V Mariboru 17. septembra 189b.
Tečaj XXX.
Slovenski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na I Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 £ld. 30 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo.
«5 kr. — Naročnina se pošilja upravni.štvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. |	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Volilci slovenski!
Izmed kandidatov, na shodu zaupnih mož mariborskem postavljenih, je odstopil e. g. dr. A. Medved. Na mesto njegovo so izbrali zaupni možje brežiškega, kozjanskega in sevniškega okraja svojega reichenburškega rojaka, e. g. župnika Jožefa Žičkarja.
Naši kandidatje za volitve poslancev v deželni zbor štajarski dne 21. septembra t:, 1. v kmečkih skupinah so torej naslednji gospodje: i
I.	Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistrica: Franc Robič v Lembahu pri Mariboru in č. g. Mihael Lendovšek v Makolah;
II.	Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šrna-rije, Konjice: dr. Jožef Sernec in dr. Ivan Dečko, oba v Celju;
III.	Ptuj, Rogatec: dr. Franc Jurtela v Šmarijah;
IV.	Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož:
dr. Franc Rosina v Ljutomeru;
V.	Slovenji Gradec, Marenberg in Šoštanj: Ivan Vošnjak v Šoštanju;
VI.	Brežice, Kozje, Sevnica: č. g. J ožef Žičkar v Vitanju.
Shod zaupnih mož mariborski sklenil je tudi za mestne skupine spodnještajarske postaviti kandidate, da vsaj pobero glase slovenske. Kandidatje za volitve dne 23. septembra t. 1. so:
I.	Maribor: Kandidat naše stranke še ni določen.
II.	Ptuj, Ormož, Središče, Ljutomer in Rogatec: gospod Ivan K oče v ar, župan v Središču;
III.	Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gornji-grad, Ljubno, Mozirje, Žalec in Vojnik: gospod Dragotin Hribar, lastnik slovenske tiskarne vv Celju;
IV.	Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Muta, Marenberg in Vozenica: gospod Ivan Kačič, c. kr. notar v Šoštanju.
Slavni volilci slovenski! Ovi vsi možje držijo se iskreno gesla: Vse za vero, dom cesarja. Zaslužijo vsi polno zaupanje, da bodo radi, spretno in vestno naše vsestranske koristi zastopali ter zlasti naše narodne težnje, pravice in svetinje modro in možato zagovarjali. Volite jih!
V Mariboru, dne 15. septembra 1896. Slovensko društvo s sedežem v Mariboru.
Kandidat Fr. Girstmavr.
Volilni odbor, za katerim se skrivajo nemški Ma-riboržani in razni nemškutarji, razpošilja te dni volilnim možem mariborskega političnega okraja naslednji, v grozni slovenščini pisani oklic:
»Spoštovani gospod! Mnogo posestnikov volilnega okrožja Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica je gospoda France Girslmayr-ja, posestnika v Leitersbergu in Mariboru, naprosilo, volitev za poslanca deželnih občin Mariborskih vzeti; ker je on sam izurjen kmetovalec, naše žalostne gospodarske razmere dobro pozna in se že spetkrat za kmetski stan zanimal in tudi brezstrašno za kmeta potegoval. Gospod Franc Girstmavr je k naši vesolji pritrdil, volitev vzeti in upati smemo, da bode tudi v bodoče v korist kmetovalstva pridno deloval. Spoštovani gospod, volite torej pri v 21. septembra t. 1. v Mariboru se vršeči volitvi deželnih poslancev: Gosp. Franca Girstmayr-ja in dozdajšnega deželnega poslanca gosp. Franca Robiča, posestnika v Lembahu, za poslanca našega okraja. Nikar ne volite gospoda župnika L endo všeka iz Makole, ker ta gospod ni kmetovalec, se= del je od mladeži sem v šoli in se le za svoj stan iz-olikai. Ta gospod naj le pri svojem poklicu ostanejo in mir sklenijo kakor se duhovniku spodobi. — Kristjani, Gospod je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Kmetovalci smo in hočemo kot taki naše razmere tudi od kmetovalca zastopane vedeti, ne pa od nevedneža, od ubožca. Mir hočemu! proč z hujskanjem! Ne pustite se od nobenega plašiti, seveda se bodo poskusilo, Vas pregovoriti, vpliti sami in odločno možje, katere Vam priporočamo. Volilni možje brali se bodo eno uro pred volitvo v gostilni »zum schwarzen Adler« na grajskem trgu«. —
Naj dodamo tej kolobaciji samo par opazk: Kdor se dandanes upa pred slovenskega moža s tako slovenščino, zasluži par zaušnic. Kako dober gospodar da je Fr. Girstmayr, razvidi se iz tega, da mu oblast večkrat zaradi zaostalih davkov grozi s prisilno dražbo. Tudi to bi lahko povedali, kako delavcem rad plačuje dnino, pa nočemo, ker drugi o tem več vedo.
Kje pa se je dozdaj Fr. Girstmayr »brezstrašno za kmeta potegoval?« Pri mariborski »šparkasi« njegova beseda veliko velja, ker je njen cenilni mož, toda baš no niti ene besedice ni spregovoril, naj »šparkasa«, ki je večinoma obogatela od kmetov, da onim kako podporo, ki jim je toča vse uničila. Pred poljedelskega ministra pa se je samo vsiljeval, škodo na Pesnici bi ministru tudi drugi bili pokazali.
Francelnov volilni odbor je toli predrzen, da zraven Fr. (¡irstmayrja stavi za kandidata našega vele-zaslužnega državnega poslanca g. Fr. Robiča. Izjaviti moramo v imenu tega poslanoa, ki je ravno pred tednom dosegel v Gradcu pri komisiji za revizijo zemljiško-davčnega katastra, da se zniža vinogradom davek zda-tno, da kdor voli Fr. Girstmayr j a, njegovega glasu g. Fr. Robič ne potrebuje. Sicer pa je tako že javna tajnost, da hočejo nemškutarji zadnji dan namesto g. Fr.. Robiča kandidirati dr. Hansa Schmidererja,
mariborskega podžupana, pred katerim se civilni zakoni sklepajo.
Hud trn v peti je nemškutarjem in liberalcem vlč. g. Mih. Lendovšek, duhovni svetovalec in župnik v Ma-kolah. In ravno to g. Lendovšeka najbolj priporoča. Tudi to mu je v čast, da se je v šoli dobro »izolikal«, on je veleizobražen in tak mora poslanec biti. Neumen ble-betač ne doseže ničesar, pač pa je vsem samo v posmeh. Tudi v gospodarskih rečeh je g. Lendovšek dovolj izveden, saj ima kot župnik blizu 14 let precejšno gospodarstvo na skrbi in kot načelnik makolske posojilnice ve prav dobro, kje kmeta črevelj žuli. — Torej slov. volilni možje mariborskega, št.-lenarškega in slov,-bistriškega okraja, pridite k volitvi vsi, ne zabite legitimacije doma, ter volite soglasno g. Fr. Robiča in č. g. Mihaela Lendovšeka! Naši možje se zbirajo pri »Stadt Wien«, v gostilnici »zum schwarzen Adler« bode nemškutarski tabor.
-----
Cerkvene zadeve.
Blagoslovljenje kapelice škapulirske Matere božje na Knšernikn.
Najlepši kinč vsake dežele so gotovo lepe, bele cerkve, posejane po visokih gričih. Na svojih potovanjih, osobito po slovanskih zemljah, okusil sem dosti dušnega veselja, videč mnogo krasnih cerkva, za kojimi tudi premila Slovenija, zlasti vesele Slov. gorice ne zaostajajo. Za večjimi cerkvami zavzemajo odlično mesto manjše kapelice, sv. križi in sploh krščanska znamenja ob potih; s čemur se smejo Slov. gorice v prvi vrsti v Sloveniji ponašati.
Jedno tako novo kapelico imamo v Slov. goricah, in sicer v tihi dolini pod Kušernikom, o kateri bi rad častitim bralcem poročal. Dne 3. vel. srpana svečer se je slišalo mogočno streljanje iz Garla pod Kušernikom, in to dolgo v noč; kar se je ponovilo drugo jutro. Vsak je ugibal, da se bo v Slov. goricah vršilo nekaj izvan-rednega.
G. M. Rajšp, nadučitelj pri Sv. Juriju, ima na Garlu »gorco«, lep vinograd, in ta kraj sta letos z blago soprogo obdarovala z lepim krasom; postavila sta lično kapelico z mičnim zvonikom v čast škapulirski Materi božji. Gostje so se oni dan takoj prepričali, da jih je strelba privabila na pravi kraj. Ko so se prebližali h »gorci« poštenega Rajšpa, zapazili so po strehah lepe zastave; jednako je na kapelici plapolalo mnogo zastav, osobito trobojnic. Jedna je bila papeževa, a druga cesarska. Zanimali so nas tudi lepi mlaji z mičnimi napisi okrašeni slavoloki. Na prvem smo čitali: »Prisrčni pozdrav in poklon od Rajšpove obitelji z veseljem pričakovani častiti duhovščini!« A na drugem:
,,0 Marija, sprejmi v svojo varstvo nas,
Ki k tebi vpijemo —
Bodi mati mila, nam rešenje!"
Pri kapelici smo, ki nosi napis: »1895 Postavila Matevž in Marija Rajšp iz hvaležnosti k sv. Juriju v Slov. gor. darovani in semkaj preneseni škapulirski M. božji. Knezoškof. mešna licenca podeljena 11. vin. 1895 št. 3329.« Okolo te lične kapelice se je od 8—9. ure sešla iz sosednih krajev lepa truma pobožnih Marijinih častilcev, da bi bili priča blagoslova kapelice in prve sv. maše, v nji darovane.
Točno ob 9. uri so topiči in zvon naznanili prihod čč. gg. duhovnikov. Prišli so iz Maribora preč. g. J. Bohinc, kanonik in stolni župnik; č. g. Fr. Ferk, župnik od Sv. Marjete, ter č. Ant. Šijanec, kaplan od Sv. Jurija.
Tudi lastnika kapelice sta prišla takrat, in njun majhni vnukec je poklonil g. kanoniku lep šopek.
Sedaj se je začelo blagoslovljen je s petjem »Mise-rere« in litanijami vseh svetnikov itd. Po cerkvenih obredih so g. kanonik na vzvišenem prostoru zbranemu ljudstvu ganljivo opisali to slavnost; posebno obitelji, ki je mnogo žrtvovala za stavbo le kapelice. Končno so razložili pomen blagoslova karmelske M. R, pri kateri bi naj vselej in vsaki sili iskali pomoči ter so zatekali v obrambo.
Prvi del je bil s tem končan! Kaj pa sedaj ? »Oj draga, tiha, med drevjem in vinogradi zakrita dolinica, srečno te smemo imenovati, kajti nisi dobila le blagoslova te lične kapelice, nego v tebi se bode od danes zanaprej večkrat služila najsvetejša daritev sv. maše! Srečna torej tiha dolinica, srečna obitelj Raj^pova!«
Ko se je pričela sv. maša, je bilo res ganljivo gledati, ko so pobožni verniki na tem nenavadnem tihem kraju pokleknili in se z duhovnikom Bogu priporočevali med daritvijo sv. maše, pri kateri sta g. nadučitelj Rajšp in njegova soproga pristopila k mizi Gospodovi.
Blaga zakonca Rajšp se nista ustrašila ogromnih stroškov pri zidanju kapelice »Karmelske M. B.», katero sta postavila iz hvaležnosti. Jednako sta tudi na drugi strani poskrbela in pokazala izvanredno gostoljubnost. Okolo 60 oseb se je podalo po blagoslovu, pridigi in sv. maši od kapelice v njuno prekrasno in okusno okinčano poslopje, kjer smo bili dobre, poštene volje. Bog plati in Marija Mati!	A. V j.
Gospodarske stvari.
Kako je ravnati s sadnim drevjem, katero je poškodovala toča.
Spisal ravnatelj Kalmann.
Strašne nevihte, ki so po srednjem in velikem delu spodnjega Štajarja uničile letošnjo žetvo, vzele so tudi sadje ter hudo ranile sadno drevje po drevesnicah in sadunosnikih. Ranjeno sadno drevje pa nam lahko zboli in se celo posuši, ako ne ravnamo z njim, kakor je treba.
Če je toča zadela drevesnico ter močno ranila mlada drevesca, odreže se naj debelce prihodnjo pomlad nekoliko nad mestom, kjer je bil požlahtnjen divjak.
Vsled tega opravila bo pognal ostali žlahtni del več mladik, izmed katerih se slabše porežejo, a najmočnejši dve pustita, da se iz debeleje odgoji vnovič deblo.
Prav žalostno izgleda po nekaterih krajih staro sadno drevje. Kar ni potrl in polomil vihar, stoji golo in je polno večjih in manjših ran, katere je napravila toča. Le tam pa tam se ziblje kak razčesan in na pol suh listič. Vprašati se moramo, kako je ravnati s takšnim drevjem, da se škoda kolikor toliko popravi.
Ako se nahajajo rane na deblu in na debelejih vejah, zamažejo naj se z mešanico (ne z drevesnim voskom, kakor še nekatere knjige uče), ki se je naredila iz vode, ilovice in kravjeka. Ge je pa na kakšnem drevesu posebno obilo ran, tedaj se naj namažejo vse deblo in vse močnejše veje z imenovano zmesjo. To naj se napravi prej ko prej, da rane hitro zacelijo in ne začno gniti (pri peščičnem sadnem drevju) ali smoleti (pri koščičnem sadnjem drevju.)
Ne morem si kaj, da bi pri tej priliki še posebno ne opozoril na volnato ali krvnato uš, katera se zlasti tam rada naseli, kjer celijo rane, pouzročene po toči.
Poškodovano drevje zahteva posebne pozornosti in skrbnbsti sadjarjeve. Toda preveč žagati in rezati po vrhih bi pa tudi ne bilo drevju na korist. Pred
vsem se naj odstranijo natrene in odlomljene ali odčesnjene veje in vejice; rane pa, zlasti večje, naj se gladko izrežejo ter zamažejo z degetom ali terom. Tako pa naj ostane drevo do prihodnje pomladi, tedaj se bo pokazalo, koliko si je drevje opomoglo.
Ako je pomladi vrh (krona), ki je zgubil mnogo vej in vejic, nepravilen in jednostransk, treba bo pri -rezati in pristriči druge veje, da dobi vrh zopet pravilno podobo, z drugimi besedami, drevo se bo moralo pomladiti.— Če je sadjar zapazil, da ima med svojim poškodovanim sadnim drevjem tudi takšne vrste, katere niso mnogo vredne, ali katere malo rodé ali katerih sadje je rado krastavo ali črvivo, naj pomlajeno drevo precepi, t. j. v vrhu požlahtni s kakšno drugo dobro vrsto.
Sejniovi. Dne 19. septembra na Vranskem. Dne 21. sepl. na Laškem, v Lučanah, v Podsredi in Siegers-bergu. Dne 24. sept. v Arnovžu, v Smartnem pri Slov. gradcu in na Remšniku.
Dopisi.
Od Sotle. (Naš poslanec bodi g. Žičkar!) Globoko je užalilo vsakega zavednega rodoljuba počenjanje bizeljske občine, ki pošilja po celem brežiškem glavarstvu na občinske urade pisma, naj ne volijo č. g. Zičkarja, ampak g. Ivana Halona. Tako skrivno ruvanje ni naravno in ni pošteno. Zakaj Bizeljčani niste javno nastopili s svojim kandidatom in prišli v Brežice na shod zaupnih mož? Poznamo se dobro! Ni vam drugo na srcu, kakor delati zgago med volilci, in tega se niste sami izmislili, ampak veter piha iz Brežic od tistih, ki se ne bi smeli mešati v volilno borbo, ampak morali bi biti nad strankami. Povsod, koder je hodil|c. kr. uradni vodja Tax vodit prvotnih volitev, pripovedoval je nekako z vidnim veseljem, da bode huda borba med Žičkarjem in Balonom, ker spodnji kraji so vsi za Balona. Ali se to ne pravi uplivati na volilce, ako c. kr. uradnik ob času volitve tako govori? Trdno upamo, da se bode spletkarija izjalovila in da bodo volilni možje pokazali na dan volitve, da spoznajo sami važnost volitev. Vi pa, narodnjaki, hitro na delo, zadnji je čas! Pri prvotnih volitvah se je marsikaj zamudilo, popravimo to s tem, da priprostemu kmetu oči odpremo in mu pokažemo razločevati dobro od slabega, zrno od plevela! — Živio naš g. Žičkar!	Volilni mož.
Iz Brežic. (Volilni shod) je bil pri nas v nedeljo, dne 13. sept. Pri tej priliki je poročal bivši poslanec, ces. svetovalec g. Jerman, o svojem delovanju v deželnem zboru. Kdor še tega prej ni vedel, lahko se je prepričal iz njegovih podatkov, kako pogumno in neumorno se je boril ta blagi mož za narodne pravice in v prospeh zlasti kmečkega stanu, žal, da ne vselej z zaželjenim uspehom. V hvaležnem spominu si ga bomo ohranili in še enkrat kličemo: Hvala, slava mu! — Ta dan spoznali smo tudi kandidata, ki bi naj g. Jermana nasledoval, č. g. župnika Zičkarja. Beči moram, sam Bog je tako naklonil, da nam bo on poslanec, boljšega moža bi ne bi lahko izvolili. Znano je vsakemu, ki je le kaj čital, kako se je boril ta gospod, ko je bil še v Celju, in koliko tudi priboril tamošnji okolici. Celjski zagrizenci so se na vso moč v njega zaletavali, pa si pri tem le svoje visoke nosove razbili. Slednjič se jim je že srce omehčalo, in velikodušno so mu privoščili kako dobro župnijo, ali še kaj več, pa — daleč proč od Celja. Pa oh žalost, želja se jim ni spolnila, zato je pa »vahtarca« dolgo časa milo plakala. G. bivši vikar v Celju
dobil je župnijo vitanjsko. Seveda, da tukaj tudi ni počival. Ne bom obširno opisaval njegovega vsestranskega delovanja, dovolj če omenim, da je »dober pastir« »svojim« mnogoštevilnim »ovčicam« (3400), da kaj lepo vodi svoje obširno gospodarstvo (to pa bodi na uho povedano onim, ki so rekli, da se g. župnik ne razume na kmetijstvo in da kmečkih teženj na pozna); da je načelnik cerkveno - stavbenega društva, ustanovitelj in načelnik vitanjske posojilnice in tamošnjega bralnega društva, načelnik delavsko-podpornega društva, načelnik krajnega šolskega sveta itd. — Ne zasluži-li tak mož popolnega zaupanja? Res, da mu s poslanstvom nalagamo nov jarem, a prepričani smo tudi, da ne bo pretežek možu, ki tako iskreno ljubi svoj narod, kateremu je edino veselje za njega delovati, kateri je pripravljen za njega vse žrtvovati in posvetiti mu vse svoje moči. Vrli volilci, volimo dne 21. sept. enoglasno č. g. Žičkarja!
Od Sv. Lenarta v Slov. goric. (Na Girst-mavrjev zbor) so prišli samo trije zunanji volilni možje in kacih 20 »purgarjev.« G. župan Mravlag pozdravi navzoče in jim močno na srce polaga, da ne mašnika voliti, ker mašnik ne pozna kmečkih razmer in nič ne stori za kmeta, ampak le za-se in samo nemir dela med ljudstvom. Potem predstavi kandidata Girst-mayrja. Kandidat pravi: Mašnikov ne volite, oni niso oženjeni, nimajo otrok, torej ne poznajo kmečkih razmer. Da prejšnji naši poslanci niso nič za nas storili, da so ravno taki, kakor bi kokljo nasadil na gluha jajca —; da bi se naj naredila postava, da se dača odpiše brez vsega naznanila, ako povodenj ali toča škodo napravi; potem naj kmetje skupaj držijo in le mašnika ne volijo. Če se bodo možje svoje moči zavedli, ne bodo več »za premagati«, ravno tako, kakor če bi bik vedel, kaj ima »za eno« moč, bi se ne dal strahovati, da bi z njim vozili. Dr. VVittermann (advokat) pravi: Kaj je to ena neumnost, da so gg. poslanci izstopili. Potem sta še govorila g. nadučitelj Mohor in predstojnik iz Partinja, kar pa ni vredno omenjati. Nazadnje se g. Mravlag zahvali vsem došlim in jim spet toplo na srce polaga, da ne mašnika voliti, ker oni nas le ob času volitve lovijo, potem pa nočejo nas poznati. Povsod hočejo imeti prvo mesto in čast itd. — Govorilo se je večinoma slovenski, da pa tako strašno malo pametnega in toliko grdih neresnic, to razvidi vsak razsodni bralec. Zato pa bode g. Girstmayer dne 21. sept. jako slavno propadel!
Iz Gornje Radgone. (Shod) političnega in gospodarskega društva v Boračevi dne 13. sept. je sijajno uspel. Kandidat, dr. Fr. Bosina je v izbornem, nad uro trajajočem govoru razlagal politične in gospodarske potrebe slovenskega naroda na Štajarskem. Za njim je g. Ivan Kukovec iz Ljutomera v krasnih besedah razlagal gospodarske stiske v našem okraju in kako bi se dalo tem opomoči. Njegov govor se je od vseh stranij odobraval. Sprejela se je resolucija, v kateri izjavljajo, volilci, da se popolnoma vjemajo se sklepi shoda zaupnih mož v Mariboru. Na koncu se je še razložilo, kako nekateri Bračkovi privrženci begajo volilce s tem, da kandiduje za deželni zbor v naših občinah g. Matija Slavič iz Bučeeovec ali pa g. Kukovec iz Ljutomera, dasiravno sta oba izjavila, da niti mislita nista na to kandidaturo in nista še proti nikomur o njej govorila. — Volitve volilnih mož v gornjeradgonskem okraju so ugodno izpadle. Celo na Polici in v Ivanjcih so zmagali narodnjaki. Voljena sta odločna rodoljuba Zvonimir Trstenjak in Pelcl. Tudi Boračeva in Radenci ter Kapela so odločno narodno volile. Gornja Radgona se prebuja in slovenska stvar lepo napreduje. Bog pomozi dalje!
S Prihove. (Volitve) volilnih mož so bile pri nas dne 11. in 12. sept. in so srečno končane, ker hvala Bogu, nasprotnikov niti ni. Četirje imenentno na-
rodni možje so izvoljeni. Ravno tako narodna sta volilna moža tudi v občini Tepanje, v nadžupnji Konjice. Tam je bila tudi dne 11. sept. volitev. Mi smo zadovoljni; samo zoper to bi se trebalo pritožiti, da je polovica naših volilcev, namreč iz občine Grušovje, moralo iti volit eno uro daleč vun iz občine in iz župnije, namreč v Tepanje, in vsled tega je bilo malo volilcev. Znano je, da kmet ne gre rad in v delavnik še tako daleč — od dela. Drugo pa nam ni po volji, ker je v občini Vrhovlje bila ura prerano odločena, namreč ob 7. zjutraj. Mnogim je tako rano po volji, mnogim pa ob tej uri ni bilo mogoče se udeležiti volitve. Komisar je sicer bil prijazen, toda držal se je svoje ure, ki pa je veliko pred našo in je na Vrhovljah bila volitev sklenjena, preden je po naši uri dotekel čas volitve.
Iz Spilfelda. (Drobiž.) Neusmiljena toča je obiskala tudi ovokrajne vinograde. Dotična komisija ima pač veliko dela s cenitvijo po okraju Lipnica. Danes, dne 15. sept. še le je prišla vrsta proti meji okraja Spilfelda. Čujemo, da je cenilna komisija iz Maribora svojo obžalovanja vredno dolžnost že dokončala. Žalosten je pač pogled na vinograde in po drevju okoli postaje Pesnica. Tukaj je toča klestila petkrat. Okoli Sv. Ilja so škodo cenili za čez 120 tisoč goldinarjev. — Polje okoli Strasa kaže lepo. Hajdina zori, tudi koruza. Lani ob tem času so oboje že spravljali zrelo s polja, letošnje deževje pa rastlinam brani rasti in zoreti. Sedaj izkapajo krompir. Iz tega bralec, spoznaj, za koliko je vreme v tvojem kraju naprej ali odzadej. — Volitveno gibanje med Nemci je letos živahnejše iz tega vzroka, ker so nemški konservativci, t. j. pravično misleči poslanci na Dunaju glasovali za slovensko gimnazijo v Celju. Tega nemški »liberalec« ne more odpustiti nemškemu konservativcu; posebno delujejo okoli Gradca zoper gospoda Kalteneggerja, ki je v državnem zboru nevstrašljivo zagovarjal slovensko pravico.
Iz Gornje Poiskave. (Kandidat Francel Girstmavr) je v nedeljo, dne 13. sept. v tukajšno krčmo g. Karola Hermanna volilne može iz naše okolice na zbor sklical, da bi jim svoja načela in svoje namene naznanil. Volilnih možev prišlo je prav malo, samo trije, in sicer eden z Gornje, eden iz Spodnje Poiskave in eden iz Gabernika; imen teh odpadnikov nočem imenovati. Dalje se je zbralo tudi okoli 30 40 drugih ljudij, med temi malo kmetov, največ je bilo pač hlapcev, ki so pivo, ko jo je »adjutant« Francelnov, znani Retschnigg, beri Rečnik iz Slivnice, pili ter prav židane volje bili. — Francel, zapomni si, da pri nas ničesar ne opraviš, anarhistov ne potrebujemo! Čudilo nas je pač, da je Francel, ki bi najraje vse Slovence v žlici vode vtopil, v slovenskem jeziku svoje namene razkladal, seve malo pile bi še pač potreboval.
0(1 Sv. Ane v Slov. gor. (Volitve. — Girst-mayr.) Dne 1. septembra so volile občine naše fare, v kolikor spada pod mariborski volilni okraj, svoje volilne može. Izvoljeni so bili slovenski narodnjaki. Vsi ti vrli možje so zanesljivi pristaši slovenske stranke. Samo o volilnem možu žitniške občine hočejo nekateri dvomiti. Vendar, Rog ne daj, da bi se dal premotiti od sladkih besed naših nasprotnikov! Hrezvpešno je torej prizadevanje mariborskih, št.-lenarških in drugih posili-nemcev, ki bi tako radi znanega »anarhista« (lirst-mavrja spravili na poslansko mesto v Gradec. Pa kako se ti posilinemci za Girstmavrja trudijo in pehajo' . . . Rilo je namreč pretečeno sredo, to je dne 9. sept., ta dan je po naših goricah sopihal posel št.-lenarškega »velikega« župana; potil se je, da mu je kar curkoma tekel vroči pot po čelu. Zakaj in kam tako hitro? Oh, to je bilo nel$aj silno važnega! Drugi dan, v četrtek je imel priti »velezaslužni«, — ali prav za prav »mnogo do-
služni« Girstmayr v Št. Lenart, da se kot kandidat predstavi svojim volilnim možem. Od kodi pa in kako dobiti svoje može, ker jih nikjer ni? In glejte, št.-le-narški župan, modra glava si domisli, češ, da je naj-pametneje, ako razpošlje zunanjim občinam povabila, naj pridejo poslušat novega kandidata. Pametna misel sicer, le uspeha ni imela nobenega. Kmetje imamo sedaj drugo delo na travnikih, ki je važnejše, kakor da bi hodili v Št. Lenart gledat moža, ki se nam proti naši volji vsiljuje za poslanca. Nekdo se je prav dobro izrazil tako-le: Ako bi imel ravno preveč časa, no — šel bi v Št. Lenart in sicer ne poslušat, kakšen namen da si je postavil ta kandidat, temveč da bi spoznal moža, ki bode pri volitvi za deželni zbor ob določenem času tako sijajno propal, in da bi poskusil, ima-li moja leva roka toliko prstov, da bi na njih preštel tiste volilne može, ki so kot njegovi pripadniki prišli ga poslušat. — (i. Mravlaku pa, ki je »zvolen« župan v št.-lenarškem trgu in velikonemški pristaš in agitator Girslmayrjev, po-dajemo tu-le dobrohoten opomin, naj popusti svoje prazno prizadevanje in naj si svo^a »vabila« ohrani za svoj »mravljinjak«, to je za svoje posilinemške »fünfare«. Pri nas ne opravi Girstmaver ničesar, teinuč mi stojimo za svoje, in ko pride odločilni dan, dali bomo svoje glasove svojim, namreč tistim, ki nas poznajo, ki so iz naše sredine, ki bodo za nas skrbeli, — volili bomo gosp. dosedanjega poslanca, marljivega Robiča in vele-častitega g. Lendovšeka.
S Planine. (Prvotne volitve.) Usojam si naznaniti izvoljene volilne može za volitev deželnega poslanca za kmečke občine brežiškega, kozjanskega, sevniškega okraja v sledečih občinah kozjanskega okraja in sicer: 1. občina Presično: Miha (¡ril, posestnik in župan v Žegru; 2. občina Loke: Jožef Pavline, posestnik v Lokah; 3. občina Prevorje: Anton Maček, posestnik in župan, in Jožef Krofel, posestnik, oba v Prevorji; 4. občina Št. Vid pri Planini: čast. g. Anton Ribar, župnik v Št. Vidu, in Vid Zakošek župan in posestnik v Št. Vidu; 5. občina Dobje pri Planini: čast. g. Blaž Kukovič, župnik v Dobji, Franc Dernjač, posestnik in župan v Dobji, Miha Hodej in Miha Jug, oba posestnika v Dobji. Vsi ti volilni možje bodo stali kakor skala pri volitvi dne 21. sept. za čast. g. župnika Zičkarja in bodo za njega svoje glasove oddali. Naš .deželni poslanec mora biti č. g. Žičkar, župnik v Vitanju!
Iz Ptuj a. (Poziv slovenskim skladateljem.) Odbor »Slov. pev. društva v Ptuju« razpisuje s tem dve častni nagradi k 80 kron a. v. za dve najboljši skladbi za moški ali mešani zbor, ter se obrača do vseh rodoljubnih slovenskih skladateljev z iskreno prošnjo, da se temu pozivu v povzdigo in razvoj domačega petja častno in mnogobrojno odzovejo. — Opozarja se, da se bode oziralo v prvej vrsti na takšni skladbe, ki zamorejo pri-prosti narod v najširšem pomenu navdušiti, tedaj bodi pesem veličastna, lepa, priprosta, a ne pretežko umetna. — Rokopisi naj se blagovolijo podpisanemu odboru — ime skladatelja v posebnem zavitku — do novega leta 1897 doposlati. — Odbor »Slov. pevskega društva«.
Iz Slovenskih goric. (Slovensko urado-v a n j e.) To je res veselo! Volitev za volitvijo. Pred kratkim smo imeli nekatere občinske volitve, sedaj imamo deželnozborske, in drugo leto bomo volili v državni zbor. Naposled pa še pridejo menda neke posebne volitve. Približno pred enim mesecem so namreč na tukajšnje občinske urade došli neki obrazci, ki se imajo izpolniti in potem vrniti glavarstvu. Kaj da se v njih zahteva, naj vsakdo iz obrazcev samih spozna; zato jih podajemo v prepisu Prezanimiva naročila, ki se naj izpolnijo, so dvojezična in se glase tako-le: »Verzeichnis der Wahlberechtigten zur Reichsraths - Wahlmänner-
Wahl in der Allgemeinen-Wähler-Classe e«. Zaznamek volilcev k volitvi možev volilnikov za volitve v deželni zbor v »spložnemu volilnemu razredu e«. Post - Nro.; Poštna štv. — Zu- und Vorname des Wahlberechtigten; Volilna ime ino predime. — Beschäftigung-; S čimur se peča. — Ortschaft und Haus-Nro.; Kraj ino hišna število«. — Zares krasen obrazec! Ko mi je to naročilo slučajno prišlo v roke, spomnil sem se neke zgodbe, katera se je pred nekaterimi leti pri nas prigodila. Nekdo,
—	bila je visoka glava iz radgonskega okraja, — je šel z našim takratnim načelnikom šolskega sveta in srečal na stezi učenca I. razreda tukajšnje slovenske šole. Otrok ga pozdravi s krščanskim pozdravom : »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. Dotični gospod ga ustavi in vele-važno izprašuje: »Wo bist du her? Wie heisst du?« itd. Učenec, še-le šest let star, otrok slovenskih starišev, ga naivno pogleda in — spredenj pobriše. — »Aber das Kind kann ja kein Wort deutsch!« tako ga je naslednje pogruntal nemški modrijan: »Das ist ein Skandal!« — Ali bi mi tukaj ne mogli in sicer s popolno pravico in mnogo bolj vsklikniti: No, ta visoki uradnik, ki je tudi za Slovence, pa ne zna ne besedice slovenske! In to je škandal, da se pri naših uradih ne nastavljajo uradniki
—	Slovenci!
Iz kozj anskega okraj a. (Žalostni nasledki toče.) Naša polja ležijo vsa opustošena in pomandrana; kakor po trgatvi po vinogradih hodijo ljudje pa-brkvat po svojih njivah. Tu pobirajo sočivje, v zemljo vbito, tam sekajo negodno koruzno klasje in nosijo sušit na peči, da jim služi za zamet, ali morebiti celo njim za živež nalik gladnim letom v začetku tega stoletja. S strahom in trepetom pričakujejo, kaj jim bo prinesla zima. In ni se šaliti; kajti niso zadete le nekatere okolice, ampak od Leskovca na Krajnskem pa po župnijah ob obeh straneh Orlice in Vetrnika na Štajarskem notri do krapinskih Toplic, Pregrade in Zur-manca je več ali manje vse opustošeno. Žito se je že zdaj zdatno podražilo. Hud udarec za ta kraj je posebno, da moški odhajajo z doma iskat zaslužka, posebno v Zagreb, da preživijo sebe in svojo družino. To ima zopet žalostne nasledke. Kdo bo pa doma polje obdeloval? Delavcev ne bo dobiti, pa kar se bo dobilo, bo drago. In odkod dobiti denar za drage delavce ? Da se zapreči začasno izseljevanje in pa splošna lakota v naših krajih, treba, da država stori, kar je v njeni moči. Posebno bi bilo priporočati, da država že zdaj nakupi žita, ko je bolj po ceni. Pozneje se je bati, da žitne cene silno poskočijo in državna podpora bo malo izdala. G. okrajni glavar se je predlanskim pri znanem plazu Podsredoj s hitro pomočjo odlikoval. Gotovo bo tudi nam v sedanji bedi prišel na pomoč, saj je z lastnimi očmi gledal našo nesrečo.	—r —
Iz rogaškega okraja. (Letošnje leto) si bomo zabilježili v črne bukve. Uima za uimo se oglaša. Toča nas je večkrat pošteno oklestila, zaradi preobilne moče gnijejo po njivah pridelki, ali pa vsled neugodnega vremena ne bodo prizoreli do cela. Pa rekel bi, še hujše je za naš okraj, da so prepovedani svinjski in živinski sejmi, ker imajo tam nekje na Dravskem polju živinsko kužno bolezen. Dasiravno je ves rogaški okraj popolnoma zdrav in niti enega slučaja ni, kje bi se pojavljala kaka nalezljiva bolezen, mora vendar omenjeni okraj trpeti z okuženimi okraji. Bavno pred nosom zganjajo sosedje Hrvati na meji rogaškega okraja živino skupaj in vrlo tržijo, mi jo pa gledamo v hlevu. Ker nam je skoraj vse travnike, posebno za Sotlo, poblatilo, ne bomo imeli dosti krme za goved in presiljeni bomo jo prodajati. Pa kje, če so sejmi zaprti? Mar jo naj gonimo h Kuterniku? Davke bo treba plačati. Toda odkod naj dobimo denarjev? Za svoje pridelke ne bomo dobili
ničesar, saj bomo sami spomladi kupovali živež, da bomo črno gledali. Edini mogoči dohodek je blago v hlevih. Ge pa s tem ne smemo na svetlo, kaj nam pomaga blago? Presiljeni bomo posnemati onega Šmarčana, ki je, tirjan za davek, naložil v koš svinjo, pa jo nesel v davkarijo rekoč: To jo imate, prodajte si jo, ker je jaz ne smem, pa si plačajte davek! Zato prosimo ponižno slavno c. kr. okrajno glavarstvo, naj se vendar blagohotno ozre na naš tužni položaj in zopet v rogaškem okraju, kjer nimamo nalezljivih živinskih boleznij, oskrbi dovoljenje živinskih in svinjskih sejmov. V okuženih krajih na Dravskem polju naj prepove izdajati živinske potne liste in goniti k nam na sejem, dokler so v kontumaci. S tem bo zaprečena vsaka dotika z okuženim okrajem. Ako se pa kje pri nas prikaže kužna bolezen, bomo se pa voljno pokorevali slavnim odlokom c. kr. glavarstva.
Iz Gradca. (Za kmete.) Deputacija okrajnega zastopa ptujskega, zastopana po načelniku Jožefu Ze-lenik-u, podnačelniku notarju Ožgan-u in odborniku Antonu Gregorič-u je bila dne 11. sept. t. 1. sprejeta po ekscelenci c. kr. namestniku v posebni avdijenci, da izprosi zdatne državne podpore za posestnike ptujskega okraja, ki so bili letos po toči, povodnji in drugih nezgodah tako bridko prizadeti. Deputacija je posebno povdarjala veliko bedo, ki preti Haložanom vsled trtne uši in toče, povdarjala je pa tudi veliko denarno stisko, ki je nastala zarad ustavljenja vseh živinskih sejmov ter prosila, da se v tem oziru kar najhitreje živinorejcem pomaga. Gospod c. kr. namestnik je sprejel deputacijo z veliko prijaznostjo, se dal informirati o vseh težnjah, ter obljubil, da bode storil vse, kar je v njegovih močeh storiti mogoče. Gospod deželni živinozdravnik dr. Schindler je izrazil veliko nevoljo nad onimi živinskimi kupci, ki so zanesli živinsko kugo v ptujski okraj, a obljubil je tudi, da bodo sejmi takoj odprti, ko kuga poneha.
Od Velike Nedelje. (Socijalno, narodno vprašanje.) Lep mir je vladal pri nas leta in leta. V krasnem gradiču nemških vitezov so stanovali zna-čajni oskrbniki in logarji, ki so bili rodom ah Nemci — a vešči tudi slovenskega jezika — ali Slovenci; vsi so živeli v najlepšem miru s slovenskim ljudstvom. Vse ljudstvo jih je zelo spoštovalo in ljubilo; saj pa so bili tudi pravični možje, kojim je segala beda ubogega ljudstva globoko v srce. Viničarjem in drugim delavce,n so dajali radi njive v najem, iz grajskih gozdov dajali suhljadi za kurjavo, prodajali listja za nastelj in kmetom trnja za zgradbo plotov. Tako so ti uradniki delovali po volji svojih gospodov, nemških vitezov, in goreli v v svoji požrtvovalni ljubezni do bližnjega. A v najnovejšem času so se razmere v marsičem izpremenile, in sicer nikakor ne v korist Velikonedeljščanom in okolici. Z novim gospodom oskrbnikom in logarjem je napočila nova doba v zgodovini velikonedeljski. Vse, kar je staro, mora vzeti konec: Prej je vozil gospode kmečki voznik na lepem »kolesu«, a zdaj so si kupili sami bistre konjičke in novo kočijo — seveda ne za svoj denar, marveč na troške nemških vitezov. Ekonomijo hočejo ti gospodje mnogo bolj razumeti, kakor vsi prejšnji skupaj! Škoda, da niso bolj znani na Dunaju! Gotovo bi jeden izmed njih postal poljedelski minister! Nekaterih njiv že več ne dajejo v najem, ampak jih spreminjajo v »hmeljske vrtove« ; tudi travnike za-se obdržujejo. Hmelj, pravijo, bo nam nesel »več dobička«, krmo pa pa itak potrebujemo za svoje čile »arabske konjičke«. Suhljad v gozdih si ubogo ljudstvo ne sme več pobirati, ampak jo mora ali drago kupiti ali pustiti prhneti. Kaj bo z ubožci, kje si naj pripravijo kruha, kje drv za kurjavo in listja za nastelj, to vse je gospodu logarju le deveta briga! Sicer pravi, da si ljudstvo lahko pri hmelju mnogo zasluži. More-li s tem celo leto živeti? Ali ne
O <3 D
veste, kaj je dandanes denar v ubožčevih rokah ? O kako hitro ga zapravi! Kje pa ima potlej kruh? Pa ne samo viničarjem in drugim ubogim delavcem, ampak tudi kmetom nagaja g. logar, kjer le more, posebno se trudi, da bi odkupil staro pašno pravico, katero imajo na grajskem posestvu občine: Mihovska, Trgoviška in Cvetkovska. Ponuja jim za-to njive in denar; in res mu hoče iti nekaj kmetov na limanice. Možje! Njiva in denar so dandanes v malega kmeta v rokah jako kratke trajnosti, pašno pravico pa, katero so imeli že naši očetje, dedi in pradedi, bodo imeli tudi naši sinovi, vnuki, pravnuki in še daljni potomci. Zatč ne uvidim, iz kakih uzrokov so se posebno nekateri Velikonedeljščani dali premotiti od logarja in navdušiti za odkupitev stare pravice! Vendar ogromna večina posestnikov je proti
njegovemu naklepu.	(Konec prih.)
----
Politični ogied.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Na shod nižjeavstrijskih kmetovalcev je v nedeljo došlo nad 10 tisoč vrlih kmetov. Vsprejeli so 9 važnih resolucij. Udeležence je med drugim tudi pozdravil cesarski namestnik grof Kielmansegg ter v imenu vlade obljubil pomoč. Zborovalci so tudi sklenili, poslati deputacijo k presvetlemu cesarju. — Starokatoli-čani so sklenili, naj se njihova »škofija« premesti z Dunaja na severno Češko. — Mestni zastopnik, liberalec dr. Mittler je od dveh sej bil izključen zaradi grdega razgrajanja. — »Šulvereinski obmann«, dr. Weitlof, ne kandidira več za deželne volitve, ker ve, da bi propadel proti dr. Gessmannu.
Gornje Avstrijsko. Konservativni in liberalni veleposestniki so sklenili kompromis za deželne volitve. Vsled tega dobe liberalci dva mandata od deseterih; toda konservativci zahtevajo med drugim, da se tudi med nižjeavstrijskim veleposestvom sklene enak kompromis.
Češko. Nedavno je zborovalo »društvo vl&sti«, ki je popolnoma krščansko socijalno. — Na praznik sv. Vaclava bode v Pragi velik shod čeških gosp&. — Češki anarhisti hočejo v V. volilnem razredu za državne volitve kandidirati morilca Jožefa Križa.
Šlezijsko. Deželne volitve so končane. Izvoljenih je v veleposestvu 9 liberalcev, v mestnih in kmečkih skupinah pa tudi 9 liberalcev, 5 nemških nacijonalcev, 1 Schonererjanec, 3 Čehi in 3 Poljaki.
Tirolsko. Nemški socijalist Pernerstorfer, ki je pred tedni svoj evangelj oznanjal po Slovenskem, je v tej katoliški deželi slabo naletel. S svojimi puhlicami nikogar ni mogel pridobiti.
Solnograško. Umrl je slavni konservativni poslanec, dvorni svetovalec dr. Lienbacher^ — Deželni zbor je razpuščen; nove volitve bodo dne 17., 20. in 24. oktobra.
Štajarsko. Konservativni veleposestniki so sklenili, ne se udeležiti letošnjih deželnozborskih volitev. Vlada bi lahko pomogla konservativcem do večine, pa noče ničesar storiti. Zato smo radovedni, kako bode marki Bacquehem vladal s prusaško večino v deželnem zboru.
Koroško. »Siidmarka« je imela v Beljaku glavni zbor. Sklenili so po Slovenskem pokupiti na boben prišle graščine, katere bodo razkosali in tja naselili nemške kmete. Dobro, da društvo nima cvenka! — V soboto so imeli v Celovcu socijalisti shod, na katerem se je govorilo zoper katoliški shod solnograški.
Kranjsko. Prvotne volitve za državnozborsko dopolnilno volitev so dozdaj za dr. Šusteršiča izpadle prav ugodno. — O Vseh svetnikih se v Ljubljani otvori višja dekliška šola; začasni ravnatelj jej bode dr. Lovro Požar. — Znani narodnjak Luka Svetec praznuje dne 20. sept. svojo 701etnico. — Spominski plošči so odkrili v Poljanah pok. slikarjema Janezu in Juriju Šubicu, v Javorjah pa pok. kanoniku Jeranu.
Primorsko. Grof Badeni je povsod bil navdušeno vsprejet od Slovencev in Hrvatov, nikakor pa ne od Italijanov, ki le na Laško škilijo. — V Gorici je na-gloma umrl državni poslanec knez Egon Hohenlohe. — Pastirski list novega tržaškega škofa Andreja se peča z narodnostnim bojem v prav pomirljivem duhu. — V Trstu bodo občinske volitve prve dni novembra. — Te dni se vrši slovesno kronanje podobe žalostne Matere božje v Trstu pri Sv. Justu.
Hrvaško. Naše sosede je letos zadela dvojna neznanska nezgoda: grozna prašičja kuga in toča. Vlada pa za ubogo ljudstvo ničesar ne stori, pač pa tisočake izmetuje za one, ki se vozijo v Budapešto na razstavo!
Vnanje države.
H i m. Zvečer na Malo gospojnico je skoro ves Bim bil krasno razsvetljen. Ta razsvetljava ni veljala samo sv. božji Porodnici, ampak tudi papežu Leonu XIII., ker se je drugi dan slavil god sv. Joakima.
Belgijsko. Kralj je ukazal zapreti 10 častnikov, kateri so v Kongo - državi storili strašne grozovitosti. Eden njih je dal 1300 zamorcem roke odrezati. — Dognalo se je, da so anarhisti hoteli razstreliti angleški grad Balmoral in sicer o času carjevega obiska.
Nemško. Odbor za podpiranje Armencev je imel v Berolinu shod, na katerem je Lepsius, ki je lani potoval po Armeniji, zatrjeval, da traja preganjanje Armencev že 20 let, da so lani Turki ubili lOOtisoč Armencev, in ostro napadal velesile, katere se ne zmenijo za berolinsko pogodbo, ki jamči, da se morajo v Armeniji uvesti času primerne preosnove.
Rusko. Carska dvojica biva sedaj v Kodanju; dne 22. sept. pa se odpelje na Angleško. — Vnanji minister postane morda Kapnist, sedaj ruski poslanik na Dunaju. Bog daj! — Car je ukazal degradirati več častnikov belgorodskega dragonskega polka, čegar imejitelj so naš presvetli cesar. Uzrok temu je neznan.
Bolgarsko. V nedeljo so bile vse povsod občinske volitve; vendar je v Sredcu in po vseh mestih vladal mir. Skoro povsod so zmagali vladni privrženci, posebno sijajno v Sredcu.
Srbsko. V Belem gradu so prišli na sled zaroti, naperjeni proti kralju. Zamotanih je v njo več višjih uradnikov in častnikov. Hoteli so bojda odstaviti kralja Aleksandra in poklicati nazaj zapravljivega Milana.
Turško. V Stari Srbiji so Turčini izropali šest krščanskih cerkev in vasij; toda oblastvo ničesar ne stori v varnost kristijanov. — Armenski odbor je sporočil vsem poslanikom, da stori kaj posebnega, če se oni ne upr6 počenjanju turške policije, ki povsod lovi Armence ter jih tira v zapor ali pa iz Carigrada tru-raoma izganja in jih peš goni v Armenijo.
Špansko. Policija je zaprla bivšega ministra Estevaneza in 17 odličniakov, ker so na sumu, da hočejo odpraviti kraljestvo in ustanoviti republiko. — Ministri so sklenili, da se zahteva od postavodajalnih za-stopov neomejeni kredit za popolno pomirjenje ustašev na Filipinskih otokih.
Za poduk in kratek čas.
Čez 50 in čez 25 let.
Dijaki imajo navado, da se po dokončanih šolah pred razhodom med svet dogovorijo, da se bodo, če Bog da, k skupnemu shodu zbrali čez 25 let. Bolj red-koma se pripeli, da bi se šolski tovariši zbrali čez 50 let. V Mariboru se je letos pripetilo oboje.
Od nekaterih mladeničev, ki so pred petdeset-letjem, t. j. leta 1846. v Mariboru dovršili gimnazijo ali latinske šole, so se letos sešli sledeči gospodje: dr. Jovan Ertl, prvi zdravnik v mestnej bolnišnici v Gradcu; Ferdo Kada, župan v Ormožu; Mavro Karničnik, dosluženi c. kr. sodni pristav ali adjunkt; Rudolf Linner, dosluženi mestnoslavbinski ravnatelj v Gradcu; Karol Plečko, dosluženi c. in kr. stotnik v Gradcu; dr. Otomar Beiser, odvetnik v Mariboru; Frančišek Ruhri, dosluženi uradnik v Mariboru; Karol Vičar, dosluženi duhovnik v Gradcu. — Gospodje so bili pri sv. maši, ki jo je bral bivši sošolec, č. g. Vičar, in sicer v cerkvi »pri sv. Alojziju«, t. j. v tistem kraju, kjer so se k službi božji bili zbirali, dokler so hodili še v šolo.
Izmed mladeničev, ki so leta 1871. dali slovo latinskim šolam v Mariboru, jih danes živi še osemnajst. Svojo petindvajsetletnico so obhajali gospodje: dr. Grossbauer, zdravnik v Gradcu; dr. Langmann, zdravnik v Gradovini pri Gradcu; dr. Lebar, zdravnik v Križevcih pri Ljutomeru; Lilek, profesor v Sarajevu; Mlasko, duhovnik pri Sv. Janžu na Dravskem polju; dr. Ott, zdravnik v Gradcu; pl. Pohl, župnik v Pišecah; Sijanec, duhovnik pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah; dr. Šmidinger, notar na Kranjskem; Schonherr, račun-stveni svetovalec v Gradcu; Schreiner, ravnatelj na učiteljišču v Mariboru ; Sedlaček in Soršak, učitelja v Mariboru ; dr. Wradatsch, c. kr. okrajni sodnik pri Sv. Pavlu. Shoda se niso udeležili gg.: Bouvier, glavnodavčni kontrolor v Brucku, dr. Nemanič, državnopravdniški namestnik v Celju; Ochensberger, železnični oficijal v Bolcanu na Tirolskem; dr. Šegula, odvetnik in župan v Novem mestu na Kranjskem. - Zbrani gospodje so tudi obiskali cerkev sv. Alojzija. Sveto mašo je služil bivši tovariš č. g. Jožef Mlasko.
Občutkov, ki obdajajo mladeniče ob času ločitve na koncu šolskih let, teh občutkov ni mogoče opisati. Toliko man je se isti dajo izpod peresa spraviti ob času, ko nekdanji mladeniči sedaj kot možje po raznih službah skupno obhajajo petindvajsetletnico ločitve ali pa že kot dosluženci celo petdesetletnico. Pričujoče vrstice so zapisane le v ime kratke spomenice časniške. A gospodom jubilantom bo gotovo vsaki bralec našega lista pač iz dna ljubeznipolnega srca vzkliknil: Ljubi Bog Vas ohrani v največjem zadovoljstvu do skrajne meje življenja človeškega!
Smešnica. Možu je ušla ženka, da ni vedel, kam. Šel je torej vprašat imenitnega vedeževalca, kje da je ubegla žena. Ko vedeževalec od siromaka za prerokovanje 10 gld. zahteva, reče mož: »O, toliko pa moja baba nikoli in vredna!< in dostavi zaupno: »Vejo, saj mi nič ni zanjo; rad bi samo to vedel, kje da je, da bi tja šel in jo pošteno naklestil!«
Razne stvari.
Domače. (Cesarsko odlikovanje.) G. Gustav Ipavic, slavnoznani skladatelj mičnih slovenskih pesmij in mnogozaslužni župan v Št. Juriju ob južni železnici,
je dobil od presvetlega cesarja zlati zaslužni križec s krono. Častitamo! ■
(Sv. misijon v Framu) bodo opravljali čč. gg. lazaristi od Sv. Jožefa pri Celju: Macur, Kitak in Klanč-nik, od dne 19. do 27. septembra.
(G. Ivan Balon), deželni komisar za vinorejo, je izjavil, da ne kandiduje in izvolitve na noben način ne vsprejme; sploh nikomur ni obljubil, da kandidaturo vsprejme, in nikogar ni pooblastil, njega kandidatom priporočati. — Volilci brežiškega, sevniškega in kozjanskega okraja, ne dajte se torej od nikogar več motiti in volite enoglasno č. g. Jož. Zičkarja!
(Mestni zastop mariborski) je sklenil, dati iz hranilničnega rezervnega fonda 2000 fl. po toči poškodovanim posestnikom. Za bogato mariborsko »špar-kaso« je to malo, in še zato nima Fr. Girstmayr nobenih zaslug, ampak dopisnik v ».Siidst. Post«, ki je Francelna parkrat pošteno zdelal.
(Volilni možje Ptuj- rogaškega okraja) se zbirajo v ponedeljek, dne 21. sept., pred volitvijo na Ptuju v »Narodnem domu« in gredo skupaj na volišče.
(Telegram od Sv. Križa na Murskem polju.) Z ozirom na volitev deželnega poslanca za kmečke občine v našem volilnem okraju izjavljam: Jaz nikdar nisem kandidiral, in priporočam, da se voli od zaupnega shoda postavljeni kandidat, dr. Franc Rosina! — Matija Slavič v Bučečovcih.
(Premeščenje.) Živinozdravnik g. M. Jelovšek v Braslovčah pride kot učitelj v kmetijsko šolo v Grotten-hof pri Gradcu. Savinjski živinorejci ga bodo zelo pogrešali.
(Zgorela) je pretekli četrtek neka hiša pri Gornjem gradu. Govorica pravi, da je bil ogenj iz sovraštva zaneten; sicer bo resnica po sodnijski preiskavi prišla na dan.
(Obesil) se je oni petek hišnik L. na Podbrežah v gornji Savinjski dolini. Bevežu, kateri je že več mesecev ležal bolan na jetiki, se je zadnji trenotek pamet stemnila. V svoji bolezni prejel je večkrat sv. zakramente.
(Cerkvene vesti.) Dozidava župnijske cerkve v Ljubnem bode gotova v treh tednih. — Novo streho dobi podružnica sv. Katarine na Čretu, vranske župnije.
(Pravice ribarjenja), katero je gornjegrajsko oskrbništvo najemnikom odvzelo, ono še ni vrnilo, pač pa je posameznim, sebi prijaznim osebam ribarjenje dovolilo brezplačno, da se je prav zdaj pričelo nekako roparstvo. Ali to oskrbništvu več nese nego prej, naj pove ekonom Hofbauer!
(V očitno pohujšanje) je bilo, da se je slikalo po šolskih sobah na praznik Male gospojnice v Mozirju. Zadosti škandalozno je bilo, da je stavbo poslopja prevzel zagrizeni narodni nasprotnik iz Velenja ; in zdaj se bije še Bogu v obraz!
(Na Rečici) imajo še vedno samo nemški poštni pečat; upamo, da bo vsaj ministerstvo na doposlani priziv priznalo, da je Rečica slovenski trg, ter dolgoletni prošnji ugodilo.
(Štajarska hranilnica) v Gradcu je podarila 50tisoč gld. za one štajarske revne gospodarje, ki so bili poškodovani po toči. Denar je izročila cesarskemu namestniku, da ga naj da razdeliti.
(Bela žena.) Na Ptuju je dne 12. sept. umrl cesarski svetovalec in vpokojeni glavni davkar Jož. Mar-tinek. Naj v miru počiva!
(»Chr i s ti an a- L azar e t«) se bode imenovala nova bolnišnica, katero je »družba rdečega križa« postavila na Prevratu blizu Konjic. Poslopje, iz tal na novo pozidano, bo dajalo prostora do 30 ranjenim vojakom. V mirnih časih bode svetla knjeginja Kristijana Win-disch-Graetz tam na svoje stroške oskrbljevala revne
bolnike, posebno delavskega stanu. — Prihodnjo nedeljo, 20. septembra ob 3. uri popoldne bode konjiška podružnica »družbe rdečega križa« slovesno izročila novo bolnišnico njeni svetli zakupnici, knjeginji Kristijani.
(Potrjeni deželnozborski sklepi). Presvetli cesar so potrdili od deželnega zbora sklenjeni načrt postave glede javnega preskrbljevanja ubogih, dalje načrt postave glede lovskih prispevkov in hranilnic za deželni ubožni zaklad.
(Na c kr. mariborski gimnaziji) se je za prvi razred slov. paralelk oglasilo toliko dijakov, da bode bržčas treba vsporednega razreda. Vsprejemna skušnja je bila včeraj in danes.
(Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju) je od strele poškodovani zvonik že popravljen, in so mu v nedeljo po večernicah na vih nasadili križ in jabolko. Lepo je bilo videti, da je križ nosilo šest domačih dijakov.
(Prošnja.) Oni čč. gospode, kojim smo poslali oklice za volilne može mariborskega polit, okraja, pa še jih morda niso razdelili, zopet prosimo, naj to kmalu store. Cenjene volilne može pa prosimo, naj nam ne zamerijo, da nismo oklica vsakemu posebej poslali.
(Požar.) Dne 11. sept. je pogorel v Jurkloštru Franc Blatnik. Škode ima za 3o00 gld.; zavarovan pa pa je bil samo za 1000 gld. Zanetil je bojda otrok.
(V Celju) se bodo volilni možje za deželnozbor-sko volitev dne 21. sept. zbirali v hotelu »pri kroni«, da skupno odidejo ob 9. uri na volišče v grofiji.
(V Petrove ah) se je dne 3. sept. vršila volitev volilnih mož. Izvoljeni so bili sami vrli katol.-narodni možje. Volitve se je udeležilo 36 Slovencev; k sklepu je prišel eden v usnjatem, črnem krilniku, kateri hoče imeti vse nemško, pa je žalosten odšel.
(Telegram iz Brežic.) Deželnozborski volilei, ki pridejo že v nedeljo zvečer ali ponedeljek zjutraj, se zberejo v »Narodnem domu« (hotel Klembas.)
(Strela.) Dne 14. sept. popoldne je udarilo v Digošah v ovseno ostrvo, za kojo je pred dežjem in točo viničarica Marija Krajnc, ki je na polju posestnika Gregorja Perka delala, zavetje iskala, udarilo. Strela je ženo ubila ter ostrvo užgala.
(Pri Sv. M a r j e t i n a Dravskem polju) je občinski zastop v seji dne 16. avgusta enoglasno sklenil, zanaprej le slovenski uradovati ter tudi le slovenske dopise sprejemati. Ta sklep je občinski zastop že tudi vsem uradom, s kojimi navadno v dotiko pride, naznanil.
(Toča.) V ponedeljek, dne 14. sept. je zopet toča klestila po nekaterih krajih. Tako je precej škode naredila v Ločah, pri Sv. Urbanu na Ptujem in pri Slov. Gradcu.
Društvene (Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali č. g. Jakob Košar, vpok. župnik v Selnici, 5 gld., č. g. Janez Bottner, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 3 gld. in trije neimenovani gg. v Mariboru 3 gld. Bog plati!
(Pri Sv. Barbari pod Mariborom) se je osnovano bralno društvo potrdilo ter bode glavno zborovanje 4. dne vinotoka t 1. po večernicah v šoli. Vspored: 1. Govor o namenu bralnega društva; 2. de-klamacija; 3. sprejem društvenikov; 4. volitev odbora; 5. naročitev knjig in časopisov; 6. razni nasveti in predlogi.
(V Konjicah) bo tamošnjo »Katol. pol. društvo« v nedeljo, 20. sept. ob 3. uri popoldne zborovalo po sledečem vsporedu: Slavnostni govor; razgovor o deželno-zborskih volitvah; delavsko vprašanje in društvo, njemu v pomoč. Razgled po svetu.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) na Bečici je odposlala pri zadnjem zborovanju udanostno brzojavko
na presvetlega cesarja. Dne 6. sept. je došla potom okraj, glavarstva na načelnika podružnice zahvala. Reči smemo, da Rečičani še niso zadnji.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Žalcu) priredi veselico dne 20. septembra t. 1. v prostorih gospe E. Hausenbichler. Začetek ob 6. uri zvečer. Na vsporedu je petje, deklamacije in igra »Klobuk«. Med posameznimi točkami sodeluje na glasoviru iz prijaznosti gosp. baron Ed. pl. Grutschreiber. Slednjič prosta zabava s petjem itd. Vstopnina: Prvi sedeži 1 krono; drugi sedeži 30 kr.; kdor stoji, plača 20 kr.; dijaki so vstopnine prosti.
(Studeniško bralno društvo) je priredilo v nedeljo popoldne izlet na Ptujsko goro in ondi v go-stilnici gospe .lagodičeve lepo narodno veselico. Čudno, da je majšberško društvo ostalo doma za pečjo. Brat z bratom!
(Pri Mariji-Snežni) snujejo vrli domoljubi, na čelu jim č. g. župnik Fr. Pignar, bralno društvo, ki je ob nemški meji res čez vse potrebno.
(Celjsko gasilno društvo) je v nedeljo slavilo 25letnico svojega obstanka; seveda slovesno in vse v nemškem jeziku. Ali so domači in tuji gasilci bili kje pri sv. maši, pa ne moremo povedati.
Iz drugih krajev. (Urednik »Slovenca«), deželni poslanec in stolni vikar v Ljubljani, preč. gosp. Andrej Kalan, je postal kanonik in je bil v nedeljo od prevzvišenega knezoškofa slovesno umeščen. Častitamo!
(V Sarajevu) je bila dne 8. sept. slovesno posvečena semeniška cerkev. Slovesnosti so se udeležili načelnikiki vseh uradov, škofa iz Banjaluke in Mostara ter djakovski škof dr. Štrossmayer, katerega je bil sarajevski nadškof že na kolodvoru slovesno pozdravil v imenu katolikov. Slavnostni govor je imel Strossmayer.
(V Žurmancu na Hrvaškem), kjer je toča dne 22. avg. vse zbila v tla, so našli v toči, ki je tu in tam tehtala pa 20 do 40 dek, drobne kamenčke. Hud vihar je pesek drvil v oblake, kjer je kamenčke obdala ledena skorja, ki je potem s kamenčki padala na tla. Tako se lahko tudi prigodi, da se v toči najdejo lasje, ali druge stvari. Praznoverneži to prikazen dostikrat krivo tolmačijo in trdijo, da je bila toča »nareta« od kake osebe.
(Petrolejski baroni), večinoma židje, so marljivi pri svojem »kšeftu«. V enem mesecu so skoro za poldrugi gold. povišali ceno petroleju za meterski cent. Revež, ti pa plačuj!
(P ro t i fr a ma so ns k i shod) v Tridentu se vrši od dne 2(5. do 30. sept. Na shodu bodo zastopane po posebnih odborih Avstrija, Francija, Italija in Španija.
(60.000 gld. za 1 gld. 10 kr.) Varaždinski meščan Bužička je kupil dne 3. sept. v Varaždinu pri nekem starinarju star kovčeg za 1 gld. 10 kr. Ko ga je odprl, našel je v njem vrednostnih papirjev in zlatnine za 60.000 gld. Kovčeg je bil najbrž last nekega že umrlega majorja Tyla.
(Zemlja se seseda.) V Mostu na Češkem vlada nepopisen strah, ker se je svet zopet na raznih krajih udri. Dve hiši sta se že porušili popolnoma, tri pa so na pol podrte. Tudi kolodvor je znatno poškodovan in se mora podreti. Železniški most se je zrušil in bati se je, da se podere še več drugih poslopij. Škoda je sila velika.
(P r i p or o č b a.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzky-gasse štv. 1.
I iOterijne številke.
Trst 12. septembra 1896: 83, 79, 72, 27, 41
Line » »	44, 66, 29, 88, 3
Srčno zahvalo
izreka cerkveno predstojništvo v Poličanah velečaštitim gospodom misijonarjem od sv. Jožefa pri Celju: gg. superijorju I-'. .Tavšovec, Janezu Ivitak in Pogorevc-u za njih požrtvovalno delovanje oh misijonu od 19. 28. avgusta t. 1. Istotako se izreka zahvala veleč gosp. župniku Studeniškemu M. Zekar-ju in veleč, pomočnikom v spovednici.
Jos. Detiček,	Iv. Lenart,
Andr. Jagodic,	župnik,
cerkvena ključarja.
V sled tehniških preizkav o vrenju se mošt iz grozdja, sadja in jagod zdatno zboljša, ako se vrenje pouspeši z očiščenimi drožmi mošta in grozdja, sadja in jagod.
Ti pridelki se odlikujejo po večji trpež-nosti, večjem alkoholu in boljšem okusu. Mošt iz sadja in jagod je precej vinskemu moštu podoben. Kar se za očiščene droži več izda, ne pride v poštev z dobičkom.
Podpisani jo leta sem poučeval razne vinske droži, ter prodaja vino- in sadjerejcem očiščene droži. Droži se posebno varno kot vrejejoče razpošiljajo in je zaračunim, kolikor jih je po pridjanem poduku potrebno za vrenje 10 do 12 hektolitrov mošta, po 3 gld. Kdor več potrebuje, se mu, kolikor jih je treba za 10 do 12 hI, zaračunijo znatno ceneje. — Knjižice o rabi očiščenih drožij pošiljam zastonj in franko.
Ker je o branju mnogo naročb, prosim, naj se očiščene drože že zdaj naročijo, da bom pravočasno poslal, in doda, do kdaj jih naj pošljem.
Prosim, naj se posestniki o važnosti očiščenih drožij prepričajo ter se s svojimi skušnjami priporočam :
Kemični laboratorij dr. Oskarja Bernheimer	1-2
Oddelek za očiščevanje drožij Dunaj, I., KniilieiiMeingaNN« 5.
Prostovoljna dražba posestva.
C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja : Na željo postavnih dedičev po posestniku Mihaelu Puncer, umrlem dne 24. julija 189fi brez oporoke, se je dovolila dražba sodnijsko na 2245 gld. 10 kr. cenjenega zapuščinskega posestva Ez. 89 k. o. Letaš in se je k temu določila jedna dražba in sicer na 21. septembra 189(> dopoludne ob 11. uri na mestu zapuščinskega posestva v Podgorji z opombo, da se bo prodalo posestvo le za ali nad izklicno ceno.
Dražbeni pogoj i, po katerih mora zlasti vsak licitant pred ponudbo kot vadij 325 gld. v roke dražbene komisije položiti, kakor tudi cenil ni zapisnik in izpisek iz zemljiške knjige se lahko pogledajo v tukajšnji registraturi.
C. kr. okr. sodišče na Vranskem,
dne 24. avgusta 1896.	2-2
KONJAK,
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Mari krni jnk , izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Ilenetlikt llci-fl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. 'f.tilttf/ii: Gradec: J. Eichler, lekarnar;
Alb. Miiller, drogist.
Maribor: Al. (¿uandest, Gosposka ulica.	18
60kratni pridelek
so donesla vsled uradnega potrdila
Ilahlsenova zimska semena.
V Avstriji, Nemčiji, Rusiji se pod postavnim varstvom pridelujejo Bahlsen-ova žita, katerih lastnosti so:
1'rilirit nilev Nrmciia, k sejanju je dovolj '/„—'/» druzega semena.
Odpornost velikanska razrastftev
(20—50 bilk iz jednega zrna). Natančneji popis moje ..tfiiiinf--- in „imfterijaišne" rži ter mojih izvvstnih vrst ttttenice v jesenskem ceniku (zastonj in franko).
Na tisoč zahval in priznanj je pri meni na ogled.
Dajem, svite v vseh strokovnih zadevah.
Svarilo. Izvirna semena mojih pridelkov se le pri meni, ki jih pridelujem, dobe. (Pazite na mojo plombo in varstveno znamko).
Vsa druga semenska žita, ki se ponujajo pod mojim imenom, niso ali v nikaki zvezi z mojim priznanim semenom, ali pa so v najboljšem slučaju le posnemanja.	5—5
Semena
pri
Ernestu Bahlsen, nadzorstvena tvrdka.
Piše naj se moji pisarni: Praga, Heuvvagsplatz — Krakovo, Gosposka ulica 9. Tnlegrain-naslov: Bahlsen Praga ali Bahlsen Krakovo. ||
Razglas.
Naročila na amerikanske trte iz deželnih-trsnih nasadov v Lipnici, Ljutomeru, na Uorlu pri Ptuju in v Pišecah pri Brežicah.
Posestniki vinogradov se s tem opozarjajo, da bo deželni odbor za nasadno dobo 1897 imel za oddati veliko množino amerikanskih trt in sicer trt za cepljenje ter vkoreninjenih kakor tudi že požlahtnjenih trt.
Gena je določena za trte za cepljenje na 3 gld., za vkoreninjene trte na 10 gld. in za že požlahtnjene trte na 80 gld. za 1000 kosov. Kdor bo želel trte po železnici prejeti, bo moral troške za oko varjen je in vožnjo sam trpeti.
Prošnje za vsprejem v zaznamek njih, ki žele prejeti trte iz deželnih nasadov, se morajo vsaj do konca oktobra 189(> ali po občinskem uradu ali po okrajnem zastopu ali pa naravnost na deželni odbor doposlati.
Pri naročbi amerikanskih trt za cepljenje in vkoreninjenih trt se mora natanko zaželjena vrsta, pri požlahtnjenih pa podlaga in vrsta požlahtnjenja naznaniti. Naročniki morajo v naročilu naznaniti, v kateri občini je vinograd. Opozarja se, da se vkoreninjene in požlahtnjene trte naročnikom na željo oddajo že lahko precej po izkopanju v pozni jeseni 1896 in sicer zato, da imajo posestniki trte že precej spomladi pri rokah.
Znesek za trte se mora pri prevzetju uročiti deželnemu uradniku.
Trte se oddajajo samo štajarskim posestnikom in so prekupci od dobave trt iz deželnih nasadov izključeni.
Gradec, meseca avgusta 189(5.	2—2
Od staj. deželnega odbora.
M	«MMMMMilM»! »IMMMM1IM«	
>w< II	Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija	m »W<
m II fi	po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna c. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid •#. iV. Schinehlier.	•¿WS m WS M s
Vi*? m mi m lil	Olatna zalnjca: Podružnica: VII/, Stiftgasse 19. IfUHilJt I., Graben 10. Naslov za telegrame: ,,tJtitšttni#vhtm>iiller". 14	n i Ži'3S
Šil		
Oznanilo.
Cerkveni skladni odbor v Slovenski Bistrici naznanja, da 3e bodo stolpi (Thiirme) tnkajšne župnijske cerkve, in poddružnice sv. Jožefa z bakrom znovič pokrili. Dotični načrti, proračun v znesku po 2985 gld. G2 kr. in dražbeni pogoji so v pisarni okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici na ogled razpoloženi, kjer se zamorejo vsak dan pregledati.
To delo se bode po zmanjševalni (Minuendo) dražbi dne v četrtek 1. oktobra 1896 od 1.—2. ure popoldan v pisarni okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici, kakor tudi potom pismenih ponudb (Offerte) proti vložbi 10% varnostne kavcije podjetnikom oddalo, z opazko, da si odbor pridrži pravico, glede ponudb svojevoljno določiti.
Za cerkveni skladni odbor v Slov. Bistrici,
dne 15. septembra 1896.
Anton Jerovšek, načelnik.
IVAN SCHINDLER
tó'-.wí'.v^.^asín'KH^rpltóií0
STROJ£Ye- «PMVf »«ORODJE VSAKE VRSTI t« KMETIJSKE.OBtRTHIJSKElN PO1"*"*
aoá'iü"	i
¿¡¡¡SS&fittfS!^ -
KČ3- «íAíiSSWM!, "S«?"«»« j
■ Himberg!* pTl DOJlnJu. "3QJ3 p
Priprave za kavarnarje, sladičarje, gostilničarje, mesarje, sedlarje; peronospora-škropilnicp, patent Schindler.	12
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, kateri so mi o priliki bolezni in smrti mojega nepozabljenega očeta gosp. Vinko Ježovnika svoje sočutje izkazali, kakor tudi za mnogobrojno vdeležbo pri pogrebu in darovane vence, izrekam tem potom preč. duhovščini, vis. blag. rodbini pl. Adamovich, vsem p. n. tržanom trga Velenje in okolice, slav. pevskemu društvu Šaleške doline, mojo prisrčno zahvalo.
V Velenji, dne 10. septembra 1896.
Žalujoči sin
Vinko Ježovnik.
TI«*AllOI« najmanj 16 let star, '	t) dobrega obnašanja, ki
dobi primerno mesečno plačilo, se_ takoj sprejme v umetno mlinarstvo pri Štefanu Lešniku v Frarnu pri Račah (Kranichsfeid.)
Mežnarsko službo
želi nastopiti na veči ali manjši župniji mož z dobrim spričevalom, kije vešč tudi krojaštva. Več se izve pri upravništvu tega lista. 1-2
Lihrdm^
je kot	&
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom:
Kathreiner
ci * 2Ž.S,;? L*š —s
» M
C
S-« >x O g
rs c
rS Ü
t?:
cj v
>M JS «U 01
O S r~» 2
>M ~
rBi
1/2 3
'I °
S
BO-=<
' . I '3
S O
—	ca ti
= — -H
-	C
a> t.
2 « M
'lil
a
5 C—I«
Ci^lce
>I3
o >in . _
o o u . O a d.:
>
%
d S
i* BS ¿t cc
Vsled ugodnega nakupa
Karol Gaher-jeve konkurzne zaloge blaga
bom razprodal isto pod fabriškimi cenami in priporočam zlasti sledeče reči:
Hrr se sezona li konvii nsittiliu:
Perkal, se sme prati.......meter po 15—20	kr.
levantin, lepi vzorci ....... „ n 20—26	„
platno z debelimi nitmi...... n n 22—26	„
ceiir za obleko......... „ „ 20—28	„
atlas satin, frane......... „ „ 30—36	„
¿'■■«Invito |)o ceni.
Voil de lame za suknje v lepili vzorcih čista volna..........
Velika zaloga
blaga za obleko, dvojne širok.....
dijagonal, ševiot dvojne......
bege v vseh barvah ........
modro blago, čista volna......
gladko modno blago, v različnih barvah,
130c»i široko........
črni kašmir, lepa,barva......
črno modno blago, desinirano '.....
pristni tirolski loden, 130<'«i širok
	po	30-40 kr
meter	0.1	20—30 ki
M	n	35—45 „
»	n	30—35 „
V	T)	45—55 „
n	po	90 „
n	od	50—65 „
n	rt	35-45 „
rt	po	1 gld.
Dokler ,|e kaj \ zalogi s
150 kosov lodna za žensko obleko, gladek in
kariran, lOOcra širok.......meter po 26 kr.
najboljša prilika, oskrbeti sc za jesen.
Seiaiarijoaialiio : Svilnato blago za suknje, lepo pisano meter od gld. 1,— do 1.25
blago za gospode ..... „ „ „ — .65 „ — .90
kamgarn za gospode..... „ „ „ 1.30 „ 1.80
loden iz Inomosta..... „ „ „ 1.10 „ 1.30
pristno angleško blago za gospode . „ „ „ 2.20 „ 3.— blago za lilače, dvojne širokosti . „ „ „ —.40 „ — .50 blago za dečke, se da prati . . . „ „ „ —.25 „ —.35
platno za žimnice ..... „ „ „ — .45 „ —.55
platneni robci, ducat..... „ » r 1.20 „ 1.50
Rajlioijša iiriložuoM za ilomaeo opravo. Sifon, v vseh širokostih.......meter od 15—25 kr
damast, lepo pisan.....
platno za postelje, v vseh širokostih prtnina, dobre kakovosti .... vojaško platno najboljše .... molinos, za spodnje hlače
„ 25—30 „ 45-65 po 14 16 15
Dobra priložnost za nakup, blagovolite sc prepričati!
Flanelni barhent za ženske in otroke, se sme prati 20 kr. ; 100 kosov platna iz ltumburga, na solncu beleno, 9/a široko, kos po 23 metrov komad 4'50 do 550; več 100 kosov modercev za gospe „Stefanie" 50—90 kr.; predpasniki 20 -35 kr.; zastori iz jute, komad 1 gld.; mizne preproge iz jute, komad 70—80 kr.; posteljne preproge od 90 kr. do 1 gld.; zastori iz čipk, meter 20—28 kr., srajce za gospode in gospe 60— 80 kr.; srajce po sistemu „Jager* komad 50 kr., volna v klopčičih, v vseh barvah po 6 kr.
ter vse potrebno za krojače in šivilje.
i'i-fKlnvu ne te	3—3
na glavnem trgu št. 16 zraven lekarne.