveninge-nu, holandskem mestu, ki ležii zahodno od Haaga. Velika množica ljud6tva se je zbrala na določenem kraju, kjer 60 napovedali, da bo nemški profesor Langs-ner vozil z zavezanimi očmi avtomobil.
Bilo je lepo sončno popoldne in se je vprav zaradi tega nabralo še dosti več radovednežev, kakor pa bi se jih ob slabem vremenu, čeprav jih najbrž tudi, če bi deževalo, od tako zanimivem poskusu ne manjkalo.
Določena je bila posebna komisija, ki naj bi vožnjo z zavezanimi očmi potrebno nadzorovala, da ne bi bilo pri tej svojevrstni prireditvi morda kakšne goljufije. Pregledala je vozača, profesorja Langsnerja in ti6to ruto, s katero 60 mu pred vožnjo zavezali oči. Komisija je ugotovila, da je res vse tako, kakor mora biti in da ni govora o kakšni goljufiji. Prišlo je na kraj, odkoder je bila ta vožnja napovedana, tudi nekaj fotografov, ki so »pritiskali« drznega profesorja in njegov avtomobil. Tudi časnikarjev seveda ni manjkalo, ker bi sicer za ta zanimivi dogodek ne mogli zvedeti, vsaj tako hitro ne.
Ko je bilo opravljeno vse potrebno, so prof. Langsnerju dali znamenje, naj 6vojo vožnjo začne. Skočil je v avtomobil — bilo je ob pol dveh popoldne — poleg njega pa 6ta 6e veedla v vozilo še dva časnikarja in nek zdravnik za živčne bo-lezmi. Prof. Langsner je še prej pojasnil, da nima nobenega posebnega daru, zaradi katerega bi lah-
ko videl predse, tudi če ima zavezane oči. Njegov poskus je temeljil zgolj na telepatiji. Z zavezanimi očmi se je torej izpostavil v drvečem a-vtompbjju nevarnosti, da se vsak trenutek zaleti v to ali .ono oviro na ali ob cesti. Dejal je, da vse takšne ovire vnaprej čuti, čeprav mu še tako zavežejo oS^jtaf 6e jim lahko pravočasno izogne, poleg tega pa tudi čuti, kdaij privozi na določeno mesto im kdaj je treba avtomobil ustaviti.
Kakor pravi to poročilo iz Haaga, je prof. Langaner 6voio, vsekakor izredno nevarno pre-skušnjo, odlično prestal. Gledalci, ki so etati na gosto ob cesti, kjer je Langsner vozil, so bili kot okameneli. ko so videli, kako Langsnerjev avtomobil vozi mimo njih s hitrostjo najmanj 70 km na uro! Nazadnje je gledalce prevzel tolikšen trepet pred nesrečo, da je morala nastopiti celo policija in ljudstvo s 6ilo pomiriti in mu dopovedati, da je 6trah neupravičen. Ko je ta nenavadni avtomobilist prevozil progo ob schevenigških utrdbah, je lepo zavil čisto pravilno na Palače Street in nato prav tako brezhibno okrog bolnišnice. Gledalec je imel vsak trenutek vtis, da se bo vozilo vsak trenutek kam zaletelo, toda profesor z zavezanimi očmi je ves čas vožnje obdrža' oblast nad vozilom in je lepo obvozil vse ovire na cesti.
Zahtevajte povsod naš list!
»Ne bo rižoto,« je zašepetal Pasotti župniku iz Purie, ko je šel za njegovim hrbtom na svoje mesto. Sladko, tolsto lice ni nič pokazalo, da bi bilo slišalo.
Obedi pri Maironijevih so bili vedno mrtvaški, in danes je kazalo, da bo še bolj ko po navadi. Za povračilo pa je bil mnogo bolj izbran. Pasotti in župnik sta se med jedjo večkrat spogledala, da bi s tem povedala občudovanje in si skoraj častitala zaradi izrednega užitka. In če je tedaj Pasottijev pogled ušel /upniku, ga je gospa Barbora, ki je sedela poleg njega, opomnila z boječim dotikom komolca.
Največ je bi|o slišati glas grofa in donna Evgenija Bianchi, s svojim velikim plemenitaškim nosom in finim smehljajem odličnega kavalirja se je večkrat ozrl po pospejini lepoti pojemajoči, a še ne ugasli. Oba sta bila iz Milana, iz najboljših rodbin in sta se čutila združena v nekaki vzvišenosti ne samo nad malimi meščani, ki so sedeli za mizo, ampak tudi nad hišnimi gospodarji, podeželskimi plemiči. Grofa je bila sama ljubeznivost, in prijazno bi se bil razgovarjal tudi z najpreprostejšim gostom. Toda donna Evgenija, s? ga je v grenkobi svoje duše in v svoji nevolji nad krajem in ljudmi, oklenila kot edinega vrednega, očitno tudi, da bi druge jezila. V zadrego ga je spravila, ko mu je glasno rekla, da ne razume, kako se je mogel zagledati v pusto Valsoldo. Grof, s; je bil že pred več leti nmaknil v spokojno življenje, kjer se mn je rodila edina hčerka, donna Ester, sprva je bil malo zmeden ob teh besedah, ki so bile žaljive za nekater? goste, iato pa je začel kraj vneto zagovarjati. Grofica ni pokazala, da bi jo to kaj motilo. Paolin, Paolon in upravitelj, ki so vsi trije iz Valsolde. pa so se molče namrdnili in molčali.
Pasotti je v nabreklih stihih slovesno govoril hvalnico Bianchi jevi vili »Niscioree« pri Orii Bianchi ju, poštenjaku, ki se poprej ni mogel prav preveč pohvaliti glede Pasottija, se je zdelo, da hvalnica ni po volji.
Povabil je Carabellijevo v Niscioree. »A peš ti ne prideš, Evgenija,« je rekla grofica, ki je vedela, kako prijateljico muči straih, da se bi zredila. »Treba je videti, kako ozka je pot od mitnice do Niscioree! Prav gotovo ne boš prišla skozi.« Donna Evgenija je jezno ugovarjala. »Gasa Porta Renza* res ni,« je rekel grof, steza v paradiž pa na žalost tudi ne«.
»To pa ne! Primoj da ne! Jaz trdim, da ni!« je vzkliknil Viscontini, ki ga je bilo ghemsko vino žal preveč razgrelo. Vse oči so se obrnile vanj in Paolin mu je nekaj polglasno dejal.
»Če sem trapast?« je odgovoril možiček z razvnetim obrazom, »kaj še! Povem vam, da v svojem živlejnju še nisem naletel na bolj kislo družbo.«
In povedal je, kako je onega jutra, ko je prihajal iz Lu-gana, pri Niscioree izstopil, da bi šel dalje peš, ker ga je v čolnu malo zeblo; na poti med dvema zidovoma, taki, da bi se še osel ne mogel obrniti, je srečal financarje, ki so ga začeli prijemati, zakaj se ni izkrcal pri mitnici; peljali so ga do tiste preklicane carinarnice; v rokah je nosil zvitek not in ono fi-nancarsko govedo mu jih je vzelo, ker je imel tista prečrtana in dvakrat prečrtana znamenja za skrivno politično dopisovanje.
Globok molk. čez nekaj trenutkov pa je grofica razsodila, da gospod Viscontini ni ravnal prav. Ne bi bil smel izstopiti pri Niscioreei, to je bilo prepovedano. Kar se pa tiče gospoda carinika, je pa celo prav ugledna oseba. Pasotti je z resnim obrazom pritrdil. »Izvrsten uradnik,« je rekel. »Izvrsten cigan,« je zamrmral med zobmi upravitelj. Franco, ki se je sprva zdelo, da premišlja vse kaj drngega, se je zdrznil in Pasottija zaničljivo pogledal.
»Po vsem tem,« je pristavila grofica, »menim, da bi pod pretvezo not prav lahko...«
»Zatrdo!« je rekel Paolin, ki je bil avstrijakant iz strahu, dočim je bila gospodinja iz prepričanja.
Grof, ki je bil leta 1815 zlomil meč, da ne,bi služil Avstrij cem, se je nasmehnil in rekel samo:
»Li» c’est nn pen fort!«*
»Saj ves svet ve, da je ta financar govedina!« je vzkliknil Franco.
»Oprostite, don Franco,« je pripomnil Pasotti.
»Kaj bi to, oprostite!« mn je ta segel v besedo. »Govedo je!«
»Vesten človek je,« je rekla grofica, »uradnik, ki izpolnjuj« svojo dolžnost.«
»So pa njegovi gospodarji goveda« je odvrnil Franco.
»Dragi Franco,« je odgovoril malobrižni glas, »take besed« se v moji hiši ne govore. Hvala Bogu, nismo v Piemontu.« Pa sotti je z zaničljivim režanjem pritrjeval. Tedaj pa je Franc« razjarjeno zagrabil z obema rokama krožnik in ga na malo raz treščil ob mizo.
»Ježeš Marija!« je vzkliknil Viscontini, Paolonn pa, ki s« je ustavil ob napornih prizadevanjih, kako žvečiti brez zob, j« bleknil: »Oh!«
»Da, da!« je rekel Franco in se dvignil z namrdnjenin obrazom, »bolje je, da grem!« In odšel je iz jedilnice. Tako^ nato je donni Evgeniji začelo slabiti, treba jo je bilo spremit' ven. Vse gospe, razen Pasottijeve so šle zanjo, dočim je pra\ takrat iz kuhinje služabnik prinesel rižoto, župnik je z zmago slavnim smehom pogledal Pasottija; ta pa se je delal, kakoi da ne vidi. Vsi so bili vstali. Viscontini, ki je bil — na vide> kriv vsega dogodka, je venomer govoril: »Ne gre mi v glaven ne gre mi v glavo,« Paolin pa, ki je bil slabe volje zaradi pokvarjenega kosila, je godrnjal: »Mar vam sploh kaj gre v bučo?« Grof je mračno molčal. Nazadnje je Pasotti, ki je bi' pravi krivec, z videzom prizadevne žalosti, kakor da bi govori' sam zase, rekel: »škoda! Ubogi don Franco! Zlato srce, bistr* glava pa tak temperament! Res škoda'«
*	široka cesta v Milanu.
•	»Ta je pa malce predebela«
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani' Jože Kramarič — Izdajatelj Inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisom ne vračamo - »Slovenski dom« (shaja nak delavnik ob I* Mesečna naročnina je t lir, za inozemstvo 10 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ollra */lI) — Uprava: Kopitarjeva ulica 6. (Jnbl jana — I • I e I o n »tet, 40-01 do 4049 —
Podraintcai Novo mesto«