poučilo o koleri
in
o odredbah zoper njö.
Šesta vij eno
po Tiarofilu c. kr. ministerstva za notranje stvari.

V Ljubljani.
Natisnila in založila Klein in Kovač. 1892.



m



Občerazumljivo
poučilo o koleri
in
o odredbah zoper njo.
Sestavljeno
po naročilu e. kr. ministerstva za notranje stvari.

V Ljubljani.
Natisnila in založila Klein in Kovač. 1892.
Du pl. c 6 H. ad
__________V^JU
:j,o. f :.
i) G'H-O??

1.
Kaj je kolera in kako se kaže?
j c otrovna ali nalezljiva bolezen tan-■|'’^^J:kega črevesa, provzročena s tem, da pride vanj gotova vrsta samo z mikroskopom vidnih razcepnih gliv, kolerska gliva (kolerska bakterija, kommabacillus), katera se na sluznici in v nji bohotno razploja, strupene, v kri prehajajoče tvarine zareja, in s tem v črevesi, kakor tudi v vsem telesi provzročuje nevarne bolezenske pojave.
Ti se začno v petih, najdalje v sedmih dneh potem, ko se je kolerska gliva naselila v tankem črevesi (infekcija), s tem, da se dotični bolnik slabo počuti, daje slaboten, da se rad poti, a ima roke in noge mrzle, da mu srce bije, da ga okoli žličice tešči ali celo boli, da mu po trebuhu kruli in da gredo prenehujoč od njega redke črevesne otrebe (kolerska driska); na to pridejo —zlasti po noči — napadi h u d e g a b 1 j u v a n j a z gromadnimi, ne bolečimi, pa hitro slabečimi črevesnimi otrebami (izpraznitvami), katere so samo v začetku žolčastorumene, kmalu pa se vidijo kakor močnata juha, kosmičasta sirotka ali riževa voda. V nasprotji s tekočimi potrebami popolnoma preneha izločevanje scalnice. Ob vedno večjem slabljenji se začno mišice boleče krčiti, zlasti nastopi krč v mečih; bleda polt se posuši, zgrbanči, da jo je možno v gubicah
1*
vzdigati; konci prstov, nohtovi in ustnice postanejo višnjevi; glas je visok, zamolkel, nezvočen (kolerski glas). Mučna žeja, boječnost ali popolna brezsočutnost nastopijo pri dalje-obstoječi zavesti.
Kadar ti napadi bljuvanja in driske ne ponehajo, tedaj nastopi ob splošnem opešanji večkrat že v prvih dneh obolenja smrt.
Kdor kolero prebije, tist časih hitro okreva, ali pa dobi hudo posledično bolezen, takozvani kolerski tifoid. Časih usmrti kolera jako hitro, še predno se začne s tekočino-napolnjeno črevo izpraznjevati (suha kolera).
Y mrtvih telesih na koleri umrlih bolnikov se povikša neposredno po smrti telesna toplota, mišice migajo, pokaže se na njih zgodnja smrtna otrplost, in večkrat se-udje čudno zategnejo. Te prikazni na mrtvih telesih so nevedni ljudje večkrat imeli za znamenja dozdevne smrti. Treba je zatorej vedeti, da je to napčno, da se človeka ne lotijo predsodki.
2.
Kako kolera nastane in se razširja?
Kolera je v deltastem ozemlji reke Ganges v Vzhodni Indiji (v Aziji) neprenehoma obstoječa (endemska) bolezen.
Kadar se iz bolnikovega črevesa izločena kolerska gliva po ljudeh, s kolero ali najprej s kolersko drisko okuženih, ali po predmetih, s kolerskimi izmetki (z izbljuvanimi stvarmi ali črevesnimi otrebami) onesnaženih (bodisi perilo, obuvalo, obleka, posteljna oprava, živila itd.), zanese v druge kraje, tedaj morejo tudi v teh krajih na koleri
oboleti posamezni ljudje, ali pa tudi oboleti mnogokateri. oele ljudske množice ter tako nastati kolerske epidemije.
Dokler se ne zanese kolerska gliva, dotlej v Evropi ni prave kolere. Pač pa se pripeti, da obole ljudje na bljuvanji in driski po silnem črevesnem dražilu tudi pri nas, zlasti v poznejšem poletji; to obolenje pro-v z roči največkrat nezmerni ali neprikladni užitek in nezmerno ali neprikladno pitje (nezrelo sadje, kumare s postanim pivom i. dr. t. stv.), pri dojencih pa vsled užitja pokvarjenega, sesedenega in skisanega mleka. Mnogo takšnih ■obolenj na bljuvanji in driski se konča s smrtjo, pri njih delujejo večkrat ravno tako razcepite glive, ki so prišle v •črevo, toda so druge vrste nego kolerska gliva; nikoli pa na ta način, tudi če vzrok, ki provzroča skupno bolezen, zadene mnogo ljudij, ne more nastati epidemija prave azijatske kolere, ako kolerska gliva ni bila zanesena ali ni mogla biti zanesena.
Da se ločijo od azijatske kolere, imenujejo se različne bolezni na bljuvanji in driski Cholera nostras ali domača kolera.
Ker pa se takšna obolenja na bljuvanji in driski večkrat primerijo tudi ob časih, ko se nahaja azijatska kolera v krajih, iz katerih se lahko zanese po železničnem prometu ali parobrodski vožnji s potujočimi ljudmi ali razpošiljanimi predmeti, zato se mora ob kolerski nevarnosti pri kažočih sed vom n i h slučajih vedno po strokovnjaški poizvedbi in, ako je treba, tudi po mikroskopični, oziroma baktereološki preiskavi kar najhitreje dognati, je li to azijatska kolera ali ne. V ta namen so izdane stroge oblastvene zapovedi in predpisano je, da morajo ob časih kolerske nevarnosti, v katerih tudi zdaj živimo, vsako obolenje na bljuvanji in driski brez ozira na to,
r>
če se misli, da je domača ali azijatska kolera, družinski načelniki, na pomoč pozvane zdravstvene osebe (zdravniki, babice, mrliški ogledniki) ali dušni pastirji naznaniti občinskemu uradu in političnemu oblastvu.
Kadar je otrovno azijatsko k o le r s ko glivo zanesel od nje okužen popotnik ali predmet, tedaj se more ista nevidno, pa hitro razploditi in razširiti, ako se s kolero okuženi popotnik hitro od vsakega občevanja z drugimi ljudmi ne loči (isolira) in ako se predmetje z zarejeno kolersko glivo ne store neškodljivi s tem, da se uniči gliva (da se r azkužij o ali desinficir aj oj, ker drugače morejo kolerske klice po raznih potih priti v usta in odtod v črevo dotlej še zdravih ljudij ter jih narediti bolne, ako so za naselitev kolerske glive dovzetni (disponiranij.
Na drug način se ni možno okužiti s kolerskimi bacili, ker se kolerska gliva vrine samo v črevesno sluznico, nikoli pa ne v kri ali v druge organe; zatorej se ni bati neposredne okužit ve po bolnikovem telesi, po izparicah ali po sapi, ki jo bolnik diha iz sebe, in previdne strežnice kolerskih bolnikov, mrliški služniki ne obolevajo pogosteje nego drugi ljudje.
Kolerska gliva pa ne živi samo na črevesni sluznici v telesi, ampak se tudi potem, kojezizmetki prišla iz telesa, bohotno razploja v primernih tvarinah, pri čemer se more njena odporna sila pod vplivom zraku celo povikšati. Toliko važneje je, da se ista v kolerskih izmetkih samih gotovo umori, in da kolerska gliva iz okuženega kraja ne pride takšna, da bi mogla živeti in se dalje pomnoževati.
Zlasti se vzdržuje in pomnožuje kolerska gliva na vlažnem perilu, onesnaženem po izmetkih, v vlažni luknjičasti ali porozni zemlji, v pomijah, pa tudi v navadni rečni in studenčni vodi, v mleku, na s očna tem jestivu, kakor krompir, sočivje, sadje, in v drugih ne suhih živilih.
Iz tega vzroka se more tedaj okužitev s kolerskimi klicami izvršiti po j a k o različnih potih, katere moramo poznati, da se nam je možno okužitve varovati ter ubraniti, da se kolera ne razširi.
S kolerskimi bolniki občujoče osebe morejo s tem, da se dotikajo predmetov, onesnaženih z delci njih izmetkov in otreb, s svojimi rokami vzprejeti kolenske klice ter jih nevede prinesti v usta. S tem, da stopamo v nepokončane in odstranjene izmetke in otrebe, ki so na tleh, morejo se kolerske klice z obuvalom na druge kraje zatrositi in veter jih more s prašnimi smetmi spet na človeško telo ali na različne predmete zanesti, pri čemer je najnevarneje, če pridejo spet na jestiva. Tako se morejo voda, mleko in druge užitne stvari v prostorih, po koleri okuženih, otrovati in, ako jih užijemo, ko-lersko glivo v prebavila pripraviti.
Kadar se pere ne razkužen o perilo kolenskih bolnikov, pridejo živni kolenski bacili v tekočine, v katerih se hitro pomnožijo in iz katerih lehkö pridejo po razkropljenih vodnih kapljah ali z vlažnimi rokami skozi usta do prebavil. Skušnja je dokazala, da perice, katere pero takšno perilo brez potrebne in po zakonu predpisane opreznosti, pogostoma nalezejo kolero ter dajo povod, da se ista dalje širi.
Iz tega se nam je učiti, kako potrebno je, da ne damo nikdar nobenega kosa kolerskega perila prat, da bi ga prej ne razkužili.
Dalje se more kolera nalezti tudi na straniščih, na katerih so bile s kolersko drisko okužene osebe, ali v katere se izpraznjujejo nerazkuženi kolerski predmeti ali nerazkužene pomije od pomivanja kolerskih izmetkov in otreb, pri čemer se s temi tekočinami lehko kaj polije ali poškropi. Isto velja o lijakih, v katere se vlivajo takšne nerazkužene umazane tekočine.
Kadar se odtoki tako okuženih stranišč ali lijakov izlivajo v rahle jarke ali kanale, tedaj se more kolerska gliva v vlažni zemlji okoli dotičnih jam ali po propustnih mestih naseliti, in po propustnih tleh bohotno rastoče kolerske klice more izpodnebna padavina s talno vlago dalje plaviti, ž njimi tla daleč na okoli okužiti ter jih v vodnjake in tudi po kanalih naravnost v tekoče vode zanesti.
Po posredovanji vode, katera se zajema iz takšnih okuženih vodnjakov ali rek in potokov, uporablja za pitje, za pomivanje jedilne posode in užitnih stvarij, za pranje, kopanje in za druge potrebe v hiši in v kuhinji, lehko nastanejo gr o mad n a ljudska obolenja. Isto se more zgoditi tudi z mlekom, v katero se je vlila nerazkužena voda.
Pridejo li kolerski izmetkiin kolerski odtoki na odprta gnojišča in na odkrita skladišča, tedaj more veter kolerske bacile z drobirjem in prahom razširiti, dež jih more na vse strani splaviti ter jih novim naselnitvenim gnezdom dovesti.
Tudi domače živali jih morejo zanesti, kakor morejo tudi muhe majhna delca kolerskih izmetkov na
kratke daljave raznašati ter na predmete, n. pr. na mleko, odlagati, na katerih se gromadno razmnože.
Vsak novi okužitveni slučaj je tudi novo kolersko gnezdo in more biti povod, da se bolezen dalje razširja. Cim večje je število kolerskih slučajev in čim bolj vsaksebi nastopajo, tem teže jih je zatreti, ker se more kolerska gliva, kadar so okolnosti ugodne, vzdržati več mesecev zmožno, da živi in se razširja.
Iz različnih načinov, po katerih se razširja kolerska gliva, se vidi, da imamo jako priprosta sredstva, s katerimi to ubranimo, namreč s tem, da se vestno ogibamo vseh neprilik, ki jo raznašajo, in da jo krepko in popolnoma uničujemo na mesti samem.
Na srečo kolerska gliva ni posebne odpornosti zmožna gliva, ampak je močno občutljiva proti gotovim vplivom.
Ona v kislih tekočinah ne more uspevati, in že zdravi, po prosti solni kislini kislo reagirajoči želodčni sok jo slabi in mori, je tedaj naravna bramba in naravno razkužilo v telesi samem, katero si moramo krepko vzdržati, da ne postane za kolero dovzetno (dispo-nirano).
Brez vlažnosti tudi ne more rasti in se ugonobi S sušenjem. Tudi umrje, kadar od nje napadeni predmet začne močno gniti, pri čemer jo druge razcepne glive — gnilobne bakterije — premagajo. Naposled je še mnogo umetnih vplivov, s katerimi moremo živnost kolerske glive zmanjšati ali uničiti, in to so razkužila.
li.
Kakö je možno ubraniti, da se ne zanese kolera iz inozemstva?
Da je možno braniti, da se kolera ne zanese iz daljine, treba je pred vsem vedeti, kje je nastopila kolera, odkod preti nevarnost kolere.
V	ta namen skušajo omikane države vedno dobivati natančnih naznanil o stanji kolerskih epidemij v Aziji in so zategadelj postavile dve stalni mednarodni komisiji zastopnikov in zdravnikov v Carigradu in v Aleksandriji, kateri nadzorujeta nevarne epidemije v jutrovih deželah. Tudi kadar se kolera prikaže drugod v inozemstvu, se nje nastop pazno zasleduje.
Pri živahnem trgovskem prometu vseh držav se obrača skrb, da bi se ne zanesla kolera, pred vsem na to, da se kolera ne vtihotapi s pošiljatvami sumnjivega blaga iz kolerskih krajev, in zato se prepove uvažati cunje, rabljeno telesno in posteljno perilo, staro obleko, nadalje sadje, sočivje in gotove iz kolerskih krajev prihajajoče jestvine in užitne stvari (ribe itd.).
V	tem oziru je posebno nevarno sorodnikom v domači državi pošiljati ostalino takih oseb, ki so v inozemstvu umrle na koleri, zlasti perilo, obleko i. dr. t. stv.
Da kolere ne zanesö z železnico ali z ladjami popotniki iz kolerskih krajev, iz katerih je možno v našo deželo priti v 5—7 dneh kot v najdaljšem roku, v katerem po koleri okužen človek zboli (inkubakcijski
čas), zato je v obmejnih postajah uveden zdravstven pregled . t. j. na teh vhodnih postajah je postavljen uradni zdravnik, kateri od osebja, ki spremlja dotične železniške vlake, pozve zdravstveno stanje vseh popotnikov, te zdravniško pregleda, pri preiskavi njih prtljage pa na to pazi, če imajo s seboj sumnjivo (z izmetki in otrebami) umazano perilo ali druge takšne stvari, katere z vsem, kar je v njih dotiki, ukaže razkužiti, popotnike pa, ki so sumnjivi, da so na koleri bolni, izključi od nadaljnega potovanja ter jih v posebej za to pripravljenih osa m 1 j e n ih p r o s torih prevzame v zdravniško oskrbo. Stroge zdravstveuo-polieijske odredbe so ukrenjene tudi zoper takšne ladje, ki prihajajo iz kolerskih krajev.
Kadar pride kolera tako blizo državne meje, da se je bati, da bi se kolera ne zanesla po cestnem prometu na meji. tedaj se morajo tudi drugi obmejni carinski uradi, finančno-stražni organi in eventualno posebni nadzorni organi privzeti, da, kolikor je moči. odvračajo od državnih mej bolezni sumnjive popotnike in okuženja sumnjive stvari. Takrat se mora tudi vsak promet ljudskih množic ob meji, vsako skupno potovanje na božja pota, vsi semnji, vse slavnosti i. t. d. prepovedati in ustaviti.
To se ve, da ta državna skrb ni brezpogojno zanesljiva in da morejo osebe, na katerih ni videti nobenih sumnjivih prikazov kolerske bolezni, kateri so pa že s koler-skimi klicami okuženi, čez mejo priti in kolersko glivo v deželo zanesti.
V prejšnjih časih so mislili, da se morejo kolere ubraniti s tem, če so ob državni meji, ki je bila tudi dru-
gače z vojaškim kordonom zaprta, postavili posebne hiše — k o n t u m a c i j s k e ali z a p r t i j s k e n a pr a v e — v katerih so tuje popotnike dalje časa opazovali. Ti zavodi pa so imeli za nasledek, da so se v njih nakopičili ljudje, ki so morali živeti pod nedovoljnim! in nenavadnimi razmerami: ti so dali povod, da so se začele epidemije, ki so se potem neustavno širile po deželi. Zatorej so takšne kontumaeijske naprave opustili.
A tej odredbi o zdravstvenem pregledu ob meji dodana je še stroga zapoved, daje policijo o tujcih ob epidemijskih časih kar najostreje izvrševati, da morajo tujce, ki prihajajo iz kolerskih krajev tisti, ki jih jemljo pod streho (posestniki gostilen, prenočilniki. zasebniki), nemudoma naznaniti občinskemu uradu, ter je potem po pet d ni j zdravniško opazovati njih zdravstveno stanje, med katerim časom morajo tisti, ki imajo tujce pod svojo streho in jim strežejo, nemudoma naznaniti vsako njih sumnjivo slabotnost.
Ker ondot. koder občujejo tujci, tedaj zlasti po kolodvorih, gostilnah in tujskih prenočiščih posebno stranišča dajo priliko okuževanju, zato se morajo ta kar najčedneje vzdrževati in redno razkuzevati.
Nadalje se mora po vseh tujskih prenočiščih oddajanje umazanega perila v pranje kar najskrbneje nadzorovati, ker se more s tem. da se s kolerskimi izmetki in otrebami okuženo perilo da prat, ne da bi se bilo poprej razkužilo — kar je strogo prepovedano — provzročiti velika nesreča.
4.
Kako je možno ubraniti, da se kolera epidemično ne razširi?
Že odredbe, katere ukrene državna uprava, da ne zaneso kolere tujci, prihajajoči iz kolerskih krajev, se ne dado izvršiti brez razbor nega vest n egasodelovanja vsega občinstva. To sodelovanje obstaja v tem, da občinstvo zglaša in opazuje tuje popotnike, da pravočasno naznanja njih obolenja, da ovira prestopati ukazane zdravstveno-policijske odredbe. Tembolj je javna zdravstvena uprava nakazana na sodelovanje vseh razbornih ljudij, kadar se navzlic vsi previdnosti vender kje prikaže azijatska. kolera z vso svojo grozo. Zakaj potem gre za to. kakor kakšen nastali požar, začeto bolezen lokalizirati, okužitev na lici mesta ustaviti, tukaj jo ukrotiti in uničiti, da se ubrani prenos na druge osebe, na mnogo ljudij, da se ubrani nje epidemična razprest ranost.
Kakor se vsak stori krivega velikega greha proti občni blaginji, kdor, zapazivši požar, tist hip ne pokliče na pomoč gasilnega društva, tako zakrivi težak prestopek zdravstvenih predpisov vsak zdravnik, vsaka zdravstvena oseba, vsak gospodarstveni načelnik, vsak dušni pastir in sploh vsakdo, ki pride v položaj, da konstatira kolersko obolenje celo v prvem stanji kolerske driske, pa ni gotov, da je že kdo drug to naznanil, ako opusti naznanilo na županstvo kot krajno zdravstveno oblastvo.
Od pravočasnega naznanila prvega slučaja ali prvih slučajev, od kar najhitrejše izvršitve primernih o s amil ni h in razkužil ni h odredeb. popolnih brez vsakega presledka, je zavisno upanje, da se ubrani kolerska epidemija, kakor se more ubraniti razde-vajoči požar samo tedaj, kadar se korenito pogasi osamljeni ogenj.
Poklicani voditelji pri uničevanji okužitve, h kateremu spada tudi razborno pospeševanje po naravi vsakega bolnika pričetih naporov, uničiti okužitev, t. j. umno zdravljenje, so zdravniki. Oni, kakor gasilci, tvegajo svoje življenje, da rešijo, kar se še da rešiti. Oni zaslužijo, da jih, kakor gasilce, podpira stanovništvo pri njih občekoristnem delu. ako je tudi postopanje pri zdravniški pomoči navadnim ljudem menj razumljivo, kakor postopanje pri gašenji kakega požara.
Kakor pri ognji največkrat pogore prve vnete strehe, tako je tudi prve bolnike, katerih se je lotila kolera, večkrat težko rešiti. Brezumno bi bilo ovirati truda in požrtvovalnosti polno po zdravnikih uravnano pomožno delovanje, kakor bi bilo brezumno ovirati gašenje pri požaru zato, ker so pogorele prve vnete strehe.
Kadar stanovništvo pri prvem začetku kolere podpira javne organe, določene za to, dajo uničijo, tedaj se more zmaga nad zadušeno otrovno glivo z malimi žrtvami priboriti; kadar pa jih ne podpira, potem se kolera širi. kakor plevel, ki žito na velike razdalje uniči, kakor v neskončno se pomnožujoči smrekov lubadar ali smrekov prelec v šumi. ki drevo za drevesom in naposled cele gozde ugonobi.
Pravočasno naznanilo vsakega kolerskega slučaja, nemudno osamljenje okuženega prostora.
— 15 —
izdatna razkužitev vseh okuženih p red meto v do popolne odstranitve okužilne nevarnosti po prebiti bolezni — te kratke besede obsezajo vse neposredne pripomočke, s katerimi je možno epidemije odvrniti.
Kar se tiče osamljenja. mora se to raztegniti zlasti na zadeta gospodarstva; pri tem ne gre samo zato, kako je nastaniti bolnike, da se gotovo ubrani vsako občevanje z drugimi osebami nego z njih strežniki, kakor tudi vsako stvarno občevanje, ampak pri tem gre tudi za vprašanje, je li bolnike iz okuženih prostorov v osamljen bolniški prostor pod vsemi potrebnimi opreznostimi prenesti ali pa zdrave ljudi preseliti, dalje, kako je opravilne in občevalne razmere v okuženi hiši nahajajočih se oseb urediti. Morajo se odrediti previdnostne odredbe, da se kolera po okuženja sumnjivih osebah ali po občevanji z okuženimi predmeti ne zanese v druge kraje.
Jestvine in užitne stvari, nošena obleka in rabljeno perilo, cunje in odpadki ne smejo priti prosti ven iz okuženega prostora.
Kadar je več raztresenih posameznih kolerskih gnezd, mora se prenos kolerske klice z nadaljnimi občnimi odredbami odvrniti. Krošnjarjenje, pobiranje cunj. javne predstave, razstave, semnje, ljudske shode, procesije ali obhode, božja pota je prepovedati, ravno tako izvažanje predmetov, ki so po krajnih razmerah okuženja sumnjivi, v druge kraje; popotnike in njih prtljago je skrbno nadzorovati in eventualno na prvih bližnjih postajah zdravstveno pregledovati. Beg pred kolero, kijenajgorše sredstvo za razširjanje kolere in ki večkrat provzroči, da ubežniki obole na potovanji pod najne-
ugodnejšimi razmerami, je kolikor moči ovirati s primernim moraličnim vplivanjem in z vestnim izvrševanjem točne zdravstvene službe, ki daje največ zaupanja.
Kako je izvrševati razkuževanje, o tem se bode pozneje govorilo.
Kazven neposredne posebne zdravstveno-policijske pomoči pri posamično nastopajočih kolenskih slučajih, je še dvoje jako važnih posrednih pripomočkov, s katerima se ovirajo epidemije: občna ustanova zdravstvu primernih razmer v občini, ki se, to se ve, ne more šele zadnji hip popolnoma doseči, in pravilno življenje posameznikov po skušenih, znanstveno-utemeljenih zdravstvenih pravilih.
Ako se tudi v občini z dobro zdravstveno upravo in z urejenimi zdravstvenimi razmerami pokažejo posamezni kolenski slučaji, vender ni, da bi moralo priti do epidemije, kjer vedna zdravstvena skrb razširjanju okuževalnih klic po občevanji, po tleh, po vodi, po živilih, po odpadkih in pomijah neprestano odteguje ugodna tla. Kakor se more občina z dobrim graditeljstvom in s poslopji, ki so po svojem stavbinskem stanji varni proti ognju, obvarovati velikih požarov, tako more to storiti tudi proti epidemijam z dobrim zdravstvenim redom in z dobrimi zdravstvenimi napravami.
Tem bolj zahteva preteča kolenska nevarnost, da se, kolikor je moči, hitro še stori, kar se je morebiti z ozirom na zdravstveni red zamudilo in da se kar najhitreje odpravijo zdravstvene neprilike, katere pripravljajo, kakor je skušnja dokazala, ugodna tla razširjanju kolenskih klic.
17
Ob kolerski nevarnosti mora zatorej po obstoječih predpisih občinska uprava postaviti zdravstvene komisije, katerim je v imeni občinske uprave pregledati zdravstveno stanje od ulic do ulic, od hiše do hiše, odpraviti neprilike kratkim potem, določivši kratke rokove za njih odpravo, ter, kadar ti preteke, ponoviti pregled. Ti pregledi se morajo nepričakovano izvršiti povsod ondot, kjer bi se moglo zdravstvu nevarno stanje pri napovedanem pregledu prikriti.
Udje teh komisij naj ob teh uradnih opravilih porabijo priliko, da stanovništvo prepričajo, kako koristne so potrebne izboljšave; da jih do njih vzpodbujajo, da radovoljne osebe z besedo in dejanjem podpirajo, upornim pa se uradoma ustavijo s tem, da jih ostro posvare, ter provzročijo, da se šiloma izvrši vse, kar je treba.
Na katere predmete in razmere je pri teh obhodnih komisijah posebno paziti, to bodi povedano v nastopnem poglavji.
Z uradnimi zdravstvenimi komisijami naj pa sodelujejo tudi še radovoljne moči, katerim je na blaginji celote, kaj ležeče. Ustanove naj se radovoljne zdravstvene družbe, kakeršna so radovoljna gasilna društva, v katerih se krepki prijatelji človeštva združijo v ta namen, da opozarjajo na zdravstvene neprilike, na neizvrševanje zdravstvenih predpisov, da zasledujejo prve sledove okuženja ter pomagajo z radovoljnimi pripomočki in pomožnimi silami nedovoljnosti javnih naprav.
A ne samo na zdravstvene neprilike pri predmetih, ampak tudi na zdravstvene hibe v socijalnih razmerah dotičnega stanovništva je ob preteči kolerski nevarnosti paziti ter jih, kolikor se da, odpraviti, saj je
2
človek, stanovništvo napadni smoter kolere, in bedni, zanemarjeni ljudje se ji morejo najmenj ustavljati.
Tu je najhvaležnejša in najkoristnejša prilika izkazovati občno blagodušnost in ljubezen do bližnjega. Naj se zatorej ne zamudi še o pravem času urediti dobrodelno službo, z nabiranjem skrbeti za boljšo hrano in boljše življenske razmere najubožnejšemu delu stanovništva, katero je javnih ljudskih kuhinj toliko potrebnejše, ker ob epidemijskih, kakor ob vojskinih časih, opravila in delo zastajajo in je zaslužek redkejši.
Ako vzajemno dela vse, kar sestavlja organizem človeške družbe, potem se more posrečiti, da ta organizem nepoškodovan izide iz boja zoper prirodno silo epidemije.
5.
Katere zdravstvene naprave pomanjšajo in katere zdravstvene neprilike povikšajo nevarnost epidemičnega razširjanja kolere?
I.	Najizbornejše branilo zoper kužne bolezni, tedaj tudi zoper kolero, je naj večja snažnost v javnem, kakor privatnem oziru.
Z njo se odpravi množina tvarin, na katerih se more kolerska gliva naseliti, s katerimi se more zanesti in s katerimi more priti na jestvine, pijače, v tla.
Kar se tiče skrbi za javno snago, omenjamo nje naloge samo z nastopnimi značilnimi besedami:
Skrb za javno snago obseza nastopne stvari:
Pridno je snažiti javne poti in javne prostore tako, da se pri tem, kolikor je moči, malo praši; potem je, ako se da, izdatno poškropiti posnažene ceste. Dober pomost (tlak) podpira snaženje in obvaruje tla onesnaževanja.
Suha iu snažna je ohraniti tla z dobrimi, nepropustnimi kanali, grebenicami in gnojnimi jamami, katere je, kadar so v slabem stanji, takoj popraviti. Pri močvirnem svetu so potrebne drenaže in druge •osuševalne naprave.
Snažiti je dvorišča, veže, stopnice v poslopjih, ■zlasti v takšnih, v katerih se, kakor v gostilnah, krčmah, prenočevalnicah, šolah, veseliščih itd. zbirajo velike množice ljudij. Luž ni nikjer trpeti. Gnojnica iz hlevov se mora v mestih tam, kjer se ne steka v kanale, ravno tako kakor gnojnica iz stranišč, v nepropustne jame napeljati ali pa v primernih posodah neškodljivo odvažati. Okoli odkritih gnojišč na kmetih se morajo vsaj jarki skopati, da se gnojnica vanje steka. Priporočati pa je, da se gnojišča pokrijejo.
Pravilno in neškodljivo je izpraznjevati gre-benice in jame z umazano vodo (najbolje je, da so uravnane po pnevmatični sistemi ali pa po sistemi s stra-niškimi sodčki), primerno je odvažati njih vsebino, smeti in kuhinjske odpadke ter pri tem delu gledati na to, da se ne dela prah in ne onesnažujejo tla.
Pravilno brez vsake hibe je vzdrževati domača stranišča in domače lijake.
Klos.etne naprave, katere dajo z ventilnimi cevmi, sezajočimi nad streho, najboljše varstvo za to, da straniški plini ne pridejo v stanovanje in v kuhinjo, je, kolikor moči, povsod narediti.
Kanale in nepokrite odvodne jarke je z vodo poplavljati ter jih vedno ciste ohraniti.
Smetišča in gnojišča je odpraviti iz bližine vodovodov, vodnjakov, studencev in kalov, ali pa je-zadnje zapreti.
čisto je ohraniti ozračje s tem, da se odpravijo slabe kurilne naprave v industrijalnih in obrtnih napravah, da se ubrani onesnaževanje tal z industrijalnimi. in obrtnimi odpadki.
Ostreje je nadzorovati vse industrijalne in obrtne zavode in naprave, ki provzročujejo onesnaževanje zrakur tal ali vode, zlasti takšne, ki delajo z odpadki (skladišča cunj) ali dajo živalske izdelke (klavnice, strojarne, klejarne-itd. itd.).
II.	Posebne pažnje in posebnega prigleda zahtevajo nadalje notranje stanovanjske razmere v poslopjihr namenjenih javni uporabi ali večjim ljudskim množicam, kakor tudi privatna stanovanja, o katerih se domneva, da imajo v zdravstvenem oziru sumnjive naprave. Gromadna stanovanja, katerim so podobne mai’sikatere najemne in delavske hiše, gromadne spalnice v industrijalnih krajih-in po božjih potih so večkrat po prostorih, ki jih obdajajo, po svojem zraku in svoji opravi zelo nesnažne ter kažejo velike hibe glede prezračevanja in glede gospodarjenja, ki bi omogočilo skrbeti za snago.
Kar najostreje je prepovedati in ubraniti, da posli in obrtni pomočniki ne spe po d el ar n ah, kakor tudi ne-po prostorih, v katerih se prodajajo jestvine, izdelujejo ali prodajajo jedilne in užitne stvari (po pekarnah in gostilnah).
Stanovanja po kleteh je kar najostreje nadzoro-rovati ter jih zapreti, kadar so stene vlažne in te vlažnosti ni možno odpraviti.
Vlažni prostori so ugodno zarejališče za kolersko glivo, zategadelj je, kar se da, suhe ohranjevati hleve, kuhinje za perilo in postranske prostore stanovanjem.
Snaga, suhota, zrak in svetloba so sredstva, s katerimi se po stanovanjih kolerski glivi jemljo tla.
III.	Z ozirom na kolersko nevarnost jako važna je skrb, da se neškodljive ohranijo voda, jestvine in pijača. Za to skrbeti je dolžna občinska uprava, katera mora stanovništvu z zanesljivo, zvedeno policijo o jestivih dati poroštvo za to, da ni nevarnosti.
Tu ni v misli vzet samo navadni tržni nadzor, ki brani prodajati izprijene užitne stvari, nezrelo sadje, strupene gobe, s prepovedanimi dodatki pobarvane izdelke (ba-kreno-zeleno sočivje, anilinaste konfiture); ni v misli vzet samo poostren ogled živine in mesa, ampak tu gre za policijo o jestivih, ki mora skrbeti za to, da se iz krajev, okuženih s kolero, ne uvažajo užitne stvari, ki so lehko okužene; da se ustavi nenadzorovano prodajanje in raznašanje jestvin od hiše do hiše, in,da se ves promet z jestvinami usredotoči na pro-dajališčih, katere je možno nadzorovati.
Dalje je posebno pažnjo obračati na to, da jestvine, na katerih se posebno rada zareja kolerska gliva, ker ji •dajo vlažno zarejališče, kakor sadje, sočivje, mleko, meso, niso razpostavljene cestnemu prahu; da jih ne tipljejo in ne pokušajo različne osebe; da jih ne onesnažujejo leteče žuželke, ampak da se takšne jestvine kar v največji snagi in v največjem redu primerno

hranijo; da se razstavljeni predmetje pokrijejo s steklom ali ogrnejo s tančico, in da je okolica vseh prostorov, na katerih se prodajajo jestvine in užitne stvari, posebno snažna in prahu čista ohrani.
Najvažnejša skrb občinske uprave pa mora biti tar da je stanovništvu na razpolaganje pitna in uporabna voda, zanesljivo prosta od kolerskih klic.
Tu nikakor ne gre za pitno vodo samo, ampak za vso vodo, s katero se pomivajo jedilna, pitna in kuhinjska posoda, tla in stanovanjski predmetje, v kateri se koplje telo ali pere perilo. Nikjer se ne smejo nahajati otrovne klice, zakaj, kar more priti na telo, more priti tudi v telo.
Nepokvarjena studenčna vodazavsohišno potrebo je tedaj neprecenljivo branilo zoper okužitev od te strani, in ob vseh kolerskih epidemijah se je pokazalo, da so imele občine, oskrbene s studenčno vodo, največkrat le malo od kolere prebiti.
Voda iz vodnjakov more studenčno vodo nadomeščati samo tedaj, kadar je sama na sebi dobra in je vodnjak po svoji napravi in po svoji okolici zanesljivo ubranjen pred vsakim onesnaževanjem. Ubranjen pa je vodnjak samo tedaj, kadar njegov pokrov ali oboj nima nobenega presledka, skozi katerega bi umazana voda ali prah mogla priti v vodnjak.
Globoki cevni vodnjaki z železnimi cevmi imajo veliko prednost pred takozvanimi odprtimi Šternami na vago.
Okoli vodnjakov in prostorov, od koder se jemlje voda, ni trpeti nobenega opravila, ki provzročuje nesnago, umazano vodo in odpadke; zategadelj se na vodnjakih in
takšnih v o d n i h prostorih tudi ne sme perilo prati ali orodje in posoda pomivati. Tem bolj je pod vsemi okolnostmi nedopustno, po koleri okužene stvari in orodja prati ali umivati na takšnih mestih, kakor jih je sploh prepovedano prati ali umivati zunaj okuženega gospodarstva ali zunaj zavoda, določenega za čiščenje in razkuževanje, v katerega se takšni predmetje preneso na popolnoma neškodljiv način.
Voda iz odkritih vodotočev (rečna in potočna voda), v katero se stakajo splavne vode po dežji, kanalski odtoki in druge nesnažne tekočine, je vselej sumnjiva, ob koleri pa naravnost nevarna. Samo jako natančna preceja (filtracija), ki se pa časih ponesreči, more odvrniti nevarnost.
Kadar v občini studenčnice ali zanesljive vode iz vodnjakov ni na splošno razpolaganje, tedaj se je posluževati pre-skušene precejalnice ali pa je vso vodo, kar je je treba za domačo potrebo, poprej skuhati in potem pohladiti.
Za pijačo se sme takšna kuhana voda mešati z navadnim belim ali črnim vinom, ker kislo vino, če tudi z vodo mešano, daje kolerski glivi slabo zarejališče. Primerno je tedaj, takšno pijačo že en dan poprej za pitje pripraviti.
Naravno dajo tudi v steklenicah uvožene ogljikovo-kisle studenčnice (kot slatine znane ogljikovokisle mineralne vode) ali iz nesumnjive vode narejena sodina voda popolno varnost pred kolersko okužitvijo s kolersko.-glivnato pitno vodo.
Kadar občina ob kolerski epedemiji svojim stanovnikom ne more pripraviti zdrave pitne vode, tedaj ji nastane dolžnost, da vsaj za pitje pripravi javni porabi kuhano vodo v sodih, eventualno s hladilno primesjo, a vse
druge sumnjive vode je nemudoma zapreti, ker bi sicer ljudje tudi takšno sumnjivo vodo zaradi nje studenosti (mrzlote) rajši pili in tako namen preprečili.
Kuhane gorke pijače, kakor čaj z rumom ali konjakom ali brez njega, juha, morejo potrebo po pitni vodi izdatno zmanjšati, in to okolnost je primerno porabiti v domačem gospodinjstvu, kakor tudi v javnem oziru s tem, da se napravijo javne kuhinje za čaj.
<*>.
Kakšne posebne odredbe je ukreniti v občini ob bližnji nevarnosti kolere?
Da je občina vsak trenutek pripravljena, primerno izvršiti zoper kolero naperjene odredbe, treba je mnogovrstnih, dobro premišljenih priprav.
Ena teh priprav je splošno razglasilo, po katerem so vsak gospodar, vsaka zdravstvena oseba, ali vsak, ki z bolniki pride v dotiko, zavezani, nemudoma županstvu naznaniti vsako obolenje na bljuvanji in driski, pa nastani iz kakeršnega koli si bodi vzroka.
Ali tudi vsi za takšen slučaj postavljeni organi morajo biti vedno pripravljeni storiti to, kar jim veleva služba; urejeno mora biti, da se zdravnik nemudoma pokliče, da se brez odloga izvrši, ker je treba, in da se dogodek brez odloga naznani političnemu oblastvu.
Župan mora tedaj ob svoji odsotnosti skrbeti za namestnika, zdravnik in vsak v sodelovanje postavljeni organ skrbeti za to. da ga morejo ljudje vsak trenutek najti in na pomoč poklicati.
A vse te odredbe bi malo izdale, ko bi se v občini že poprej ne bile ukrenile vse priprave za to, da je možno bolnike osamiti, jih prenesti, jim streči in jih oskrbovati ter predpisane razkuževalne odredbe po zdravniškem napotku izvrševati.
Že poprej mora biti pripravljen in urejen prostor, kamor je možno v javno osamljeno bolniško oskrbo prevzeti kolerske bolnike, ki nimajo doma primerne osamljene oskrbe in kateri bi, da ostanejo v svojem stanovanji, druge pripravili v nevarnost.
Ta prostor mora biti zadosti oddaljen, za bolnične namene primeren in zanje prirejen. Nikakor ne gre ob kolerskih časih, da bi se takšen prostor, kadar ga je treba, pripravil še le s tem, da bi se drugi Stanovniki pregnali iz njih stanovanja. Primernost dotičnega prostora za osamljeno zdravljenje kolerskih bolnikov mora priznati politično oblastvo.
Kadar takšnih osamljenih prostorov ni možno prirediti v zvezi s stalno bolnico ali kadar stalne bolnice ni, tedaj mora občina pravočasno pripraviti posebneprostore za zasilno bolnico, oskrbeti jih z vsemi potrebščinami za bolniško strežbo, pripraviti bolniške in razkuževalne strežnike, zagotoviti bolniško oskrbo, ter pripravljene imeti razkužila in, ako je moči, od strokovnjaka preskušeno parni razkuževalni stroj, dalje najpotrebnejše pripomočke za osamljeno prevažanje bolnikov in mrličev. Javni vozovi, v katerih so se prevažali bolniki.
se ne smejo prej uporabljati, dokler se zanesljivo ne razkužijo.
Vse organe zasilne bolnice mora zdravnik, ki je postavljen isto voditi, o njih opravilih natančno poučiti.
Vse odredbe morajo biti že naprej tako ukrenjene, da se iz zasilne bolnice na noben način ne more kolera zanesti. Zatorej se mora osamitev raztezati ne samo na prostor, ampak tudi na vse občevanje strežnega osebja in služinčadi, na odstranjevanje odpadkov, na ravnanje s perilom, razkuževanjem i. t. d. Stvar je uradnega zdravnika v tem oziru odrediti potrebne podrobnosti.
Naprava takšne zasilne bolnice more časih malim občinam narejati velike težave, ki nastopijo tudi tedaj, kadar se pokaže, da je prvotno za to odmenjeni prostor premajhen in da se mora zasilna bolnica razširiti.
Ob takšnih razmerah se priporoča iz desäk napraviti lesene kolibe, ki pa morajo imeti dvojno steno, da jih je možno po zimi kuriti. Da se iste obvarujejo pred tem, da se v luknjice dotičnega lesa ne zajedo otrovne klice, morajo se vse stene docela in večkrat z apnom pobeliti ali pa s kotranom (žgano smolo) namazati.
Kadar zasilna bolnica nima dobrih tal iz ravno tako zavarovanih desäk, tedaj se morajo popolnoma ravna tla napraviti iz trdo stlačene gline, katera je potem opetovano vsa pobeliti z apnico apnenim beležem.
Občinam, ki se ne boje troskov, je svetovati, da si omislijo razstavno dvostensko klobučinasto kolibo (sistema Docker), ki se lahko v zaboje spravi, nje deske pa se porabijo za tla.
— 27 —
Takšne lesene ali klobučinaste ali drugačne kolibe sme, kadar stoje blizo več občin osamljene na prostem polji, tudi več občin skupno rabiti.
7.
Kako se je vsakemu posameznemu človeku vesti ob nevarnosti kolere?
Vsak se ob nevarnosti bližnje kolere n ata nko pouči o bistvu kolere, o sredstvih zoper njo in o oblastvenih predpisih, katere je splošno dati na znanje.
Pri tem dobi tolažilo, da vse oblastvene odredbe merijo na to, vse državljane, tudi vsakega posameznika in tedaj tudi njega samega obvarovati obolenja na koleri; dalje se prepriča, da se je možno varovati zoper kolero, ako vsak posameznik podpira skrb vlade, in da se do gotove stopnje tudi vsak posameznik s pametnim vedenjem more obvarovati o k u ž e n j a po k o 1 e r s k i glivi, ker se ta nahaja samo v izmet ki h in o treh ah želodca in črev in ker more samo po prebavilih priti v telo ter se v tem razviti do razdevajočega učinka.
Kolerski bolnik sam ne okuži nikogar; ni se bati, da bi se kolera prenesla iz daljave, kar po zraku. Strah ovira vsako namenu primerno delovanje, zatorej naj nihče ne trpi, da bi se ga lotil strah.
Nihče ne beži nepremišljeno pred kolero, ampak vsak ostani v svojih navadnih razmerah. Brezumni beg pred kolero največ pripomore k temu, da se bolezen širi, ter mnogo ubežnikov zanese med tuje, neugodne razmere, ki jim utegnejo postati opasne.

Vsak kolerski ubežnik je nevaren zategadelj, ker je morebiti okužen s kolersko glivo. Zatorej nihče ne sprejemaj kolerskih ubežnikov brez silne potrebe pod svojo streho, ako jih je pa sprejel, naznani to nemudoma občinskemu uradu, ravnaj vestno in previdno, da ubrani, da ubežnik ne zanese bolezni.
Kdor po svojem opravilu tujce jemlje pod streho, ta toliko vestneje izpolnjuj naznanilno dolžnost ter skrbi za to, da bodo njegovi posli opazovali tujce iz kolerskih krajev, imajo li na sebi kaj znamenj driske ali bljuvanja in driske.
Nihče ne hodi v hiše in gospodarstva, v katerih je kdo obolel za kolero, ako poklic in dolžnost tega ne zahtevata. V zadnjem slučaji se vsak ogibaj stranišč po okuženih prostorih, v okuženih prostorih ne pij in ne jej. ali pa samo ravno kar kuhane jedi in pijače.
Vsak se ogibaj v kolerskih krajih in deželah vseh zbirališč, koder se zbirajo gromadne ljudske množice (semnjev, zborov itd.) vsak živi redno in opravljaj nadalje svoje opravilo, kakor ga je bil doslej vajen opravljati.
Vsak odstrani zdravstvene hibe v svojem stanovanji, zlasti na stranišči, pri kuhinjskem lijaku, pri spravljanji kuhinjskih odpadkov in smetij i. d. t. stv. Vsak odstrani ves od teh krajev izvirajoči zoprni smrad s primerno pomočjo.
Vsak delaj na to, da se prostori po stanovanji ohranijo snažni, suhi in zračni. Vlažna mesta je nujno treba na vsak način posušiti. Kuhinjski odpadki se ne smejo po tleh metati, ampak spravljati jih
je v zaprtih posodah, v katerih jih je možno lahko odvažati. Pometati je tako, da se ne nareja prah; rabiti je tedaj za pometanje vlažne cunje.
Vsak glej na to, da se rabi za vso domačo potrebo, zlasti pa za snaženje in pomivanje, samo zanesljivo čista, ali zanesljivo očiščena, oziroma kuhana voda.
Bavno tako skrbi vsak za snažnost svoje osebe.
Telesno in posteljno perilo je pridno menjati, telo večkrat umiti —vselej s čisto ali kuhano vodo. Toda vsak se ogibaj v kolerskih krajih kopanja v rekah ali skupnih bazenih.
Paziti je na to, da se očistijo roke po umazanih opravilih in zlasti pred jedjo, potem da se čista ohranijo usta. Omenja se, da zrnce manganovega pre-kislinastega kalija, v vodi stopljenega, da lepo rudečo tekočino, ki usta očisti ter iz njih odpravi ves zoprni smrad.
Jako važno je urediti uživanje jedi in pijače. Ker želodčni sok zdravega želodca ovii'a okužitev po kolerski glivi, mora se zdravo prebavljanje človeškega želodca ohraniti z zmernim življenjem; ogibati se je težkopre-bavnihjedij, paziti na to, daseželodecnepre hladi z naglim užitjem velike množine premrzlih pijač, varovati se je prehlajenja v obče, dušne razvnetosti in sploh vseh rečij, ki bi mogle kvarno vplivati na prebavljanje.
V kolerskih krajih se je odreči uživanju surovega sadja, surovega sočivja (salate), surovega mleka, tudi presnega masla in sira, ako te stvari prihajajo iž prodajalnic, v katerih so mogle, odkrito stoječe,
-30-
biti izpostavljene okužitvi. Na vsak način se vsak ogibaj jedi in pijače, ki prihaja iz okužene hiše. Fsak uživaj, kolikor moči, na n o v o pripravljene jedi, ogibaj se nabiranja jedilnih ostankov, katere je vselej dobro pokrite in zavarovane hraniti.
Nihče ne pij v kolerskih krajih vode, ki ni zanesljivo čista (studenčnico, zanesljivo vodo iz vodnjaka), nikdar je ne pij v velikih množinah, ki kisli želodčni sok uničijo, in zlasti ne na tešče. Kadar vode dvomljivega svojstva (rečne vode, kapnice, vode iz slabih vodnjakov) ne moreš zanesljivo precediti, uporabljaj jo še le potem, ko je bila skuhana in pohlajena. Ker kolerska gliva v kislih tekočinah, tudi v kislem vinu ne uspeva, more si vsak iz kuhane vode pripraviti prijetno, žejo gasečo pijačo, ako pije vodo, katero je — najprimerneje že večer poprej — napol zmešal z belim ali črnim vinom, ali jo poprej okisal s sreševino ali vinovo kislino (Acidum tar-taricum, 1 gram na 1 liter) in pred pitjem vanjo del dvojno ogljiko-kisli natron, s čimer postane ogljiko-kislata (peneča voda). Kavno tako primerne za pijačo so tudi limonada, ogljiko-kisle studenčnice in umetne iz zanesljivo dobre pitne vode narejene ogljiko-kisle vode. Z obilnejšim užit jem kuhanih tekočin — juhe, čaja i. t. d. — se more zmanjšati želja po mrzli pijači.
Priporoča se, zlasti pri nekoliko počasnem prebavljanji, po vsakem obedu izpiti požirek vode, zmerno okisane z nekoliko kapljami razredčene solne kisline, ter to ponoviti 2—Škrat, vselej po preteku jedne ure.
Kadar v kolerskih časih nastopijo moteži v prebavljanji in telesna zapeka, odpraviti jih je najbolje z irigacijo (vlitjem) kuhane vode; pri tem je pa skrbno paziti
na driske, in kadar lahna sredstva — pri driski zmernost v jedi in pijači, ležanje v postelji, črno vino, slizana juha ali pijače, kakor cepetčev čaj, slezov čaj (salepov čaj. ajbišev čaj) — ne pomagajo kmalu, poklicati je nemudoma zdravnika.
Pri sumnjivih driskah izmetkov in otreb ni izlivati nerazkuženih v stranišča, ampak de-vati jih je v posodo, nalito s 5odstotno karbolno raztopino, in še le potem, ko so se z razkužilom zadostno zmešali ter so v posodi dvanajst ur stali. izprazniti jih je v stranišče.
Kdor ima sumnjivo drisko, tist ne hodi. ako je le možno, na tisto stranišče, na katero hodijo druge osebe. Ako je pa vender šel na takšno stranišče, mora se isto korenito razkužiti in počistiti.
Previdnost zahteva, da se vsaka rodbina oskrbi z najvažnejšimi pripomočki za strežbo kolerskih bolnikov, zlasti z množino dobro zaprte kristalizirane karbolne kisline za razkuževanje, katero je pa zaradi nje otrovnosti jako dobro hraniti. Najvažnejši takšni pripomočki so navedeni v dodatku.
Za ubožce mora občina sama skrb prevzeti.
V ostalem pa vsak z vzgledom in poučevanjem nevednih ljudij podpiraj predpise dotičnih oblastev ter se upiraj od zlovoljnih ali nevednih ljudij raznesenim napčnim nazorom o koleri in o odredbah zoper njo.
8.
Kaj je storiti, kadar v kakšni rodbini kdo zboli in se o tej bolezni sumnji, da je kolera?
Obolenje na koleri navadno ne pride nenapovedano, ker se dotičnoga bolnika že nekoliko dnij poprej loti tako zvana kolerska driska, s katero je združeno to, da bolnika tešči in boli okoli žličice; že ta bolezen zahteva zdravniške pomoči in kar najskrbnejše strežbe.
Kakor je bilo že omenjeno, je pri kolerski driski treba tiste opreznosti, da se ne okužijo druge osebe, kakor pri sami koleri. Bolnik ne hodi na stranišče, ampak opravljaj svojo potrebo v posebne posode (v ponočni stolec), njegove izmetke in otrobe je razkuževati in z njegovim telesnim perilom ravnati, kakor z onim kolerskih bolnikov.
Kadar koli se pokaže kolerska driska ali kadar koli nastopi sama kolera, je obolenje nemudoma naznaniti občinskemu uradu in poklicati zdravnika.
Kadar bolnika popade kolera, spraviti ga je na, kolikor se da, priprosto ležišče, katero je pred onesnaževanjem po bolnikovih izmetkih in otrebah zavarovati s povoščenim platnom, s kavčukovo tvarino, z ne-premočnim platnom, z Billrothovim batistom, v sili in zadregi je podložiti debel zavojni popir, večkrat preganjeni pivni popir ali drugačen popir.
Bolniška soba bodi, kolikor je možno, od drugega stanovanja osamljena in tudi od zunaj dostopna.
Vse nepotrebne in težko razkužilne stvari, kakor pohištvo, obleko, tepihe itd. je iz nje odpraviti.
Postelj na vzmetili nikakor ni upotrebljevati.
Samo tiste osebe, ki strežejo bolniku, smejo biti v bolniški sobi, a te strežne osebe nikakor ne smejo priti v osebno dotiko z drugimi osebami. Vse za strežbo potrebne stvari mora tretja osoba pripravljati ter jih pred bolniško sobo za prejem pripravljati.
Pod vsemi razmerami se priporoča, osebe iz dotičnoga gospodarstva, ki za strežbo niso potrebne, kolikor se da osamljene kam drugam preseliti, ako se ne spozna za potrebno, iz javnih ozirov bolnika prenesti v bolnico. Zdravstveno stanje iz bolnikovega stanovanja dejanih oseb je jeden teden zdravniško nadzorovati.
Za bolniško strežbo morajo takoj, ko se pokažejo znamenja nastale kolere, biti pripravljeni bednji ali škafi, ponočne posode (kahle), umivalnica, velik lonec ali vrč, otirače in brisače, kadar je treba, tudi druge priprave za sprejemanje izmetkov in otreb. kakor slamnate metlice, žaganje, ovoji, množina karbolne kisline, eventualno apnega beleža, zdrobljenega apna, klorovega apna; nemudoma se mora na najbližnjem ognjišči zakuriti ter vrela voda biti vedno pripravljena.
Iz kristalizirane karbolne kisline se takoj napravi raz-kuževalna tekočina s tem, da se steklenica s suho kar-bolno kislino vtakne v gorko vodo, dokler se karbolni kristali ne raztope; potem se te tekočine z merico odmeri 1,i litra, vlije v vrč ter se ji doda blizo 5 litrov vroče vode, ki se med vlivanjem meša s kuhalnico (tako, da pride na 1 del karbolne kisline 18 delov vode).
Te 5 odstotne karbolne raztopine se dene zadostno množino v prazen bedenj ali škaf. V to posodo je pola-
3
gati vse s kolerskimi izmetki onesnažene, pri bolniški strežbi rabljene predmete, zlasti vsakovrstno perilo ter jih je puščati v nji po dvanajst ur tako, da jih razkuževalna tekočina popolnoma pokriva, s čimer se razkužijo. Takšne predmete brez vrednosti, kakor umazani popir, bombaž, slamnate metlice, žaganje itd. pa je v ognji na ognjišči ali v peči sežgati.
Dalje je pripraviti v umivalnik razkuževalno tekočino za razkuževanje svojega telesa s tem, da se 5 odstotna kar-bolna raztopina vlije v umivalnik ter se ji doda ista množina vroče vode. V tej tekočini je umivati s kolerskimi izmetki umazane roke. Tekoče surove kar bolne kisline se mora vzeti približno še jedenkrat toliko kakor kristalizirane.
Kadar zdravnik dopusti ali ukaže, da se za razkuževanje uporabi jako otrovni, a tudi jako izdatni sublimat, od katerega se z 1 gramom more s tem, da se sublimat raztopi v vroči vodi, napraviti več litrov razkuževalne tekočine, da se ž njo uniči kolerska gliva, tedaj naj se sublimatova voda z modrilom nekoliko pobarva, da se ne zamenja z drugo vodo.
Sublimatova raztopina se ne sme de vati v kovinske posode, ker se kovine prime, ž njo zveže in tako svoj učinek izgubi.
Za razkuževanje kolerskih izmetkov in otreb se da izvrstno porabiti tudi apnica ali apneni belež, ki se pripravi s tem, da se v 1 liter vode dene 1I4: kilograma zdrobljenega neugašenega apna (žganega apna) ter potem, ko je apno razpalo, dobro zmeša (20 odstotni apneni belež 1:5). Eavno tako je primeren izdatni dodatek svežega k 1 o-rovega apna ali kloro-apnena raztopina (2: 100 vode).
Med vsemi temi pripravami se mora bolniku primerno streči; greti ga je z gorkimi rutami, ali z grevnicami, ovitimi z rutami, z gorko vodo napolnjenimi in dobro zamašenimi glinastimi vrči ali z drugimi gorkimi pripravami; pripraviti ga je, da se poti, s tem, da se mu daje vroč aromatičen čaj, čaj iz poprove mete, melisov čaj, ruski čaj z rumom ali konjakom; krepčati ga je s črnim vinom, s kuhano vodo. okisano z nekoliko solne kisline ali Hallerjeve kisline, pri močnem bljuvanji dalje z ngljikovo-kislo vodo v malih množinah in z ledenimi kože ek i, dokler zdravnik, katerega je nemudoma poklicati in katerega je brezpogojno slušati, ne pride za daljno zdravljenje.
Dokler je bolnik dovolj pri moči, prestrezati je izkljuvane izmetke v sklede, črevesne otrebe pa v potrebnike ali ponočne posode (kahlje), v katere je vlito nekaj kar bol ne ali sublimatove ali apne-nične raztopine, s katero je izmetke ali otrebe takoj zmešati. Kadar bolnik opeša, da ne more sodelovati, tedaj je črevesne otrebe prestrezati v p o d 1 o ž e n e rute, izkljuvane izmetke pa v rute, pred bolnikom držane; ■onesnaženo telo se mora po vsakem izmetku in vsaki «trebi očistiti z brisačami, organtinom ali bombažem, namočenimi v razkuževalni raztopini.
Izmetke in otrebe, s katerimi je bolnik ponečedil posteljo ali tla, je takoj pobrisati s cunjami, namočenimi v karbolni raztopini ali pa odpraviti z drugimi primernimi pripravami, kakor so slamnate metlice, žaganje itd. Metlice, žaganje itd. je takoj sežgati, brisače pa vreči v bedenj z razkuževalno raztopino. Vsak mokri madež je pobrisati in takoj s k a r b o 1 n o vodo ali a p n i c o (apnenem be-
3*
ležem) napojiti, najbolje z zidarskim čopičem ali s krtačo, pomočeno v karbolno tekočino ali v apnico; dotična mesta po tleh in po pohištvu je pozneje z vrelo vodo očistiti.
Kar se tiče ravnanja bolnikovih strežnikov, morajo si narediti za pravilo, da s kolerskimi izmetki ali otrebami onesnažene roke takoj potem, ki so bile onesnažene, razkužijo in z milom in gorko vodo očistijo s tem, da si jih umijejo v razkuževalni tekočini (v karbolni ali klorovi raztopini), ravno tako vselej, p redno gredo iz bolniške sobe.
Z rokami se ne smejo dotikati ust, v bolniškem prostoru ne smejo nikdar ničesa jesti ali piti, niti ne kaditi. Toliko menj se smejo posluževati jedilne in pitne posode, katero uporablja kolerski bolnik in katero sme samo on izključno-uporabljati.
Takšno posodo je takoj potem, ko jo je rabil bolnik, položiti v vrelo vodo. Y bolniški sobi smejo-samo za bolnika namenjene užitne stvari dobro pokrite spravljene biti. Sobo je vedno snažno in zračno ohraniti. Stranišča, v katero se devajo bolnikovo imetki in njegove otrebe, se smejo bolnikovi strežniki, ako ni posebnega stranišča zanje, posluževati samo potem, ko se je bila sedežna deska osnažila in razkužila.
Da si ne onesnažijo svoje obleke, nosijo naj oprs-nik iz nepropustne tvarine, katerega je lehko razku-ževati.
Posebno pažnjo je obračati tudi na to, da se okužene tvarine ne zanesö z obuvalom, s katerim bi utegnile z bolnikom občujoče osebe stopiti v izbljuvane izmetke ali črevesne otrebe. Zatorej stoj pri durih plitva posoda
z razkuževalno tekočino ali zdrobljenim žganim apnom, da se črevlji notri pomakajo. Po tem se je ravnati tudi zdravnikom, ki se morajo, kakor strežniki, razkužiti, predno odidejo iz bolnikove sobe.
Umre li bolnik, tedaj je mrliča po dognani smrti •zaviti v rjuho, premočeno s petodstotno karbolno raztopino ali s sublimatovo raztopino (1:1000), ter glede pogreba natanko izpolniti, kar ukaže mrtvaški oglednik.
Po prebiti bolezni je bolnikovo ležišče, kakor bolniški prostor korenito p o s n a ž i t i in razkužiti.
9.
Kaj je razkuževanje in kako je to ob koleri izvrševati?
Razkuževanje je kemično ali lizikalno uničevanje bolezenskih klic, pri koleri uničevanje kolerske glive.
Zoper kolersko glivo se izmed f i z i k a 1 n i h sredstev uporablja ogenj, nasičena vodna para, izsušitev ob veliki vročini.
Izmed kemičnih sredstev ima jako razredčen sublimat, kakor 1:1000 hiter, kar bolna kislina z naj m e nj 2 % karbolne vsebine pri daljšem vplivanji in zlasti v vročem stanji, kakor tudi apnica ali apneni belež v zgoščenji 1 dela žganega apna na 4 dele vode (20%), potem sveža kloro-apnena raztopina (2 dela na 100 delov vode brez gošče) zanesljiv uničujoč učinek.
Baznovrstno p e ril o in mnogokatere tkanine, obleka,, povlake iz tkanega blaga in n s nj a se morejo razkužiti s tem, da se polože v karbolno raztopino ali da se premočijo ž njo in da se polože v sublimatovo-raztopino ali premočijo ž njo. Samo kovinskih stvarij ni možno s sublimatovo raztopino razkuževati.
Za razkuževanje tal ali lesenih predmetov, kakor tudi rok se more tudi jednoodstotna lizolova raztopina-v topli vodi prav dobro uporabljati, ker s tem, da ima v sebi tudi milo, služi zajedno za razkuževanje in za snaženje.
Da se razkužijo stene, treba jih je večkrat z apnico ali apnenim b e 1 e ž e m pobeliti.
Stranišča se razkužujejo s tem, da se vanje vliva surova kar bolna raztopina z raztopljeno zeleno galico; leseni sedeži po straniščih se razkužujejo kakor drugi leseni predmetje z vročo karbolno raztopino, z apnico ali z lizolovo raztopino. Vse z izmetki in otrebami onesnažene menj vredne predmete — popir, organtinove, bombaževe brisače in cunje, žaganje itd. je sežgati; ravno tako vse za sprejemanje onesnaženih predmetov določene leseneposode, slama z ležišča ali druga tvarina posteljske podlage (lesena volna, morska trava itd.) in vse smeti.
Izborno sredstvo za razkuževanje je tudi nasičena vodna para (100°), izpuščena iz vrele vode v dobro zaprt prostor, v katerega so se poprej dejali perilo, obleka, žimnice, posteljna oprava, odeja, blazine itd.
Takšno razkuževanje ni samo zanesljivo, ampak tudi pripravno, ker ni nič drugega treba, nego to, da se stvari,
— 39 —
katere je razkužiti, denejo ali obesijo v parni oboj dotie-nega aparata.
Samo usnje in kožuhovina ne prenašata pare in tudi zlepljeni ali zli mani predmetji odjenjajo.
Dalje ostanejo v perilu, onesnaženem z izmetki in otrebami, ako se isto pred parnim razkuževanjem ni namočilo v vodi, oziroma v lugu ali lizolovi raztopini, takšni madeži, da jih ni možno iz perila spraviti.
Para se ali iz posebnega kurilnega kotla ali iz parnega stroja (lokomotive, motorskega kotla itd.) izpušča v trdno zaprt raz kuže vale n oboj, v katerem so postavljena merila za parni tlak (manometer) in za toplino (termometer). Tvornice prodajajo posebne r a z-kn že valne stroje, pri katerih je prostor za kurišče in za paro združen v jednem aparatu.
Toda vsak stroj mora v vsakem oziru preskusiti strokovnjak, če se res v njem temperatura do 100° doseže in med razkuževanjem, ki trajaj vselej po pol ure, ves čas vzdrži.
Yseto zahteva, da se mora parno razkuževanje vršiti pod strokovnjaškim nadzorom. Občine naj tedaj skušajo pridobiti stroj za parno razkuževanje z navajenimi in dobro poučenimi strežniki.
Takšen stroj se postavi na primerno mesto, in dovoz predmetov, katere je razkuževati, mora biti uravnan t a k ć, da so isti zaviti v rjuhe ali rute, namočene v 5odstotni karbolni raztopini ali v sublimatovi raztopini ali pa da jih prinašajo za to posebej določeni služniki v posodah, znotraj obitimi s cinkovo pločevino, in da razkužene predmete odnašajo v drugih zaprtih
posodah. Posebno je paziti na to, da se z dovozom in donašanjem okuženih predmetov k r a z kuže v a 1 n e m u stroju ne zaneso otrovne klice.
Kjer imajo prenosni ali prevozni stroj za parno razkuževanje, tam se more ž njim delati na dvorišči dotične hiše, pri čemer pa je dobro paziti, da se okužitev dalje ne zanese.
Pri koleri poleg tega služi še suha vročina za razkužilo, ker se ž njo ugonobi kolerska gliva. Ta okolnost se da prav dobro porabiti, ker se mnogo predmetov, katere je znotraj težko razkužiti, potem, ko so bili od zunaj razkuženi in očiščeni, lehko posuši v vsakem gospodarstvu.
Razkuževatije ves čas, dokler traja bolezen. Vrhu tega je po prebiti koleri z razkuževanjem ravnati tako:
Vse že med boleznijo zaradi razkuževanja v karbolno raztopino ali v namestne tekočine vloženo perilo se v kotlu prevre; vse posteljne prevlake, rjuhe bolnikove postelje se vlože zaradi razkuževanja v karbolno raztopino in se potem tudi v kotlu prevrö. Slamo in menj vredno vsebino posteljne slamnice je sežgati, s platnom posteljnih s 1 a m n i e pa ravnati tako, kakor s perilom. Stvari, katerih ni možno s parom r a z -kuž e vati, kakor ovojev posteljnih žimnic ali vzmetnih postelj — (postelje na vzmetih bi se pri otrovnih boleznih nikoli ne smele rabiti) — je napojiti s 5 odstotno karbolno raztopino, v hudi in dalje delujoči vročini posušiti in nato prezračiti. Volnene odeje je s karbolno raztopino napojiti, potem ravno tako v peči posušiti in na to prezračiti.
Vsebino prešitih odej je sežgati. Kjer je aparat za parno razkuževanje pri rokah, tam je ž i m niče, posteljne blazine, odeje in druge primerne predmete s parom razkužiti.
Leseno pohištvo se mora z razkuževalno tekočino umiti, da se tako očedi otrovnih klic, ki so se prijele njegove vnanje strani; blazinasto pohištvo, ako se iz neprevidnosti ni poprej odpravilo iz bolnikove sobe, se mora na vnanji strani umiti s cunjami, namočenimi v kar-bolni raztopini, razpostaviti stanoviti suhi vročini v zakurjeni sobi ter na to dalje časa (najmenj en teden) p r e-zračevati. Razkuženi pred m e tj e se morajo hraniti zunaj bolnikove sobe na neokuženem kraji.
Po tem, ko so se bili predmetje, katere je razkužiti ali kateri so že razkuženi, prenesli iz bolnikove sobe, je nje stene obrisati in tla pomesti, smeti pa nemudoma v peči sežgati. Orodje in pripravo, s katero se je brisalo in pometalo, je ravno tako sežgati ali pa razkužiti.
Nato je razkužiti vsa tla s tem, da se pomijejo in otrö s kar bolno ali lizolno raztopino ali s kloro-apneno vodo. Potem je stene v sobi večkrat z apnom pobeliti. Naposled se tla pomijejo in otro z vročo milnico (žajfnico) in postavi se v sobo razkuženo pohištvo, katero je razpostaviti še večdnevnemu sušenju in prezračevanju.
Z obleko, telesnim perilom in obuvalom tistih oseb, ki so bolniku stregle, ravnati je ravno tako kakor z okuženimi predmeti ter jih je vse razkužiti. Te osebe si morajo z razkuževalno tekočino očistiti roke, obraz in lase, potem se morajo skopati ali pa si vse
telo umiti in nato cisto perilo in obleko obleči, šele potem jim je dopuščeno občevati z drugimi ljudmi.
Tudi bolnik, ki je okreval, se mora z umitjem ali s kopeljo popolnoma osnažiti, predno se obleče v čisto perilo ter potem kot okrevalec prenese v okužitve prosto okre-valno sobo.
Pri razkuževanji kakor pri vsakem ravnanji je gledati na to, da se ne stori kaj nepotrebnega, da se ne razku-žujejo predmetje, ki ne morejo biti okuženi, da se pa pred-metje, ki so bili razpostavljeni okužitvi, do korena razkužijo.
10.
Kratko ponovilo naukov in pravil o koleri.
1.	Kolera je vselej zanesena glivna bolezen tankega črevesa, ki se pokaže ali samo z nebolečimi sirotkavimi črevesnimi otrebami kot koleri n a (kolerska driska), ali pa največkrat po hudi driski preide v hudo bljuvanje in drisko, da bolnik popolnoma onemore.
2.	Samo po želodčnih izmetkih in črevesnih otrebah pride otrovna kolerska gliva na dan; samo telo, izparica (pot) in sapa kolerskega bolnika niso otrovni.
8.	Kadar se iz bolnikovega želodca izmetana ali iz njegovega črevesa otrebljena kolerska gliva, ki s prostim očesom ni vidna, ne uniči (razkuži) v vseh sledovih teh izpraznitev, tedaj se more na perilu, v umazanih tekočinah, v vodi, v mleku, na jedeh, v vlažnih tleh hitro razploditi,
s takšnim okuženim predmetom, zlasti po rokah, če se teh predmetov dotaknejo, skozi usta spet priti v želodec, in kadar ta glive s svojim zdravim, kislim želodčnim sokom ne uniči, dalje v črevo, kjer živi in se razploja ter novo obolenje na koleri provzroči.
Največkrat kolero zaneso okuženi ljudje, ki beže iz takšnih krajev, kjer je kolera.
4.	Da se kolera ne zanese, zato so ob meji postavljeni zdravniki, ki pregledujejo popotnike in njih prtljago, prihajajoče iz kolerskih krajev. Sumnjivim stvarem se uvoz zabrani, popotniki iz kolerskih krajev se pa v svojih ob-stajališčih in prenočiščih opazujejo še po 5 dnij, kakšno jim je zdravje.
5.	Zategadelj iz dežel in krajev, kjer razsaja kolera, ni dobivati rabljenega perila, nošene obleke in jestvin; ubežnikov pred kolero ni sprejemati pod streho in, ako so došli, je to nemudoma naznaniti občinski upravi.
6.	Kadar se kolera zanese in obole na nji posamezni bolniki, skrbeti je za td, da se epidemično ne razširi. Zategadelj mora vsaka občina, že predno se približa kolera, postaviti zdravstveno komisijo, katero v nje delovanji ra-dovoljno podpiraj razumno stanovništvo. Ta skrbi za kar največjo snago in za zdravju kar najprimernejše stanje v občini s tem, da odpravi vse hibe, in neprilike, ki onesnažujejo tla, vodo in zrak; da strogo nadzoruje prodajo jestvin in pijač; da stanovništvu pripravi zdravo vodo za vse gospodarske namene; da se izboljša ljudska hrana z ustanovitvijo ljudskih kuhinj in urejenimi dobrodelnimi napravami.
7.	Ravno tako naj pripravi občina dobro urejene osamljene bolnice za kolerske bolnike s potrebnim zdravniškim, strežnim in služniškim osebjem in s potrebnimi napravami
za oskrbovanje, prenašanje in prevaženje bolnikov, in založi naj se z izdatno množino potrebnih razkužil, zlasti s kar-bolno kislino in z neugašenim apnom za pripravljanje apniee ali apnenega beleža. Zdravstvena in bolniška služba mora biti kar najskrbneje urejena, vsak organ o svojih dolžnostih natanko poučen.
8.	Tudi posamezni človek se pametno pripravljaj na nevarnost bližnje kolere, v svojem gospodarstvu skrbi za največjo snago ter odpravi vse, kar zrak izprija, odpadke množi in vlažno zidovje provzroča.
Vsak pravilno, zmerno živi; vzdržuj krepko prebavljanje; ogibaj se težko-prebavnih, drisko pospešujočih jedij; ne uživaj nezrelih jestvin, zlasti ne sadja, sočivja, mleka, sira, presnega masla, varuj se prehlajenja in skrbno pazi na motež v prebavljanji, zlasti na drisko, in kadar nastopi driska, pravočasno pokliči zdravnika na pomoč. Po obedu je jako zdravo piti vodo, malo okisano z nekoliko kapljicami razredčene solne kisline.
Kadar je v tistem kraji kdo za kolero zbolel ali umrl, potem se vsak ogibaj vseh krajev, kjer se shaja mnogo Ijudij, ogibaj se semnjev, slavnostij, nikar se ne hodi kopat v javna kopališča in skrbno glej na svojo osebno snažnost. Zlasti se ogibaj vseh splošno rabljenih stranišč.
9.	V kraji, kjer je kolera, vsak pij in potrebuj za vse domače potrebe, zlasti za pomivanje jedilne posode, za pranje itd. samo zanesljivo dobro vodo, v katero ni mogla priti nobena nesnaga.
Nihče ne pij rečne vode in, kjer ni studenčnice ali zanesljive vode iz vodnjakov, tam uživaj samo kuhano in potlej pohlajeno vodo.
Vsak se ogibaj vode iz vodnjakov, okoli katerih so gnojišča in smetišča, v katerih se pere perilo in pomiva orodje, kateri so razkriti ali slabo zadelani; globoki vodnjaki z železnimi cevmi dajo več nevarnosti.
Kjer ni dobre vode, tam je piti v večji meri kuhane pijače, kakor čaj, juho, itd. Tudi nepokvarjeno črno ali belo vino, zmerno pito, je zdravo. Nihče ne jemlji kapljic zoper kolero kot dozdevno branilo zoper to bolezen, ker nič ne pomagajo, a lehko škodujejo.
10.	Iz hiše, v kateri je kdo za kolero bolan ali je umrl, ne jemlji nobenih jestvin, ogibaj se občevanja z osebami iž nje, in v takšno hišo pojdi samo tedaj, kadar ti to veleva dolžnost.
11.	Kdor ima kaj opravka v hiši, kjer je kolera, tam ne uživaj niti jedi, niti pijače, ne hodi tam na stranišče, ne dotikaj se predmetov, ki so morebiti okuženi in varuj se kakeršnega koli si bodi onesnaženja.
Kdor biva v sobi, kjer leži bolnik bolan na koleri, tist ne uživaj tam niti jedi, niti pijače in je tudi tam ne hrani; ravno tako se varuj z rokami, ki so morebiti okužene, pred njih razkužitvijo dotakniti se ust. Tudi posod in priprav za jed in pijačo ne nosi k ustom, ne devaj cigare v usta, sploh v bolnikovi sobi ne kadi, in ne odlagaj v nji svojih stvarij. Pripravljena mora biti posoda z razkuževalno tekočino (karbolna raztopina), v kateri se vsi, ki imajo pri bolniku kaj opraviti, vselej, kadar so se dotaknili kakšnega okuženega predmeta, splaknejo roke.
12.	Bolnikove izmetke in otrobe, kakor tudi vse ž njimi onesnažene predmete je najbolje takoj s 5 odstotno karbolno kislino razkužiti, takšne stvari, ki niso dosti vredne, pa sežgati.
Po prebiti bolezni je vse predmete v bolnikovi sobi. tudi stene in tla, razkužiti. Zategadelj je takoj iz početka vse nepotrebno ali blazinasto pohištvo, vzmetne postelje in druge stvari, ki se dado težko razkužiti, prenesti iz bolnikove sobe.
Tudi osebe, ki so imele v bolnikovi sobi kaj opravila, morajo razkužiti sebe, svoje perilo in svojo obleko, predno smejo prosto občevati z drugimi ljudmi.
13.	Perila in obleke takšnih oseb, ki so bolne ali umrle za kolero, ne sme nihče vzeti in nositi, dokler ni razkužena.
Kadar se takšne stvari dopošljejo od drugod — kar je pa prepovedano — ne smejo se rabiti, dokler niso razkužene.
14.	Občno in najnavadnejše razkužilo je 5 odstotna karbolna raztopina (1 del karbola in 18 delov vode). Za razkuževanje bolnikovih izmetkov in otreb se da prav dobro porabiti tudi 20 odstotna apnica ali apneni belež (1 del neugašenega apna na 4 dele vode). Sublimatova raztopina (1 pro mille t. j. 1 del sublimata na 1000 delov vode, ali 1 gram sublimata na 1 liter vode) se sme rabiti po zdravniški napovedi. Lizolova raztopina (1 odstotna t. j. 1 del na 99 delov vode) in kloro-apuena raztopina (2 odstotna t. j. 2 dela na 98 delov vode) je prav primerna za pomivanje tal, lesenih stvarij in za splakovanje rok. Stene je z beljenjem razkužiti. Vse perilo mora po dvanajst ur biti namočeno v karbolni raztopini, da se razkuži; potem je perilo prekuhati. Vsebino s slamo ali morsko travo natlačenih slamnic je sežgati. Kadar je razkuževalni stroj pri rokah, tedaj se morejo perilo, posteljna oprava, zlasti žimnice, odeje, blazine jako primerno s paro razkužiti. Toda rabiti se smejo
samo preskušeni razkuževalni stroji pod strokovnjaškim vodstvom. Y ostalem pa tudi suha vročina, izkurjava in ostro prezračevanje dobro dopolnjuje razkuževanje.
15.	Mrliče je zaviti v rjuhe, namočene v karbolni raztopini ter jih po natančnem mrliškem ogledu kar najhitreje prenesti v mrtvašnico. Umivanje mrličev je opustiti.
Pogreb bodi priprost brez slovesnosti. Pogrebcem ni dopuščeno hoditi v hišo, kjer je mrlič.
17. Da se more uspešno ovirati in kmalu zatreti kolera, je treba, da vsak ta pravila natanko izpolnjuje, da stanovništvo javne organe in zdravnike rado volj no in razumno podpira.
Najvažnejša dolžnost je takoj naznaniti vsak slučaj kolerine ali kolere, da, tudi vsak slučaj obolenja na bljuvanji in driski. To dolžnost kar najnatančneje izvrševati je naloženo vsem gospodarjem, zlasti vsem posestnikom prenoče-vališč, vsem zdravnikom, zdravstvenim osebam in dušnim pastirjem.
Dodatek.
Spisek pripomočkov, ki so ob koferi v zdravstveno in bolniško strežbo posebno potrebni.
1.	Posode in orodje.
Bedenj ali škaf s Sodstotno karbolno raztopino, v katero se polagajo okuženo perilo in okužene stvari.
Skleda za razkuževalno tekočino, da se v nji umivajo roke.
Yrč ali lonec, da se v njem napravlja in hrani
karbolna raztopina.
Posoda z zdrobljenim neugašenim apnom, iz katerega se pripravlja apnica ali apneni belež.
Posoda z apnico ali z apnenim keležem. Bedenj ali lonec z vrelo vodo.
Pitna posoda z žlico v izključno porabo bolnikovo.
Skleda z ledom.
Orodje za snaženje: smetišnica, ščetinasta metla, slamnata metla, krtača za pomivanje tal, žaganje.
Priprava za bolniško strežbo: grevnice, glinasti vrči, irigator, bljuvalnih, potrebnih, ponočna posoda, scalna steklenica, ponočni ali zahodni stolec.
2.	Druge potrebščine za bolniško strežbo.
Nepropustne tvarine, da se ž njimi zavaruje postelja, kakor kavčukovo platno, povoščeno platno, Billrothov batist, eventualno druga nadomestila, ki se potem sežgo, kakor cukrov popir, zavojni popir, pivni popir itd.
Množina ovojev (kompres), otirač, tančice in bombaža.
3.	Razkužila.
Preskusen stroj zaparao razkuževanje, katerega napravi občina za urejeno javno porabo s poučenim osebjem.
Kristalizirana karbolna kislina, da se iž nje
narejajo raztopine z vročo vodo, 5 delov na 100 delov vode.
Surova karbolna kislina, da se iž nje narejajo raztopine z vročo vodo, 10 delov na 100 delov vode.
Eventualno sublimat (po zdravnikovem navodu), da se iž njega narejajo raztopine z vročo vodo, 1 del na 1000 delov vode.
Apniea ali apneni belež, ki se nareja iz zdrobljenega žganega apna, 1 del na 4 dele vode.
Eventualno raztopina klorovega apna, narejena s tem, da se zmeša sveže klorovo apno z vodo, 2 dela na 100 delov vode.
Eventualno lizol, da se iž njega narejajo raztopine z vročo vodo, 1 del v 100 delih vode.
Klorovo-apneni prašek, dobro shranjen v zaprtih posodah.
Žgano apno, da se iž njega napravlja apneni prašek in apniea ali apneni belež s tem, da se zmeša z vodo.
Stalni ogenj v peci, da se sežigajo ničeve okužene stvari, in da je vedno pripravljena vrela voda.
4.	Krepčila in navadna lečila.
Led, sodina voda, peneča limonada, črno vino, konjak, eventualno žganje.
Razredčena solna kislina, da se ž njo kisa kuhana in pohlajena voda. Eventualno Hallerjeva kislina.
Vonjavi ali aromatični čaj, kakor čaj iz poprove mete, melise in kamelic.
Sluzasti čaj za uporabo pri navadni driski: cepetčev ali salepov čaj, slezov ali ajbišev čaj.
Hoffmanov cvet za razvnetje, eventualno za dodatek vina in čaja.
Katerni cvet, francovo žganje za otiranje.
Creslena kislina, da se iž nje pripravlja tekočina za irigacijo.
Dowerjev prašek za uporabo pri navadni driski.
Crorjušični ali ženofov popir, da se ž njim razdraži polt, če se nanjo položi v vlažnem stanji.
Vsebina.
Ka strani
1.	Kaj je kolera in kako se kaže V.................................3
2.	Kako kolera nastane in se razširja?.............................4
3.	Kako je možno ubraniti, da se ne zanese kolera iz inozemstva? 10
4.	Kako je možno ubraniti, da se kolera epedemieno ne razširi? 13
5.	Katere zdravstvene naprave pomanjšajo in katere zdravstvene
neprilike povikšajo nevarnost epedemienega razširjanja kolere? 18 0. Kakšne posebne odredbe je ukreniti v občini ob bližnji nevarnosti kolere?....................................................24
7.	Kako se je vsakemu posameznemu človeku vesti ob nevarnosti
kolere ?	 27
8.	Kaj je storiti, kadar v kakšni rodbini kdo zboli in se o tej
bolezni sumnji, da je kolera?...................................32
9.	Kaj je razkuževanje in kako je tč	ob koleri izvrševati? .	. 37
10.	Kratko ponovilo naukov in pravil	o koleri...............42
Dodatek. Spisek pripomočkov, ki so ob koleri v zdravstveno in bolniško strežbo posebno potrebni.....................48
---—.......
vlWJI,
v.o.,.
*

Slovanska knjižnica
5K n
B 6403
66009660400

COBISS E
*

J