poštnina plačana « gotovini
CENA 30 din
^ URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XIII
LJUBLJANI, dne 30. avgusta 1956
Številka 30
VSEBINA:
123.	Odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev republiških državnih organov in zavodov.
124.	Odločba o ustanovitvi založniškega sveta v časopisno - založniškem podjetju Uradni list LRS.
Odloki ljudskih odborov:
132. Odlok o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1956.
123.
Na podlagi 9. in 13. člena temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov (Uradni list FLRJ, št. 4-35/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
V V. skupino spadajo pisarniški uslužbenci na pomembnejših delovnih mestih (vodje vložišč, tajnice, pisarniški uslužbenci, ki pri svojem delu uporabljajo tuje jezike, stenografijo in podobno). 'V to skupino spadajo tudi visoko kvalificirani in kvalificirani delavci.
ODLOK
4
o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev republiških državnih organov in zavodov
1
Uslužbencem in delavcem republiških državnih organov in zavodov pripada dopolnilna plača oziroma položajni dodatek na tistih delovnih mestih in v mejah zneskov, kot to določi predstojnik republiškega organa oziroma zavoda s poprejšnjo pritrditvijo Izvršnega sveta.
Uslužbencem in delavcem republiških organov in zavodov se lahko določijo dopolnilne plače v tehle mejah:	■	.....***•
v I. skupini od 3000 do 7500 din v II. skupini od 3000 do 0000 din v III. skupini od 3000 do 5000 din
v PV. skupini od 2000 do 4000 din v V. skupini od 1000 do 2500 din
3
V	I. skupino spadajo inšpektorji z višjo strokovno
izobrazbo,
V	II. skupino spadajo uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo, ki so načelniki oddelkov, šefi odsekov ali vodje pomembnejših referatov.
V	III, skupino spadajo ostali uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo in inšpektorji s srednjo strokovno Izobrazbo.
k V IV. skupino spadajo uslužbenci s srednjo stro-ovDo izobrazbo, ki opravljajo referentsko delo.
Predstojnik republiškega organa oziroma zavoda lahko po poprejšnji pritrditvi sekretarja Izvršnega sveta izjemoma določi izrednim strokovnjakom višjo dopolnilno plačo, kot bi jim pripadala po 2. točki v zvezi z določbo iz 1. točke tega odloka, toda največ do 9000 din.
5
Pripravnikom dopolnilna plača ne pripada,
6
Položajni dodatki se določijo:
—	za položaj načelnika oddelka, predstojnika urada ali podobne notranje organizacijske enote položajni dodatek III. do II. položajnega razreda;
—	za položaj šefa odseka in vodjo podobne manjše notranje organizacijske enote položajni dodatek fVI. do III. položajnega razreda.
7
Individualne odločbe o določitvi dopolnilne plače oziroma položajnega dodatka izda uslužbencem oziroma delavcem starešina, ki je pristojen za nastavitev.
Odločbe iz prvega odstavka tega člena, razen odločb iz i. točke odloka, so podvržene presoji zakonitosti po 47. členu temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov.
8
Če je prejemal uslužbenec ali delavec v' skladu z dosedanjimi predpisi višjo dopolnilno plačo, kot mu pripada po določbah tega odloka, ali če bi mu po
določbah tega odloka dopolnilna plača sploh ne pripadala, obdrži dopolnilno plačo v dosedanji višini, dokler ostane nä dosedanjem delovnem mestu.
9
Določbe tega odloka ne veljajo za dopolnilne plače in položajne dodatke uslužbencev, za katere veljajo posebni predpisa.
Določbe tega odloka tudi ne veljajo za tiste finančno samostojne zavode, za katere so izdani posebni predpisi o plačah delavcev in uslužbencev.
10
Dopolnilne plače in položajni dodatki za uslužbence in delavce pri upravnih organih, ki so bili na novo ustanovljeni z zakonom o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list. LRS, številka 15-45/%), se izplačujejo po določbah tega odloka od
i.	junija 19% dalje oziroma od dneva nastavitve dalje.
'	.	D
Ta odlok velja takoj.	'
St. U-l 13/1-56
Ljubljana, dne 24. avgusta 1956.
Zastopa sekretarja:	Predsednik:
Boris Kocijančič 1. r. Boris Kraigher 1. r.
124.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je na podlagi 19. čjena temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 29-373/56) v zvezi z odločbo vlade LRS o ustanovitvi časopisno založniškega podjetja Uradni list LRS z dne 5. XII. 1945, št. 111-369/1
odločil:
1.	V časopisno-založniškem podjetju Uradni list LRS se ustanovi založniški svet.
2.	Založniški svet iz 1. točke opravlja zadeve, ki so določene za založniški svet po temeljnem zakonu o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih.
3.	Za člane založniškega sveta se imenujejo:
, Ari gl er Adolf, sekretar za občo upravo;
Arko Nika, sekretar za socialno varstvo;
Dekleva Janko, pomočnik državnega sekretarja za finance;	t
Hočevar Mirko, pomočnik sekretarja za splošne gospodarske zadeve;
M e 1 i h a r Stane, načelnik v sekretariatu Sveta LRS za kulturo in prosveto;
Dr. Modic Heli, univerzitetni profesor;
Pavličič Jože, javni tožilec LRS;
Dr. Rupnik Vlado, svetovalec Izvršnega sveta.
St. 300/7-56
Ljubljana, dne 30. julija 1956.
Sekretar:	Predsednik:
Niko Šilih L r.	Boris Kraigher 1. r.
Odloki liudskih odborov
Na podlagi 64. člena in v zvezi z 96, členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Trbovlje na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. junija 19% sprejel
ODLOK
o družbenem planu okraja Trbovlje za leto 1956 Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956
Današnji gospodarski pogoji narekujejo, da okraj v celoti prilagodi svojo gospodarsko politiko temeljnim načelom splošne gospodarske politike FLRJ. Smernice in ukrepi, ki jih določa 'družbeni plan okraja Trbovlje, odražajo ta načela.
V skladu s tem bo okraj pri izvajanju svoje gospodarske politike upošteval predvsem tele potrebe, ki jih narekuje gospodarski razvoj:
1. Stabiliazcija gospodarskih razmer je osnovna naloga gospodarske politike v letu 1956. Že same določbe zveznega in republiškega družbenega plana, ki so obvezne za okraje, občine in podjetja, dajejo osnovo, da bo okraj lahko prispeval k uresničitvi te naloge.
2.	Umiritev trga in ustalitev cen je druga važna naloga gospodarske politike v tekočem letu. Ukrepi, ki jih predvideva okrajni družbeni plan predvsem v trgovini, odkupu in na področju kmetijstva bodo omogočili, da se doseže tudi ta cilj.
3.	Glavna naloga kolektivov v proizvajalnih gospodarskih organizacijah je dvig produktivnosti in boljša organizacija dela. To je osrednje vprašanje vsega našega napredka v prihodnjih letih.
Dosledna skrb za uresničevanje prednjih osnovnih nalog bo prispevala k utrditvi življenjskega standarda delovnih ljudi, predvsem v mestih in industrijskih središčih.
4.	Davčna politika v kmetijstvu bo zagotovila, da se spravi osebna potrošnja na. deželi v sklad s povečanjem kmetijske proizvodnje in realnega dohodka kmetov. Hkrati bo pa zajemanje večjega dela dohodka iz kmetijstva, kot v letu 1955 omogočilo vlaganje večjih sredstev v pospeševanje kmetijske proizvodnje. Kmetijskim za-drugam se prepuščajo znatna sredstva, ki jih bodo poru,bila za svojo gospodarsko krepitev in pospeševanje kmetijske proizvodnje, pri tem pa mora vsa njihova delavnost biti usmerjena v krepitev socialističnih odnosov na vasi.
5.	Svojo gospodarsko politiko bo okraja izvajal predvsem preko sistema družbenih skladov. Investicijska sredstva se bodo vlagala v panoge in namene,
ki naj zagotovijo, da se dosežejo spredaj navedeni gospodarski cilji. Sistem skladov, ki temelji na zveznih predpisih, bo zagotovil izvajanje enotne gospodarske politike in vlaganje sredstev v investicije, ki bodo dale najhitreje največje rezultate,
6.	Občine bodo dopolnile gospodarsko politiko okraja s tem, da bodo sredstva svojih družbenih investicijskih skladov usmerile predvsem v panoge, ki so v najtesnejši zvezi z življenjskim standardom: v kmetijstvo, obrt, trgovino, gostinstvo in zidanje 'stanovanj.
7.	Naše gospodarske možnosti in stanje na trgu narekujejo, da se uvede v proračunskem trošenju največje varčevanje. Izdatki administrativnih proračunov se omejijo na lanskoletno višino, medtem ko se sredstva za proračunske investicije zmanjšajo na najnujnejše potrebe.
Dosledno izvajanje teh načel bo omogočilo, da bo okraj Trbovlje pripomogel k dosegi ciljev splošne gospodarske politike FLRJ v letu 1996.
I. poglavje
,	Skupni družbeni proizvod
Skupni družbeni proizvod okraja Trbovlje se bo v primeri z letom 1995 zmanjšal za 0,8 %.
Gibanje skupnega družbenega proizvoda, izraženo v indeksih, je takole:
_1955_	1956	1956
_____________________________1954	1954	1955
Družbeni	proizvod	110,3	109,4	99,2
Na neznatno zmanjšanje skupnega družbenega proizvoda vpliva v glavnem zmanjšanje družbenega proizvoda v gradbeništvu za 75 % nasproti letu 1955. Vzrok zato je v dokončanju oziroma ustavitvi izredno obsežnih gradbenih del v preteklih letih, v katere so bila vložena velika splošna družbena sredstva in' ki so bila koncentrirana ma območju okraja Trbovlje.
Da' se ugotovi realno gibanje družbenega proizvoda je treba tega v gradbeništvu izločiti. Skupni družbeni	proizvod	brez	gradbeništva se	poveča za
3,2 % nasproti letu 1935, kakor		je razvidno iz tega	
pregleda:	1955	1956	1956
	1954	1954	1955
Družbeni proizvod brez gradbeništva	109,9	113,3	103,2
Gibanje družbenega proizvoda po posameznih go-			
spodarskih panogah prikazujejo tile indeksi:			\
		Indeksi	
Gospodarska panoga	1955,	1956	1956
	1934	1955	1955
Industrija	110	114	105
Kmetijstvo	103	102	99
Gozdarstvo	72	73	104
Gradbeništvo	119	30	25
Promet	135	136	101
Trgovina	102	118	116
Gostinstvo	123	130	105
Obrt	145	147	102
II.	poglavje
Industrija in rudarstvo 1
Nadaljnji napredek industrije kot najmočnejše gospodarske panoge v okraju označuje povečanje deleža družbenega proizvoda industrije od 75,7 % v letu 1955 na 78,9 % celotnega družbenega proizvoda v letu 1956.
Fizični obseg proizvodnje v industriji se nasproti letu 1955 poveča za 12 %. Pri tem pričakovanem povečanju proizvodnje se 'računa z boljšim izkoriščanjem kapacitet in z večjo produktivnostjo. Pretežni del povečane proizvodnje pa gre na račun novih kapacitet, kj so bile dograjene v letu 1955 oziroma bodo začele obratovati v letošnjem letu.
Gibanje.celotne industrijske proizvodnje prikazujejo tile indeksi fizičnega obsega proizvodnje:
Indeksi skupne industrijske proizvodnje 1954	1955	1956			
Indeksi v primerjavi			
z letom 1954	100	114	128
Verižni indeksi	100	114	112
2 Po posameznih industrijskih strokah se pričakuje			
tole gibanje proizvodnje:			
	Indeks fizičnega obsega		
	1955	proizvodnje 1956	1956
	1954	1954	1955
Proizvodnja električne			
energije	142	170	119
Proizvodnja in predelava premoga	101	103	102
Proizvodnja nekovin	108	107	99
Kovinska industrija	119	128	107
Kemična industrija	98	121	122
Industrija gradbenega materiala	105	93	89
Lesna industrija	99	105	106
Papirna industrija	136	197	144
Tekstilna industrija	522	977	187
živilska industrija	134	118	118
Industrija skupaj	114	128	112
Pri povečanju fizičnega obsega proizvodnje za 12% se bo povečalo število zaposlenih samo za 2 %. To pomeni, da se bo produktivnost v industriji povečala deloma na račun novih modernih naprav z veliko proizvodno močjo pri istočasno majhni uporabi delovde sile, deloma pa na račun večje storilnosti dela.
3
Najvažnejše nove kapacitete, ki vplivajo na povečanje industrijske proizvodnje za leto 1036 šo:
Oddelek za proizvodnjo časopisnega papirja v Tovarni celuloze v Vidmu-Krškem, agregat v Elektrarni Trbovlje, galauterijski oddelek v Kopitarni Sevnica in rekonstruiran obrat Tovarne pohištva v Brežicah.
V	rudnikih se bo proizvodnja premoga povečala za 2 % kljub temu, da so zaloge, ki se izkoriščajo že močno izčrpane. Povečanje proizvodnje izkazuje predvsem rudnik Zagorje, kjer to bazira na investicijah iz prejšnjih let. Drugi rudniki bodo morali skrbeti, da se z odpiranjem novih odkopov obdrži kapaciteta na sedanji višini.
Pozornost je treba posvetiti povečanju proizvodnje ognjestalne gline v glinokopu Globoko. Uredita je treba vprašanje stalnega odjema te gline. V letu 1956 naj se prouči možnost predelave te gline v bližnji Opekarni Brežice oziroma medsebojne kooperacije.
Nova proizvodnja časopisnega papirja bo dosegla 23.000 ton, kar bo zadostovalo za domače potrebe, poleg tega bo možno manjše količine izvoziti. Kapaciteta novega obrata bo izkoriščena s 77 %. Dokončati je treba vsa zaključna dela, tako da bo mogoče v prihodnjem letu pričeti s polnim izkoriščanjem kapacitete. Zelo važna naloga pri tej proizvodnji je popolnejše izkoriščanje papirne količine in zmanjšanje odpadkov. Y tem letu naj tovarna celuloze prouči možnosti za izkoriščanje vseh do sedaj neizkoriščenih odpadkov in pripravi potrebne elaborate.
Kljub zmanjšanju investicij bo Strojna tovarna v Trbovljah povečala proizvodnjo rudniških naprav.
Proizvodnja Steklarne v Hrastniku in Cementarne Trbovlje se v tekočem letu v manjšem obsegu znižuje izključno zaradi zastarelih naprav, ki so nujno potrebne rekonstrukcije. Zmanjšanje proizvodnje zaradi dotrajanosti krožne peči se pričakuje tudi v Opekarni Brežice. Računa se, da bo podjetje v tem letu s pomočjo kreditov začelo• rekonstruirati tovarno.
V	lesni predelovalni jndustriji je najvažnejši problem izkoriščanje odpadne lesne gmote. Predvsem velja to za lesno industrijo sevniškega bazena. Novoustanovljeni biro za rekonstrukcijo lesne industrije v Sevnici naj v tem letu izdela študije za kemično predelavo lesnih odpadkov v visokovredne proizvode.
III.	poglavje
Kmetijstvo
1
V letošnjem letu se raven kmetijske proizvodnje ne bo bistveno menjala ter bo ostala na isti višini kot v letu 1935. V živinoreji se pričakuje povečanje proizvodnje najmanj za 4%, dočim bo proizvodnja v sadjarstvu in vinogradništvu nekoliko nižja. V sadjarstvu bo nižja proizvodnja zato, ker je bila v letu 1955 obilna sadna letina in je zaradi izmenične rodnosti in zimske pozebe, letos pričakovati nižji sadni pridelek. Prav tako je pričakovati tudi v vinogradništvu količinsko nekoliko nižji pridelek kot v letu 1935, čemur je razlog delna pozeba in posledica lanskoletne toče. V poljedelstvu se pričakuje, da bo raven proizvodnje ostala na isti višini kot v letu 1955.
2
Živinoreja je najpomembnejša kmetijska panoga v okraju. Glede na razpoložljive krmne površine in krmno bazo sploh, je številčno stanje zadostno. Povečanje proizvodnje v živinoreji se bo doseglo z nadaljnjo odbiro kvalitetne živine. V letu 1953 je bilo pod molzno kontrolo nad 2000 krav. S pomočjo molzne kontrole se pri selekciji živine v letu 1956 ne bo gledalo na večjo množičnost, temveč bo glavna naloga odbite v povečanju proizvodnih sposobnosti živali. S pravilno in smotrno uporabo umetnih gnojil ter z izvajanjem drugih agrotehničnih ukrepov bo mogoče po količini in kakovosti povečati obstoječo krmno bazo. To se bo doseglo z gradnjo gnojišč in gnojničnih jam, z melioracijo kislih zemljišč, ureditvijo pašnikov, z boljšim gnojenjem travnikov, s povečano setvijo krmnih rastlin in s pravočasno košnjo. S hidrotehničnimi melioracijami se bodo izboljšali travniki ob Sotli, na 69 ha pašnikov pa bodo izvršena potrebna urejevalna dela. Poleg smotrne odbire, se bo tudi z nabavo'dobrih plemenjakov proizvodna sposobnost živali povečala.
Umetno osemenjevanje bo v letu 1956 zajelo širše področje. Razširili se bodo tudi ukrepi za zatiranje živalskih bolezni ter je v ta namen predvideno 13 milijonov dinarjev. V letu 1956 bo dozidana veterinarska bolnica v Brežicah, za katero je namenjeno 3,5 milijona dinaf jev.
V svinjereji bo v letu 1956 težišče dela v selekciji in izboljšanju prehranbenih in drugih pogojev. V selekcijo bo vključenih 40 plemenskih svinj. Zaradi velike gospodarske važnosti, ki jo ima Krško-poljska pasma v okraju, bo ustanovljen na enem kmetijskem posestvu za to pasmo vzrejni center za kvalitetne plemenske živali.
.Kokošjereja zavzema v okraju pomembno mesto, je pa glede pasme dn produktivnosti še na nizki stopnji. Zato bo selekcijska postaja štajerske kokoši v Selah pri Dobovi v letu 1956 razširila svoje delo. Z nabavo novega inkubatorja računajo, da se bo v letu 1956 izleglo 15.009 piščancev v primeri 6362 v letu 1955. Vzporedno s tem se bo znatno povečalo število rejcev štajerske kokoši.
3
Kljub temu, da je v letu 1956 pričakovati nižji sadni pridelek, se Vrednost pridelka ne bo zmanjšala v istem .razmerju, ker se predvideva boljša kvaliteta sadja. To se bo doseglo z boljšim gnojenjem sadovnjakov dn s povečanim škropljenjem sadnega drevja, Škropljenje bo v letu 1956 zajelo 60 % vsega sadnega drevja, dočim je bilo v letu 1955 poškropljeno le 40%. V starejših nasadih se bo poletno škropljenje izvajalo v večji meri. Da se bodo starejši sadovnjaki načrtno uredili, se bo v letu 1956 nadaljevala kategorizacija sadovnjakov. Uredila se bo višinska drevesnica, starejša sadna drevesa se bodo precepljala. Popolna obnova sadovnjakov je bila v letu 1955 izvršena na liha socialističnega sektorja in na 10ha v zasebnem sektorju, dočim se v letu 1956 predvideva obnova v socialističnem sektorju 20 ha (plantažni sadovnjak) in v zasebnem s-ktorju 18 ha sadovnjakov. Okrajna pospeševalna služba bo z raznimi predavanji in oglednimi poskusi seznanjala kmetovalce z novejšimi kemičnimi zaščitnimi sredstvi in o njihovi uporabi. Ker se bo škropljenje v letu 1956 znatno
povečalo, bodo kmetijske zadružne örganizaaje nabavile večje število motornih in prevoznih škropilnic.
4
Vinogradi v okraju so na j starejši v Sloveniji. Obnova vinogradov je bila v letu 1935 izvršena na površini 15 ha, v letu 1956 pa se računa z obnovo 20 ha. Da bi bilo mogoče v teku 10 let obnoviti vsaj 50 % obstoječih vinogradov, bi morali po načrtu obnoviti letno najmanj 100 ha. Naš gospodarski razvoj narekuje, da je treba postopno preusmeriti kmetijsko proizvodnjo. 'V okraju je okrog 300ha, t. j. 8 % hibridnih vinogradov, ki se bodo postopoma opustili in se bo del teh že letošnje leto spremenil v sadovnjake ter v druge kulture, ki bodo glede na prirodne pogoje najbolj donosue. V letu 1956 se bo v Pišecah in na Bizeljskem nadaljevalo poskusno izvajanje raketne obrambe proti toči, V ta namen bo na razpolago 1000 'raket. Prav tako se bo nadaljevalo s selekcijo vinske trte v matičnjakiih in vinogradih in izvedeni bodo številni škropilni poskusi z novejšimi kemičnimi sredstvi. Čeprav je v letu 1956 pričakovati količinsko nižji pridelek, se vrednost tega zaradi boljše kvalitete ne bo bistveno zmanjšala.
5
Zadnja leta se je uporaba umetnih gnojil znatno povečala. V vsem okraju je bilo v letu 1955 porabljenih 248 vagonov raznih gnojil, kar je največja količina po vojni (63 kg na ha kmetijske površine)'. V letu 1956 se zaradi povišanih cen računa z manjšo porabo gnojil, ki pa ne bo bistveno vplivala na znižanje pridelka zaradi večje uporabe kvalitetnih semen in širšega izvajanja drugih agrikulturnih ukrepov. Številni gnojilni poskusi, ki jih bodo v letu 1956 na vseh kulturah izvedle kmetijske zadružne organizacije in aktivi mladih zadružnikov, bodo prepričljivo dokazali rentabilnost, uporabe gnojil tudi pri sedanjih cenah. Poleg 35 gnojilnih poskusov bo še 46 različnih sortno-oglednih poskusov. V letu 1956 se bo povečala proizvodnja in s tem v zvezd odkup in uporaba priznanih semenskih žit od 4,5 vagona v letu 1955 na 6 vagonov. Prav tako se pričakuje, da bo v letu 1956 priznanega 50 vagonov semenskega krompirja nasproti 26 vagonom v letu 1955. Tudi varstvo rastlin bo zajelo v letu 1956 večji obseg, in sicer pri razkuževanju semen, zatiranju koloradskega hrošča, krompirjeve plesni in plevela s herbicidi. Kljub manjši količini umetnih gnojil, ki pa bodo bolj smotrno dn pravilno uporabljena ter spričo vseh agrikulturnih ukrepov v širšem obsegu, je torej pričakovati, da bo pridelek dosegel onega v letu 1955.
6
V letu 1956 bodo za pospeševanje kmetijstva na razpolago okrajna in občinska sredstva v skupni viši» ni 136 milijonov dinarjev.
Iz okrajnega kreditnega sklada bo danih za investicijo v kmetijstvu okrog 34 milijonov dinarjev. Ti krediti bodo namenjeni kmetijskim posestvom in. zadrugam za obnovo vinogradov in sadovnjakov, za graditev gospodarskih poslopij in nabavo kmetijskih strojev. Del teh sredstev, 5 milijonov dinarjev pa bo ■ namenjen za kredite zasebnemu sektorju, ki se bodo dajali pod določenimi pogoji po kmetijskih zadrugah za obnovo vinogradov.
V	občinskih investicijskih skladih bo za kredite in dotacije za napredek gospodarstva vasi določenih najmanj 39 milijonov dinarjev.
Okrajni kmetijski sklad bo znašal 22 milijonov dinarjev. S temi sredstvi se bo financirala kmetijska pospeševalna služba in ukrepi, našteti v tem poglavju.
V	letošnjem letu se bo nadaljevala rajonizacija kmetijskih površin in pedološke raziskave zemlje. Dokončali se bodo načrti v zvezi z rajonizacijo, izdelale pedološke karte in drugi elaborati za občini Brežice in ‘Videm-Krško. Poleg tega se bodo nadaljevale hidrološke raziskave na Krškem polju, ki bodo osnova za izdelavo melioracijskih načrtov. V te namene so predvidena sredstva v višini 4 milijone dinarjev.
Za izvajanje kmetijsko pospeševalne službe Okrajne zadružne zveze je predvidena dotacija 14 milijonov dinarjev, poleg tega pa bo Okrajna 'zadružna zveza imela okrog 10 milijonov dinarjev lastnih sredstev.
Kmetijske zadruge bodo imele v svojih skladih okrog 13 milijonov dinarjev sredstev, ki bodo tudi usmerjena v pospeševanje kmetijstva in gospodarske krepitve kmetijskih zadrug.
Poleg tega se pričakuje, da bodo nekatera kmetijska posestva prejela investicijske kredite iz zveznega in republiškega investicijskega sklada.
Vsa ta sredstva za kmetijstvo dajejo osnovo za pravilen in hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje.
7
Kmetijske zadruge morajo postati glavni činitelj napredka v kmetijski proizvodnji na bazi utrjevanja socialističnih odnosov. Največji del ukrepov v kmetijstvu se bo izvajal po kmetijskih zadrugah. Te naloge zahtevajo večje napore za krepitev gospodarske moči kmetijskih zadrug.
Posebna naloga v sedanjem gospodarskem položaju je usposobitev kmetijskih zadrug za popolnejši odkup kmetijskih pridelkov in za večjo vlogo zadrug pri povečanju tržnosti kmetijske proizvodnje. V tem pogledu je najbolj pereča ureditev in razširitev odkupa mleka. V ta namen se bosta nabavila dva kamiona, opremili dve mlekarni in uredilo več zbiralnic mleka. Istočasno bodo ti ukrepi vzpodbujali k večji proizvodnji mleka in k boljši oskrbi industrijskih središč.
IV.	poglavje Gozdarstvo
1
Gozdovi v okraju Trbovlje so močno izčrpani. Celotna lesna množina znaša po ocenah 50 % količine, ki bi bila normalna za te gozdne površine. Od celotne površine gozdov odpade na gozdove splošnega ljudskega premoženja 16 %, na zasebne gozdove pa 84 %. Medtem ko je bil v gospodarjenju z državnimi gozdovi .v zadnjih letih dosežen relativen napredek, pa v tem pogledu zasebni gozdovi zaostajajo.
Glavne naloge gozdarske delavnosti v 1. 1956 so:
—	omejiti sečnjo, posebno v zasebnem sektorju, tako da bo letni posek nižji od prirastka,
—	širši ukrepi za gojitev in nego gozdov, ter smotrna uporaba sredstev, določenih v ta namen,
—	nadaljnja graditev gozdnih komunikacij,
—	izvedba vseh študij in pripravljalnih del za' zasaditev topola na vseh primernih površinah,
—	začetek sistematične saditve iglavcev v gozdove listavcev,	,	,
—	pospešeno in popolnejše izvajanje inventarizacije gozdov.
2
Skupna sečnja bo znašala blizu 115.000 oblih m3, t. j. približno 35 % ocenjenega prirastka gozdov. Omejitev sečnje za eno četrtino pod naravnim prirastkom je eden najvažnejših ukrepov za izboljšanje stanja gozdov.
Po posameznih občinah se bodo posekale v vseh gozdovih tele količine lesa:
Občina	m3	Občina		m3
Brežice	18.100	Sevnica		25.400
Hrastnik	3.900	Trbovlje		10.100
Radeče	25.300	Videm-Krško		8.300
Senovo	6.300	Zagorje		19.600
Struktura sečnje pa bo tale:		V	000 m3
	Drž. sektor	Zaseb. sektor	Skupaj
Skupno izkoriščanje gozdov	27,6	87,5	115,1
Po nameno potrošnje:			
Družbeni plan	23,4	46,5	69,0
Podeželska potrošnja	4,2	41,0	45,2
Po glavnih drevesnih vrstah:			
Iglavca	5,6	11,8	17,4
Listavci	22,0	75,7	97,7
V tem glavni so'rtimenti:			
Jamlski les iglavcev	1,7	3.5	5.2
Celulozni les iglavcev	0.5	0,6	1,1
Hmeljevke	0,1	0,1	0,2
Pragovska ob lovina	0,2	2,4	2,6
Pni sečnji je treba posvečati največjo skrb pravilnemu odkazilu, strokovnemu poseku in zmanjšanju odpadkov.
3
Za gojitev in nego gozdov bo v letu 1956 na razpolago 59 milijonov din, to je za 40 % več kot v letu 1955. Ta večja sredstva bodo omogočila obsežnejša gozdna gojitvena dela.
Gozdna gojitvena dela se bodo opravila v temle obsegu:	'
V letu 1955	
Pogozdi te v goličav	161 ha
Spopolnitev gozdov	112 ha
Molior a ti v no pog ozdov a n j e	—
število porabljenih sadik	1,289.000 kom.
Poraba semena	368 kg
V letu 1956
Pogozdi te v goličav	168 ha
Spopolnitev gozdov	68 lia
Moliorati vno pogozdovanj e	19 ha
Število porabljenih sadik	1,329.000 kom.
Poraba semena	7745 kg
V	okraju je 26 gozdnih drevesnic s skupno površino 2 ha in 39 arov. Te drevesnice bodo dale 1,195.000 sadik, poleg tega se bo iz naravnega pomladka izkopalo 134.000 sadik. Potrebna količina semena za pogozdovanje se bo v glavnem nabrala v domačih gozdovih. Pogozditi je treba predvsem kraška tla, ki jih ogroža erozija.
. ‘ Foleg teh del se bo v letu 1906 očistilo 313 ha gozdnih kultur, na površina 314 ha pa se bo opravila žetev plevela.
4
V	letu 1955 je okraj pričel s sistematičnim proučevanjem osnov za perspektivni plan 'razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva in z izdelavo vseh potrošnih elaboratov. Pri tem delu, ki je zasnovano na znanstvenih iftetodah, sodelujejo številni strokovnjaki iz vse Slovenije. Predvsem se razmejujejo gozdne površine od kmetijskih, znotraj gozdnih površin pa se izdelujejo načrti za rajonizaeijo po drevesnih vrstah in karte gozdnih rastišč na osnovi pedoloških in fitocenološkik kart.
V	lanskem letu je bilo v groben obdelano območje občine Brežice in del občine Vddem-Krško, V letošnjem letu se bo s to akcijo nadaljevalo tako, da bodo izdelani vsi osnovni elaborati za občini Brežice dm Videm-Krško,
Prvi rezultati te akcije se kažejo v ugotovitvi, da so znatne, slabo izkoriščeno površine primerne za gojitev hitro rastoče topole. Izdelan je bil orientacijski 10-letni načrt za gojenje topole izven gozdov, predvsem na dosedanjih slabili obvodnih pašnikih ter v obliki drevoredov od vodah in cestah. V tem letu ' je treba izdelati dokončni plan gojitve topole in pričeti z izvajanjem. Uredi naj se večja drevesnica, ki
bo dala sadike za začetek saditve v prihodnjem letu. S tem se bo povečala surovinska baza proizvodnje časopisnega papirja.
Za smotrno gospodarjenje z gozdovi bodo v letu 1956 na razpolago sredstva v skupni višini 153 milijonov din.	- ’	.
Od tega bo 54 mdlijoonov din porabljenih za stroške javne gozdarske službe, 67 milijonov din pa za redno vzdrževanje in gojitev gozdov.
Gozdni sklad, ki je namenjen za investicije v gozdarstvu bo razpolagal z blizu 52 milijoni din. S sredstvi tega sklada se bo nadaljevala gradnja gozdnih cest, ki so se začele graditi v prejšnjih letih. Skupno se bo gradilo 6 gozdnih cest, za kar bo porabljenih 28 miilijonov din. Večja investicija iz gozdnega sklada bo tudi zidanje novega upravnega poslopja za Gozdno upravo v Trbovljah,
V.	poglavje
Gradbeništvo
V letu 1955 je gradbeništvo na območju okraja doseglo naj večji razmah. Zidali so se objekti kapitalne graditve s sredstvi splošnega investicijskega sklada, kot tudi objekti, financirani iz zveznega oziroma republiškega proračuna (Tovarna celuloze jn papirja Videm-Krško, avto cesta, večji objekti v Cerkljah in Breganskem selu). 'V zvezi z zmanjšanjem investicij po proporcih zveznega družbenega plana kot tudi z dokončanjem del na kapitalni izgradnji se v letu 1956 predvideva zmanjšanje družbenega proizvoda v tej panogi za 75 %. Udeležba gradbeništva v skupnem družbenem proizvodu pa bo padla od 5,2 % v letu 1955 na 1,3 % v letu 1956. S tem v zvezi se postavlja pred občinske ljudske odbore vP’rašanje zaposlitve delovne sile, ki se je sprostila y gradbeništvu. Ta delovna sila naj se usmeri v večjem delu v kmetijstvo, kjer posebno socialističnim kmetijskim posestvom primanjkuje delavcev.
Gradbena podjetja bodo morala posvetiti naj-vpčjo pozornost dvigu produktivnosti z uvedbo pra-vHnega normiranja in plačevanja po učinku.
Glede na precejšnja sredstva skladov za zidanje stanovanjskih hiš bodo gradbena podjetja morala preusmeriti svojo kapaciteto v to smer.
VI. poglavje Promet
, Vprašanje prometa v okraju zaostaja za reševa-Ujem drugih gospodarskih vprašanj. To posebno ve-Ua za promet lokalnega in medkrajevnega značaja.
sedaj tudi ni bilo na razpolago pomembnejših sredstev za razvoj te panoge.
V letu 1956 ni pričakovati bistvenega izboljšanja v Prometu, ker je večji napredek v tem pogledu mo-goč le z znatnimi investicijami.
Podjetja javnega cestnega prometa so tudi v tem etu v ugodnejšem položaju kot druge gospodarske ^rguuizaoije, ker veljajo zanj določene olajšave. .Peščena so zveznega davka od dobička, ki ga bodo ožila v svoj investicijski sklad in uporabila za ob-
novo vozil ter v manjšem obsegu za nabavo novih. Poleg tega bodo lahko uporabila tudi vso vplačano amortizacijo.
Posebna naloga prometa je vzpostaviti boljše prevozne zveze perifernih področji novih občin z občinskimi središči in pa vzpostaviti redno avtobusno zvezo med Trbovljami in Brežicami.
Računa se, da bodo občine s svojimi investicijskimi skladi omogočile vzpostavitev boljših prometnih zvez z oddaljenimi kmetijskimi področji, od koder kmetje do sedaj niso imeli primernih prometnih možnost? za dovoz svojih pridelkov na tržišče. S tem pa bo istočasno storjen tudi ukrep za stimulacijo večje kmetijsike proizvodnje v teh krajih.
VII.	poglavje^
' Trgovina
Pričakuje se, da se bo promet v trgovini v letu 1956 povečal za 3 % nasproti prometu v letu 1955 in bo znašal 6.353,000.000 din. Od tega bo prometa v trgovini na drobno 4.540,000.000 din, trgovini na 'debelo pa 1.815,000.000 din.
Da se bo doseglo povečanje prometa, so potrebni nekateri ukrepi za razširitev in izboljšanje trgovske mreže. Sredstva, ki bodo v letu 1956 v ta namen na razpolago, nudijo delno možnost za izboljšanje stanja v trgovini.
Ena najvažnejših nalog je razširitev trgovske mreže oziroma povečanje števila .poslovalnic. Po razpoložljivih podatkih je število odjemalcev na eno trgovino v trboveljskem okraju znatno nad republiškim povprečjem, kar še bolj narekuje izvršitev gornjega sklepa.
Izboljšati je treba tudi opremo trgovine s prevoznimi sredstvu, skladišči in drugim. Računa se, da bodo občine za te namene imele 13 milijonov kreditnih sredstev, trgovina sama bo imela 6 milijonov lastnih investicijskih sredstev ter 12 milijonov razpoložljivih amortizacijskih skladov, skupno torej 31 milijonov.
Za izboljšanje poslovanja v trgovini bodo morali vložiti največ naporov sami delovni kolektivi. Predvsem bodo morali skrbeti za kulturnejšo postrežbo, boljšo in večjo izbiro blaga ter trdnejšo organizacijo podjetij.
Pričakuje se, da bo tudi splošna družbena kontrola, predvsem s pomočjo potrošniških svetov, pripomogla k boljšemu poslovanju trgovine. S tem v zvezi se mora tudi okrepiti vloga tržne inšpekcije.
Najvažnejša naloga trgovine v letošnjem letu pa bo povečanje in izboljšanje organizacije odkupa kmetijskih pridelkov ter v zvezi s tem stabilizacija in postopno znižanje cen teh pridelkov v industrijskih središčih. Največji del te naloge morajo prevzeti kmetijske zadruge. Pričakuje se, da bo s pomočjo ukrepov, ki jih vsebuje ta družbeni plan, do konca tega leta usposobljenih za popolnejši odkup kmetijskih pridelkov najmanj 80 % vseh kmetijskih zadrug v okraju. V sklopu odkupa kmetijskih pridelkov je posebno važno vprašanje boljšega odkupa mleka in preskrba industrijskih središč z mlekom.
Podjetja, ki odkupujejo vina pa se morajo orientirati predvsem na odkup domačih vin ter skrbeti, da ne ostanejo v vinogradniških področjih večje količine neprodanega vina. Zahteva potrošnje v mestih
okraja je, da je gostinstvo založeno z zdravimi domačimi vini. Veliko možnosti pa ima vinska trgovina v izvozu. Odkupna trgovina se mora predvsem prizadevati, da se razvijejo enotni tipi vina v večjih količinah, ker' le na ta‘način bo mogoče zagotoviti stalen odjem na inozemskih tržiščih.
Podrobnejše smernice in ukrepi v trgovini bodo dani v občinskih družbenih planih.
VIII.	poglavje Gostinstvo in turizem
V	letu 1936 se bo promet gostinstva povečal za 5 % nasproti prometu v letu 1935. Planirani družbeni produkt izkazuje enako povečanje.
Osnovne naloge, ki naj pripomorejo, da se izboljša cjelotno poslovanje gostinstva in bolj približa izpolnjevanju svoje družbene funkcije, so:
—	organizacijska in komercialna utrditev poslovanja gostinskih podjetij,
—	skrb za kulturnejšo postrežbo in večjo ter kvalitetnejšo izbiro,
—	aktivnejša propaganda za bolj množičen zna- ’ čaj turizma,
—	ureditev in oprema več turističnih in izletniških točk,
—	izboljšanje gostinskih prostorov in opreme,
—	smotrna uporaba razpoložljivih sredstev za gostinstvo in turizgm, ki naj zagotovi uresničitev teh nalog.
V	mestih in industrijskih središčih je nujno treba urediti prenočišča za potujoče.
Občine so letos pooblaščene, da predpišejo nekatere planske ukrepe in instrumente za gostinstvo, s katerimi lahko vplivajo na gospodarjenje v teh podjetjih. Glede' na to pravico, je naloga občinskih ljudskih odborov, da pri izvajanju svoje gospodarske politike upoštevajo potrebe nakazanega razvoja in določijo podrobnejše smernice za razvoj gostin-st.va in turizma.
IX.	poglavje
Obrt
Družbeni proizvod v celotni obrti bo v letu , 1936 za 2 % večji kot v letu 1935. Pri tem se računa s hitrejšim razvojem obrtniške proizvodnje v socialističnem, kot pa v zasebnem sektorju.
Struktura družbenega proizvoda po sektorjih lastništva v obrti se je gibala takole:
	1934	1955	1956
Državna obrt	37,1	47,6	48,1
Zadružna obrt	17,4	21,5	20,9
Obrt KZ	y,o	2,5	2,7
Zasebna obrt	42,5	28,4	28,3
Prikazano gibanje kaže pravilno tendenco, ker se iz leta v leto veča delež socialističnega sektorja v celotnem družbenem proizvodu obrtništva. Kljub temu
pa sp še številne možnosti in stroke, v katerih se bo morala socialistična obrt močneje uveljaviti.
Gospodarsika politika okraja je v preteklih letih pospeševala preraščanje obrtnih delavnic, ki so imele pogoje za to, v industrijski način proizvodnje. Tudi v tekočem "letu bo okraj svojo gospodarsko politiko nadaljeval v tej smeri. Pri tem se istčasnp zasleduje možnost, kako zaposliti v teh obratih čimveč ženske delovne moči.
V	letu 1936 bo potrebno ustanoviti več novih obrtnih obratov, predvsem v uslužnostni obrti, okrepiti in razširiti pa obstoječe delavnice. Računa sc, da bodo občine znaten del svojih investicijskih skladov določile za ta namen, pri financiranju večjih investicij pa bo sodeloval tudi okraj s svojimi sredstvi.
Važen problem nadaljnjega razvoja obrti je vprašanje naraščaja. V zadnjih lotili močno upada dotok vajencev v obrt, tako da so nekatere stroke (kovači, kolarji) resno ogrožene.
Občinski ljudski odbori dn obrtne zbornice bodo morale začeti z organizirano in sistematično skrbjo za povečanje števila obrtniškega naraščaja.
Položaj in konkurenčno sposobnost manjših socialističnih delavnic bodo občine lahko regulirale s predpisovanjem družbenih obveznosti v pavšalnem znesku.
Glede na to, da je obrtništvo' ena od gospodarskih panog, ki je v najtesnejši zvezi z življenjskim standardom, bodo moralii občinski ljudski odbori usmeriti svojo gospodarsko politiko in razpložljiva sredstva predvsem v krepitev obrtnih delavnjc socialističnega sektorja. V tem smislu naj občinski družbeni plani določijo podrobnejše smernice za razvoj obrti na območju posameznih obči n.
X.	poglavje Investicije
V	letu 1956 se bo investicijska delavnost v okraju močno zmanjšala. Razlog je v tem, da so dokončani izredno obsežni investicijski objekti vsedržavnega pomena, ki so v zadnjih letih izzvali izredno močno investicijsko delavnost.
Druga značilnost investicij v tekočem letu pa je povečanje obsega investicij, ki se financirajo iz okrajnih in občinskih sredstev. Prevladovala bo graditev stanovanjskih hiš, za kar bodo koristili občinski stanovanjski skladi v sikupni višini blizu 330 milijonov dinarjev. Poleg tega se pričakuje, d« bodo tudi podjetja investirala del svojih skladov za samostojno razpolaganje v graditev stanovanj.
Pri graditvi stanovanj je treba usmeriti pozornost na boljše načrte, predvsem na smotrnejšo razporeditev prostorov in koristnejše izkoriščanje stanovanjske površine. Zasnova stanovanjskega tlorisa mora biti racionalnejša, računati mora z našimi gospodarskimi možnostmi ter s potrebo po hitrejši in cenejši graditvi sfanovanj. Računa sc, da sc bodo povprečni stroški za graditev enega stanovanja ob upoštevanju prednjih smernic znižali vsaj za 20%
Del okrajnih investicijskih sredstev, katerih skupna višina bo znašala 235 milijonov din, bo porabljen za sodelovanjp oziroma soudeležbo pri zveznih in republiških investicijskih kreditih. Približno 38 milijonov din pa bo namenjenih zn investicije v kmetijstvu.
' Pričakuje se, da bo mogoče v tem letu začeti z rekonstrukcijo nekaterih zastarelih industrijskih obratov.
Občinski investcijski skladi v skupini višini blizu 103 milijone din bodo porabljeni predvsem za investicije, za napredek gospodarstva v vasi, za investicije v obrti, trgovini in gostinstvu.
S sredstvi gozdnega sklada se bo gradilo 6 gozdnih cest, ki bodo omogočile izkoriščanje do sedaj slabo -dostopnih gozdov, obenem bo pa večina teh cest služila tudi za javni cestni promet, kar bo važno predvsem za oddaljenejše vasi.
Projektiranje zasavske ceste se bo nadaljevalo tudi v tekočem letu.
Pri predvidenih investicijskih sredstvih niso upoštevani krediti iz zveznih in republiških investicijskih 'skladov. Računa pa se, da se bo pričakovani obseg investicij bistveno povečal z zveznimi in republiškimi krediti,- posebno v rudarstvu in kmetijstvu.
V letu 1956 se bodo odobravala investicijska posojila samo na licitacijah in na podlagi predložene dokumentacije tudi iz okrajnega in občinskih investicijskih skladov.
Spričo tega bo treba posvetiti posebno pozornost izdelavi investicijskih programov in dokumentacije o rentabilnosti.	,
3.'Zadružno posestvo »Matija Gubec«, Leskovec, k Zadružno posestvo kmetijske zadruge, Pišece,
5.	Zadružno posestvo kmetijske zadruge, Videm-Sremiič,
6.	Zadružno posestvo kmetijske zadruge, Bizeljsko,
7.	Zadružno posestvo kmetijske zadruge, Brestanica.
8.	Ekonomija Mokrice,
9.	Ekonomija KZ Brežice
XII. poglavje
Zemljacima
1
■Vse kmetijske organizacije obračunavajo zemlja-rino po stopnji 13 %, katastrskega dohodka.
2
Kmetijske .organizacije iz prejšnje točke vplačujejo celotno zemljarino v svoj investicijski sklad.
3
Splošne kmetijske zadruge obračunavajo zemljarino po stopnji 15 % katastrskega dohodka.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA TRBOVLJE
XI.	poglavje
Amortizacija
1
Podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke, aPnenice in kamnolomi vplačujejo v letu 1956 amortizacijo v polnem znesku, izračunanem na podlagi zveznih predpisov.
2
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske za-druge plačujejo za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, samo del amortizacije, ki je po zveznih predpisih namenjen za vzdrževanje.
Kateri objekti se ne morejo uporabljati, določi jia predlog kmetijske organizacije oziroma splošne kmetijske zadruge svet za gospodarstvo oziroma svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora.
5
Kmetijske organizacije, ki so bile po določbah zveznega družbenega plana za leto 195l4' oziroma za eto 1955 razglašena za poskusne obrate, plačujejo:
a)	za gradbene objekte samo del amortizacije, 1 Je P0 zveznih predpisih namenjen za vzdrževanje,
b)	za vsa,druga osnovna sredstva polno amorti-zscijo po zveznih predpisih.
... Olajšave po prednjem odstavku uživajo tele kme J sike organizacije:
Kmetijsko posestvo »Rdeča zvezda«, Bizeljsko, Zadružno posestvo Boštanj-Sevnica,
4
Splošne kmetijske zadruge vplačujejo zemljarino, obračunano po prejšnji točki:
80 % v svoj investicijski sklad,
20 % v okrajni družbeni investicijski sklad.
i XIII. poglavje
Formiranje sredstev za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij
1
Gospodarskim organizacijam v industriji, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu in obrti pripada za samostojno razpolaganje 40 % od dela dobička, ki se izloči za družbene investicijske sklade in za samostojno razpolaganje gospodarske organizacije (49. in 50. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij).
2
Trgovska podjetja s kmetijskimi proizvodi izločijo za svoj sklad za samostojno razpolaganje 0,5 % od prometa v letu 1956.
Trgovska podjetja in trgovine z industrijskim In drugim blagom izločijo za svoj sklad za samostojno razpolaganje 0,25 % od prometa v letu 1956.
3
Gostinska podjetja in gostišča izločijo za svoj sklad za samostojno razpolaganje 2 % od prometa v letu 1956.
XIV.	poglavje
Delitev dobička gospodarskih organizacij 1
Dobiček, ki ga doseže gozdno’ gospodarstvo' pri rednem vzdrževanju gozdov (stroka 311 — vzgoja in
nega gozdov), se razdeli po izločitvi obveznosti po zakonu med podjetjem in okrajem:
50 % podjetju,
50 % v proračun okraja.
Od pripadajočega dela dobička sme podjetje uporabiti največ 70 % za plače nad plačami po tarifnem pravilniku s prispevkom za socialno zavarovanje dn za stanovanjski sklad, ostanek pa vloži med sredstva za samostojno razpolaganje. Plače nad plačami po tarifnem pravilniku ne smejo presegati 16 % plač po tarifnem pravilniku.
2
Splošne kmetijske zadruge smejo razdeliti kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njem v delovnem razmerju, največ 60 % od deleža zadruge pri dobičku (tretji odstavek 75. čjena uredbe o delitvi celotnega dohodka). V tem odstotku je vključen prispevek za socialno zavarovanje in za stanovanjski sklad. Plače iz dobička ne smejo presegati 16 % od plač po kolektivni pogodbi.
XV.	poglavje
•Uporaba investicijskega sklada splošnih kmetijskih zadrug
Splošne kmetijske zadruge smejo uporabiti svoj investicijski sklad za tele namene:
L za graditev in ureditev skladišč,
2.	za graditev in ureditev predelovalnih obratov,
3.	za nakup kmetijskih strojev in prevoznih_sred-stev,
4.	za ureditev zbiralnic mleka.
XVI.	poglavje
Skladi okraja 1
Okrajni skladi so:
1.	okrajni investicijski sklad,
2.	okrajni kmetijski sklad, '
3.	okrajni cestni sklad,
4.	okrajni vodni sklad,
5.	okrajni gasilski sklad,
6.	okrajni gozdni sklad.
2
Okrajni investicijski sklad
Ukineta se sklad za kreditiranje investicij prejšnjega okraja Trbovlje in sklad za kreditiranje gospodarskih investicij prejšnjega okraja Krško.
Vse pravice, obveznosti in sedanja sredstva obeh ukinjenih skladov se prenesejo na novi okrajni investicijski sklad, ki je bil ustanovljen na podlagi 1. in
5.	razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956.
V okrajni investicijski sklad se steka: ■
a)	del. dobička gospodarskih organizacij po predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in zveznega družbenega plana za leto 1936;
b)	del zemljarine, ki jo vplačujejo splošne kmetijske zadruge, v višini, ki je določena v XII. poglavju tega'družbenega planap
c)	15 % dohodnine od kmetijstva;
č) anuitete od posojil, danih iz ukinjenih investicijskih skladov prejšnjih okrajev Trbovlje in Krško;
d)	sedanja sredstva ukinjenih investicijskih skladov prejšnjih okrajev Trbovlje in Krško;
e)	vrnjeni zneski, dani za realne garancije iz prejšnjih investicijskih skladov prejšnjih okrajev Trbovlje in Krško.
Na podlagi zveznih predpisov bo okrajni ljudski odbor s posebnim predpisom določil pogoje in način dajanja posojil iz okrajnega investicijskega sklada.
Del investicijskega sklada se bo porabil za negospodarske investicije do višine, ki jo bodo dopuščali zvezni in republiški predpisi in ki bo določena s posebnim sklepom okrajnega ljudskega odbora.
3
Okrajni kmetijski sklad
Ukineta se sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje prejšnjih okrajev Trbovlje in Krško.
.Vse pravice, obveznosti in sedanja sredstva obeh ukinjenih skladov se prenesejo na ograjni kmetijski sklad, ki je bil ustanovljen na podlagi 1. in 7. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956,
V	okrajni kmetijski sklad se steka:
a)	55 % dohodkov od taks na priprave za proizvodnjo (žganjarske kotle, mlatilnice, rečne in potočne mline), na hibridno trto in na meljavo;
b)	dohodki od taks na delovno živino in živali;
c)	sedanja sredstva ukinjenih skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje obeh prejšnjih okrajev.
Na podlagi zveznih predpisov sprejme okrajni ljudski odbor predračun za uporabo sredstev okrajnega kmetijskega sklada.
4
Okrajni cestni sklad
V	okrajni cestni sklad, ki je bil ustanovljen na podlagi 1. in 9. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956, se steka:
a)	70 % dohodkov od taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah;
b)	dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam III. reda;
c)	denarne kazni, plačane zaradi kršitve cestnih predpisov,,ki jih izrečejo pristojni organi;
■ č) dotacije iz okrajnega proračuna do višine 30 milijonov din.
Sredstva okrajnega cestnega sklada se uporabijo za investicijsko in tekoče vzdrževanje cest III. reda po posebnem predračunu, ki ga sprejme okrajni ljudski odbor.
5
Okrajni vodni sklad
Ukineta se sklada za urejanje voda prejšnjih okrajev Trbovlje in Krško.
Vse pravice, obveznosti in sedanja sredstva obeh ukinjenih skladov se prenesejo na okrajni vodni sklad, ki je bil ustanovljen na podlagi 1. in 10. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956.
V okrajni vodni sklad se steka:
a)	dotacija iz okrajnega proračuna do višine 1,200.000 din;
b)	sedanja sredstva ukinjenih skladov za urejanje voda obeh prejšnjih okrajev.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor.
6
Okrajni gasilski sklad
Ustanovi se okrajni gasilski sklad.
Dohodki okrajnega gasilskega sklada so:
a)	4 % od vseh premij za požarno zavarovanje, ki se plačajo Državnemu zavarovalnemu zavadu na območju okraja;
b)	gasilski prispevek v višini 2 % od dohodnine, pobrane v okraju po predpisih o dohodnini.
Način upravljanja in uporabe tega sklada bo določen z republiškimi predpisi.
7
Okrajni gozdni sklad
Ukineta se sklada za pospeševanje gozdarstva prejšnjih okrajev Trbovlje in Krško.
Vse pravice in obveznosti obeh ukinjenih skladov se prenesejo na novoustanovljeni gozdni sklad okraja Trbovlje.
Sredstva gozdnega sklada se stekajo in uporabijo po posebnem predračunu, ki ga potrdi okrajni ljudski odbor.
XVII.	poglavje
Razdelitev sredstev za proračune okraja in občin
1
.Razdelitev prometnega davka
1
Po določbah XIV. poglavja družbenega plana LR Slovenije za leto 1936 se odstopa okraju Trbovlje 2 % od prometnega davka, vplačanega na območju okraja, ki pripada zvezi.
Za kritje proračunskih izdatkov odstopa okraj občinam del prometnega davka iz prejšnjega odstavka. Od tistega dela prometnega davka, vplačanega na območju občine, ki ga je republika odstopila okraju, pripada občinam:
50 % občinam.: Brežice, Hrastnik, Radeče, Sevnica, Trbovlje in Videm-Krško,
100 % občinam: Senovo jn Zagorje.
2
Po določbah XIV. poglavja družbenega plana LR Slovenije za leto 1936 se odstopa okraju Trbovlje 70 % od prometnega davka od vina in žganja, ki se vplača na območju okraja.
Okraj odstopa občinam za kritje proračunskih izdatkov ves prometni davek iz prejšnjega odstavka, 111 se vplača na območju posamezne občine.
Po določbah XIV. poglavja družbenega plana LR lovonije za leto 1936 je republika udeležena «30% PH prometnem davku od zasebnih poklicev, ki se 'plača na območju okraja Trbovlje.
Za kritje proračunskih izdatkov odstopa okraj občinam del prometnega davka iz prejšnjega odstavka. Od tistega dela prometnega davka, vplačanega na območju občine, ki ostane okraju, pripada, občinam: •
30% občinam: Hrastnik, Radeče, Sevnica in Trbovlje, 60% občinam: Brežice in Videm-Krško,
100 % občinam: Senovo in Zagorje.
II
Razdelitev sredstev, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za okrajni proračun
Po določbah XIV. poglavja družbenega plana LR Slovenije za leto 1936 je republika udeležena s 47 % pri sredstvih, izločenih iz dobička gospodarskih organizacij, za okrajni proračun, ki se vplačajo na območju okraja Trbovlje.
Občine so udeležene na delu dobička iz prejšnjega odstavka, ki se vplača na območju občine in ki 'pripada okraju, tako:
Občina	%	Občina	%
Brežice	58,0	Sevnica	64,3
Hrastnik	56,0	Trbovlje	24,8
Radeče	59,4	Videm-Krško	59,5
Senovo	100,0	Zagorje	100,0
Razdelitev dohodnine 1
Od dohodnine, vplačano na območju občine, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov pripada:
Občina	%	Občina	%
Brežice	45	Sevnica	70
Hrastnik	60	Trbovlje	50
Radeče	80	Videm-Krško	60
Senovo	100	Zagorje	100
2
Od celotne dopolnilne dohodnine od dohodkov, ki jih imajo zasebniki od proizvodnje in prodaje lesa, vplačane na območju okraja, se odstopa za kritje proračunskih izdatkov:
občini Senovo	4,3 %
občini Zagorje	8,3 %
XVIII. poglavje Sredstva proračuna iu sklada t
V letu 1936 bo okrajni ljudski odbor Trbovlje razpolagal s sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov v skupni višini 328 milijonov dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov:
del prometnega davka gospodarskih organizacij
del dohodnine kmetijskih gospodarstev del dohodnine drugih poklicev del dopolnilne dohodnine od lesa del dobička za proračun del prometnega davka zasebnikov prometni davek od davčnih vrednotnic državne takse dohodki uradov in ustanov
Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila za tele namene:
v 000 din
a)	Administrativni proračun	2S7.127
v tem:
izdatki za prosveto in kulturo	50.142
izdatki za socialno skrbstvo in zdravstvo
izdatki za državno upravo dotacije gospodarstvu dotacije družbenim organizacijam in zavodom s samostojnim financiranjem
b)	Negospodarske investicije
c)	Dotacije skladom v tem:
dotacije vodnemu skladu dotacije cestnemu skladu
2
Okrajni investicijski sklad
ho znašal	133,397.000 din
3
Skupna sredstva okrajnega kmetijskega sklada
bodo znašala	22,392.000 din
Del za veterinarsko sanitarne ukrepe za zatiranje kužnih in parazit urnih bolezni pri domačih živalih bo znašal
4
Okrajni cestni sklad bo znašal
5
Okrajni vodni sklad bo znašal
h
Okrajni gasilski sklad bo znašal
7
Sredstva za gozdarstvo bodo znašala
'V tem znašajo:
a)	gozdni investicijski
sklad	78,046.000 din
b)	sredstva za redno
vzdrževanje gozdov 67,379.000 din
c)	sredstva za javno
gozdarsko službo	34.243.000 din
XIX. poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalje.
St. 4547/7
Trbovlje, dne 6. junija 1956.
Predsedhik OLO: Martin Gosak 1, r.
v 000 din 12.892
62.334
21.334 33.201
135.798
29.275
2.700
27.000
3.476
1 L .Wi£<
183.633
7.000
27.350
9.673
31.200
1.200
30.000
13.279.000	<lin
46.320.000	din
1.200.000	din
5.825.000	din
179,668.000 din
PREGLED »URADNEGA LISTA FLRJ«: št. 21 z dne 16. maja 1956
240.	Odlok o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta,
241.	Ukaz o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji.
242.	Odlok o načinu uporabe sredstev amortizacijskih skladov.
243.	Odlok o obračunavanju plač v gospodarskih organizacijah, ki plačujejo poseben proračunski prispevek iz plač.
244.	Odlok o delitvi dela dohodka za plače, o akontacijah na plače in o obračunavanju posebnega proračunskega prispevka az plač delavcev in uslužbencev kmetijskih organizacij.
245.	Odlok o delitvi celotnega dohodka zavarovalnic.
246.	Odlok o delitvi celotnega dohodka podjetij za snemanje filmov in podjetij za tehnično izdelavo in obdelavo filmov.
247.	Odlok o delitvi celotnega dohodka podjetij za promet s 'filmi.
248.	Odlok o delitvi celotnega dohodka podjetij za predvajanje filmov.
249.	Odločba o povečanju naročnine na »Uradni list FLRJ« za leto 1956.
250.	Navodilo o sestavljanju poročil o periodičnem Obračunu.
251.	Odločba o jugoslovanskih standardih za metode preizkušanja stalnosti barvanja tkanin in tkanin-skih barv.
232. Odločba o jugoslovanskih standardih za standardne številke ter ploščate in klinaste zatikalke.
253.	Odločba o jugoslovanskih standardih na področju električnih naprav za motorna vozila.
254.	Odločba o jugoslovanskih standardih za jeklene žice, za baker in za bakrove zlitine.
255.	Odločba o jugoslovanskih standardih za klinaste jermene in jermenice. .
Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Rosa nežna številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336 — Telefon Direktor In knjigovodstvo: 20-701, uredništvo In uprava: 23-579 — Cekovnt račun: 60-KB-5-2-399
URADNI LIST
L. J U D S K E REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XIII
Priloga k 30. kosu z dne 30. avgusta 1956.
SL 30
V	tisku je
Kontni načrt
za finančno samostojne zdravstvene zavode
V	izdaji Sveta za zdravstvo LRS in v založbi >Uradnega lista LRS« se pripravlja pod tem naslovom brošura, ki bo koristen pripomoček v poslovanju vsem vodstvom in knjigovodstvom finančno samostojnih zdravstvenih in sorodnih socialnih zavodov. Novi kontni načrt za te zavode bo začel veljati 1. januarja 1937, vse zainteresirane pa že zdaj opozarjamo na pomembno delo, ki bo izšlo iz tiska najpozneje do kraja septembra 1956.
»Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva lla
Razglasi in objave
Sprememba imena St IIla-2592/l-56-B	4740
Z odločbo državnega sekretarja za D°tranje 'zadeve LRS, št. IIla-2592/1 ? due i? VII. 1956 je bila na pod-laRi 21. člena zakona o osebnih ime-{tjh dovoljena sprememba imena ^.urnik Danijeli, roj. 10, IV. 1949 v “istrici pri Tržiču, bivajoči v Bi-.trici pri Tržiču 41 v ime »Marjetka«.
St- Hla-2637/1-56 Ba	4369
^ odločbo Državnega sekretariata
notranje zadeve LRS, št. llla-n j, z d* *10 L VII, 1936 je bila na pedlagj 21. člena zakona o osebnih menih dovoljena sprememba ime-T* ÄaJon Nuški, to j. 8. X. 1951 v pjubljani, bivajočb v Ljubljani, «rmova 20, v ime »E v a«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Razglasi sodišč
Amortizacije
n*“8 *® Postopanje za amortizacijo Paj v	N®1®1,1!! Imetniki se pozivajo,
Pravir anem r°ltu priglasijo sodišču svoje
• sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne.
1 p	5282
Murlir-8! J0S‘P' uslužbenec NB v barra1	prosi za atnortizacijo
sku R^čeka št. T 179.153 v zne-nicp \j ,lni izdanega od podruž-boti j, ar°dne ^banke v Murski So-rok- ri!Je	t956. Priglasitveni
a meseca od te objave.
aino sodišče v Murski Soboti, dUe 6. avgusta 1956.
Oklici dedičem
O 673/56-0 271/56	5283
Kovač Peter in Karolina roj. Casar, kmetovalca, Cepinci 137, sta umrla 13, IV. 1954 oziroma 14. III. 1956 brez oporoke. Sina Kovač Mirko. neznanega bivališča v Argentini m Kovač Peter v Franciji pod na: slovom II rue Montenegro, Farguie-res, Aisne, naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Kovača Štefana. kmeta, Cepinci 61, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 2. avgusta 1956.
Razne objave
Javne licitacije
za izvrševaaje gradbenih in gradbeno-ohrtniških del
5326
Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) razpisuje Univerza v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, Trg Revolucije 11 prvo pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo Študentske menze s kotlovnico in pralnico v sklopu Študentskega naselja v Ljubljani pod Rožnikom. Predračunska oziroma licitacijska vsota gradbenih in obrtniških del z elektroinstalacijo, toda brez drugih instalacij znaša 118,697.577 din. Rok za dovršite v gradbenih del do zaključno III. gradbene faze je določen do 31. XII. 1956 za popolno dograditev objekta pa 31. XII. 1957, kolikor bodo instalacijska dela vzporedno izvršena. —
Penale znašajo 10 promil od vrednosti gradbenih del v pogodbenem letu za Vsak dan zamude, garancijski rok dve leti po dokončnem prevzemu zgradbe. Licitacija bo 27. IX. 1956 ob 9, uri v prostorih Uprave Študentskega naselja v Ljubljani, Levčeva ulica. Polog v višini 0,3 % od proračunske vsote je treba v obliki garancijskega ois na Narodne banke priložiti ponudbi. Varščina za izvršitev gradbenih del znaša 2 % od zneska mesečnih situacij. Glavni projekt s popisom, proračunom in splošnimi pogoji je na razpolago proti odkupnemu znesku 8000 din v Upravi Študentskega naselja v Ljubljani, Levčeva ulica. Ponudbe, opremljene po določbah pravilnika o postopku prj javni pismeni. licitaci ji za oddajo gradbenih del in splošnih pogojih, se sprejemajo do 27. IX. 1956 d. n. ure v pisarni Uprave Študentskega naselja v Ljubljani, Levčeva ulica.
Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Trg Revolucije 11
št. 1-42,5	5430
^ Delavnica železniških vozil »Boris Kidrič«, Maribor, Leningrajska ulica št, 27, razpisuje na podlagi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del prvo pismeno ofertalno licitacijo za oddajo v izvršitev gradbenih in obrtniških del za gradnjo trinadstropnega stanovanjskega bloka v Mariboru ob Valvazorjevi ulici. Predračunska vsota znaša 98,766.742 din in to za gradbena dela 44,374.588 din in za obrtniška in instalacijska <lela 54,392.154 din. Rok za dovrši lev zgradbe v surovem stanju je -dne 31 XII. 1956. Druga dela se morajo izvršiti do 31. VIL 1957. Garancijska doba je dve leti po prevzemu vseh del. Licitacija bo v sejni sobi investitorja 15. IX. 1956. Pred pričetkom licitacije se mora vsSk ponudnik izkazati, da je položil predpisano kavcijo. Projektni elaborat dobe interesenti pri investitorju proti plačilu 5000 din. Ta znesek se povrne ob vrnitvi elaborata.
Uprava Delavnice železniških vozil »Boris Kidrič«, Maribor, Studenci
Št. 231/6	5285
Sanatorij za tuberkulozo, Pohorski dvor, Hoče pri Mariboru, razpisuje na podlagi zakona o, oddajanju in izvajanju gradbenih del prvo favno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za gradnjo šeststanovanj-ske hiše v kraju Pivola, Hoče pri Mariboru. Predračunska vsota je 17,410.200 din. Rok dovršitve je dne t. VIII. 1957. Penale in premija znašata 0.2 %o od skupne vrednosti ob-
jekta. Garancijska doba je dve leti po prevzemu, Licitacija bo v Sanatoriju za TBC, Pohorski dvor, Hoče pri Mariboru v petek 14. IX. 1936 ob 16. uri. Varščina ponudnikov znaša 87.000 din, varščina za izvršitev obveznosti znaša 5 % od vrednosti predloženih situacij. Projektni elaborat dobe interesenti pri investitorju proti plačilu 5000 din; ta znesek se povrne ob vrnitvi elaborata.
Sanatorij za tuberkulozo, Pohorski dvor,
Hoče ori Mariboru
St. 2304/56	5308
Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) razpisuje Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del stanovanjskega bloka XIV in XV (vsak blok 48 dvosobnih in 3 enosobnih stanovanj) v Savskem naselju Ljubljana ob Linhartovi cesti. Licitacija bo 15. IX. 1956 ob 10. uri v sindikalni dvorani SGP »Tehnika«, Ljubljana, Vošn jakova 8 a. pritličje. — Predračunska vsota za vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela je 113,445.947 din za en blok, skupno za blok XIV in XV 226,891.894 din.
Rok za izvedbo gradbenih del v tem letu je do 15. XII. 1956 do incl. kletne plošče, rok za dokončno do-vršitev vseh del pa je 30, X. 1957.
Varščino v znesku 0,2 % predračunske vsote '(za 2 bloka) je treba predložiti z garanc'jskim pismom ali na drug primeren način najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55). Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacijske obravnave, to je v soboto 15. IX. 1956 do 10. ure v prostorih sindikalne dvorane SGP. »Tehnika«, Ljubljana, Vošnjakova 8a. pritličje. Projektni elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 31. VIII. 1956 dalje vsak delovni dan od 12. do 14. ure v novih prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7, VIL, nadstropje (nova palača »Tmpex«),
Investitor:
Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana
St. 1417/56	5284
Stanovanjska skupnost Tezno, Maribor, ki jo zastopa stanovanjska uprava, Tezno, Maribor, Ukrajinska 14, razpisu je na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena pravilnika o postopku pri javni pismeni ' licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) javno
pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za stanovanjsko zgradbo v janževi ulici, Maribor, Tezno. Predračunska vsota za vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela je 19,984.656 din. Rok dovršitve do incl. IH. gradbene fazo je 31. XII. 1956, rok za dokončno dovršitev vseh del je 30. VI, ' 1957. Varščino v znesku 0.2 % predračunske vsote je treba predložiti z garancijskim pismom ali na drug primeren način najpozneje do začetka licitacijske obravnav^. Pri vsakj začasni situaciii se bo odtegnila va’rščina za izvršitev gradbenih obveznosti v višini 5 %. Ta se bo vrnila izvajalcu del po izvršeni kolavdaciji. Pogodbena kazen za prekoračitev postavljenih rokov znaša 3 %o dnevno od vrednosti nedovršenih del. Garancijski rok je 2 leti. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55). Ponudbo je treba predložiti najkasneje do dneva licitacijske obravnave in to do 16. ure. Licitacijska obravnava je določena 15. dan po objavi v »Uradnem listu LRS« ob 16. uri na sedežu Stanovanjske uprave Tezno. Maribor, Ukrajinska 14. Projektni elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 31. VIII. 1956 dalje prav tam, proti plačilu nabavnih stroškov 5000 din.
Investitor:
Stanovanjska skupnost. Tezno, zastopana po Stanovanjski upravi
Tezno, Maribor, Ukrajinska 14
St. 1989/1	.	5307
Uprava za gozdarstvo pri OLO Maribor in Gozdno gospodarstvo Maribor razpisujeta na podlagi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del prvo javno pismeno lici-tgcijo za oddajo gradbenih del za gradnjo Upravnega poslopja v Mariboru na vogalu Krekove in Tyr-ševe ulice. Predračunska vsota je 15.386,250 dinarjev. Rok dovršitve 111. faze je 31. XII. 1956 za druga dela pa do 1. VIH. 1957. Penale in premija znašata dnevno 0,4 %o od predračunske vrednosti del potrebnih za dovršitev do ITI. faze, za nadaljnja dela pa 0.2 Ino od skupne vrednosti objekta. Garancijska doba je 2 leti po prevzemu. Licitacija bo v prostori]) Gozdnega gospodarstva Maribor, Gregorčičeva ulica 30 v ponedeljek. 17. IX. 1956 ob 12. uri. Varščina ponudnikov znaša 76.900 din. Varščina za izvršitev obveznosti znaša 5 % od vrednosti predloženih situacij. Projektni elaborat dobe interesenti pri Gozdnem gospodarstvu v Mariboru proti plačilu 5000 din; ta znesek se povrne ob vrnitvi elaborata.
Investitorja:
Uprava za gozdarstvo'OLO Maribor in Gozdno gospodarstvo. Maribor
St. 816	5352
'V zvezi z razpisom licitacije Mesne industrije v izgradnji, Zalog, Ljubljana, Miklošičeva 6/11 v Uradnem listu LRS, dne 16. avgusta 1956, št. 28, dodajamo <ale popravek:
Rok licitacije se podaljša za 7 dni. Licitacija bo 22. septembra 1956 ob istem času in na istem mestu. Mesna industrija v izgradnji, Zalog, Ljubljana
Poziv upnikom in dolžnikom
naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti d® podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali.
Št. 372/56	'	‘ 5071
Okrajna uprava za melioracije, Koper je z dnem 31. VII. 1956 prešla v redno likcidacijo. Priglasitve-ni 'rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
• ' 51^ ^Mizarska delavnica v likvidaciji, Celje, Mariborska cesta, je prešla po odločbi Obč. LO Celje, št. 02/3-5244/1-51 z dne 10. VIII. 1956 v redno likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Št 1/5 6	4021
Lekarna v Renčah je prešla v redno likvidacijo po sklepu občinskega ljudskega odbora v Šempetru pri Gorici z dne 6. decembra 1955-št. 01/1-1093/1-56. Priglasitveni rok: 30 dni po tej objavi. Likvidator
Izgubljene listine
preklicujejo
Adamič Stefan, Turnišče 216, v Prekmurju, osebno izkaznico, reg-št. 15095, serijska št. 0239405 (Lendava),	9046
Albreht Marjana, Ljubljana, delovno knjižico, reg. št. 22574 (Ljubljana).	9224
Badolič Darinka, Osek 71, Sen)'
pas. osebno izkaznico, registrska s •
44588.	92 V
Baša Štefan, osebno izkaznic0, reg. št. 19312, ser. št. 0101022 (M«r.' ska Sobota).	920
Benčina Franc, Retje 115, Los»-potok, osebno izkaznico, registrsk št. 15418. serijska št. F-0561728 (K ' Čevje).	/9
Bombek Terezija. Hajdoše 46. P'
Hajdina pri Ptuju, osebno izkazn'0 , regi sirska št. 3504. serij. št. 024) ■-(Ptuj)
Brglez Stanislav, Slovenj Graf'^^ osebno izkaznico, reg. št. 3393 s , / št. F-0257603 (Ptuj).
Bric Ljudmila. Breginj 85. 0se’ izkaznico, registrska št. 52585 < rica).
Brici Ivan, Trbovlje, kolonija 1. maja 29, osebno izkaznico, reg. št 1818, serijska št 0715128 (Trbovlje).	5287
Cestnik Albin, Pod Ojstrim vrhom, Trbovlje, osebno izkaznico, registr, št. 1410, serijska št. 074720 (Trbovlje).	5212
Cestno nadzorstvo Bled, zdravstveno izkaznico št. 343554, izdano °d socialnega zavoda v Radovljici na ime Zvan Justina.	5028
Cetin Ana roj. -Šinuk, Mostec 36, P. Dobova, osebno izkaznico, reg. št. 3357, ser. št. 0368667 (Krško). 5260 Cotič Viljem, Šempeter 121 pri Corici, osebno izkaznico, registrska št. 38657, ser. št. 0292094.	5239
Čebulj Stane, Podgorje 119, osebno izkaznico, reg. št. 250, ser, št. P-0446560 (Kamnik).	5225
Ceferin Anica, Kalvarija št. 31, Kranj zdravstveno izkaznico, štev. 503084, izdano 30. V. 1956.	4780
Černe Franc, Ljubljana, Vodnikoma 133, zdravstveno knjižico, štev. ^Ohll, izdano od Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. 5253 Cuk Maks, Rudnik 8, Kočevje, osebno izkaznico, reg. št. 1541. ser. “'0547851 (Kočevje)	5240
Drevenšek Milan, Sp. Hajdina 114 Pfi Ptuju, delovno knjižico, registr. st- 13546, ser. št. 193684.	5049
Duh Jakob, Liubstava 40, p. nem prj P(uju, osebno izkaznico, Jngistr. št. 35773, serij. št. 0293573 ,P£ni).	5261
IJuh Julijana roj. Šprah, Ljubsta-^‘dem Pri Ptuju, osebno rj-jaznico. registr. št. 47612. ser. št. ^1849 (Ptuj). ' .	5262
Lrbežnik Bogdan, Ljubljana, Val-azorjeva 5, osebno izkaznico, reg. fh 106113, ser. št. F-0013423 (Ljub-Ja,na); .	5226
, rarčnik ing. Dušan, Celje, pre-■c o izgubljeni evid, tablici za v	K°lo, št. S-5085, objavljeno
v. uradnem listu LRS. ker se je na-a-	5227
nJ ar,Ka^ Franc, Vitomarci 64, oseb-'mKäznioo, reg. št. 11780, ser. št. (Ptuj).	4805
št ilT ^ffomir, Ljubljana, Breg
‘«ÄÄa™ štev^a
jf-J/03873 (Ljubljana).	5254
5t o, a Marija, Idrija, Kosovelova tj,.' osebno izkaznico, registr. št.
ser. št. 0536151 (Idrija). 5306 cp’,ru^n Slavko. Breg 17, Stara nj ev Pri Kočevju, osebno izkaz-sk-a ’sireS's*r'sKa številka 3852. serij-H c' D-0493162	5289
dolg !/fc ^r'sl'na Por. Korez, Na-Žetale, osebno izkaznico, ^ st' «701 (Ptuj).	5211
Anka, Središče 59, osebno 062?5^co' re*- št‘ ,71<,°- serii^št.
v feVa! Marija. Ižakovci 20, zdaj rikf,.percaK 16, p. Šmarjeta pri Ma-53tO(U’ oseBno izkaznico, registr. št Ser' št- 01D193 (Murska So-'•	5213
Jakomini Alojz, Jesenice, Bratov Ruparjev 8, osebno izkaznico, reg. št. 12699, ser. št. 0202209 (Kranj). 5290 Hren Jožefa, Grosuplje, osebno izkaznico, reg. št. 51990/54, serij. št. 0173691 (Ljubljana).	5273
Jakopec Karel, Drvanja 34, p. Benedikt, osebno izkaznico, registr. št. 19586, serijska št, 0574764 (Maribor).	5246
Jaruga Ivan, Odranci 85, p, Beltinci. osebno izkaznico, registr št. 18247, ser, št, 0098957 (Murska'Sobota).	5305
Juraja Miroslav, Šmartno 33, Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 62366, serijska št. 0180550 (Maribor).	5512
Jurak Stefan, Ljubljana, D.jako-vičeva 8a, osebno izkaznico, reg. št. 89704/51 (Ljubljana),	5317
Juršak Slavko, Dragatuš 28, Bela krajina, osebno izkaznico, reg. št. 14876, serijska štev. 0498186 (Črnomelj).	5247
Juvane Karolina roj. Ilc, Ribnica št. 59, osebno izkaznico, reg. št. 11467, ser! št. 0557777 (Kočevje). 5274 Karnar Elizabeta, Podmilj 2, osebno izkaznico, reg. šf. 16891/51. ser. št. 1^-0462801 (Kamnik).	5275
Klobčar Franc, Podturn 17, p. Dol. Toplice, osebno izkaznico, reg. št. ,1575, ser. št. 0317588 in orožni list, št. 711501 (obe Novo mesto). 5291 Kmetijski obrat Crmošnjice, dve registrski tablici za kamijon z reg. št. S-3816, izdani v Črnomlju. 5259 Kofol Ivanka por. Kodrič, Semedela 24, Koper, osebno izkaznico, reg. št. 44502 (Maribor).	5313
Kolar Janez, Laze 25, p. Planina pri Rakeku, osebno izkaznico, reg. št. 2885 (Ilirska Bistrica),	5301
Kombinat lesno predelovalpe industrije, Logatec, evid. tablico za tovorni avtomobil, št. S-2324.	5318
Kompan Rudolf, Žerjav, p. Crna na Kor., osebno izkaznico, reg. št. 2070, serij. št. G-0266780 (Slovenj Gradec).	4812
Korez Janez, Nadole 16, Žetale, osebno izkaznico, registr. št. 43910 (Ftuj).	5210
Kovačič Jožefa, Rožanče 1, pošta Nova vas pri Rakeku, roj. 31, X. 1903. zdravstveno izkaznico Številka 151961 ter zdravstvene izkaznice: št. 151969 na ime Kovačič Milena, roj. 8. L 1931, št. 151970 na ime Kovačič, Franc, roj 23. VIII. 1939, št. 151971 na ime Kovačič Albin, roj. 17. II. 1943 in št. 151972 na ime Kovačič Jože, roj. 25. VIII. 1944. vsi v Rožančah 1.	4826
Kozmus Jožef, T r bo v Ij e - G olo ve c 7, osebno izkaznico, reg. št, 8476. ser. št. 0721786 (Trbovlje).	'	5249
Kraljič Peter, Ljubljana, Grajska planota 1, vojaško knjižico, izdano od VP Petrovaradin,	5228
Kran jc Stane. Ut.ik, n. Vodice, osebno izkaznico, reg. št. 3294, ser. št. F-0449604 (Ljubljana ok.).	5207
Kurjavec Jože, gradbenik, Šoštan j, osebno izkaznico, reg. št. 34984, ser. št. 0259240 (Ptuj).	5249
Lenart Ivan, Kristan dol, p. Dol pri Hrastniku, osebno izkaznico, registr. št. 23524, serij. št. 0724834 (Trbovlje).	5215
Lindič Julijana, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 27107/51, ser. št. F-0049417 (Ljubljana).	5519
Logar Ana Marija. Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 18472 (Sežana).	5208
Madon Rudolf, Podlaka 195, Grgar, osebno izkaznico, reg. št 11372, ser. Št. 0324631.	5314
Markič Karlo, zdaj SGP Standard Tolmin, gradbišče Rakek, osebno izkaznico, registr. št. 42824, ser. št. 0306218 (Gorica) in ne reg. št. 57372 (Gorica), kakor je bilo pomotoma navedeno.	5229
Martinčevič Josip, zdaj Jesenice, Savsko nabrežje 41, osebno izkaznico. reg. št. 10498, ser. št. 2471169 (Ivanec LRH).	•	5294
Mauer Lucija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 10240 (Celje). 5230 Mertuk Terezija roj. Mlinarič, Bratonci 9, p. Beltinci, osebno izkaznico, registr. št. 1524, serij. št. G-0083234 (Murska Sobota). 5295 Mesojedec Ana, Žirovnica 18, p. Loka pr; Zidanem mostu, osebno izkaznico, registr. št. 54841. ser. št. 0748151 (Trbovlje).	5085
Meznarič Marija roj. Tušek, Vuz-metinci 50, p. Miklavž pri Ormožu, osebno izkaznico, reg. št. 1102. ser. št. 0225412 (Ljutomer).	5267
Miklič Ivan, Hrastje 1, osebno izkaznico, reg. št. 9698 (Jesenice). 5302 Mlakar Erna, Ljubljana, Ilirska 3, osebno izkaznico, reg. št. 50816/51, ser. št. F-0075126 (Ljubljana) in potni list štev. 036391. izdan v Ljubljani.	5231
Močivnik Ivan, Podkraj 1, p. Ravne na Kor., osebno izkaznico, reg. št. 34523, ser. št. 0376033 (Slovenj Gradec),	5205
Mohar Bogdan, Kranj, indeks Univerze, pravno-ekonomske fakultete v Ljubljani.	5320
Nac Štefan, Grad 188, osebno izkaznico. registr. št. 27462, ser. št. 0109112 (M. Sobota).	5296
Obojnik Matevž, Savina, p. Ljubno ob Savinji, osebno izkaznico, Teg, št. 21027, serijska št. S-0444333 'Šoštanj).	4813
Pegan Dominik, Dekani 19, preklic o izgubljeni propustnici za Trst, ‘št. 21771, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 27 z dne 9. VIII. 1956. 5315 Pengov Janez, Ljubljana, Dermo-tova 21, potni list št. 141250, izdan leta 1955 v Ljubljani.	5276
Perme Dušan, Ljubljana, Celovška, Novi bloki 14c/I, osebno izkaznico, Tegistr. št. 100314/52, serij. št. F-0474624 (Ljubljana), knjižico »Partizanske spomenice 1941«, št. 15899, izkaznico za popustno vožnjo nosilcev »Partizanske spomenice 1941«, št. 21123. prometno dovoljenje za motorno kolo »Puch« 250 ccm, Š-3126, amatersko vozniško dovoljenje A in B kategorije, št. 5318 in popustno
invalidsko vozovnico ECZ, številka 13669.	5277
Peršin Aleksander, ' Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 81911-52 (Ljubljana).	5232
Povše Lado, Uršna sela, osebno izkaznico, registr. št. 230-19 Novo mesto).	5250
Povž Franc, Zg. Zadobrova 49a, Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 10893, ser. št. F-01G9197 Ljubljana ok.).	5278
Prelc Marija, Bertoki 36, Koper, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 14958 (Sežana), objavljen v Uradnem listu LRS, ker se je našla.	5256
»Preskrba«. Tržič, Glavni trg 18, prometno dovoljenje za motorno vozilo, poltovorni BMW, registr. št, S-1331.	3974
Pulko Konrad, Škocjan, blok II, Koper, osebno izkaznico, registr. št. 6109, ser. št. 186819 (Koper). 5268 Rakuša Avgust, Presika 2, p. Ljutomer, osebno izkaznico, registr. št. 9945, serijska št. F-0234255 (Ljutomer).	5075
Rebernik- Peter, Javnek 23, pošta Podvelka, osebno izkaznico, registr. št. 32809, ser. št. 0174293 (Maribor (okolica).	4716
Rojak Bojan, Gabernik 22, Zg. Polskava, osebno izkaznico, registr. št. 37990, ser. št. G-0037702 (Maribor).	5269
Sek Alojz, Levajnci 33, p. Dester-nik, osebno izkaznico, registr. št. 51188, ser. št. 0258609.	5002
Skok Ivan, Gornji grad 48, osebno izkaznico, registr. št. 14396, ser. št. 0437707.	5076
Somi Marija, Radmožanci 85. p. Dobrovnik, osebno izkaznico reg. št. 52561, ser. št. 0134270 (Murska Sobota).	5154
Stanič Ivanka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 119644/56, ser. št. F-0865S54 (Ljubljana).	5233
Stepič Peter, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 84730/52, ser. št. F-0107040 in univerzitetno izkaznico (obe Ljubljana).	5303
Sukič Franc, Krupllvnik 91, pošta Grad, osebno izkaznico, registr. št. 21729, ser. št. 0103439 (Murska Sobota).	5218
Segedin Franc, Dol. Toplice, osebno izkaznico, reg. št. 12509, ser. št. 0327009 (Novo mesto).	5156
Sipic Miha, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 7976, ser. št. 0184286 (Kranj).	5234
škalič Geza, Hodoš 7, spričevalo o zaključnem izpitu splošne strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani, spričevala L, II. in III. razreda gimnazije v Murski Soboti in spričevalo L, II., II.. IV. in V. razreda osnovne šole v Hodošu,	5279
Serlak Aleksander, Stanjevci 91, p. G. Petrovci, delovno knjižico, izdano od posredovalnice za delo v Murski Soboti.	4814
Šmid Antonija roj. Benedičič, Mlaka 29, Predoslje, osebno izkaznico, reg. št. 4437, ser. št. 0193747 (Kranj).	5257
šolar Franc, Zg, Duplje 55, Kranj, osebno izkaznico, reg. št. 1680, ser, št. F-0190990 (Kranj).	4904
Stefanovič Živko, Šmartno ob Savi, osebno izkaznico, registr. št, 51816 (Ljubljana).	5280
štumberger Rozalija, Opekarna Zabjak pri Ptuju, osebno izkaznico, št. 0246438.	8760
Šuler Antonija, Ravne pri Zdolah, p. Zdole, osebno izkaznico, ser. št. 0375959.	5086
Tivadar Josip, Miklavž pri Ormožu 58, osebno izkaznico, registr. št. 13808, serij. št. 0238118 (Ljutomer).	5158
Tomažič Janez, Veščica 43, p. Ljutomer, osebno izkaznico, registr. št. 18780, serijska št. F-0846030 (Ljutomer).	5221
Tomažič Ljudmila, Veščica 43, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 6145, serijska št. F-0250455 (Ljutomer).	5222
Toplak Majda, Ptuj^ Vičava 25,, osebno izkaznico, reg. št. 5222. ser. št, 0247535 (Ptuj).	4815
Trhljen Janez, Zamostec 24, p. Sodražica, osebno izkaznico, reg. št. 9510, ser. št. 0555820 (Kočevje). 4859 Tutin Marija. Ljubljana, Predjamska 19. osebno izkaznico, izdano v Novem mestu leta 1950.	5321
Urbanč Ivana. Cerklje 37 ob Krki, osebno izkaznico, reg, št. 26932, ser. št. 0405242 (Krško).	5251
Vadnjal Stane, Valdotra, Koper osebno izkaznico, reg. št. 5497, ser. št. 0186207 (Koper).	5258
Vidmar Ana. Hotemaže 16, p. Šenčur, osebno izkaznico, reg. št. 103459, ser. št. 0477769 (Ljubljana). 5054 Viitek Jožef, Žitkovci 36, p. Dobrovnik v Prekmurju, osebno izkaznico, registr. št. 10825, serij. št. G-0223535 (Lendava). .	5159
Vohar Jožef, Bakovci 88, Murska Sobota, osebno izkaznico, registr. št. 3604, ser. št. 0085314 (Murska Sobota).	' 5325
Vozlič Rudolf, Gorišnica 17 pri Ptuju, osebno izkaznico, registr. št. 25830, ser. št. 0269140 (Ptuj). 2025
Vrhovec Marjan, Ljubljana, spričevalo L letnika Kovinske industrijske šole v Ljubljani, izdano v letu 1948/49.	5304
Zaman Marija, Ljubljana, Pokopališka 16, osebno izkaznico, reg. št. 84892, ser. št. F-0107202 (Ljubljana).	5324
Zazula Marija roj. Vončina. Vi-dem-Krško 1, Cesta krških žrtev 2, osebno izkaznico, reg št. 20610, ser. št. 0398920 (Krško).	5271
Zgonc Gabrijel, Ravnik 16, pošta Šentrupert na Dol., osebno izkaznico, reg. št. 31424, ser. št. 0333896 (Novo mesto).	. 5300
Zlobec Emilija. Povir 59, Sežana, osebno izkaznico, reg. št. 1714. 5235
Žaberl Anton, Ljubljana, Ižanska št. 375. osebno izkaznico, registr. št. 97484/51, ser. št. F-0119794 (Ljubljana).	52^
Železnik Vida. Ljubljana. Ilirska št. 3, osebno izkaznico, registr. Št. 81320/52, ser. št. F-0103630 (Ljubljana).	9281
Žohar Marta. Ptuj. Cirila Metoda 2. delovno knjižico, ser. C, štev. 114137, reg. št. 6624.	4829
Žunir Dušan. PV Radna. Boštanj, vozniško dovoljenje št. 975 (Trbovlje).	9252
OBVESTILO!
Zdravstvene zavode, ustanove, druge gospodarske organizacije in posameznike opozarjamo, da se pripravlja za tisk v izdaji Sekretariata Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo ter v naši založbi odročna knjižica, ki bo vsebovala:
Zakon o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah, zakon o bolnicah, in
zakon o zdravstvenem strokovnem nadzorstvu nad zdravstvenimi zavodi.
Besedilu posameznih členov zakonov, ponatisnjenih iz »Uradnega lista LRS«, št 21/1956, bo dodan izčrpen komentar, nakar vse zainteresirane še posebej opozarjamo.
»Uradni list LRS«. Ljubljana, Erjavčeva tla
Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne
— Tiska tiskarna »Toneta Tomšlia» v Ljubljani
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
St 30-Ma/Se
»HIDROMONTAZA«, MARIBOR
974/377
A. Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ....	.....	240,273
Investicije v teku............................. 65,297
Izločena sredstva in druga invest sredstva 41,192 B. Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva..................... 234,225
C Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve..................... 251,976
Druga aktiva................................ 12,758
D. Finančni nspeh
Razporejeni dobiček............... • • > .	357,252
Skupaj . , . 1,202.973
Zaposlenih je bilo povprečno 1028 delavcev in uslužbencev. Proizvodni plan je bil dosežen z 92.3 %, po vrednosti pa le s 84.03 %. V strojne naprave in
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev......................
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije
Razni sklada	....................
Drugi viri za financiranje investicij . . .
B.	Viri obratnih sredstev
Banka kredit za Obratna sredstva . . . Pasivne časovne razmejitve...................
C.	Viri sredstev v obračuna in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti . . . . . Druga pasiva ................................
240,273
13,032
74,978
23,718
271,665
48,851
104,199
69,005
D. Finančni uspeh
Dobiček ..................................... 357,232
Skupaj . . . 1,202,973
inventar se je investiralo 29,000.000 din, v družbeni standard pa 13,000.000 din. Povprečni obratni kredit je znašal 232,710.000 dm.
Sef knjigovodstva: Isek Jože Predsednik u. o. Kramžar Franc Direktor: Ing, Fras Stanislav
St. 3009_________________»JUGOALKOc, MARIBOR, PARTIZANSKA 39	974/399
A. Osnovna in izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
Osnovna sredstva	 Investicije v teku . 		 Izločena sredstva in druga invest, sredstva	86,459 591 17,678	Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladi		 Drugj vini za financiranje investicij '. . .	86,455 17,757 595
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
Celotna obratna sredstva	 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva	’		127,077 28/534 12,887	Banka — kredit za obratna sredstva . , . Pasivne časovne razmejitve ....... C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 Druga pasiva 		128,580 885 30,626 8,328
D. Finančni uspeh		D. Finančni nspeh	
Raz,po rejeni dobiček ..........		Dobiček 				2,477
Skupaj . , .	275,703	Skupaj . . .	275,703
Proizvodni načrt je bil dosežen: v pivovarni s 85 %, v proizvodnji močnih alkoholnih pijač s 143 %, v proizvodnji sadnih sirupov z 266 %, v kisarni s 149 % in v sodavičarstvu s 102 %, Podjetje je izvažalo		predvsem v Avstrijo, na Švedsko in v Italijo. Težkoče so bile z nabavo surovin. Kvaliteta in oprema izdelkov se je izboljšala. Zaposlenih ie bilo povprečno 149 oseb.	
Vodja knjigovodstva: Herič Hilda Predsednik u. o.: Grm Drago Direktor: Recer Anton
St. 2219/56	MARIBORSKA TISKARNA, MARIBOR, KOPALIŠKA 6	974/333
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............................... 223,563
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 27,843
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 32,240
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve......................... 29,313
Druga aktiva........................................ 20
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček ..........	24,933
Skupaj . . .	337,712
Stanje osnovnih sredstev je znašalo 1. I. 1955
381,757.561 din, na kraju leta pa 403,560.745 din. Popravki so znašali 182,197.823 din, sklad osnovnih sredstev na kraju leta pa 223,362.922 din. Proizvodnja se je po količini povečala za 80 ton. Za kritje naraščajočih potreb bi bilo treba razširiti in obnoviti za-
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev..................... 223,363
Razni skladi...................... 32,045
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	36,570
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti. 14,135
Druga pasiva ................... 6,666
D. Finančni uspeh
Dobiček .............	24,933
Skupaj . . .	337,712
stareli in obrabljeni strojni park. Krog odjemalcev sega tudi izven Slovenije v druge republike. Primanjkovalo je kvalificiranih ljudi, kar skuša podjetje premostiti z vzgajanjem večjega števila strokovnega kadra.
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
TRGOVSKO PODJETJE >MODAc V MARilBORU, GOSPOSKA 20	974/296
A. Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva		 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga m vest; sredstva	6,477 185 4,855
B. Obratna sredstva	
Celotna obratna sredstva		75,000
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	. . Druga aktiva		29,231 632
D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček	 ...	1,037
Skupaj ...	117,417
Trgovina posluje na drobno s tekstilom, konfekcijskim, galanterijskim in bazarskim blagom, z igračami, z izdelki iz gume, plastičnih mas, s parfumerij-skim in kozmetičnim blagom ter je zaposliJa po-
Vodja knjigovodstva: Obersnu Marjan
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev..................•	•	*	6,477
Razni skladi ...................................  8,017
Drugi viri za financiranje	investicij ....	185
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	,	.	93,775
Pasivne časovne	razmejitve....................... 835
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti . ,	,	,	.	7,093
D.	Finančni uspeh
Dobiček ........................................  1,057
Skupaj	.	.	.	117,417
vprečno 75 oseb v upravi in osmih poslovalnicah v Mariboru. Promet je znašal 655,561.911 din, 30% več kot leta 1954.
Direktor: Mavrič Viktor
Predsednik u. o.: Goliat Milko
Si. I SV/PM 1162/56 »OPREMA«, INDUSTRIJA LESNIH PROIZVODOV, MARIBOR	974/369
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............... ....	62,664
Investicije v teku . '......................... 4,080
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 15,116
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ,<•,•«>.	144,161
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve..................... 25,834
Druga aktiva...............'•............... 1,816
D.	Finančni uspeh
Razporejena dobiček.................... . . .	61,079
Skupaj . . .	314,750
Zaposlenih je bilo povprečno 272 oseb. Realizacija se je odvijala preko lastne industrijske prodajalne 25 %, v izvoz je šlo 30 %, drugo izdelano pohištvo pa se je v glavnem prodalo preko grosistov. V letu
Vodja knjigovodstva: Slavinec Vlado
A.	Viri osnovni1 in izločenih sredstev
sklad osnovnih sredstev	...	58,054
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije	4,610
Razni skladi .................................... 17,370
Drugi vin za financiranje investicij , , .	4,080
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredih za obratna sredstva , . .	108,608
Pasivne časovne razmejitve....................... 1,182
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obvezuosta.................. 12,540
Druga pasiva ............................ 47,227
D. Finančni uspeh
Dobičk ............................. 61,079
Skupaj , . .	314.750
1956 bo končana rekonstrukcija proizvajalnega pro* česa, s čimer se bo dvignila kapaciteta tovarne za blizu 25%.
Direktor: Skušek Janez
Predsednik u. o.: Jagušič Maks
St. 2243/%
PODJETJE ZA POPRAVLJANJE STROJEV, MARIBOR	974/378
A Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ....	  71,916
Izločena sredstva in druga	invest. sredstva	5,065
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	72,723
C.	Sredstva v obračunu In druga aktiva
Kupci in druge terjatve	....••	51,376
Druga aktiva...............................  •	4
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................  .	78,681
Skupaj . . .	279,765
Podjetje, v skupnosti JZ, Direkcija Ljubljana, je 96,3 % svojih popravil železniških vozni opravilo za Železniško transportno podjetje Ljubljana. Plan je bil dosežen s 102,5 %, zaposlenih je bilo povprečno
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.................. 71,91^
Razni skladi .	....................... 8.010
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za'obratna sredstva . .	79,865
Pasivne časovne razmejitve................ 00^
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.......... 27,49'
Druga pasiva ...................................  12,92
D.	Finančni uspeli
Dobiček . *.............................. 78jgj
Skupaj	.	.	.	279,'O5
330 oseb. Iztrošenost osnovnih sredstev	(68,21	%) ^
pomanjkanje sodobnih naprav terjata od delavce v težkih delovnih pogojih mnogo požrtvovalnosti.
st. 30 — 3o. vin.	1956	URADNI LIS'1	Stran Bi-71
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din	PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
St 1817/56		TOVARNA POHIŠTVA, MARIBOR	974/329
A. Osnovna in	izločena sredstva	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
Osnovna sredstva............................... 29,914
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 8,410
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ...................... 61,830
C.	Sredstva v obračunu In druga aktiva
Kupci tn druge terjatve........................ 24,281
Druga aktiva...................................... 213
O. Finančni uspeh
Razporejeni dobiček......................... •	17,021
Sklad osnovnih sredstev	............. 28,070
Dolgoročno posojilo za dokončane	investicije	1,843
Razni skladi , . .	  13,097
B.	Viri obratnih sredstev
Bamika — kredit za obratna sredstva . , .	63,030
Pasivne časovne razmejitve	.......	494
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti . . , , ,	10,942
Druga pasiva ..................................  7,172
D.	Finančni uspeh
Dobiček ......................................  17,821
Skupaj . . .	142,469
Plan je bil dosežen 110 %, kar je v primeri z realizacijo leta	183 %. Plan delovne sile je bil do-
sežen 90 %. Doseženi plan je bil za 83 % višji od plana v letu '1934. Podjetje je znižalo lastno ceno, izkazuje precejšnjo rentabilnost. Osnovna sredstva so
* Vodja knjigovodstva: Ferenčak Edi Predsednik
Skupaj , . .	142,469
nad 50 % izrabljena, zastareli stroji in slabe zgradbe so precejšnja ovira za nadaljnji dvig proizvodnosti in kvalitete izdelkov. Postaviti bi bilo treba novo tovarno na drugem prostoru.
u. o.: Zamuda Franc Direktor: Turk Dominik
St. 2824/L	TOVARNA TRAKOV IN SUKANCA, MARIBOR	974/388
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva .............................. 47,514
Izločena sredstva in druga	invest.	sredstva	11,791
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	. .	55,296
C.	Sredstva v cbraeunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................. 13,531
Druga aktiva ............................... •	13,021
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................ 45,453
Skupaj .	.	186,606
Zaradi pomanjkanja, deviz za uvoz lanene preje in svile je bil načrt za leto 1955 dosežen le z 91 %. Zaposlenih je bilo povprečno 95	oseb.	Zaradi ne-
Vodja knjigovodstva: Plečko Ivan Predsednik
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih srt tev....................... 47,514
Razni skladi....................... 12,658
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva , . .	60,544
Pasivne časovne razmejitve................. 156
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti	.	.	.	.	l,	12,089
Druga pasiva	8,192
D.	Finančni uspeh
Dobiček ....................................... 45,453
Skupaj	.	.	.	186,606
zadostne proizvodnje ni bilo mogoče ustreči vsem naročilom. 'Vse obveznosji so bile poravnave v redu.
u. o.: Lupše Karel Direktor: Cakš Janko
St. IV/8179/56	’	TOVARNA UMETNIH BRUSOV, MARIBOR	'	974/368
A. Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ....		 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	110,003 2,355 37,470
B. Obratna sredstva Oelotna obratna sredstva .	174,941
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Supci in druge terjatve		 .	69,121 30,511
D. Finančni nspeh Razporejeni dobiček		 • •	252,293
Skupaj . . .	676,892
. Proizvodnja se je povečala za 84 ton ali blizu p Kvaliteta ne zaostaja za inozemskimi izdelki, “fčmagovati je bilo treba pomanjkanje nekaterih surovin. Proizvodni načrt je bil presežen za 13 %.
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev . . . . .	,	.	,	99,723
Dolgoročno posojilo	za	dokončane investicije 10,280
Razni skladi...................................  44,803
Drugi viri za financiranje investicij	.	.	.	1,052
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	209,800
Pasivne časovne razmejitve................... .	426
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in	dnuge	obveznosti............... 17,305
Druga pasiva ......................*	•	.	.	41,210
D.	Finančni uspeh
Dobiček	.......................... 252,293
Skupaj	.	.	.	676,892
Osnovna sredstva so se povečala za 21,863.850 din, nabavljeni so bili med drugim 2 stiskalnici za umetne bruse in 1,5 tonski kamionet »Fiat«.
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
St. 6515
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva . ...........................  340,205
Investicije v teku...................... 6,420
Izločena sredstva in druga	invest.	sredstva	140,906
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	555,181
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve	........	127,47?
Druga aktiva...............................  .	25,802
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček................... 430,868
Skupaj . ,	. 1.626,949
Planirana realizacija je bila dosežena s 101 %. planirani celotni dohodek pa s 105,4 %. Proizvodnja je potekala normalno. Izdelki so bili prodani na vsem območju FLRJ brez večjih težav. Storilnost dela se je povečala za 10,1 %. Realizirana lastna cena se ie znižala za 4,37 %, delovna sila pa se je med letom
Vodja knjigovodstva: Mešiček Štefka Predsednik
974/332
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev ......................... 340,295
Razni skladi f.......................... 147,405
Drugi viri za financiranje investicij . . .	6,420
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	604,010
Pasivne časovne razmejitve	.......	3,752
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge i obveznosti........ 70,446
Druga pasiva ....................................  23,753
D.	Finančni uspeh
Dobiček ......................................... 430,868
Skupaj	.	.	.	1.626,949
zmanjšala za 36 oseb in je na kraju leta znašala 940 ljudi, od tega 611 žensk in 329 moških. Podjetje pripravlja splošno rekonstrukcijo obratov, ker so osnovna sredstva že zastarela in ovirajo še uspešnejši napredek.
u. o.: Debeljak Drago Direktor: Krajnc Drago
TOVARNA VOLNENIH IN VIGOGNE IZDELKOV, MARIBOR
St. 2692/36
^VINARSKA ZADRUGA«, z. v. p., MARIBOR
974/331
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................302151
Izločena sredstva in draga	invest.	sredstva	8,881
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva.............  137,369
i
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................ 31,045
Druga aktiva .............................. .	226
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček ....i,....	426
.	Skupaj . .	208,198
Podjetje je v letu 1955 preseglo začrtani promet za 18 % Zaposlenih je bilo povprečno 46 delavcev
Vodja knjigovodstva: Žitnik Maks Predsednik
A. Vir osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................. 19,704
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije	10,548
Razni skladi ...... i.	to,200
B.	Viri'obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	133,114
Pasivne časovne razmejitve.................. 38
C.	Viri sredstev v obračunu iu druga pasiva
Dobavitelji in drage obveznosti......... 32,644
Draga pasiva............................. 1,524
D.	Finančni uspeh
Dobiček ........................................... 426
Skupaj“ . . .	208,198
in uslužbencev. Podjetje je bilo aktivno, knjigovodstvo ažurno in v redu.
u. o.: Rudi Vilko Direktor: Hojnik Franc
St. 217/2-56	ZADRUŽNO LESNO PODJETJE, MARIBOR, PARTIZANSKA 6	974/36?
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva . '............................ 25,650
Investicije v teku................................. 831
Izločena sredstva in druga invest. sreds	20,780
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 75.268
C.	Sredstva v obračunn in druga aktiva
Kupci in druge terjatve......................... 75,488
Druga aktive............................ ■	202
D.	Finančni uspeh ,
Razporejeni dobiček .	40,733
Ai Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	.	. . . '
Dolgoročno oosojiilo za dokončane investii
Razni skladi . ........................
Dolgoročno posojilo za financiranje invest Drugi viri za financiranje investicij .
B.	Viri obratnih sredstev
Baroka — kredit za obratna sredstva . Pasivne časovne razmejitve.............
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in drage obveznosti . . .
D.	Finančni uspeh
Dobiček ...............................
Skupaj .	238,952 .	Skupaj .
V letu 1955 je bilo v podjetju zaposlenih po-	prodaje. Podjetje ima težave, v proizvodnji,
vprečno 161 delavcev in uslužbencev. Plan realiza-	osnovna sredistva že zastarela in izrabljena,
cije je presežen za 18,3 %. Na izvoz odpade 15 %
24,528
1.122
21,505
641
190
121,824
1,192
27,21?
40,733 238,952 ker so
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din PASIVA_______________Naziv postavke_________ V 000 din
N/S knj. »SANA«, TOVARNA ČOKOLADE, BONBONOV IN PECILNIH PRAŠKOV, HOČE____974/2-10
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...............  18,7Ib
Investicije v tefcn............. 1,500
Izločena sredstva in druga	imvest. sredstva	7,531
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............... .	' 2,055
C.	Sredstva v obračunu in jdruga aktiva
Kupci in druge terjatve......... 15,364
Druga aktiva .............	68,713
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček............. 13,794
Skupaj . . .	127,673
Proizvodni načrt je bil dosežen po količini s 86,25 %, po vrednosti pa z 92,37 %, ker je v poletnih mesecih primanjkovalo Surovin. Zaposlenih je bilo
Vodja knjigovodstva: Novak Marija
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev......................... 18,716
Ra-znd skladi................................ .	7,160
Drugi vini za finamciiramje investicij .	1,500
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	68,384
Pasivne časovne razmejitve......................... 168
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................. 16,864
Druga pasiva .................................... 1,087
D.	Finančni uspeh
Dobiček . . . . ............................ 13,794
Skupaj .	127,675
povprečno 120 ljudi. Vrednost celotnega dohodka na eno zaposleno osebo je znašala 2,088.000 din.
)
Direktor: Vukelič Milan
Predsednik u. o.: Alatič Jože
St. 1996/56
TOVARNA MERIL, SLOVENJ GRADEC
974/381
A. Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva		 . Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga in vest. sredstva	64,586 51 23,257
B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva			43,743
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva	
Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva			13,549 960
D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček		55,113
v	Skupaj . . .	201259
Proizvodni načrt je bil presežen za 12.8 %. Poleg standardnih izdelkov se je 'razširila izbira tudi za izvoz. Storilnost se je povečala za 6 %, lastna cena Pa znižala za 2%, Zastareli strojni park je potreben
Vodja knjigovodstva: Lenič Marija Ptedsed
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................ 52,663
Dolgoročno posojilo za dokončane	investicije	11,924
Razni skladi........................... 24,162
Drugj viri. za financiranje	investicij	...	51
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredlit za Obratna sredstva . . .	42,922
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji	in druge obveznosti.................. 3,984
Druga pasiva ..................................  10,440
D.	Finančni uspeh
Dobiček	................. 55,113
Skupaj .	.	.	301,259
obnove. Zaposlenih je bilo povprečno 219 delavcev in 16 uslužbencev. Realizacija izdelkov je bila ugodna, 45 % teh je šlo v Angli jo. Belgi jo in ZDA. Nezadovoljiva je bila nabava surovin, zlasti hlodovine.
u. o.: Pavlič Anton Direktor: Jurjec Franjo
, St. 30003	VELETRGOVINA Z ŽITARICAMI »ZRNO«, MARIBOR	974/366
A.	Osnovna in izločena sredstva	(T cel- «nesklhl
Osnovna sredstva ......	65,340.369
Izločena sredstva in druga in vest. sreds	16,088.507
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva...................... 125,325.830
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve	....	101,001.860
Druga aktiva	27,675.576
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček ........	16,863.970
Skupaj .	352,296.112
Poslovanje je bilo uspešno, doseženi promet je Jnašal 1.129,548.567 din ali 134.9 % začrtanega. Skupni broški šo znašali 41,184.343 din ali 3,64 %. Zaposlenih
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev <y cel- Meskihl
Sklad osnovnih sredstev ...................... 65,072.679
Razni skladi............................... 29,037.633
Drugi viri za finamčaranje investicij	.	334,052
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	187,897.000
Pasivne časovne razmejitve................. 289,093
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in dimge obveznos-ti . .	.	52,570.387
Druga pasiva .................................... 231,298
D.	Finančni uspeh
Dobiček ...................................... 16,863.970
Skupaj	.	352,296.112
je bilo povprečno 54 oseb, plačni sklad s socialnim zavarovanjem je znašal 8,408.767 din ali 0,74 % prometa.
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din	PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
Ja/Ko-751		ELEKTRARNA VUZENICA		974/359
A. Osnovna in izločena sredstva	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Osnovna sredstva	 . . . . Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	5,8f 3,362 178 1,456
B. Obratna sredstva Celotna obratna sredstva .»<•>• t .	6,151
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva	
Kupci in druge terjatve		 Druga aktiva		22,234 1,357
D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček		14,356
Sklad osnovnih sredstev...........................3.381,622
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 2.481,739
Razni skladi.................................   1,056
Dolgoročno posojilo za financiranje investicij	178
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	3,500
Pasivne časovne razmejitve....................... 530
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji im druge obveznosti............... 25,588
Druoa pasiva .	525
D.	Finančni uspeh
Dobiček ...................................... 14,356
Skupaj . . . 5.909,094
Proizvodnja je znašala 191,099.700 kWh. Plan bruto produkta je bil dosežen s 102,03 %. Ker je proizvodni proces popolnoma mehaniziran, predstavljajo osnov-
Skupaj . . . 5.909,094
na sredstva 99,51 % vseh sredstev podjetja. Aktiviranih osnovnih sredstev je bilo za 454,019.872 dinarjev.
Vodja knjigovodstva: Jakhel Ivan Predsednik u. o.: Rudi Stefan Direktor: Ing. Doberšek Mirko.
St. 3392-1/56_____________________IZVOZNO PODJETJE
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................ 50,473
Investicije v teiku.............................. 7,568
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 10,809
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 58,218
C Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	. .	55,865
Druga aktiva	.	18,256
D.	Finančni uspeh
Razporejena dobiček...........................  29,83,7
Skupaj . . .	231,017
Poslovanje je bilo zadovoljivo. Izvažalo se je predvsem v Zahodno Nemčijo in Italijo, manjše količine pa v Švico in na Češkoslovaško. Odkup je oviral
Vodja knjigovodstva: Pleterski Ladislav Predsed
>PERUTNINA<, PTUJ______________________974/353
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev........................46,159
Dolgoročno posojillo za dokončane in vesti	4,115
Razni sklada................................... 11,907
Drugi viri za finanoiranije investicij ...	7,766
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	98.200
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in	druge	obveznosti.............. 31,935
Druga pasiva	.	.	   1,100
D. Finančni uspeh
Dobiček ...................................   29,837
Skupaj . . .	231,017
problem kvalitete in kužne bolezni v posameznih odkupnih področjih. Investicije so znašale nad 24,000.000 din, krite so bile delno iz najetih posojil pri OLO.
k u. o.: Korenjak Anton Direktor: Tomažič Ivo
St. VII-3911
TOVARNA AVTOMOBILOV, MARIBOR
974/376
A. Osnovna in izločena sredstva	cel- »“«»•“'O
Osnovna sredstva ....	....	4.710,240.751
Investicije v teku.......................... 211,026.172
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 952,589.475
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva................... 3.885,173.720
C.	Sredstva v obračunu In druga aktiva
Kupci in druge terjatve...................... 823,631.339
Druga aktiva .....	306,121.401
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev <T
Sklad osnovmdih sredstev..............
Razni skladi .........................
Drugi viri za financiranje investicij
B. Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva Pasivne časovne razmejitve . .
4.710.240.751
1.015.195.751 211,026.172
4.462,906.322
22,941.520
C. Viri sredstev v obračuna in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .	.	466,470.342
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................ 2.018,730.664
Skupaj . 12.907,515.522
Bruto dohodek po prvotnem planu s predvideno montažo 300 kamionov Mercedes-Benz je znašal 11.653,000.000 din, po internem rebalansu (ker vprašanje licence firme Daimler-Benz ni bilo ugodno rešeno) se je znižal na 9.646,000.000 din. Planirani dohodek je znašal 9.645,945.000 din, doseženi pa
D. Finančni uspeh	,
Dobiček ..................................... 2.018,730-gij:
Skupaj . 12.907,513.522
9.961,740.000 din ali 103,3 %. Realizacija, ki je znašaj« v letu 1954 5.625,016.000 din, se je v letu 1955 povečal na 7.382,849.000 din ali 121,25 %. Količinski obseg izvodnje se je teda j povečal za 31,24 %. Že pri sC .3” njem obsegu proizvodnje (2500 vozil) manjka precej nje število strojev, ki povzročajo ozka grla.
AKTIVA____________Naziv postavke__________V 000 din PASIVA_____________Naziv postavke	V 000 din
St. 713/56 JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE, PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ, DOBOVA
974/347
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva'............................. 23,513
Izločena sredstva in druga	invest,	sredstva	8,466
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva................ 48,171
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve . . .	. • . .	13,622
Druga 'aktiva............................... .	559
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček .*.................. 10,454
Skupaj	.	.	,	104,765
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev
Razni skladi	\ \
Drugi viri za finaincirauij e inv^jticaj , ,
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva • , Pasivne časovne razmejitve...............
23,513
8,444
541
44,660
777
C.	Viri sredstev v obračuna in druga
Dobavitelji in druge obveznosti , . Druga pasiva ........................
D.	Finančni uspeh
Dobiček. ..................
Skupaj
pasiva
15,333
1,043
10,454
104,765
Zaposlenih je bilo 111 oseb. Celotni dohodek je znašal 109,703.727 din. Načrtna proizvodnja je bila
prekoračena za 6 %. Popravilo se je-2718 železniških voz. Knjigovodstvo je bilo ažurno.
Vodja knjigovodstva: Cerk Ivan Predsednik u. o.: Stajnko Frane Direktor: Jurman Ludvik
St. 2571___ TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA, RADEČE	974/346
A. Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	...... Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	318,675 32,382 80,656
B. Obratna Aedstva Celotna obratna sredstva			154,199
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva	
Knpei in druge terjatve	 Druga aktiva			47,399 7,481
D. Finančni uspeh Razporejeni dobiček		508,254
Skupaj . . .	1.149,046
Proizvodni načrt je znašal 2347 ton papirja v vrednosti 1.149.271.000 din. Po količini je bil načrt dosežen s 108%, po vrednosti s 117 %. ali 2541 ton Papirja v vrednosti 1.350,918.000 din, Proizvodna sto-r>lnost se je dvignila na 113.34%, Zaposlenih je bilo
Vodja knjigovodstva: Kajtna Mira
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.......................  237,539
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 8C/984
Razni skladi............................... 8L942
Dolgoročno posojilo za financiranje investicij	17,988
Drugi viri za financiranje investicij	.	.	.	14,546
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	125,498
Pasivne časovne razmejitve................. 4{o56
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti............ 52,405
Druga pasiva . .	25,’s34
D.	Finančni uspeh
Dobiček . .............................. 508,254
Skupaj . . . 1,149,046
'261 oseb S postavitvijo stroja za površinsko klejanje se bo izboljšala kvaliteta izdelkov. Leta 1956 se bo montiral nov parni kotel. Težkoee so bile z nabavo surovin in potrebnega materiala. \
Direktor: Koselj Stane
Predsednik u. o.: Pohar Vojko
St. ITSO/rač.	LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE, SEVNICA	974/372
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ............................... 12,914
Izločena sredstva in druga	invest.	sredstva	7,101
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ....................... 58,514
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
in druge terjatve ...................... 17,568
Uruga aktiva . . . ......................... .	4,070
D.	Finančni uspeh
■^porejeni dobiček....................... 6,273
Skupaj	.	.	.	106,440
Podjetje je po vrednosti in količini doseglo tako te* yspeh kot doslej še v nobenem letu. Največ žav je imelo zaradi prenizko odkazanih obratnih
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev ........	12,914
Razni skladi..............................’	6,'261
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva , . .	65,6*62
C.	Viri sredstev v obračuna in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti............. 15,330
D. Finančni uspeh
Dobiček .................................... 6,273
Skupaj . . .	106,440
sredstev ravno v dobi odkupa hlodovine. Zaposlenih je hilo 111 oseb.
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
ßt. 37S4	RUDNIK RJAVEGA PREMOGA. SENOVO	974/354
A Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ...	, . i , .	998,179
Investicije v teiku............................ 189,073
Izločena sredstva tu druga invest. sredstva 72,313
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 133,429
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terja,tve...................... .	52,151
Druga aktiva ..................................  42,700
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček	.	. , ................. 196,390
Skupaj . . . 1.684,235
Proizvodni plan je bil z nedeljskim obratovanjem vred presežen za 3 %. Povečala se je tudi storitev, dočim se je stalež zaposlenih znižal za 2 %, Težave so bile z nabavo jamskega lesa. V izvoz je šlo 1949
Vodja knjigovodstva: Pušnik Franc
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	  998,179
Razni skladi........................... 78,979
Drugi za financiranje investicij . . .	189,073
B.	Viri obratnih sredstev	•
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	102,284
Pasivne časovne razmejitve	.......	20,092
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznost’	.....	68,642
Druga pasiva ............................... .	30,596
D.	Finančni uspeh
Dobiček ...................*................. 196,390
Skupaj . . . 1.684,235
ton premoga, in sicer v Avstrijo, v skupni vrednosti 5,790.500 din, V primeri z letom 1954 je bil skupni dohodek presežen za 1 %.
Direktor: Cvikl Ivan
Predsednik u.o.: Fabjan Franc
St. 4469
ELEKTRO-KRSKO, V1DEM-KRSKO
974/340
A Osnovna in izločena sredstva
Osnovna si^dstva . . . ....................... .	548,865
Investicije v tdku............................• 4,693
Izločena sredstva in druga	invest.	sredstva	25,353
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	17,043
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................. 46,509
Druga aktiva ....................................... 35
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček , .......................... 11,127
Skupaj	,	.	.	653,625
Število zaposlenih se je zaradi zmanjšanja investicijske delavnosti zmanjšalo od 130 na 100. Knjigovodja knjigovodstva: I'iltaver Anton Predse
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev .......	548,865
Razni skladi ....................# .	.	25,136
Drugi viri za finainairamje investicij . ...	4,693
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	18,242
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji	in druge obveznosti................. 2,895
Druga pasiva .................................. 42,667
D. Finančni uspeh
Dobiček	 ................................ 11,12?
Skupaj . .	.	653,625
vodstvo je opravljalo delo normalno, brez zastoja. Posebnih problemov ni bilo.
i u. o.: Vahčič Adam Direktor: Gliha Julij
ßt. 341/56	RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRROVLJE-HRASTNIK, TRBOVLJE	974/356
A Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............................  2.844,430
Investicije v teiku..........................., 279,586
Izločena sredstva in druga invest, sredstva 162,592
B. Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva , >•«•.. .	412,794
C Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................  239,138
Druga aktiva ...................................216,937
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček	.	785,984
Skupaj . , . 4.941,461
Proizvodnja premoga je znašala 893.000 ton, od tega je bilo nakopanega ob dnevih tedenskega počitka m praznikih 46.130 ton. Rudnik je namreč zaradi velikega pomanjkanja premoga obratoval 39 ne-
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev .	...... 2.749,806
Dolgoročno posojilo	za dokončane investicije 94,80'
Razni skladi..................................168,399
Drugi viri za financiranje investicij . . . 279,580
B.	Viri obratnih sredstev
Bauka — kredit za obratna sredstva . . . 402.505 Pasivne časovne razmejitve....................
C.	Viri sredstev v obračana in druga pasiva
Dobavitelji im druge	obveznosti...............280.05j
Druga pasiva ...................................190.2^*
D.	Finančni uspeh	.
Dobiček . ............................... . ■ •
Skupaj . . ■ 4.941,
delj in praznikov. Vse gradbene investicije v, in zunaj nje so bile izvršene v lastni režiji. od'P1 se je nov obrat v Dolu. Krediti za obratna sreds . so zadostovali. Zaposlenih je bilo povprečno 4293 05