mmmm Hmibor, 24. avgusta f 934 Leto it. Posamezna Številka Din !-50 •) Vef/a na mesec po pošti dostavljen Din za inozemstvo Din 10' Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 Telefon 29-70 c*> Poštni (ekovni račun 10.502 o Izhaja vsak petek V Oglasi po tarifi. Štev. 34 Mi nismo mafodušni! Klic ob dtfanalsti uri Dajte nam minimaine mezda? Nesramnega izkoriščanja našega delavstva s stran nekaterih industri me pozdravijo postrežčki: »Dinstmon! 'instmon!« Ali te postrežčke ni nihče poučil, da je reba tudi tujce ogovarjati v našem jeziku? rav na kolodvoru bi to morali, saj je Ma-'bor obmejno mesto in naj vsak tujec tatoj uti, da je sedaj v Jugoslaviji. To določa Jdi tako malo vpoštevani odlok našega no-an.iega ministrstva. Na to se pa kaj rado °_zabi, posebno ob prilikah kot je Maribor-■d teden! * Na razstavišču Mariborskega tedna se je adnji dan tega »tedna« neki nemški kramar a-i zgovorno norčeval iz nas: »Majne lieren n|l damen! Entšuldigen majne unkentnis er slovenišen šproh, aber in draj tagen bis 1 '°rt bin, verd ih šon bos profitiren. Etvos “J1 1 šon: jeden, dva. tri! Das ist nur dinar .iMsinšaicj so se mu smejali . . Med njimi ^bilo nikogar, ki bi tako nesramnost od-. .n’°' zavrnil in to tako, da bi ta kramar res ‘ai »Profitira!«! Javna tribuna O brezposelnosti — prezaposlenosti in drugem Začetkom marca tega leta je bila v j cev v naših podjetjih. Navesti hočem pri-Beogradu konferenca vseh delavskih zbor [ mer, kako se postopa z našim življem nic, kateri so prisostvovali tudi pred- , pri nas. Bil je mlad inženjer, ki je dovr-stavniki vlade, skupščine in gospodar- , šil svoje študije na neki inozemski uni- stveniki. Na tej konferenci je bilo konstatirano ogromno in vedno naraščajoče število brezposelnih delavcev in to fizičnih kot duševnih. Čudno zveni to, da je brezposelnost zavladala tudi v naši državi, ki je znana po svojem tolikem naravnem bogastvu na eni, in po sorazmerni redki naseljenosti na drugi strani. To dejstvo se je pri nas udomačilo, da ne bo nikdar zamrlo in potrebna je samo močna roka, ki bo iztrebila ta plevel iz naše narodne njive. V mislih imam one brezvestne nenasitneže, ki imajo dvoje troje ali več zaposleni, katerih dohodki presegajo vča sih šestdeset tisoč dinarjev; dočim na verzi. Da bi se bolj usposobil in da bi kasneje lažje dobil službo, je šel ta mladi inženjer na brezplačno prakso po nekaterih večjih inozemskih tvornicah. Ko se je čutil dovolj zmožnega za samostojno delo, se je vrnil v domovino, priskrbel si je priporočilo ugledne osebe in se napotil za poslom. Prišel je v tvornico, kjer je upal, da ga zaposle. Predstavil se je direktorju tvornice in mu predal priporočilo. Kaj je storil direktor? Prečital priporočilo, ga vtaknil v kuverto in ga zavrnil s sledečimi besedami: »Ni nam do tega, da se vi kaj naučite, ne potrebujemo vas«. Pripomniti moramo, da je v tisti tovarni zaposlenih več ino- drugi strani životari siromašni brezpo- | zemskih inženjerjev. V takih podjetjih selni delavec ob skorji suhega kruha in j je treba dobro pomesti, ker naš človek vodi ter ne more ne živeti in ne umre- ' ni nič neumnejši od tujca. Naš človek ti. Zakaj naj bi bilo dovoljeno imeti je vendar bister,. ukaže!jen, dovzeten in več služb, ko pa je jasno, da nihče ne more vršiti več ko eno službo, če hoče isto opravljati vestno in če je pripravljen dati za honorar,, ki ga prejema, maksimum svojega dela. Z drugimi besedami, če nekdo opravlja istočasno več služb, vrši iste površno in brez ambicije, jih torej vrši v škodo delodajalca, in če hočete še dalje v škodo celokupnega gospodarstva države in naroda. Takim brezvestnim in požrešnim brezvestnežem je treba porezati peroti in postriči predolge kremplje. Odvzeti jim je treba vse postranske in tudi glavne sluz be in jim pustiti le eno, s katero naj se zadovolji tako, kot se zadovolje stotiso-či. Uverjen sem, da bo brezposelnost s tem aktom precej padla. Drugo poglavje brezposelnosti je pa v tesni zvezi z zaposljenjem tujih deiav- ambicijozen. Naj se mu morda brani napredovanje v službi samo zato, ker je naš človek? Naj se mu morda onemogoči vsako udejstvovanje ter odreka vsaka zasluga, ker je jugoslovanskega rodu? Če je tako, potem se vprašamo, mar nismo mi gospodarji v naši hiši? Dovolj dolgo je tujec gospodaril in razmetaval naše premoženje. Ne potrebujemo raznih veščakov in specijalistov za izdelovanje ženskih pet. Dokler bo samo en Jugoslovan brezposeln, dotlej ne sme biti zaposlen v naših podjetjih noben tujec, Tudi na ta način bi se število brezposelnih zmanjšalo. Takih in podobnih stvari je še več, in vse bi lahko pripomogle do znižanja brezposelnosti. Točka, ki je najbolj občutljiva in ki vzbuja največ strahu, namreč redukcija omoženih žen bi se dala čisto gotovo Stran s pridem uporabiti v boji: proti brezposelnosti. Seveda bi se moralo to vzeti v roke s prave strani in ne šablonsko kot je navada pri nas. Potrebno bi bilo zasigurati eksistenco moškemu in njegovi družini z določitvijo eksistenčnega minimuma, ki bi se moral ravnati po pov prečnem človeku in šele potem bi bilo mogoče misliti na redukcijo žena. Saj je vendar vsaki ženski ideal kuhinja in nobeni ne bi bilo težko zamenjati pero s kuhalnico, če bi mož dovolj zaslužil. To je tudi eno sredstvo za pobijanje brezposelnosti. Vendar pa je glavni adut v tej igri obračunavanje z mnogokkratnimi zaslužkarji in s tujimi delavci. To bi naj bila glavna sredstva za pobijanje brezposelnosti. Zato ni treba niti zakona, temveč samo malo dobre volje širše javnosti in pa močne upravne roke. Za brezposelnega je vsaka podpora razža-ijenje. On se čuti s tem državljana druge vrste in kot izvržek’ človeške družbe. Dajte brezposelnim dela, ker dela je •' naši državi še preveč! Tuje in domače kapitaliste, kj izrabila?« delovno rajo za predmet brezvestnih špekulacij, je pa treh?, brezobzirno priviti. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!« Tujercdci na Mariborskem tednu K Vasem članku »Tujerodci na M. T.« v 32. številki Vašega cenjenega lista, imam pripomniti sledeče: Če prodajalca na trgu M. T. nekaj časa poslušamo, kaj Kmalu spoznamo, da ne moti toliko nem j ški jezik, kot pa nesramni židovski žar-j gon. s katerim oni Žid ponuja svoje blago. Vsekakor je čudno, da so še vedno mnogi, ki jih ta cenena židovska' reklama (t. j. kričanje) omami, čeprav nam je jasno, da se mnogo bolje nakupuje v čisto arijskih trgovinah. Ne nemški jezik — pač pa židovska vsiljivost razdraži in razžali mimoidočega. Vašemu mnenju o tujih jezikih na Dunaju tudi ne morem pritrditi. Ravno Dunaj je v tem pogledu Skrajno toleranten in to temveč, ker židovski način trgovanja vsled silnega šte vila Židov ne pade več Dunajčanom ne v oči — ne v srce. čitatelj. Ambrožič J.: Delavstvo in prosveta Vzgojevati se pravi smotreno in zavestno vplivati na gojenca, da postane pozitiven član človeške družbe in sposoben boritelj v boju za življenjski obstanek v materijalnem in etičnem oziru. Kadar govorimo o vzgoji sploh, mislimo vselej tudi na pouk; poleg etične strani vzgoje imamo tudi materijelno ali praktično. Družba ne vzbuja po svojih organih samo svojih soobčanov in državljanov, ampak celokupno človeštvo. Kakršna je sodobna človeška družba. taka sta tudi vzgoja in pouk, ki korakata vzporedno in sta vselej le produkt družbe. Vzgojitelj ne more in ne sme iti pri vzgoji in pouku preko norm in postav družbe, ako noče priti v konflikt z zakonitimi predpisi kljub’temu, da mu njegova osebnost narekuje drugačen način vzgoje in pouka. Dostikrat je družba ali tudi samo gojenčeva ožja okolica tako pokvarjena, da razdere in pokvari v kratkem času vse to, kar je sistematična vzgoja napravila koristnega in pozitivnega z velikim trudom. Uspehi so takrat minimalni, ker je gojenec premnogokrat dovzetnejši za materijelno stran vzgoje nego za etično. Sodobna povojna družba je gotovo skrajno materijalistična. Mnogo sokrivde na tem ima miselnost narodov in posameznikov. Živi sam praktično in na vse strani, ne oziraj se na bližnjega! Živi dokler si še tukaj; saj čas beži hitro in ako nisi znal živeti, si zamudil vse življenjske ugodnosti! Ker mu težke gospodarske prilike ne puste višjega poleta, gleda človeštvo samo na materijelno stran življenja; ta miselnost ubija in onemogoča dosego onih višjih uspehov pri vzgoji, ki naj postanejo lastnina in ideal vsega človeštva. Boj za vsakdanji kruh, za katerega milijoni in milijoni vsak dan prosijo družbo in mo lijo Boga, izčrpa vso duhovno in materijelno silo človeštva, ki naj bi sicer služila višjim smotrom in namenom človeka na zemlji! Iz materijalizma in egoizma izvirata sovraštvo in mržnja med narodi, med državami. Samo nezaupanje, grožnje! In posledice? Visoki carinski zidovi, oboroževanje, nezaupanje, vera v lepšo bodočnost človeškega rodu pada in peša. Prevladuje materijalizem. Boljše situirani krogi najdejo izhod iz duhovne H^tePjelne krize v izrabi produkcijskih sredstev in delavcev, le delav-slv0 n'ma v oblasti duhovnih, ne mate-rijelnih dobrin, uiti ni vzgojeno in izobraženo toliko, da bi moglo odločno odbijati krute udarce posedujočih sta- nov ter povojnega materijalizma in egoizma na božje in Človečanske pravice delavstva. Krivda na vseh teh neuspehih zadene tudi delavstvo. Naš delavec nima smisla za organizacijo, kljub temu, da že preko 40 let obstojajo najrazličnejše delavske organizacije. Je nezaupljiv nasproti vodstvu, brezbrižen; od organizacije hoče vse, ne da ji ničesar ali malo. Te stare, v popolnem razkroju se nahajajoče delavske organizacije pa tudi niso dajale delavstvu drugega, nego nauke o kapitalizmu, mednarodnosti. materijalizmu in podobno. Zanemarjale so vzgojno-etično stran in s tem zaslužile to, kar jih čaka. Delavstvo od kričanja in večnega zabavljanja ne more več živeti. Hrane potrebuje za duha in telo; take hrane je lačno, a sito fraz. Varanja ne mara več. (Se bo nadaljevalo.) Korupcijska afere v Rusri V Kijevu so imeli velik proces, v katerem se je razkrilo, đa je izvrševalo kon-sumno društvo za preskrbo višjih uradnikov tihotaipstvo v največjent obsegu. Materialni dobiček iz teh virov je šel v žepe vse ukrajinske rdeče uradniške elite. Za izvenrusko javnost je pač najvažnejše dejstvo, da je bilo s to afero v zvezi kakšnih 80 uradnikov GPU. Ti ljudje so iztihotapljali brilante, zlato in 'druge vrednostne predmete, ki so jih nalovili v žepih in skrinjah prebivalstva, pri katerem so uprizarjali neprestane preiskave. O tem se seveda ni smelo nič pisati v listih, vrabci ob Dnjepru pa so o teh zlorabah čivkali na vsaki strehi. Izid procesa je bil, da ni bil kaznovan niti en višji uradnik, ki je bil obenem član ruske pomuni-stične stranke. Tudi stvari, ki so jih obtoženci priznali, so tako zavili, da se je zdelo, kakor da so postali uradniki žrtve spretnih žapeljuhov, seveda iz meščanskih slojev. če je kijevski proces »opral« krivce samo zato, ker so bili čjani vladne stranke, so prišle še hujše, stvari na dan pri zapad-no-sibirski železnici, kjer je glavni krivec uplenil 600.000 rubljev gotovine. Tudi ta možakar, je imel srečo, da so ga ščitili mogot- ci iz vladnega tabora. Zlasti ga je protežira! vladni tajnik in nadomestni predsednik Zajcev. Ta si je namreč dal urediti razkošno stanovanje na račun državne blagajne, katero je s tem osiromašil za 17.000 ■ rubljev. Samo v blagovnem prometu je Zajcev vzel vsak mesec za 900 rubljev blaga, za katero ni plačal ni’ti pare. Ženam visokih državnih uradnikov so n. pr. dobavljali, dragocene kožuhe iz soboljevine in bobrovine za 1500 rubljev, kar pomeni komaj 5 odst, kupne cene. Dobavljači pa niso plačali niti te malenkostne vsote, ostali so dolžni tudi to, Tako so dosegli krediti samo v gospodarskem oddelku za javne funkcionarje 200.001 rubljev. Čeprav si sovjeti, že odkar so na vladi, prizadevajo, da bi z različnimi kontrolnimi sistemi onemogočili zlorabe, tega ne morejo doseči. Iz shramb in skladišč ve-dno izginja blago in noben kontrolni sistem ne more zmanjšati korupcije. UVOZ PATRIOTIZMA IN PATRIOTIČNIH IDEJ. Rotarijanstvo in svobodno zidarstvo sta rodoljubni organizaciji, ki nas učita patriotizma in bratstva. Čudno pri tem je samo, da so njih centrale mednarodne in da se nahajajo ,v inozemstvu . * . (»Narodna odbrana«^ Siliran 3 »BORB A« V Mariboru, dne 24. VIIT. 1 KOŠTA TODOROV:*) Patriotizem Ne vem, ali na svetu obstaja ie kaj lep-šega in vzvišenejšega kot je ljubezen do domovine. To je nekaj tako naravnega, vsesanega z mlekom naših mater, formirano iz skupnih osebnih, plemenskih In rasnih posebnosti, vzgojeno s pesmijo in legendami, skratka: najpopolnejše Oblikovano občutje vsakega normalnega človeka. Tako je pri vseh zdravih narodih. Tako je bilo in bo tudi pri nas. Kolibo ljudi raznih narodnosti je, verujočih v internacionalno človečanstvo, v trenutku, ko jih je plat zvona pozvala pod orožje, šlo zavestno in prostovoljno v smrt Pod svojimi nacionalnimi prapori? Tudi nada v splošno človeško bratstvo se mora umakniti ljubezni do domovine... Ali ni internacionallst Briand toliko žrtvo, val za svojo ljubljeno Francijo? In nemški, francoski, angleški in italijanski socialisti — kaj tudi oni niso na bojiščih umirali za svoj narod? Eno je ljubiti domovino, a drugo je neprestano govoriti o tej ljubezni, se trkati na prsa in r sdirati s tem naravnim občutjem po bojiščih... Velika ljubezen je stroga in tiha. Ni polna histeričnih krikov, gostobesednosti... Oni, ki zlorabljajo te najsvetejše pojme, jih ponižujejo in delajo banalne . .. Književniki in iarizeji molijo k Bogu glasno in povsod po nepotrebnem imenujejo njegovo ime . . . V resnici pa so toliki od teh paradnih patriotov postali lažni heroji, izrabili so mo- gočna narodna stremljenja v malenkostne, osebne svrhe! Spekulacija s patriotizmom je ena najpođ-lejših in najumazanejših spekulacij. V Bolgariji je bilo vsega: neumnih in pametnih upravnikov; sposobnih in nesposobnih: pokvarjenih in plemenitih; umazanih in čistih — a vsak je hotel na svoj način in po svojem razumevanju dobro svoji domovini . . . Patriotizem ne more in ne sme nikoli postati za koga monopol. Oni, ki stremi za takim monopolom, ustvarja iz patriotizma trgovino in tako ponižuje njegov zmisel . . , S tem ubija idejo, ki bi jo moral braniti. Vem . . . Zaradi teh mojih iskrenih besed me bodo zopet napadali iz klevetali. Vem. A vseeno trdim: nihče na tej zemlji ni večji patriot od mene ... A narodni »patrioti« naj kar nadaljujejo s trkanjem na prsa in naj kriče po bojiščih... Velika ljubezen je stroga in tiha . . , „Izdanca". Ta naziv se pri nas podeljuje na levo in desno, z lahkoto, ki liči cinizmu. Tu ne poznajo razsodnosti, analize, kritike... Ne skušajo spoznati tujo dušo, ne njenih motivov in vzrokov. Vedno in povsod vidijo samo sirove, brutalne interese. Ne iščejo resnice, vedno in povsod sama histerija, bes, kleveta, mržnja, laž — — In... besede. Gnusne besede, kakor so gnusna usta, ki jih govore in kakor so gnusne te osebe... Med temi besedami je na prvem mestu beseda »izdajica«. Profesionalni klevetniki pozabljajo, da tu-di najstrašnejši izraz izgubi svojo vrednost, če se ga ponavlja često. Zakaj, — kaj pomeni izdajica? V poštenem in javnem življenju je izdajica oni, ki izda svoje tovariše, idejo in ki preide k sovražniku, da s tem škodi idejnim tovarišem in domovini. To brez ozira na to, iz kakih motivov se porodi izdajstvo, — ali iz strahu, ali zaradi koristi. A glejte, mene imenujejo izdajico! Zakaj? Ali morda zato, ker sem bil dobro-voljec v francoski armadi še takrat, ko je bila Bolgarska neutralna? Ali sem morda to bil iz strahu ali koristi in ne iz težnje mladega navdušenja, boriti se za nekaj, kar sem smatral za veliko in dragoceno — za svobodo sveta? Ali morda zaradi tega, ker sem dal domovini na razpolago svoje življenje in ker sem se bori! že v mladosti po makedonskih planinah in odeskih barikadah? Ali morda zaradi tega, ker sem bil sedem let v ruskih temnicah in nisem prosil nikogar milosti? Aii morda zaradi tega, ker sem nad tri leta bi! predstavnik domovine v tujini in branil povsod njene interese? Ali morda zato, ker nisem sprejel oblasti, ponujene mi od morilcev mojega tovariša in voditelja Aleksandra Stam bolljskega? Ali zaradi tega, ker sem proklei morilce in štel njih žrtve? No, klevetniki šepetajo: denar... denar... denar...! Sikajo z neko strastjo, ki pa samo izdaja njih skrite motive... Ne morejo razumeti, da na svetu še obstajajo druge, čiste pobude. Njim je neznano vse: žrtve, vera in navdušenje... Ne morejo razumeti, da sc da umreti tudi za ideale. Ko doznajo za kaj novega, že vprašujejo: kdo plača, koliko in čemu?... In kriče: denar... denar... Tepci! Jaz preziram denar. Strada! sem, ko sem imel v rokah milijone! Bil sem delavec, bil sem v ječi, četnik, vojak, revolucionar, novinar, minister, predstavnik Bolgarije — a sem vedno ostal isti . . . Sedel sem z apaši, pa nisem postal glavar, sedel sem s kralji, pa nisem posta! lakaj . . . Mizerija me je tlačila, pa so skozi moje roke šli milijoni, da ublažijo tuje gorje. Nikoli nisem bil v izkušnjavi ... Na svetu je vsega: gnev in ljutost, pa tudi odpuščanje. Ko me imenujejo za izdajico, vem, da ta beseda ne prodira v široko narodno dušo. Vem, da za mene še danes utripljejo milijoni src . . . In za te govorita m pišem, njim so poklonjeni še preostali dnev’ mojega življenja. Za nje bije moje srce . . . Da, jaz sem vaš brat, otroci bolgarske zemlje! Vaš sem. ker sem doumel življenje od temnih globin do najvišjih vrhov ... In povsod sem iskal človeško, dtraro, lepo, svetlo. Ljubim solnce, cvetje in otroke. In iščem srečo za ponižane, potrebne in brezpravne. Vaš sem, a tuj vsem onim, kojih duše so polne zlobe in teme. Vam so posvečene te vrstice od mene, »izdajice«. * Košta Todorov je znan bolgarski poik. , sodelavec pokojnega Stambolijskega. Ob znanem krvavem bolgarskem prevratu je postal emigrant in je v tujini obsodil počenjanje krvolokov v svoji domovini. S svojimi sifemi članki v emigraciji, si je pridobil sloves enega najboljših slovanskih in sve-tovnih novinarjev. Očitke svojih nasprotnikov v domovini je povsem ovrgel in si tako pridobil velike simpatije, posebno med narodom. Kulturne beležke Maribor Ob pričetku sezone Nar. gledališča Današnji človek je v sebi neurejen in razrvan. Ne more najti etično utemeljenega odnosa ne do sebe, ne do sočloveka in do svojega naroda. So ljudje, ki v svoji duševni otopelosti ne iščejo novih poti. In so spet drugi, z močno voljo in hotel;)em, ki išče jo smisla svoji bitnosti in tipajo v globino, da najdejo to, po čemer tolikanj hrepenijo. Toda danes je toliko lažnega, sebičnega in spekulativnega na desni in levi, da se na rovaš naturnega in zdravega narodovega hre penenja prodajajo bogato dekorirana laž in pikanterija, skrbno prikrojena in preračunana na človeško neumnost in njegove temne instinkte. Tako človeku in narodu s takšno sejmarsko hrano oropajo zmožnost dojemanja prave, resnične kulture. V velikem duhovnem dozorevanju narodov opazimo, da je bilo njih osrednje duhovno udejstvovanje usmerjeno v teater. Tako pri Japoncih, Grkih in v srednjeveški Evropi ob čašu misterijev. Tu so iskali novih spoznanj in moči, tu so našli odgovor na smisel življenja in smrti.. Po enaki poti, čeprav v drugačnih razmerah, mora hoditi tudi sodobno gledališče, kajti šele takrat se bosta našla s človekom. Postala bosta potrebna drug drugemu, eden kot drugi se ne bosta več zadovoljevala z osladnimi, izmaličenimi nadomestili, nastopilo bo iskanje resnice in smisla. Gledališče je in 'bo neposreden, najvernejši izraz življenja in hotenja naroda. Ne tistega vsakdanjega in neresničnega, tem več onega, spoznanega in dojetega v- globinah — edino resničnega. Prav danes je potrebno, da se obrne gledališče k narodu in obratno. Mariborsko nar. gledališče stopa v novo sezono. Prepričani smo, da se zaveda svoje dolžnosti in da jo bo tudi odlično izvrševalo. Seveda v toliko, kolikor to dopuščajo razmere. Želimo tudi, da najde v novi sezoni pri naših ljudeh več smisla, ker moramo ponovno poudariti, da se mnogi ne zavedajo, kako važno in nujno nalogo vrši to nase gledališče prav v Mariboru. Dolžnost vsa kega, res pravega nacionalista je, da z vsemi močmi podpre slovensko gledališče in tako pomaga pri zgraditvi In uspevanju narodne kulturne Institucije. — ža začetek sezone pripravlja naše gledališče tri močna dela in to: W. Shakespeare: Hamlet, O. Wilde: Idealen ženin in R. Golouh: Od zore do mraka. Združenje Borcev Jugoslavije »Boj« v Mariboru, obvešča cenj. tovariše, da se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. pri Sv. Juriju v Slov. gor. ustanovni občni zbor tamkajšnje krajevne organizacije. — Iz Maribora bo vozil zjutraj ob pol sedmih poseben avtobus v Sv. Jurij. Kdor se želi udeležiti tega izleta v obmejni kraj, se naj prijavi pri g. Planinšecu, Mestna podjetja. Z ušivef je ozmerjal gostilničar Horvat, ki ima svoj lokal v Mlinski ulici vse Srbe, ko se je znesel nad neko služkinjo, ki je Srbkinja. — Imenovani gostilničar pa se tudi ob drugih prilikah nepovoljno izraža o naših bratih. Za danes beležimo samo to v informacijo nacionalne javnosti! Plul Ni dobro zavijati resnice! Mariborsku »Delavska politika« se je v svoji zadnji številki obregnila - ob Narodno - stro kovno zvezo v Ptuju. Ne gre nam za pre-klanje v tej zadevi z »rdečkarji«, moramo pa ugotoviti ponovno, da so oni stali res samo ob strani in čakali, da jim padejo pečeni golobi z neba, medtem ko je podružnica NSZ napela vse sile, da za v s e delavstvo ptujske »Petovije« izvojuje neke pravice. To smo vedno pripravljeni dokazati pred vsakim, ki hoče izvedeti čisto resnico. Gospodje sodrugi! Kje in kakšni so vaši dokazi? Kje in kaki uspehi? Je žc res, da se te podala skupna deputacija obeh organizacij v Maribor, res pa je tudi, da se je vrnila razočarana praznih rok. Vse, kar se ie dogajalo naprej, ie bila za vas deveta briga. Zato ne hodite s to barvo na dan! Vaš apel. kai bomo mi podvzeli proti redukcijam Plač delavstvu v »Petoviji«. naj vas ne . skrbi. Znano vam ie pač, kar.vam je moral potrditi tudi vaš sodrug g. Kopač kot odposlanec Del. zbornice, da smo izposlovali njegovo intervencijo preko ene same noči, medtem ko še vi z mezincem niste ganili. Končno pa vam naj povemo, da mi ne rabimo agitacije take vrste, ker delavstvo spregleduje samo in samo uvidcva kje je njegovo mesto. Želeli bi le, da bi tudi »rdečkarji« nastopili za vse delavstvo tako nepristran- sko kot smo mi ob vsaki priliki. To bi oni tem lažje, ker imajo po raznih delavskih institucijah na čelu svoje sodruge. Tako bi bili tudi njih uspehi vidnejši, nepotrebno pa bi bilo tudi vsako zavijanje resnice. Odbor NSZ. podr. Ptuj. Ptuiskim naročnikom! Prosimo vse naše naročnike, naj nam čimprej nakažejo naročnino za list. Obenem jih prosimo, da priporočajo naš list vedno in povsod! Tako bodo omogočili razširjenje obsega »Borbe«, ki se bo odslej še energičnije borila za socialne in nacionalne pravice malega človeka! Hojice Občni zbor združenja trgovcev za Dravsko banovino. V soboto in' nedeljo bo v Konjicah občni zbor Združenja trgovcev za Dravsko banovino. Priprave vrše tukajšnji trgovci (izvzemši napredni!). Vsa organizacija ima politično ozadje. Zborovanje je sklicano v nekdanjo orlovsko telovadnico, ki je sedaj Katoliški dom. Tja večina naprednih trgovcev ne bo šla! Aranžerji so i imeli na razpolago več drugih dvoran, n pr. ! v šoli, pri Filipiču, pri Okr. hranilnici itd. j Vse te dvorane bi dobili na razpolago, sa-i mo zaprositi bi bilo treba. Kakor pa izgleda, so hote to napravili, ker vedo, da naprednjaki ne bodo prišli v orlovski dom in da bodo tako sami imeli prvo besedo. — Pri-| pominjamo še, da ‘ se je tudi občni zbor j tukajšnjega udruženja vršil v Is.i dvorani Čeprav se mnogo narodnjakov m udeležilo tega zbora, je dobila pr' volitvah naša napredna Ista 26 glasov, a lista *. ^unu-rja (poprej Sttmmer!) je dobila s po.-včio raznih V■ c.nscheggov, Demscheggov, Persch'--noniggov, Pirchov ter nekdanjih SLS-arjev 36 glasov. — Sedanji predsednik tukajšnjega Udruženja g. Žumer Martin, je bil pri zadnjih občinskih volitvah nosilec liste nekdanjih klerikalcev in Kulturbundovcev in je dobil nekaj nad četrtino vseh glasov. — Toliko v informacijo vsem trgovcem iz Dravske banovine, ki pridejo v nedeljo v Slov. Konjice. Popotnik. Sv. KrVt tspcS Naršb©r©m SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Streliška družina Sv. Križ nad Mariborom bo otvorila strelišče v nedeljo, dne 26. t. m. Otvoritev bo združena z nagradnim streljanjem. Sprejem gostov je ob 9. dopoldne. Po otvoritvi velika slavnost. Vabijo se vse sosedne streliške družine in vsi ljubitelji streliškega pokreta. Delavci! Ne iščite svoje rešitve v marksističnih strokovnih organizacijah ! Vase mesto je samo v Narod, strok, zvezi, ki se edina bon za 1 res delavske interese Pohištvo, vložke, tapetništvo m dekoracije najceneje nud I .NOVAK 1 Maribor, Ve rinjska Koroška Koroška Telefon 29-05 1 6 Najnovejši vzore: tka-n n blaga za pohištvo, zavese in madrace AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAl.AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAfeA&AAAAAAAAAAA; * * Ha drobno! Ha debelo 1 1RK0B PERHRUEt Kis za ulaganje kumare itd., prua-urstni kis,_ špirit za ulaganje sadja, ko? 5liuauka!rreum^kon'jakd! izdelouanje likerjeu, c ^rln h uin, sirupou in žgonjarn^ | dobaulja po zmernih dneunih cenah m R R I K Q R, 605PG5KR ULICR 9 - TELEFON z5"s°^ Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Maribora Mariboru. Tiska Mariborska