PSŽŽt jotwoaii ORGAN]; iggg^f The latest Slovenian Weekiy in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 195! W. 22nd Place Chicago, Dl ^__r4 No. 17. Štev. 17. Lokalne vesti. — Prvi maj so jc lotos tudi v našem mestu med delavstvom praznovalo na primeren način. Ker je v ponedeljek dne 1. maja ravno deževalo, je to oviralo gotove organizacije pri paradi; vsled tega so se vršili po raznih velikih dvoranah in glediščih manifesta -ei jski shodi. Najbolj so proslavili letošnji prvi maj krojači veliki; firme "Hart, Scliaffner & Marx", 7000 po številu. Parada teh se je vršila do Auditorium gledišča, kjer je zbranim govoril Clarence S. Dar row in več drugih delavskih voditeljev. Slovenci so praznovali 1. maj že na nedeljo pop. 30. aprila z lepim vsporedom prirejeno veselico in dramatično igro v " Hoerber jevi" dvora nT. Ta dan je bila prvič v Ameriki uprizorjena Etb. Kristanova drama "Kato Vrankovič', ki je nad vse pričakovanje dobro izpadla glede nastopa igralcev. Žal, da je bila vdeležba občinstva vsled slabega vremena bolj pičla. Rojak Nikolaj Jurjevič iz Jolieta se je mudil minuli ponedeljek in včeraj v Chicagi, pri koji i priliki je obiskal tu živeče svoje j prijatelje in znance. Mudil se je tudi v našem uradu. Za izkazano gostoljubnost se zahvaljuje vsem znancem, osobito pa rojaku Nick Mihcliču, ki mu je razkazal mesto. Naše mesto Chicago mora imeti neko posebno privlačno silo za bivše predsednike Zedinjenih držav. Tekom letošnjega leta sta se mudila tu že oba zadnja naša predsednika. Pred nekaj meseci smo imeli v tej metropoli bivš. preds. Tafta, minulo soboto dne 29. aprila pa bivšega preds. Theodore Roosevelta. Dospel je semkaj vsled povabila Zveze odvetnikov za državo 111., ki mu je priredila omenjeni dan v hotelu La Sni le sijajen banket. Vročekrvni "Teddy" Roosevelt je pa uporabil to priliko tudi za svojo politično agitacijo, oziroma za svo jo zopetno predsedniško j kampanjo. Navzočim gostom, 1300 j po številu je govoril v prvi vrsti o našem splošnem političnem položaju in o preteči nevarnosti vsled slabe pripravljenosti na vojno. Pri tem je razpravljal o spletkah z Nemčijo in Mehiko. Za nas je bila najbolj pomenljiva Roosevel-tova izjava o onih ameriških podanikih, ki skušajo služiti dvema gospodarjema, ozir. dvema domo-vinoma. "Vsakdo kdor je samo navidezno lojalen Zedinjenim državam, pri tem pa še vedno drži s svojo staro domovino, tak človek je gojitelj moraličnega izda-jalstva!" — Tako se je bivši predsednik Roosevelt na tem banketu izrazil. V prihodnji številki bodemo v posebnem članku navedli nekaj glavnih točk njegovega govora, kajti dobesedno ga ni mogoče na te mmestu priobčiti. — Teden dni je že minulo, odkar je izbruhnila stavka v znani MeComiickovi tvornici vrvi na Blue Island in Western ave. Delo v tem oddelku tovarne počiva popolnoma, ker jo 2100 delavcev in delavk zapustilo svoja mesta, zahtevajoči povišanje plače. Družba jim je dosedaj plačevala po 14 in pol centa pri 100 funtih izdelane vrvi; delavci pa zahtevajo za naprej 20e. Med temi stavkarji se ne nahajajo naši rojaki, pač je pa več Hrvatov, Hrvatic, Poljakov, Cehov in Litvincev. Uslužbenci MeCormieka, ki so zaposleni v izdeloval niča h za poljske stroje niso vsled te stavke prizadeti. Ta družba ima v mestu in v So. Deer-ingu vseh skupaj 12.000 tovarniških delavcev in je ena največjih tovarn te vrste na celem svetu. Stavka bo trajala nedvomno še nekaj dni, ker družba noče ugoditi željam stavkarjev. Kakor se poroča od strani raznih mlekarskih tvrdk, se mleko v našem mestu sedaj še ne bo podražilo. Ostala bo torej še stara cena 8c pri kvartu. Le velika ia znana Bordenova družba je ceno zvišala za le; vsekako bo pa tudi ta kmalu prisiljena držati staro ceno. Naš edini slovenski mlekar Fr. Grill prodaja mleko tudi še po stari ceni. — V mestnem občinskem svetu se deluje na to, da bi prevzelo mesto v svojo režijo prodajo mleka, ako ne bo ostala dosedanja stara cena. — Tekom zadnjih mesecev je bilo v našem mestu minulo nedeljo policiji naznanjenih najmanjše število prestopkov nove gostilniške nedeljske postave in sicer je bilo samo 10 takih slučajev. — Naše mesto se lahko ponaša, da je največje nabirališče vojaških novincev za strica Sama. Do 29. aprila se je tekom 44 dni zgla-silo za vojaško službo v Ohicagu 2449 prosilcev, od teh je bilo potrjenih 521. To število prekaša mesto San Francisco za 59, mesto New York pa za 129. Ameriške vesti. Smrtna kosa. Dne 18. aprila t. 1. je umrl v Virginia, Minn., vsled ponesrečene operacije na želodcu eden izmed najstarejših slovenskih pijonirjev severne Minnesote rojak Jurij Brozieh, star, oče občeznanega g. George L. Brozieha, glavnega tajnika J. S. K. J. in blagajnika Prve državne banke v Ely, Minn. Njegovo truplo so prepeljali dne 20. ni. m. na Auroro, Minn., kjer je bilo položeno k večnemu počitku. Pokojnik je doživel 72. leto ir, je živel nekaj nad 30 let v bližini Elya, v Ranch, Minn., kjer je imel velik "homestead." Zapušča poleg že označenega žalujočega sina, soprogo Katarino, dalje sina John C. in hčer Marijo, omoženo Jakše. Naj v miru počiva ! Iskreno so-žalje prizadetim sorodnikom! Mesto Waukegan in N. Chicago suho. Ker je zmagala pri zadnjih volitvah v Waukegan in N. Chicago, 111., "suha" stranka z 793 glasovi večine, je moralo dne 29. aprila zapreti v Waukeganu 32 gostiln svoja vrata. Tega. nepričakovanega dogodka se naši Waukeganea-ni gotovo pred mesecem dni niso nadejali zajedno z njihovimi sosedi iz North Chicaga. V tem slednjem mestu je bilo omenjeni dan pa It) gostiln popolnoma prvič zaprtih v novi "suhi" dobi. Župana Pearceja iz Waukegana in mestni svet sedaj skrbi, kako bo dobiti $32.000 spet v mestno blagajno, kateri bodo odpadli sedaj pri koncesiji; pravi, da bo moral odpustiti nekaj policajev, ognje-gascev in drugih mestnih delavcev vsled tega iz službe. 250 letnica mesta. Newark, N. J., 1. maja. Danes se je otvorilo tu 6 mesečno praznovanje povodom 250 letnice mesta Newark, N. J., katero je leta 1666 ustanovil Robert Treat. Že na vse zgodaj je to redko slovesnost naznanjalo zvonenje iz raznih cerkva in piskanje piščalk vseh tovarn iz mesta in okolice. Popoldne se bode 250 letno jubilejno slavnost otvorilo na slovesen način po guvernerju, županu in drugih višjih uradnikih. Danes so tu vse trgovine in tovarne zaprte povodom tega jubileja. Deportacija angleškega špijona. Washington, D. C., 1. maja. Vrhovno sodišče je določilo na pri-ziv bivšega angleškega državnega poslanca Ignacij T. T. Lineol-na, ki je nedavno zbežal v New York, da se ima istega deportira-ti ter je naša vlada s tem ugodila prošnji Anglije. Chicago, 111., 3. maja (May) 1916 Leto 1L Volume II. BRZ0 JAVNA POSTAJA V SAY-VILLE, N. Y. Ig. Lincoln je bil zunaj obtožen veleizdaje v zvezi z Nemci. Ko se povrne zopet na angleška tla, ga čaka ondi nedvomno smrtna kazen. Sneg v Bostonu, Mass. Boston, Mass., 28. aprila. Danes zjutraj je zapadlo tukaj več palcev snega. Nepričakovani zimski dan se je pričel z dežjem, ki se je pa proti jutru izpremenil v pravi snežni zamet. Grozna smrt. Mineral Point, Wis., 29. aprila. Včeraj popoldne se je podal bivši, že priletni rudar W. H. Harvey v zapuščen "Merry Christmas" rudnik, kjer je sklenil končati si svoje življenje. V to svrho si je privezal na trebuh več kosov di-namitnih patron, katere jc po vžigalni vrvici zanetil. Nesrečnika je razneslo na toliko koscev, da ni bilo mogoče vseh njegovih udov skupaj zbrati. Samomor je izvršil vsled obupa. Newyorski pomoli zastraženi. New York, N. Y., 1. maja. Ker se je bati, da bi podkupljeni Nemci ne naredili kake škode v ncw-yorškem pristanišču, je policijski komisar vse pomole ob East in N. Riverju zastražil s posebnimi policaji. Ti posebni policisti morajo tudi čuvati, da bi kak nemški ali avstrijski parnik čez noč ne ušel na odprto morje. Posledice bolezni delavcev. Sacramento, Cal., 1. maja. Državni zavarovalninski komisar je izdal te dni svoje poročilo glede zdravstvenih razmer delavcev dr- Ker sta bili dosedaj dve veliki brezžični brzojavni postaji v Tuckerstonu, N. J., in Sayville, N. Y. premalo zastraženi, so zvezne, državne in mestne oblasti u-krenile, da se je to vojaško stražo znatno pomnožilo. Mornarični tajnik je določil, da naj noč in dan straži ti postaji oddelek mornarjev iz brooklynskega "Navy yarda". Vse to se je ukrenilo vsled previdnosti in varnosti za slučaj, če bi prišlo do resnega konflikta z Nemčijo in če bi hoteli tukajšnji Nemci napasti označeni dve postaji. Zdolej na sliki vidimo podadmi-rala Nathaniel R. Usher j a, poveljnika največje naše države ladjedelnice (Navy yard) v Brooklynu. V Brooklynu, N. Y., je sedaj koncentriranih veliko število ameriških bojnih ladij atlantske flotile, ki je pripravljena za vsak even-tuelni napad. Brooklynski "Navy yard" je zastražen od 600 vojakov; razun delavcev nima noben civilist pristopa v to ladjedelnico brez posebnega povelj nikoveg a dovoljenja. žave California. Pri tem je dognal, da izgubijo delavci te države vsako leto $10,000.000 na zaslužku vsled bolezni; v vseh Zedinjenih državah so pa delavci radi bolezni za $800.000.000 pri zaslužku na škodi. Smrt velikana. V New Yorku je te dni umrl za pljučnico največji človek na svetu "Hugo Veliki," ki je meril 8 čevljev in 4 palce. Ta velikan je bil uslužben- v cirkusu Barnum & Bailev. V Ameriko je prišel kmalu po izbruhu sedanje evropske vojne, nakar je dobil takoj pri mlvodenem cirkusu lepo službo. Stavka v Pittsburghu. Pittsburgh, Pa., 1. maja. Velika stavka uslužbencev tovarn Westinghousc Co. šc vedno traja, ker jim noče družba dovoliti 8 urnega dnevnega dela. Družba bode sedaj skušala zaposliti 'skebe,' ako se ji bo posrečilo. Včeraj je bilo citati v tukajšnjih lokalnih listih, da so delavci te tovarne do 29. aprila vsled uprizorjene stavke izgubili že $165,000 na zaslužku. Ker se boji ravnateljstvo tega podjetja resnih izgredov in nemirov, je najelo nadaljnih 200 posebnih policajev; pri Shadyside postaji je pa pripravljeno več niu-nicije za morebitne slučaje. Da- nes o polnoči je zastavkalo tudi! 3100 pocestnih železničarjev iz na- J šega mesta. Važna konferenca. New York, N. Y., 30. aprila Zastopniki organiziranih premogar-jev in lastniki premogorovov se bodo jutri zopet zbrali na posvetovanju, da se odobri in sprejme novo plačilno lestvico, veljavno za nadaljna 4 leta. Nekateri usluž-| Poraženi ustaši. London, Anglija, 1. maja. --Včeraj so se v Dublinu in ostalih irskih mestih udali skoraj vsi u-staši, ker niso zamogli ničesar doseči. V Dublinu so se revolucij<»-narji -zbrali pred Parnellovirti spomenikom, kjer so odložili svoje orožje ter se z belimi zatavami podali k angleškim četamKakor se čuje, bode proglasila vlada amne- , . stijo na zapeljano irsko ljudstvo, benci premogarskih družb po kra-|le &lavni ustaši> ali zarotniki bodo Dili trdega premoga, osobito v; občutno kaznovani. Upati je, da Pennsylvania zahtevajo 15 od- bode tekom nekaj dni zaviada] na stotkov povišanje plače, vsled česar bode znašalo skupno povišanje okroglo $6,000.000 več zaslužka na leto. Na koristi bode vsled tega okoli 175,000 organiziranih premogarjev. — Naravno, da se bol vsled tega tudi premog za nekaj centov pri toni kmalu podražil. Socialisti zbrali svojega predsedniškega kandidata. New York, N. Y., 30. aprila. Na tu se vršeči narodni konvenciji socialistične delavske stranke je bil imenovan predsedniškim kandidatom te stranke Arthur E. Reitner iz Bostona, Mass., Caleb Harrison iz Chicaga pa podpredsednikom. Vseh je bilo 44 delegatov navzo Irskem zopet mir kot prej. Angleška bojna ladja potopljena. London, Anglija, 30. aprila. — Uradno se poroča, da je bila minuli četrtek v Sredozemskem morju potopljena angleška bojna ladja "Russell", ker je zadela ob neko podmorsko mino vsled česar je utonilo 124 angleških mornarjev. Poveljnik te bojne ladje je bil admiral Sydney Robert Fre-mantle, ki se je pa k sreči s preostalim moštvom 676 po številu še rešil. Potopljena bojna ladja "Russell" je zavzemala 14.000 ton prostornine; dolga je bilo 405 čevljev in 75 čevljev visoka. Dalje se semkaj poroča, da Je bila v Atlantskem oceanu zadnje čili. Na tem zborovanju se je spre-|dni potopljena tudi angleška to jelo in odobrilo staro 'platformo' v celem obsegu. Posnemanja vredno. Boston, Masss., 1. maja. Archie Roosevelt, sin bivšega predsednica Theodore Roosevelta bode nastopil letošnje poletje v Bigelow Hartford predilnici v ' Clintonu službo z $6.00 na teden: sprva bole moral zbirati in čistiti volno za tkanje preprog. Mladi Archie Roosevelt bode letos dokonča1 svoje študije na Harward univerzi ; odločil se je pa, da se bode posvetil trgovini, ozir. izdelovanju preprog kakor njegov starejši brat Kermit. Velika stavka krojačev. New York, N. Y., 28. aprila. Ker je 409 večjih in manjših tovarnar jev, ozir. trgovcev z oblekami danes zaprlo svoje delavnice, je izgubilo vsled tega 23.000 krojačev in šivilj iz New Yorka delo. Gospodarji niso nič naznanili vzroka o tem nepričakovanem zaprtju. Inozemske vesti. Velika revolucija na Irskem. Dublin, Irsko, 30. aprila. — V Dublinu, glavnem mestu Irske, je izbruhnila že p"ed 5 dnevi velika judska ustaja, ki se je razširila tudi v sledeče okraje: Galway, Inniscarthy, Killarney Clonmel in Gorey. Središče te revolucije je v Dublinu; tukaj so imeli revoluci-jonarji. prve dni minulega tedna skoro celo mesto v svojo oblasti; glavni vodja ustašev je James Connolly, kateremu pomaga Jim Lark in in Sinn Feiner. Razjarjeno irsko ljudstvo se je naveličalo sedanje vlade, ter je proglasilo v svoji proklamaciji celo Irsko republiki; provizorič-nim predsednikom je bil določen Peter Pierce. Nepopisni so bili krvavi dogodki, ki so se odigravali zadnje dni našem mestu po ulicah pri spopadih med ustaši in angleškim vojaštvom. Skupno število mrtvecev znaša nad 100, veliko več je pa ranjencev. Angleži so tudi pri tem izgubili 34 častnikov in par sto vojakov. Ko je došla nepričakovana vest o dublinski revoluciji v London, je vlada takoj odposlala tjakaj večji oddelek vojaštva in nekaj bojnih ladij, katere so bombardirale mesto namenoma zadušiti revolucijo med Irci. V mestu Dublin je vsled požarja nad $10,000.000 povzročene škode. vorna ladja "Industry", na poti v Ameriko. Moštvo te ladje se je rešilo na ameriški potniški parnik "Finland". Novi nemški submarini. Curih, Švica, 1, maja. — Ko se je bivši nemški poslanik za Italijo princ von Buelov privatnim potoni mudil tukaj, se je izrazil, da ima Nemčija v gradbi 220 novih podmorskih čolnov, ali submari-nov, s katerimi hoče obkoliti vse angleške obali. Izpred Verduna. Pariz, Francija, 29. aprila. — Dolgotrajna borba za Verdun se bliža h koncu; tako se splošno sodi v višjih francoskih vojaških krogih. Včeraj je bilo citati tudi v raznih nemških listih o položaju pred Verdunom, da se ni ondi nič posebnega pripetilo. Nemci, dasiravno v veliki premoči, ne morejo tudi s svojim težkim topništvom zavzeti glavnih pozicij pred Verdunom ; ker so izgubili v dosedanjih zmagah pred Verdunom že toliko število svojih vojakov, se jim zdi škoda za nove žrtve, ki bi morale po nepotrebnem pasti v verdunski bitki. Velike ruske izgube. Berlin, Nemčija, 30. aprila. — Blizu naroškega jezera med Sta-narovzem in Stahowcami so se vršili zadnje dni hudi spopadi med našimi in ruskimi četami s končnim popolnim porazom Rusov. Rusi so izgubili v tej bitki več mrtvih in 5600 ujetnikov, med katerimi je bilo 56 častnikov. Pri Ikvi so pa Avstrijci pognali v beg številno rusko četo in zavzeli ondi več važnih poziej. Poraženi Angleži v Mesopotamiji. London, Anglija, 30. aprila. — Po 143 dnevnem bojevanju našega generala Charles Townhenda pri Kut-el-Amari, se je moralo koneč-po v8& njegova armada udati Turkom. Skupno število vojaštva, katero so ondi Turki zajeli znaša 9000 mož in sieer'2970 Angležev in 6000 Indijcev. General Towns-hend se je moral vsled tega udati sovražniku, ker mu je zmanjkalo živeža in streljiva. Townshendova ekspedieija se je nahajala v Mesopotamiji ob reki Tigris, odkoder je nameravala zasesti starodavno in važno turško postojanko, mesto Bagdad. Število padlih Bolgarov. Atene, Grška, 30. aprila. — Kakor je posneti iz bolgarskih uradnih iz vesti j, znaša število v sedanji vojni padlih Bolgarov 87.000 mož in 50.000 ranjenih. X L, Največji slovenski tednik y Zedinjenih državah Izhaja vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, Dl. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION M Seeoad-COaM Matter January 18, 191S, a* tke Poeft Office aft Chicago, Illinoi*, under tke left ef Augaeft M, IfU. žavi, ker država Wyo. je zlasti glede ovčjereje na dobrem glasu. Tudi v tej državi se dela srednje, ponekod po 4 do 5 dni v tednu, po nekod pa samo po 2 dni. Tretja država, kjer sem se te dni mudil je Utah. Najbolj znamenito mesto Utaha je Salt Lake City s približno 100.000 prebivalci. V Salt Lake City imajo mor-moni svoj tempel, ki presega po lepoti in vrednosti vse druge razne cerkve v Ameriki. Mormoni so znani vsled njih posebne verske sekte o mnogoženstvu. Tu živi njih glavni verski poglavar a-li apostel, ki ima tudi nadzirati vse razne naprave in tovarne v mestu, ker celo mesto je last sekte mormoncev.- Tam delajo vsi za enega, eden pa za vse. Poleg tega mesta se prostira znano jezero (Salt Lake) s popolnoma slano vodo; imenujejo ga tudi drugo Mrtvo morje, kajti v tej vodi ne živi nobena živa stvar! V celi državi Utah bi človek naštel do 1000 Slovencev. V bližini Salt Lake City dela nekaj naših ljudij v rudotopilnici in zlatih ter bakrenih rudnikih. Tu se dela s polno paro, ker se baker potrebuje za izvoz in izdelovanje rnunicije. Nižje v Utah okoli Hel-perja so pa prcmogokopi; tu se dela le od 4 — 5 dni v tednu, po- ; nekod pa le po 2. V vseh teh treh državah ima ; naša K. S. K. Jednota 10 društev ! broječa 1100 članov skupaj. Povedal sem že, da so vse te tri označene države bolj hribovite; ondi je najti dosti gora z večnimi ledom in snegom; nižje po doli-! nah in ravninah je pa podnebje skrajno lepo in milo. Osobito letošnjo zimo je bilo vseskozi toplo in suho vreme, zlasti v Utah. V teh državah je najti dosti zdravilne ali mineralne vode (Colo, in Utah) ter zdravilnih svetovnozna-: nih toplic. Kar se pa tiče v splošnem glede dela, so iztočne države bolje zato, kakor sem že gori navedel. Tudi tu se rojaki zanimajo za | sedanjo svetovno vojno. Eni držijo s tem, drugi z onim. Nedavno je prišlo vsled pogovora o vojni v neki slovenski naselbini tu celo do hudega boja med Slovenci in Italijani. Pri tem je bilo par mrtvih in več ranjenih, ker se je streljalo kakor zunaj na fronti. No, sedaj čaka več teh prepirljiv-cev v zaporu, kdo bo zgubil ali dobil? Po mojem mnenju ne bo noben kralj ali cesar na škodi in izgubi, trpelo bo največ le revno ljudstva, pa naj si bo že slovensko, nemško, francosko, italijansko. angleško, rusko, belgijsko i. dalo natančnejša poročila o skupnem korakanju na dan "Kinča-nja grobov" na pokopališče. Dolžnost vseh je, da se udeležimo te seje, kajti tu se gre za napredek naše naselbine in za pomoč našim rojakom v stari domovini. Gbtovo se vsak izmed nas zanima vsaj za eno izmed teh vprašanj, ako ne za vsa. Zatoraj zavedni rojaki pridite polnošte-vilno! Pripravljavni odbor. in društvene vesti. S POTA Vedno se mi od urednikov raz-! nih listov zatrjuje, da dolgi do-1 pisi ne zanimajo čitateljev in da se take dopise kaj rado prezira; vsled tega sem za danes združil potne črtice kar iz treh držav skupaj in sicer Colo., W^o. in Utah. To tri gorate, na rudi, s poljedelstvom in živinorejo zelo bogate dežele so kot tri zapadne sestre. Država Colorado je od novega leta 1915 "suha" kot poper; vsled tega ji morata drugi dve drugi pošiljati okrepčevalnih pijač. V Coloradi, tako opevani solčni za-padni državi je res mnogo solnč-nih cvetk in rož, o katerih pa ne bom pisal, omenim le, da so vse te tri države polne tudi grenkega zdravilnega pelina rastočega po raznih prerijah. Delavske razmere v Colo, so srednje, da po premogokopih južne Colo, celo slabe. Za to državo je mesto Pueblo središče Slovencev; v celi državi bi jih pa lahko j našteli kakih 8000 rojakov. V Pueblo, Colo., ima društvo sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. svojo krasno lastno dvorano z lepo ureje nimi prostori za zborovanja in zabave. Ta dvorana je gotovo največja in najlepša med vsemi drugimi, ki I jih lastujejo naša scenska društva v Ameriki. Cast in ponos društvu sv. Jožefa štev. 7! Poleg mnogih trgovcev in nekaj kmetovalcev tega kraja delajo o-stali rojaki večinoma po rudota-pilnicah. Ravno tako delajo v že-lezolivarnah tudi Slovenci v mestu Denverju, Leadville in Salida. , V teh mestih se nahaja poleg ru-I dotopilnic tudi več zlatih in srebrnih rudnikov; v okolici Trini-dada so pa le preinogokopi, ravno-tako okoli O len wood Springs, Crested Butte, Colo., i. t. d. Druga država, ki sem omenil je Wyoming. Središče Slovencev te države je Rock Springs, Wyo. Tudi tu imajo zavedni rojaki svojo lično društv. dvorano ali Slovenski dom. V celi državi Wyo. živi in dela kakih 15000 Slovencev. Zaposleni so večinoma po premogokopih. So tudi slovenski gostilničarji in trgovci; da celo slovenske ovčarje je najti v tej dr- Sheboygan, Wis. Dne 0. aprila jc minulo pet let, odkar se je prvič brala sv. maša v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ker je bil dan petletnice v postnem času, zato smo slovesnost prestavili na prvo nedeljo v maju t. j. na 7. maja. Da bo ta dan tem sijajnejši za našo naselbino, se vabijo vsa slovenska in hrvatska društva k tej slovesnosti. Cas ni dopuščal da bi razposlali vabila na vsako posamezno društvo ob času njih sej. Da ne bo treba i-meti izvanrednih sej, zato se prosi dotična društva, kakor tudi posamezne člane(iee), da naj to vabilo vzamejo na znanje ter se udeleže te slovesnosti v polnem številu. V ta namen naj se zbero društva v cerkveni dvorani pred deseto mašo, da skupno odkorakajo v cerkev. Slavnostni govor pri slovesni peti sv. maši bo imel č. g. John Plevnik iz Jolieta. Po sv. maši skupna seja vseh Slovencev in Hrvatov naše naselbine. Tu se bo razmotrivalo o sledečih točkah: 1) Zmanšanje cerkvenega dolga, ali pot do slovenske šole. 2) Kaj bo storila naša naselbina za sirote v starem kraju? 3) Društvo "Ilirija" bo S pozdravom M. Pogorele, STUD DO JEDIL Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabša-ni prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navdne in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo V LEKARNAH Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavno delo, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli SLAST DO JEDI, OJAČEN ŽIVOT IN MOČ 7,A MISLITI. Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali' boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti: NEREDNOSTI PO JEDI, ZAPRTJU, KISLO ALI GRENKO KOLGANJE, RIGANJE, PLIN — TJ JED. Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč. trinlrt« ^mrnm^ ELIXIR BITTER-W1HE V a, ''Tt^INE % t*ini«ovo horke vino yjok^h tbi«« jj 5 a»» c CHlCirni.i ^J Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kašlju pri rokah Morali bi najraje imeti Triner's Cough Sedative, katero ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju, brenkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 50c. Po pošti 35c in 60c. CENA $1.00 1333-39 S« ASHLAND AVENUE Brockway, Minn. Cenjeni sobrat urednik:— Prosim Vas, da obelodanite teh par vrstic iz naše velike slovenske farmerske naselbine. — Naj-prvo omenjam, da smo minule velikonočne praznike prav zadovoljno prebili. Veselili smo se pomenljivega praznika in zaeno bližajoče se spomladi. Zdelo se nam je, kakor bi se res tudi mi zbudili iz dolgega spanja, ali dolge zime, ker je bila res dobra, kakor lansko leto letina. Naši farmerji sedaj prav pridno sejejo, kjer je suho; po nekaterih krajih pa stoji še voda, kjer si delajo žabe svojo pomladansko muziko. Naj še enkrat bolj podrobno o-menim, kako slovesnost smo imeli na Veliko soboto pri Vstajenju; le preveč vetrno vreme je bilo. Vsacega katoličana mora taka slovesnost ganiti do srca, čeravno i-ma mrzlo srce do cerkve. Kako lepo je res bilo, ko se je med cerkvenim petjem in ob potrkavanju zvonov vršila procesija pri Vstajenju v spremstvu čč. duhovščine: mil. g. škofa in domačega g. župnika, ki sta izvršila obrede. Naš znani rojak Frank Vovk se je zopet ta dan izkazal mojstrom pri streljanju pri velikonočni procesiji. Vse vrste možnarje in "kanon-čke" je nabasal, da je pokalo kakor na soški fronti. Tudi ta "veliki' ' se je oglasil iz Škodove tovarne, da se ga je daleč naokrog čulo. Dalje omenjam, da je tu nevarno zbolel naš znani rojak Gregor Peternel, tako da se je bati najhujšega. Dotičnik je še eden izmed starih gorenjskih korenin; semkaj je prišel eden prvih, kjer se je začetkoma ubijal na polju za svoj vsakdanji kruh; sedaj je pa eden izmed nabolj premožnih tukajšnje naselbine. Tukajšnji Slovenci so večinoma še prav dobri katoličani, seveda kar jih še ni spridil zunanji svet. Pri tem bi bilo želeti, da bi se tudi naša mladina ravnala in živela tako kakor njeni stariši. Lepo bi bilo tudi, da bi se tukaj v naši veliki naselbini ustanovilo kako podporno društvo, spadajoče k naši slavni K. S. K. J., pri tem bi se naša mladina bolj vadila v slovenskem jeziku in bi dobivala več spoštovanja do slovenščine. Sedaj imamo prav lepo priliko zavarovati pri tej Jednoti tudi naše o-troke z malimi prispevki. Prav nič se dosedaj ne sliši o kandidatih zakonskega jarma. Presneto mora biti slabo v zakonskem kurniku, ker se naši fantje tako istega boje? Menda se vsak sramuje prašati svojo izvoljenko za roko? Da, da, letos, ker smo v prestopnem letu, bi se moralo vršiti to ravno narobe, da bi naj neveste snubile; pa naj bode glede tega kakor že hoče, bode pa naš slavni "Pečlarski klub" zato bolj napredoval. II koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., Broek-wajčanom pa še enkrat svetujem in želim, da bi v kratkem času ustanovili tukaj novo podporno društvo K. S. K. J., nakar boste tudi čitali ta list, ki je glasilo o-menjene Jednote. Član K S. K. J. Kansas City, Kans. Cenjeni g. urednik:— Prosim Vas za nekoliko prostora v Vašem e. listu, ker so dopisi iz naše naselbine bolj redki, oso-bito vsled tega, ker se jaz na tem mestu še nikoli nisem oglasil. Jaz sem bil 13 let v trgovini v Pueblo, Colo., in rne je odtam vedno vleklo vsled bolehnosti kam na kmetijo. Tako sem si res v državi Kansas kupil 160 akrov zemljišča, kjer sem živel 4 leta; in zdaj sem hvala Bogu popolnoma zdrav. Leta 1892 sem prišel v Kansas City, Kans.; tu sem živel 3 leta, nekaj let zatem pa na farmi; pred 18 meseci sem se pa zopet vrnil v to mesto, kjer sem si postavil hišo za svojo trgovino. Kakor Vam že gotovo znano, smo dobili v tej naselbini novega dušnega pastirja, ker nas je naš bivši g. župnik Rev. Leskovec zapustil in odšel na faro v Aurora, Minn. Ondi mu želimo dosti u-speha in blagoslova božjega! Ko je naš bivši župnik odpotoval od tukaj, smo bili 4 nedelje brez slovenske službe božje, nadomestoval ga je v tem neki tuj duhovnik. Ljubi Bog je pa videl, da je dosti dobrih in vnetih njegovih ovčic tukaj v Kansasu, zato je nam pa poslal novega slovenskega dušnega pastirja Rev. J. Peršeta, kateri je 17 let pastiroval v Leadville, Colo. To naselbino je moral zapustiti vsled ondotnega ostrega ali gorskega zraka; upamo, da mu bode naše podnebje tukaj bolj u-gajalo. Tukajšnji Slovenci smo zelo Bogu hvaležni, da smo dobili tako izvrstnega novega župnika v našo sredino; želimo mu vsled tega le, da bi ostal med nami do svoje smrti! Ni mi mogoče popisati, kako se je v naši naselbini vse sedaj iz-premenilo. Vse je zopet veselo in zadovoljno. To nam dokazuje tudi zadnja velikonočna cerkvena kolekta, ker tolike še ne pomnimo nikdar prej. Cerkev je bila v praznikih vedno natlačena vernega ljudstva do zadnjega kotička. Ako bo šlo to tako dalje, bode treba misliti kmalu na povečanje naše hiše božje. V naši kansaški naselbini je veliko Slovencev, žal da dosedaj niso zadosti skupaj držali v tem oziru. Eni so hodili v nemško, eni v irsko, eni pa v hrvatsko cerkev. Za vsakim dežjem pa običajno kaj rado solnce posije, — radi tega trdno upamo, da bodo vsi ti rojaki zapustili tuje fare in se oklenili zopet svoje domače slovenske cerkve. Tukajšnji Slovenci so pa vseeno hvale vredni, kar jih je držalo še skupaj, da so si postavili tako lepo cerkev, farovž, solo in dvorano in to v tako kratkem času, v 7 letih. Lahko smo torej vsi ponosni na to. Kdor pride semkaj v naše mesto, se mu bo zdelo ravno* tako, kakor v starem kraju, popolnoma domače. Tu je dosti različnih slovenskih trgovcev, pa tudi nekaj kranjskih Nemcev. Nedavno je enemu izmed teh u-mrla mati, pa je dotičnik naznanil v angleških listih, da je bila pokojnica doma iz Nemčije? Menda so ti radi tega Nemci, ker so svoječasno vozili v Črnomelj drva z eno kravo. Oprostite šali! Rojakom, ki potujejo po dru-ženih državah, ter jih morda vodi pot čez Kansas bi svetoval, da se naj oglasijo tudi v naši lepi naselbini, Kansas City, ki leži ravno v sredini Zdr. držav. Tu je najbolj zdravo podnebje in skoro vedno dosti dela. In kjer je delo, je tudi denar, in kjer je denar, je najti tudi dobre ljudi. Tukaj imamo tudi dosti podpornih društev in prijaznih Slovencev. Trdno sem prepričan, ko boste prišli semkaj se boste počutili kakor doma. Posebno pa vabim semkaj cenj. člane naše si. K. S. K. J. S pozdravom Math Mayer, 426 N. 6th St., Kansas City, Kans. de sv. krsta. Tako je prejelo de * 1, te sv. krst za silo; stariši pa šeII1 FaillC rClK0VS€M apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki. „ (Dalje.) "Nekdaj sem priporočal na misijonskem potovanju delo Indijancem po Minnesoti. Pravil sem jim, kako bi vedno lahko živeli brez pomanjkanja in dobro, ko bi se poprijeli pridno dela na polju in vrtu, kakor beli. Star Indijan mi na to odgovori: '' Oče, nam pripovedujejo naznanila iz starodavnih časov, da Veliki Duh Indijancev ni vstvaril za delo, ampak samo za lov. Velik, vsegamogočni Duh je namreč od začetka vstvaril tri može in tri žene. Vzel je v roko kos ilovice, dihnil v njo in bil je beli človek. Nagovoril ga je Veliki Duh tako-le: "Nič kaj mi ne do-padeš, ker si bel." Vendar mu je dal ženo jednake barve za tovar-šico. Sedaj je vstvaril mogočni Duh črnega človeka in mu dal črno ženo. '' Ti mi pa še manj do-padeš," rekel mu je, "preveč črn si." Naposled, je naredil rujavega človeka, kakoršni smo mi Indijanci in mu dal ženo. "Vidva mi zelo dopadeta, ker nista ne bela, ne prečrna; zato bodeta živela brez dela, lov vaju bode preživil." Belemu človeku pa je govoril Veliki Duh: "Z velikim trudom bodeš obdelpval zemljo; polje in vrt te bodeta živila." Zamorcu pa je rekel : "Ti bodeš vedno suženj belemu; preživil te bode, če mu bodeš primo delal." Seveda sem staremu Indijancu vse to pojasnil iz pisma. To nam spričuje, da tudi popolnoma neolikani, divjaški Indijanci verujejo v vsemogčnost Stvarnika. Med nami jih je pa toliko, ki se radi "olikance" imenujejo in se jako ponašajo s svojo puhlo modrostjo, o božjih rečeh so pa neizrečeni nevedneži; Stvarnika še ne poznajo . . . Pač sramota! Če ogledujem revne Indijance med kterimi že nad 30 let živim, in če premišljujem njih žalostni stan, o kako iz srca rad bi zaklical slehernemu na uho: Pomagajte, pomaga jte, priskočite vsak po svoji moči, da se tudi te ovčice pripeljejo v zavetje naše sv. Cerkve. Res je naša vlada v ta namen odločila precejšnje doneske, pa prišli so v nezveste roke in potrosili se drugače. Ne manjka tudi trinogov, ki neizrečeno neusmiljeno ravnajo z Indijanci, ter jih tako hujskajo proti belim. Pa tudi umazanih, brezvestnih časnikarjev je mnogo, ki dražijo vlado zoper reveže Indijance. Glede na vse to povzdignem zopet svoj glas za to le prošnjo: "S slabotnim glasom Vam jaz starček iz srede svoje puščave klišem na srce: Zjedinite se in ustanovite v imenu Jezusovem društvo za spreobrnenje in oliko Indijancev, kterifo še nad 100.000 živi v temni neveri, kteri bodo pogubljeni na duši in telesu, če se .jim kmalu ne pomaga." Ta list nam zopet kaže njegovo gorečnost za spreobrnenje Indijancev; hotel je biti vsem vse, posluževal se vseh pripomočkov, da bi vse pripeljal v hlev Kristusov. Budil je svoje katoliške sodržavljane, naj z dobrodelnim društvom pomagajo misijonarjem. Med tem so tudi po Slovenskem marljivo nabirali darov za slovenske misijonarje med Indijanci, zlasti po uredništvu "Danice". Za te milodarove se je čast. starček zahvalil v več listih. Tudi kot ve-zilo za zlato mašo so mu Slovenci poslali po uredništvu "Danice" lepo svoto 403 gld. 42 kr. — Ne morem drugače, nego da še jeden-krat opomnim, kako dobro se obrne vsak novčič, kterega daruješ, verni Slovenec, za misijone med divjaki. Iz do sedaj navedenega si pač že lahko spoznal, dragi či-tatelj, koliko s tem pripomoreš za razširjanje sv. vere; zbiraš si v nebesih zakladov, kterih rija ne sne, in tat ne ukrade; za ktere še sam ne znaš, ter si izprosiš obilnega blagoslova božjega, ker si deležen vseh dobrih del. Obširno poročilo o svojem in pomočnika gosp. Tomazina delovanju tega leta je poslal sivi starček Ljubljanskemu knezoškofu J. Vidmarju dne 20. listopada iz Crowinga. "Ker gre h koncu cerkveno leto, naj mi bode dovoljeno svojemu ljubemu domačemu višjemu pastirju in nepozabljivemu svojemu dobrotniku sporočiti o svojem misijonu med Indijanci Očipvan-skega rodu in o svojem delu med njimi — danes, ko nastopim osemdeseto leto svoje dobe. Ker so sv. Oče v Rimu podelili tudi nam preveliko dobroto sv. leta, imel sem najprej v četverih soseskah belih katoličanov, med Francozi, Nemci, pol Indijanci in pa po šestih okrajih svojih katoliških Indijancev toliko opravila, da mi ni blo moči misliti na to, da bi pridobil svoji čredi novih dušic. Odložil sem poduk onih divjakov, ki so se mi ponudili za sv. krst. Prdružil sem le veliko otrok in le nekaj divjakov, večji-del bolnih, na novo Kristusovi cerkvi. Bilo je pa letos med belimi in Indijanci zelo veliko bolnikov. Klicali so me dan na dan na pomoč, naj jim pomagam k zdravju. S pomočjo božjo sem bil s svojimi homeopatičnimi zdravili jako srečen. To mi je pridobilo toliko zaupanje pri divjakih, da so me kaj radi sprejemali in poslušali resnice sv. vere. O svojem letošnjem misijonskem potovanju nimam kaj posebnega omeniti. Ustanovil sem le ob tako zvanem Postrv jem jezeru (Trout Lake) Namgos-Okangu — nov misijon. Našel sem tu prav delavne, dobre in nepopačene Indijance, ki so mi obljubili, da radi sprejmo sv. vero, če le dobe duhovnika, ki bi jih podučeval. V ravno tem kraju mi nekega dne nasproti pri vesla divjak v malem, iz brezovega lubja narejenem čolniču. Poleg njega sedi žena njegova, ki žalostno pogleduje na umirajoče dete, ki jej v "naročju leži. Ogovorim ga; pripovedujem mu o potrebi sv. krsta ter vprašam, bi li ne privolil, da krstim bolno dete. Ko mi odgovori, da ne, ponudim se mu za zdravnika in ogledujem otroka, če bi mu bilo še pomagati. To dopade divjaku. Dete je bilo zelo umazano po o-brazu, neizrečeno zateklo in kaj, kaj blizo smrti. Namočim svojo belo rutico v vodo, očedim dete po obrazu; pri tem pa stisnem rutico, da je voda curlala na čelo, in sicer v podobi križa. Sam pri sebi pa sem tiho izrekoval bese- pa se "Glej, - re-| sv. Krst za vedeli niso o tem. cem materi, — sedaj je tvoje dete očiščeno; je lepo in čisto kakor I 710 Market Itreet WAXTKB3AH. ELLUTOXS. Zastopnik rasnih yarobrodslh droll pravlja notarske poale. Se toplo priporoča Slov kegaa i* okolici. ▼ Wee MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd SI. Chicago, 111. Telephone Canal 473» izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudno priporoča ▼enakim in hrvafikim ženam. angelj!" Mati se mi zahvali in po- tS^SL^^SS^T. ljubi svoje dete; g. Ig. Tomazin pa, ki me je spremljal na tem potovanju, smehlja se mi prijazno, ker se je udeležil dobrega dela, pridobitve ene duše; bil je tudi krstni boter. Moja zdravila sicer niso pomagala; bolno dete je umrlo še isti dan. Ali njegova duša se veseli v nebesih in za me prosi Boga. V Leech Laike — (Pijavčjem jezeru) — sem oznanoval sveti e-vangelij nevernikom in protestantom ter jim natanko razložil resnice sv. vere. Moj predragi sode-lovaleč v vinogradu Gospodovem, g. Tomazin, pa je prijazno k sebi j zbiral otroke, vadil jih v indijan- j skem branju in podučeval v katekizmu. Sedaj že prav dobro molijo in pojo. Vsled tega je prišlo k meni osem glavarjev, naznanivši mi, da bi se spreobrnili, ko bi o-stal jaz pri njih ali kak drugi dober duhovnik, da bi jih podučeval v sv. veri. Ti glavarji že — kar je bila vojska — dobro poznajo moč sv. vere. Takrat so tabori-1 li 3 milje od Crowinga v temnem | gozdu, hoteč pri-hodnji večer napasti Crowing in vse bele pomoriti, ako bi se jim ne udali. Šel pa j sem k njim ter jih pomiril. Od one dobe me imajo radi in me zvesto poslušajo. Nočejo se več imenovati protestanti, niti trpeti njih učenikov med seboj. Na tem potovanju sem tudi obiskal svoje Indijance ob Mississip-piju v Mičimičikang-Pakeganu in v Sand-Lake. Kristjane sem potrdil v veri in jih podučil, otroke pa krščeval ter tudi ozdravil mnogo bolnikov. V Sand-Lake je bil tudi stari glavar bolan. Svc-: tujem mu, naj bi sprejel sv. vero i ter se dal krstiti. Ta pa pokliče vse svoje podložne možake k seT)i ter jih vpraša, kaj bi storil, ko bi sprejel katoliško vero. Odgovore mu, da bi storili ravno isto ... j Trudim se, da bi pridobil duš, kolikor največ morem. Še to jesen sem potoval v svoj najdaljši misijon k Rudečemu jezeru. Red Lake, devet dnij daleč; spremljal me je tje le neki Francoz in nazaj star Indijanec. Vendar ta pot ni nič škodovala mojemu ostarelemu življenju; doživel sem pa mnogo dušnega veselja. Sprejemali so me veselo in gostoljubno, gostovali me, poslušali moje pridige in sprejemali moje nauke. Veliko se jih je prav goreče udeležilo odpustkov sv. leta. Mnogo otrok in nekaj odraslih sem krstil ter ozdravil z božjo pomočjo tudi veliko bolnikov. Naposled sem pa vendar moral hiteti, da bi ne bil kje v vodah zamrznil s svojim mi sijonskim eolničem. Kaj težko sem se ločil od svojih otrok v Kristusu. Vrnivši se od tod sem obiskal svoj indijanski misijon Cass Lake, kjer stanuje kakih 30 družin. Mudil sem se pri njih jeden dan; krstil sem neko bolno ženo, pa nekaj otrok. Ko bi bil pa mogel mesec dnij pri njih ostati in dan na dan jih podučevati, gotovo bi bili sprejeli sv. krst vsi ti dobrovolj-ni Indijanci. (Dalje prihodnjič.) I Dr. Martin d, Ivec Slovenski zdravnik Phyil»i«n-|« r | ■ • ■ Vrhovni zdravnik K. 8. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven alov. cerkva. Uradne ure: 10—12; 8—4; T—«. Chicago telefon: 4895. Dom 2108 L. NIKDAR f niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene. Sedaj Vam pošljem K100 samo za $14.40 Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ŽALAH, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. Severni jelen vleče lahko tekom 12 ur 200 funtov teže z 10 milj brzine na uro. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! društvena pravila, lično pisma, »brnite Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, o se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island A ve., Chicago, III Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahko vedno na* tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. vr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se ti«ka "Glasilo K. 8. K. Jednote". ^WWWV \\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\Vi\V »KWVCWCCWOrf INIBN«^ zaboj najboljše pive "OLD LAGER" I katero izdeluje l Citizens Brewing Co v Joliet, 111. | North Collins Street. £ Ž ^ Both Phones: 272. £ IWWWA VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX* VWWWWWWN WCWJV^ OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA USTANOVLJENA L. 1852. rMIIMODBraiDI IIMWEWW. i Ibdoccedepccdcc v PITTSBURGU. SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $14.00 rOZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. i i. uijm MAJA 1916. W^- Izhaja vsako sredo. Uwunna Kranjsko-Slovenske Katoh ške Jednote v Združenih _državah ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, I1L Telefon: Canal 2487. Naročnina: Zrn člane, na leto.............$0.60 Za nečlane.................$1.00 Za inozemstvo ...........$1.50 OFFICIAL ORGAN ef the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION _ ef the UNITED STATES OF AMERICA Usned every Wednesday. V/wned by the Grand Carniolian Sle-venion Catholic Union of th* United States of America. OFFICE * 1951 W««t 22nd Place, Chicago, 111. _Phone; Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year........$0.CJ ~ $1.00 For Nonm embers For Foreign Countries........$1.50 31 Preprečene nakane. Med vsemi, v Zedinjenih državah bi vaj oči mi narodi so Nemci svoji novi domovini najbolj nelojalni in nehvaležni; to se je oso-bito pokazalo zadnji čas, odkar jc njih blažena Nemčija zapletena v sedanjo evropsko vojno. Jeze se vsled tega na Američane, ker ti nikakor nočejo trobiti v njih rog. oziroma, ker v tem kritičnem času ne simpatizirajo z Germanijo Hvala Bogu, da živimo v drža vi, kjer ima lahko vsak stanov-nik, ali državljan svoje prosto politično prepričanje; — kjer se nc pošilja političnih zločincev v dosmrtne ječe, ali jih strelja, kakoi zajce na lovu. Pretežna večina a meriškega ljudstva obsoja Nemce vsled njih bahanja, vsled neopravičenega opustošenja nesrečne Belgije in vsled nemške zarotni-ške propagande v Zedinjenih državah. Dokazano je, da je Nemčija poslala kaiaiu po izbruhu vojne v Zedinjene države več svojih agentov, ki so za mastno plačo tu romali od mesta do mesta in delali reklamo za V&enemeijo Berlinsko vlado stane to početje ogromno denarja, ker je ta pod kupila poleg tega tudi več ame riških uplivnih nemških listov, da vedno pišejo v prilog Nemčije. Ker niso zamogli ti nemški politični apostoli z lepa ničesar doseči, so podkupili in tu najeli dosti boroženih bojevnikov, en polk artilerije, in en polk brzostrelciev; 20.000 mož naj bi bilo pa pripravljenih za rezervo. Prva brigada ameriških Nemcev naj bi imela svoje zbirališče v New Yorku, druga med Pittsburghom in Buffa-iom; tretja blizu Philadelphije; četrta pa med Detroitoni in Milwaukee. Ta zarotniška. armada je imela izdelane že vse načrte, kako bi naj prekoračila našo mejo in se navalila v Kanado in sičer: iz Silver Creaka, N. Y., do Welland prekopa ter Windmill-a ob kanadski meji. Dalje, iz Wilsona in Watertowna, N. Y., do Port Hope in Kingtona; — iz Detroita pa do Windsorja. Prva divizija bi se morala zbrati pri Cornwall- v Kanadi in zasesti Ottawo, glavno mesto kanadske vlade. Najbolj zanimiv in zvit je bil pa načrt Nemcev glede mobilizacije. Da bi stvar ne vzbujala preveč pozornosti v javnosti, so Nemci hoteli prirediti ob meji, blizu jezer in rek velike piknike. Naznanilo glede teh piknikov, naj bi se bilo že 10 dni preje objavilo v raznih nemških in tudi angleških listih; vsak nemški rezervnik jc pa to že sam dobro vedel, kaj pomeni na-meravavani piknik ? Na ta način bi se bilo v raznih obmejnih krajih prav lahko zbralo 150.000 nemških izletnikov, ali pravzaprav re-zervnikov, ki naj bi odtam dalje vdrli v Kanado. Nemci so imeli v to svrho najetih že tudi 80 raznih parnikov za prevoz moštva, municije in vojnih potrebščin. — Vse te nakane je pa naša vlada pravočasno izvohala in Nemcem prekrižala načrte. Grof Louden se je konečno naravnost izrazil, "da bi vsi ti nemški rezervniki v slučaju vojne med Zedinjenimi državami in Nemčijo za gotovo stopili v bojno vrsto Nemcev, in bi se na ameriških tleh borili z Nemci zoper Američane. Ni torej čuda, da je zadnje sen-zacijonclno razkritje grofa Loude-na postavilo v Zedinjenih državah bivajoče Nemce še v slabšo luč. Prav vsled tega je pričela tudi naša vlada bolj strogo nastopati pri naturalizaciji. f Vedno čitamo raznih listih, kako je ta, ali oni zvezni sodnijf, priporočal prosilcem drugih državljanskih papirjev patrijotizem, ali domoljubje in sicer domoljubje do njih adop-. irane domovine, do Zedinjenih držav. RotlT'^ih in jiiA razkladal, da morajb' biti kot državljani zvesti samo naši mogočni Kolumbiji oz. stricu Samu, in da bi se nemških Judeže v, ko jih namen je morali, v slučaju izbruha vojne bil nastopiti z nasilstvoin, da bi škodovali Zedinjenim državam, ozir. ameriški trgovini. Koliko nemških zarotnikov ima naša zvezna vlada že pod ključem; vse te zadene zasluženo plačilo v ječah. Da se prepreči nadaijne nakan« tako patrijotičnih ameriških Nem-cev, je naša vlada določiia par str najboljših detektivov, ki zasledu jejo vsikjake osumele agitatorje. Šele pred nekaj tedni so v New Yorku zaprli enega izmed najbolj nevarnih nemških špijonov, grofa Maks Loudena. Ker je bil ta gospod "grof" poleg ovaduha šc bigamist, so ga obsodili v ječo za nedoločen čas. Nemška vlada se ni vsled te obsodbe nič pritožila, ker zna, da je njen agitator zaslužil to plačilo. boriti tudi z njih staro domovino. Kdor izmed kandidatov ni sodniku pri javni prisegi tega obljubil, je bil odklonjen, ali da se mu ni dalo državljanskega papirja. Mi slimo, da jc to iskusilo in slišalo zadnji čas tudi nekaj naših ame riških Slovencev, ki so postal državljani. Kdor nam tega ne ve rujc, naj se osebno pri dotičnikih informira, pa se bo prepričal. Te konečne stavke smo napisali tukaj vsled tega, da bi vzbudili med našimi ameriškimi Slovenci več ljubezni, vdanosti in spoštova n ja do naše nove domovine. Usoda Avstro-Ogrske. In vendar enkrat, so se pričele Nad vse zanimivo je Loudenovoj odpirati oči ljudstvu avstro-ogrske zadnje odkritje o nameravanih nakanah ameriških Nemcev, ki so hoteli iz maščevanja do svoje sovražnice Anglije z združenimi močmi napasti Kanado. Glasom izjave tega nemškega ogleduha sc je to zaroto osnovalo v naši domovini že na jesen 1. 1914. Glavni vodja in zarotnik te nepostavne propagande je bil neki nemški višji uradnik, poslan semkaj iz Berlina, da bi tu deloval v prilog svoje vlade. Namen tu živečih Nemcev je bil ustaviti 1. 1914 kanadskim vojakom potovanje v Anglijo; nameravali so nepričakovano napasti Kanado od več strani. V to svrho se je nabralo med ameriškimi monarhije! Prišlo je namreč do zaključka, da jc mir več vreden, kakor pa krvavo, dolgotrajno kla nje. Preko Švice se poroča raznim ameriškim listom, da so se v tem pogledu Ogri prvi zdramili, da želijo premirje, ker jim gre baje že za kožo. Skoro vse ogrsko časo-pisje je pričelo zadnje dni pisati v prilog zopetnega miru po želji svojega ljudstva. Pri tem po vda rja to časopisje o-sobito zadnji zanimiv govor angle škega ministrskega predsednika Asquitha v parlameutu, med tem ko so govoru nemškega državnega kancelrja ne daje toliko vrednosti in pomena. Govor tega nemškega diplomata smo pred kratkim pri Nemci velikanski sklad v znesku občili na tem mestu $16,000.000; k temu so prispevali večinoma premožni ameriški nemški trgovci in zasebniki. Nemška centrala zarotnikov je nameravala zbrati skupaj 150.000 mož iz vrste tukajšnjih nemških rezervistov in drugih, zato dobro plačanih oseb. Po vseh večjih mestih so imeli ti zarotniki svoje skrivne naborne postaje; sprva jim je šlo vse tako gladko izpod rok in po sreči, da so bili sigurni zaželjene-ga cilja. Izdelane so imeli že načrte, da naj se postavi čez mejo na kanadsko stran 120.000 do cela o- Ogrsko časopisje dobro ve, da se jc nedavno mudil zunanji minister Burian na nemškem dvoru, kaj je tam cul iri zvedel glede bodočnosti cele Avstro-Ogrske. Avstrija, dasiravno bi morda že sama rada stopila v mirovna pogajanja, ne sme tega ukreniti vsled " višjega" ukaza svoje zaveznice Nemčije. Nemčija hoče s pomočjo avstrijskih vojakov zmagati na celi črti in se boriti toliko časa, dokler ne pade zadnji, za vojno sposobni mož ali mladenič. Tu se ne gleda kdo se pravzaprav najbolj na fron- ti bori, gre samo zato, da se bvse te dečke izenačilo. Po šotorih leže tesno drug poleg drugega in življenje v njih ugaša počasi. Njihov obraz nima več izraza, samo oči so široko odprte, kakor da gledajo vse prestane grozote. Ob obali stoji mrtvaška ladja "Saw Francesco d' Assisi." Čaka na žalostni tovor mrtvih mladc-ničev, da jih daleč zunaj potopi v morjo. In ko je pripravljena za svojb žalostno vožnjo, tedaj ji brodovje v Inki sal utira v znak spoštovanja. Kakšna ironija se reši iz te usode! Ta cela setev mladih ljudi dobi morje za grob in ti mrtvi so otroci naroda, ki je mislil, da se v svojih mejah na suhem zaduši, olnlan od Albancev, Avstrijcev, Rumunov, Grkov in Bolgarov. Srbske mrliče izročajo ravno tistemu morju, do katerega so hoteli s tako vročini naporom priti njeni živeči. Kdo je iznašel kinemotograf? Dasi se čestokrat trdi, da jc kinemotograf ameriška iznajdba, temu vendar ni tako. Iznajditelj kineniotografa jfc oni žc davno pozabljeni avstrijski artilerijski general baron Fran llchatius. lT-ehatius je bil rojen leta 1811. v Theresienfeldu na Nižjem Avstrijskem, Jet a 1829. je vstopil kot prostak v avstrijsko topništvo ter je postal 1. 1879. feldmaršallajt-nant. Cesar Franc Jožef T. niti je 1. 1875. podelil zaradi obilih zaslug baronstvo, akademija znanosti ga je pa sprejela za svojega člana. Po njeni se imenujejo tudi prvi jeklobronasti topovi, tako-zvani ITchatijevi topovi. 1'chatius je bil velikanski iznajditelj, ki je novosti takorekoč iz rokava iztre- so armado in arhive spravljali čez Ko je 1(i| lla višku svoje sla-mejo. so skušali zbrati bodoče 1110- ve sj 70 ]et star sam končal že, ki naj bi nosili puško in brani- življenje. Navzlic vsej njegovi li domovino. Že v cvetju mladosti |sre(xj je pa za(lela uso(la ,narsi-so jih uvrstili v armado, ker nihče katerega iznajditelj;-, da je bil o-ni mogel vedeti, kako dolga bo malovaževan. — Ta mož je torej vojna. Tako sc je zbrala armada iznašel kinemotograf, a svet ni bil W.000 smrti zapisanih rekrutov. pripravljen na to iznajdbo, zato Toliko jih je bilo pri odhodu, jo je Vehatius prodal za malo vso-Drugi že izbežbani vojaki so ime-!to te(jaj zllaneiiiu in priljubljene-li na potih svojega umikanja svo- mu jrlumaču Doeblerju. Tedaj ja zbirališča. Pa naj je bila v nji- ;ivel pač ni slutil, kak pomen bo liovih vrstah še tako Velika potr- dosegla ta iznajdba in kakšne tost, vendar so še poslušali pove-1 perspektive bo pokazala bodočim Ija, imeli so še častnike, nekteri! rod0vom. Širša javnost smatra polki so še imeli zastave ali drugodancs kinemotograf kot neko bojno znamenje, okoli katerega so ijudsko zabavišče, zato ima kino se vojaki mogli zbirati. Ta arnia- jtudi ])reC0j .SOVražnikovf posebno da dečkov pa ni imela niti povelja. niti častnikov, ne zastave . . . da niti ničesar, da bi potolažila svojo lakoto. {že radi tega, ker brezvestni podjetniki s slabimi filmi ljudstvo naravnost zastrupljajo. Nasprotno I pa je kinemotograf za znanost Na albanski meji jc čakal na de- neprecenljive vrednosti, marsika-eke jezdec. Stegnil je roko proti j terega odkritja ne bi nieli. >e ii" solnčncmu zahodu in je zaklicali ki bilo kineniotografa. Zelo v«ž-koloni: "La dalje v tej smeri! V no vlogo igra kinemotograf v In-enein mesecu pridete do morja, ologiji, posebno sedaj, ko se je Tam boste našli ladje." In zao- posrečilo zvezali kinoaparat z ul- bruit je konja in zdirjal k tistim, kar jih je šc ostalo od njegovega polka. Tako so potovali ti rekruti proti zahodu. Noč in dan so hodili. Od utrujenosti, lakote in mraza jc tramikroskopom. S pomočjo kine matografa se je našel povzročitelj sifile. S kinematografom jc mogoče natančno zasledovati razvoj bakterijskih kultur, boj med belimi krvnimi telesci in bakterija- obležalo na stotine teh dečkov. Po ini it(L ~ Kinoaparat se zelo nino-svojili taboriščih so vsako jutro|ff0 ra,)i tudi v fiziologiji gibanj. puščali mrtva trupla onih, ki so sc prešnji večer tamkaj vlegli k večnemu počitku. Nezaslišano je, koliko pomanjkanja more prenesti človeško bitje. Dečki so jedli travo in drevesno skorjo, toda 11a cilj jih je prišlo samo 15,000. Potem je prišel čas strašnega čakanja. Marsikdo, ki je napol mrtev prišel na obalo Adrije, se jc zgrudil, da nikdar več ne vstane. Ko je prišla ladja, da jih prepelje na Krf, so jih našteli še 9000; 9000 potujočih mrličev in po 24 urni vožnji so bili pri otoku. Toda kratka vožnja je še marsiktereinu vzela življenje. Oni, ki so toliko časa morali stradati, so podlegli nenadni smrti, ko so se končno mogli najesti. Ta žalostna pošiljate v je bila namenjena za vasico Nido. Tu so pod olive in oranže 11a čarodejnem otoku izkrcali, kar je še ostalo živega od te smrti posvečene čete. Minil je mesec. Kdo ve, koliko teh najbolj bednih bi se dalo rešiti: Vsakdo bi potreboval sobe, postelje, bolniške oskrbe, mleka in nežne postrežbe, Krf vsega tega ni nudil. V začetku je bil za Z njim se analizirajo patologični pojavi gibanja, 11 .pr. pri hoji bolnih na hrbtnem mozgu. — S ki-lioaparatom v zvezi z roetgenfoio-grafijo se zasleduje tudi gibanje notranjih organov, kakor: srca, pljuč, želodca in črevesja. Navadni kinoaparat zamore fotografirati 20—:S0 slik v eni sekundi. Ce pa je potreba razstaviti kako hitro gibanje v posamezne njegove faze, mora aparat v eni sekundi fotografirati tudi mnogo več slik. Na tem polju so se dosegli čudoviti uspehi. Kinematograf pa služi tudi v vojne namene. S pomočjo kinoaparata je mogoče fotografirati letečo izstreljeno kroglo, njen učinek, ko zatk'He 11a cilj id. Iz teh fotografij t*e da posneti, kako obliko mora imeti izstrelek. Velikanske uspehe 11a tem polju (balistična kinematografija) je dosegel tajni svetnik Cranz 11a balastičnem zavodu v Berlinu, kateremu se je posrečilo napraviti 10.000 slik v eni sekundi. A razvoj kinematografa še danes ni dosegel svojega viška, ampak čakajo nas še velika presc-netenja in tehnični čudeži 11a tem polju. £ i K« S. KL g-—g ?-J Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustauovitve do 1. aprila 1916. skupna izplačana podpora $1444.659.77. GLAVNI URADNIKI 3 n Predsednik: Paul Sclyieller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čcrne, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Rayuor Ave., Joliet, III. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo^ John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovseJv, 720 Market St., Wankegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorioh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna nazuanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo ases. štev. 5—16, za mesec maj 1916. Alojzij Ivalčič, star 32 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111. umrl 30. marca 191(5. Vzrok smrti: Jctikd. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. julija 1911. K. 27. Josip Košik, star 54 let, član dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 22. marca 1916. Vzrok smrti: Slabokrvnost. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 15. junija 1902. R. 27. John (»lava, star 27 let, član dr. sv. Roka 15, Alegehuy, Pa., umrl IS. marca 1916. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 21. sept. 1913. K. 24. Veronika Jurjevič, stara 27 let, članica dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrla 28. marca 1916. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 17. jul. 1912. R. 23. Daniel Malic, star 36 let, čla ndr. sv. Petra 30, Calumet, Mich, umrl 15. marca 1916. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 30. junija 1911. R. 30. Anton Poje, star 42 let, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 14. marca 1916. V^rok smrti: Vnetje niož-gan. Zavarovali za $500.00. Pristopil k Jednoti 14. januarja 1912. R. 38. Alojzij Lovišček, star 30 let, član dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, I ud., umrl 24. febr. 1916. Zzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. avg. 1913. R. 28. Barbara Bukovec, stara 51 let, članica dr. sv. Nikolaja 07, Steeltou, Pa., umrla 27. marca 1916. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 18. novembra 1903. R. 38. • Neža Lenček, stara 56 let, članica dr. Marije Čistega Spočetja 85, Lorain, Ohio, umrla 22. marca 1916. Vzrok smrti: Mrtvo-udnost iiiožgau. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 16. maja 1905. li. 45. John Stonich, star 23 let, član dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., umrl 16. marca 1916 Vzrok smrti: Vnetje možganske mrene. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. aprila 1911. R. IS* John Ivnikar, star 51 let, član dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., umrl 26. marca 1916. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. junija 1909. R. 44. Frank Ferkul, star 29 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 135, \Gilbert, Minn., umrl 24. jan. 1916. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. julija 1910. 11. 24. pristopili člani. K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 21552 Wenzel Anton 20, 1000. — 21553 Martinčtc Jožef 23,1000. — 21554 Košir Martin 23, 1000. — 21555 Plišič Jurij, 24, 1000. spr. 2. apr. 1916. — Društvo šteje 309 članov in članic. nirr/1 T7 , „ K dr sv Jožefa 2, Joliet, lil., 2l5o6 Kczerle Frank, 17, 1000. — 21557 Kczerle Josip 18, 1000. — 21558 Bolte Alojzij 21, 1000. — 21559 Struna Frank 29, 1000. spr. 2. apr. 1916. — Dr. šteje 417 čl. (ic). K dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., 21560 Pezdirc Ivan 27, 1000. spr. 10. apr. 1916. Dr. šteje 99 čl. (ic). K dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 21561 Lušiua Ludvik 17, 1000. spr. 2. apr. 1916. — Dr. šteje 140 čl. )ic). K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 21562 Suklc Anton 16, 1000. — 21563 Robida Anton 19, 1000. — 21564 Mišrnaš Ivan 20. 1000. — 21565 Paučck Alojzij 21, 1000. — 21566 PcrSc Josip 22, 1000. — 21567 Gradišar Franc 25, 1000. — 21568 Itadin Simon 27, 1000. — 21569 Zobec Ivan 31, 1000. — 21570 Muc Ivan 33, 1000. — 21571 Frkal Josip 34, 1000. — 21572 llezar Josip 34,1000. spr. 16. apr. 1916. — Dr. šteje 491 čl. (ic). * K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 21573 Obranovič Mihael 24, 1000, spr. 16. apr. 1916. Dr. št. 173 čl. (ic). K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 21574 Bach Karol,30, 1000. — Dr. šteje 163 čl.(ic). K dr. sv. Jan. Krstu. 20, Ironwood, Mich., 21576 Jurič Josip 30, 1000. spr. 30. mar. 1916. — 21577 Jakovac Peter 34, 1000. — 21578 Rostohar Josip 34, 1000. spr. 16. apr. 1916. — Dr. šteje 60 čl. (ic). K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21579 Slovene Anton 34, 500. spr. 1. apr. 1916. Dr. šteje 502 čl. (ic). K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 21580 Majerle Peter M. 18, 1000. spr. 9. apr. 1916. — Društvo šteje 297 čl. (ic>. K dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kaus., 21581 Rodina Marko 38, 1000. spr. 2. apr. 1916. — Dr. šteje 77 čl. (ic). K dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 21582 Erlah Ludvik 28, 1000. spr. 9. apr. 1916. Društvo šteje 90 čl. (ic). Kdr. sv Jožefa 43, Anaconda, Mont., 21583 Master Franc 19, 1000. — 21584 Nordoni Maks 22, 1000. spr. 5. apr. 1916. — Jeroni j van 29, 1000. spr. 18. apr. 1916. — Dr. šteje 143 čl. (ic). K dr. Vit. sv. Florijaiia 44. So. Chicago, 111., 21586 Eučimer Franc 11, 1000. spr. 2. apr. 1916. — Dr. šteje 240 čl. (ic). K dr. sv. Frančiška Scraf. 46 New York, N. Y., 21587 Pavli Luka K dr. "Kraljica Majnika" 157, Sheboygan, Wis., 7683 Potočnik Marija 20, 500. — 7684 Majcen Marija 21, 500. — 7685 Skrinar Matilda 31, 500. — 7686 Kastelic Marija 32, 250. — 7687 Strupek Ana 36, 500. spr. 12. apr. 1916. Dr. šteje 29 čl. (ic). PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12806 Miller Lovrenc 34, 1000, 2. apr. 1916. I. dr. št. 249 čl.(ic), II. dr. št. 304 čl.(ic). Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k dr. Vit. sv. Jurija 3. Joliet, 111. 16763 Traun Ivan 30, 1000, 9. apr. 1916. I. dr. št. 195 cl.(ic), II. dr. št. 166 čl.(ic). Od dr. sv. Jožefa 56 Leadville, Colo., k dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 20932 Čorak Anton 20, 1000, 16. apr. 1916. I. 194 čl.(ic), II. dr. št. 480 čl.(ic). Od dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 8465 Jakša Matija 22, 1000, 1. apr. 1916. I. dr. st. 172 čl.(ic), II. dr. št. 496 čl.(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20596 Puljar Peter 22, 1000, 14. apr. 1916. I. dr. št. 142 čl.(ic), II. dr. št. 497 čl.(ic). Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20629 Gorjup Anton 25, 500, 1. apr. 1916. I. dr. št. 54 čl.(ic), II. dr. št. 498 čl.(ic). Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1422 Vidrih Ivan 29, 500, 20. apr. 1916. L dr. št. 46 čl(ic), II. dr. št. 499 el.(ic). Od dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Vida, Cleveland, Ohio, 18344 Zupane Josip 33, 1000, 14. apr. 1916. T. dr .št. IS čl.(ie), II. dr. št. 500 čl.(ic). Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., k dr. sv. Ant. ad. 87, Joliet, 111., 20409 Judnič Jakob 17, 1000, 1. apr. 1916. I. dr. št. 92 čl.(ic), II. (Jr. št. 114 čl.(ic). Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17485 Janežič Franc 16, 1000, 24. apr. 1916. I. dr. št. 499 čl.(ic), II. dr. št. 46 čl.(ic). Od dr. sv.. Jožefa 110, Barberton, Ohio, k dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 15940 Vidergar Josip 40, 1000, 24. apr. 1916. I. dr. št. 53 čl.(ic), II. dr. št. 47 čl.(ic). Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k dr. sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 16917 Mrlak Anton 27, 1000, 6. apr. 1916. I. dr. št .248 17652 4121 19689 5335 17181 18020 19628 2046 2501 17414 15001 16536 33,500 spr. 8. apr. 1916. — Dr. šteje 50 čl. (ic). K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 21588 Mihelčič Mi-'cl(lc)» 1L st y hael 16 1000. — 21589 Vipavec Ivan 20, 500. — 21590 Pupič Simon Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, lvaus., k dr. sv. Roka 132, Fron-40, 1000. spr. 9. apr. 1916. — Dr. štejč 277 čl. (ic). jtenac, Kans., 18133 Korač Rudolf 23, 1000, — 9344 Košir Anton 10, K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngs!own, Ohio, 21591 Markušič j 1000, —7845 Lipoglav Franc 43, 1000, 9. apr. 1916. I. dr. št. 59 čl.(ie), Prane 28, 1000. — 21592 Heski »Josip 29, 1000. — 21593 Jakšič Josip j1*- dr. »t. 65 čl.(ic). i 30, 1000. spr. 9. apr. 1916. — Dr. šteje 132 čl. (ic). ; Od dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minil., k dr. sv. Družine 13»'), K dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 21594 Pcrhnc Ivan 34, Willard, Wis., 12000 Lunka Franc 42, 1000, 2. apr. 1916. 1. dr. št. j 1000, spr. 9. apr. 1916. — Dr. šteje 209 čl, (ic). 97 čl.(ic), II. dr. št. 47 čl.(ic). , K dr. sv. .Jurija 64, Etna, Pa., 21595 Biščan Josip 25, 10(H). — o<| dr. 8V. Martina 126, Mineral, Kans., k dr. sv. Antona 15S,^ 21596 Iskrič Vid 31, 1000. — 21597 Lalič Ivan 40, 1000. — 21598 Za- llostettcr, Pa., 17523 Planinšek Alojzij 21, 1000, 23. apr. 1916. L dr. lac Frank 45, 500. spr. 15. apr. 1916. — Dr. šteje 93 čl. (ic). št. 40 čl.(ic), II. dr. št.'22 čl.(ic). K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 21599 Rebernišek A-j --^ lojzij 25, 500. spr. 2. apr. 1916. — Dr. šteje 148 čl. (ic). j VAŽNO ZA DRUŠTVENE URADNIKE IN URADNICE. K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 216(H) Gabrjan Hu-' _ dolf 23, 1000. spr. 16. apr. 1916. — Dr. šteje 115 čl.(ic). Društvenim uradnikom (icam) je znano, da listine za mesečna zahtevam poprosilo od enega ali listine 4 MESEČNO POROČI-sedanjemu sistemu. Ker je bilo 500. K dr. Mar.. Pomagaj 7!), Waukegan, 111., 21601 Oseuek Franc 21, poročila, ki so bila dosedaj v veljavi, niso odgovarjala ). spr. 9. apr. 1916. — Dr. šteje 126 čl. (ic). slovanja med društvi in Jednoto. Večkrat se je prosil« K dr. sv. Ant. Pad., 87, Joliet, III., 21602 Grafenauer Mihael 20, druzega društva, da bi se pripravile listine "MESEC spr. I). apr. 1916. — Dr. šteje 115 čl. (ic). LO," ki bi na celi črti odgovarjale sedanjemu sistemu K dr. sv. Petra in Pavla 89, Ktna, Pa.. 21603 Matcšič Mirko 22, preccj stroškov za tiskovine minulo leto, vsled tega se je z izdajo — 21604 Trbušič Ivan 32, 500, — 21605 Palaisa Peter 33, 1000. novih ; 21120 3918 4492 7952 9003 6824 5318 7618 Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. * Alojzij Trus, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran 10. marca 1916. Opravičen do podpore $50 00. Anton Korcvec, član dr sv. Frančika Sal. 29, Joliet, 111., operiran 20. marca 1916. Opravičen do podpore $.50.00. Marija Weselich, članica dr. Jezus Dobri Pastir 49. Pittsburg, Pa., operirana 27. marca 1916. Opravičena do podpore $50.00. Josip (Jačnik, član dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., operiran 10. febr. 1916. Opravičen do podpore $50.00. Jakob Ko«telc, član dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., operiran 12. marca 1916. Opravičen do podpore $50.00. Josip Intihar, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Evcleth, Minn., operiran 3. febr. 1916. Opravičen do podpore $50.00 Terezija Baškovič, članica dr. Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., operirana 15. febr. 1916. Opravičena do podpore $50.00. Katarina Sterk, članica dr. sv. Ane 156, Chisholin, Minn., operirana 15. marca 1916. Opravičena do podpore $50.00. JOS. ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. PROŠNJA. Novoustanovljeno žensko društvo v Kansas City, Kans., prosi za sprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilk so: Marija Geršič, Ana Jakobčič, Ana Merle, Neža Klepac, Marija Volf, Neža Tergovčič, Julija Pintar, Marija Jelenz, Marija Sedlak, Veronika Mainar, Julija Rodina, Marija Mayer. » JOS. ZALAR, gl. -tajnik K. S. K. J. j 1000. — 21604 Trbušie Ivan 32, 500. — 2160o Palaisa Peter 33, 1000.1 novih mesečnih poročil počakalo do letos. Ker je postajalo poslova-■ - 21606 Frankovič Frank 38, 1000. spr. 1. apr. 1916. Dr. šteje 146 njc na podlagi starih mesečnih poročil vedno težavneje, zaradi tega članov (ic). sem priredil nove listine, ki bodo odgovarjale vsem okoliščinam me- lt dr. Frid. Baraga 93, Chi^fiolin, Minn., 21607 Svegel Peter 22, ■ učnega poslovanja v zvezi z društvi in Jednoto. 1000. — 21608 Mratnor Alojzij 23, 500. spr. 9. apr. 1916. — Dr. šteje Mescana poročila bodo razposlana na vsa krajevna društva takoj 134 članov (ic). j DQ jZ(|aji mesečnega razpisa ases. za mesec maj. Na prvi strani je K dr. sv. Alojzija 95, Broiigliton, Pa., 21609 Sra.ibar Karol 1' -1 označeno navodilo društvenim tajnikom in tajnicam. Iz tega navo-1000. — 21610 Cest n ut Ivan 23, 1000. spr. 9. apr. 1916. — Dr. št. 96;^ bodo cenjeni tajniki (ice) lahko razvideii (e), kako se ima me- člauov (ic). . sečno poročilo izdelati. Opozarjam društvene uradnike (ice), da pri K dr. sv. Cir. in Metora 101. Loraiu. Ohio, 21611 Kure Ivan 19, izdelovanju meSečnega poročila pazijo, da se vse premembe pravilno :>00. — 21612 Sušteršič Maks 24, 1000. Spr. 2. apr. Dr. šteje 4!) el. (ic). ;n na pravo mesto vknjiži. Na drugi strani poročila se vknjiži vse K dr. sv. Roka 113, Denver. Colo., 21613 Krasovič Frank 17, 1000. nQVe pristopilc in zopet sprejete člane in članice. Na tretji strani je spr. 13. apr. 1916. — Dr. šteje 71 čl. (ic). treba 02načiti vse suspendane in odstopile. Na četrti strani vse izlo- K dr. sv. Jan. Krst. 143, Joliet, III., 21614 Papež Josip 17, 1000. čcne> prestopile 0D druzega društva in prestopile K druzemu društvu. — 21615 M aren t ič Rudolf 3. 17, 500. — 21616 Pugel Ivan 25, 1000. — Na ^ strani ge označi vse članc in članice, ki si v poslovnem mesecu 21617 Barbič Anton 30, 5(H). spr. 16. apr. 19J6. Dr. šteje 43 olaiu»v. j zvišati ali znižati zavarovalnino. Istotako tudi umrle. Poleg K dr. sv. Cir. in Metoda 101, Sheboygan, Wis., 21618 Brulla Ma- i t . na imenovani strani treba zabilježiti skupno število članov in tija 16, 500. — 2161!) Kregel Franc 18, 500. — 21620 Koiuar Anton ČJanic zavarovanih za $iooo. $500. in $250. Ravno tako tudi število 36, 500. spr. 2. apr. 1916. Dr. šteje 121 čl. (ic). članov in članic zavarovanih proti bolezni. Velike pozornosti se za- K dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 21621 Barae Stefan 20, hteya • izpopoinitvi šeste strani mesečnega poročila. Na tej strani 1000. — 21622 Alar Peter 22, 10(H). — 21623 Mažar Adam 37, 1000. ^ treba označiti skupno število članic starostnega razreda vseh treh spr. 11. apr. 1916. Dr. šteje 51 čl. (ic). zavarovalnih oddelkov. Razporedba članov (ic) šeste strani poročila, K dr. Mar. Majnika 154, Peoria, 111., 21624 Petkovšek Andrej 26, 10(H). spr. 9. apr. — Dr. šteje 20 čl. (ic). K dr. sv. Štefana 159, Dclagua, Colo., 21625 Zele Jakob 30, 500. spr. 10. apr. 1916. — Dr. šteje 27 čl. (ic). PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 7658 Obranovič Frančiška 20, 500. spr. 16. apr. 1916. Dr. šteje 172 čl. (ic). K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, lil., 7659 Kočcvar .Mary 23, 1000. spr. 2. apr. 1916. Dr. šteje 336 čl. (ic). K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7660 Kump Ana 34, 1000. spr. 0. apr. 1916. Dr. šteje 296 čl. (ic). K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7661 Suelar Ana 20, 1000. — 7662 Lackovič Ana 30, 1000. spr. 9. apr. 1916. — Dr. šteje 274 članov (ic). K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 7663 Križman Gertrude 35, 1000. spr. 14. apr. 1916. Dr. šteje 194 čl. (ic). K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7664 Kočcvar Marija 29, 1000. spr. 2. apr. 1916. Dr. šteje 147 čl. (ic). K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 7665 Grabrjau Marija 19, 500. spr. 16. apr. 1916. Dr. šteje 114 čl. (ic). K dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 7666 Simončič Marija 20, 500. spr. 16. apr. 1916. Dr. šteje 182 članic. K dr. Mar. Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7667 Čclcšnik Ana 21, 1000. spr. 9. apr. 1916. Dr. šteje 125 čl. (ic). K dr. sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa., 7668 Novoscl Dragica 30, 1000. spr. 10. apr. 1916. Dr. šteje 61. članic. K dr. sv. Alojzija 95, Broughtou, Pa., 7669 Albrccht Ana 33, 500. spr. 9. apr. 1916. i)r. št. 94 čl. (ic), K dr. sv. Jožefa 103 Milwaukee,; Wis., 7670 Pasovac Julija 33, 1000. spr. 9. apr. 1916. Dr. šteje 99 čl. (ic). K dr. Mar. Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 7673 Smrckar Marija 43, 500. spr. 21. apr. 1916. Dr. šteje 61 članic. K dr. sv. Ane 123 Bridgeport, Ohio, 7671 Hočevar Marija 16, 1000. — 7672 Straus Terezija 21, 1000. spr. 16. apr. 1916. Dr. šteje 64 članic. K dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., 7674 Protolipac Katarina 21, 1000. spr. 4. apr. 1916. Dr. šteje 40 članic. mora odgovarjati razporedbi glavnega urada, za bodoči mescc. To poročilo mora biti enako razporedbi, po kateri je napravljen asesment za prihodnji mesec. To je jako važno in je treba zelo paziti, da sc pripiše ali odšteje vse premembe poslovnega meseca PREJ nego se mesečno poročilo odpošlje na glavni urad Jednote. Zadnji dve strani sta določeni v svrho otroškega oddelka. Ker se ne bode za otroke razpisoval mesečni ases., radi tega je na zadnji strani mesečnega poročila prirejena rubrika, kjer se bode vpisalo pristopnino na podlagi števila pristoplih otrok, ravno tako se bode vknjižilo pristojbino za vplačilne knjižice in naposled število otrok in njih skupni mesečni asesment. Mesečno poročilo bode moralo biti podpisano od društv. predsednika (ice), tajnika (ice) in zastopnika (ice) ter opremljeno z društvenim pečatom. Novo mesečno poročilo stopi v veljavo z mesecem majnikom. Poročilo mora vsako društvo TOČNO VSAKI MESEC poslati na glavni urad Jednote, neoziraje se, če je tekom meseca kaka prememba ali ne. V slučaju, da ni nobene premembe, naj se na poročilo tako označi. Mesečna poročila, ki bi slučajno ne bila pravilno izdelana, bodo vrnjena v popravek. Pomniti je tudi treba, da če se pripeti kaka prememba potem, ko je poročilo že odposlano na urad Jedncte, da je treba napraviti novo poročilo z označbo premembe. - Da ne bode treba posameznim društvom pisariti in jih obveščati, naj omenim za vse skupaj sledeče: Prošnje za zppetni sprejem, suspendovalni,. odstopli in izločilni listi, ki so bili do sedaj v rabi, IZOSTANEJO Z MESECEM MAJEM, ko stopi novo mesečno poročilo v veljavo. Omenjenih listin ne bode treba pošiljati na urad Jednote, ker se bodo imena zopet sprejetih, suspendovanih, odstopilih in izločenih vpisala v mesečno poročilo in to se bode vpoštevalo za uradno. Prestopli listi pa ostanejo še v veljavi kakor so bili do sedaj. Sprva bode dalo novo poročilo precej sitnosti društvenim tajnikom (icam), toda kadar hitro se vse vredi in vpelje, bode celo poslovanje veliko lož je in popolnejše. Da bode delo dr. tajnikom (icam) nekoliko olajšano, in da bode razporedba članov in članic po starostnih razredih pravilna, radi tega bodem tekom meseca maja razposlal .opr. •». upi. a^io J^r. sicje ciaiiic. _ krajevna društva na posebnih formah označbo s številom čla- K dr. sv. Jožeta146, Cleveland Ohio, <6,a Kenik Marga 30, ,00. ^^^ v vsace^ starostnem razredu. Društvene tajni- spr. 16. apr. 1916. Dr. stejc 70 cl. (ic). ™v n'ocoj to uro raz-gov zadnji jek Orgle so zabu-j umeraf da te nisem razumel _ in cale, iz ponižnosti se je rodila moč. da ni-sem občutil v dnu duše tvoje judstvo se je dvignilo in zašume- j golzne prošnje: Samo pomladi ni lo. Dva studenca, dva živa potoka j kar! Nisem je občutil do te brid sta se spustila od cerkve sv. Štefa na navzdol in se razkropila kakor božji blagoslov po pisanem polju. In vsak, dasi je priromal s križem obložen k cerkvi, se je vračal — takisto s križem od cerkve nazaj. ke ure. Danes pa jo občutim, danes jo ponavlja moje srce, danes jo govori, kakor bi bila pesem njegova in ne tvoja lastnina. V tem hipu čuti srce, kako je privezano . ,z jeklenimi verigami na ta lepi, Toda njih korak — in njihova pe- 5ožji svet> kako je zrasteno s tešem in zareče oči in zveneči smeh mi iivadami) kako sorodno s temi je razodeval, da ne nosijo križa naiskalnimi planinami. In nad vse te rami, da jih ne stiska k tlom — vezi je dvignjen meč, ki utegne Zdelo se je, da nosijo križkakor |zamahniti v hipu kakor blisk sko. zi vzduh zastavo — kakor vihrajoči pra por, ki plava v večernem vetru pred junaki. "Pridite k meni vsi — jaz vas pokrepčam..." V tistem hipu sem stal sam sredi mračne cerkve. Mistični vonj kadila je božal razboljene živce. Po žilah mi je plul čudoviti balzam, in v srcu ni bilo strahu — in v duši ni bilo bolesti — in na rami nisem občutil križa. Ustnice so se mi premikale, kakor otroku, ki i-šče besedi, ki pokuša prve slovke. Pa ni bilo besed in ni bilo molitve iz ust. Stal sem sam pod tihim svodom, koder je še donela na valovih kadila harmonija izpete pesmi — v daljni daljavi — visoko gori nekje — pod azurom. Vse moje bitje, vsak dihljaj in vsi vroči udarci v senceh — vse je bila molitev, za katero ni še besedi in jih ne bo nikoli na zemlji... In iz te molitve je rastla moč, se je porajal pogum, da sem odšel krepak za množico — in kakor ona tudi jaz nisem nesel težkega križa na upognjeni rami. Nad menoj je vihral ta prapor — in roka ga je komaj občutila. Pred cerkvijo sem obstal. Izza Triglava so goreli živi plameni. Po Karavankah se je po sneženih poljih igrala večerna luč. Skozi led mrzlih vrhov je dihala pomlad, je vstajalo življenje s silo, ki stre vse, življenje, ki rodi iz ledenih kapljic deroče hudournike, življenje, ki zatrosi smrt in trohnobo v seme, da požene zeleno klico, da rodi rožni cvet. Pred mano se je prostiralo s plugom vse križem rezano in ranje-nd, z zelenečo ozimino obrobljeno, z zborom trobentic in zvončkov opevano — prelepo Sorsko polje. Izza Homa je poveval mlačen zapadnik, mladi listi na drevesih so se gugali, kakor opoteč-ni otroci, ki poskušajo prve korake. Z vetrom je donelo iz -gozda: "Kuku!" — Enkrat — sedemkrat — brez konca. Tedaj so se mi razširile prsi, srce je začutilo majevo življenje, prsi so mu bile preozke — in klju-valo je burno: vun — vun — iz ječe — vun — v življenje! In tudi sedaj — kakor pod cerkvenim, mračnim svodom — so se zganile ustnice — in iskale govorice — in iskale pesmi — in iskale melodije, da bi izpregovo-rile, da bi zapele v ta pestri zbor in živele žive med živim življenjem. Toda tudi sedaj so bile ustnice — usta jecajočega otroka, ko zagleda prvič zeleno trato, kjer se pasejo bele ovčice in igrajo mlada jagnjeta. Oči zagore — roke se širijo — drobno srce kljuje in se vtaplja v razkošju — besede pa ni iz napol odprtih ust. Bil sem jecajoči otrok, krogin-krog slovesna dvorana, na svodu so prižigala sama nebesa vesele lučke, od zemlje, iz kipeeih grudi mladih livad je odmevalo do nebes: in verige se morejo razdrobiti v prah — in v prah se zdrobi to ubogo srce... V drobu je kljuvala bolečina, kakor gloje črv v mozgu jablane. Pleča so se upognila niže, križ je bil težak, srce je vse plaho vztre-petavalo, kakor ptica, ki je uprav zapela na veji poleg - spletenega gnezda — pa je zašvistnila nad njo perot kragulja. Oči sem zatisnil, Sorsko polje je zagrnila noč, truden in trpljenja poln sem se sključil na ograjo pred cerkvijo sv. Štef&na — sam v boju z življenjem za življenje. V tem hipu, ko sem zaklopil o-či in pokril lice z rokami, sem zagledal v mesečini Zveličarja, kako je klečal skrušen na tleh, .na gori — na golem kamenu ... Nad njim so stremele oljične veje v nebo, neme, tihe in so se čudile. Zveličar je truden dvignil glavo, razprostrl roke — in ozrl v nebo. Njegove oči so vrele v solzah, na skali, koder je slonela prej njegova glava, je mesec preplašen u-zrl krvave lise — in je bežal z grozo za oblak. Vztrepetal sem. Ustnice trpečega Zveličarja so se zganile, iz prs, z bridkostjo napolnjenih, je zadonela kipeča prošnja v nebo: "Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja mimo mene .. " Še bolj sem zadrhtel. Rok nisem mogel ganiti od obraza. Zakričal bi bil. Pa ni bilo glasu. Samo duša, samo srce je jecalo: O Kristus, o Zveličar! O Bog — in človek!" In kesa in sramu me je prevzelo, ko sem pomislil, da še nikdar nisem zadosti gorko občutil te Zveličarjeve prošnje, te njegove groze pred smrtjo — iz ljubezni do nas izvoljeno. Zedel sem v nejasnih hipih — v ušesih mi je donelo kakor buča-nje viharja, kakor porod novih svetov — kakor disakord smrti. Tedaj se je oglasilo nenadoma za menoj in se sladko smehljalo in se grenko rogalo. Življenje — ha! Kaj je življenje? Kaj ti je dalo,, da ga ljubiš? Si dobil za delo plačilo? Za trpljenje prejel naslado ? Ker je tvoja dobrota često križana, mar zato ljubiš življenje? Ker si izpil čašo sladkosti, pa ti je življenje za njo natočilo sto gorjupih kelihov? In to nehvaležno življenje ti ljubiš? Na to se vežeš z železnimi verigami? Bedak! "Pozdravljena smrt!" Tako reci. "Hrbet obrni življenju in delu in trpljenju — in če se obrneš na tej poti nazaj — pljuni življenju v obraz! Stran, življenje! Kaj me hočeš, nehvaležnik ... " Tako je govoril izkušnjavec in se sklonil prav do lica; kakor večerna sapa je bil njegov dih, sladak in vabljiv. Moj duh pa je vzrl Krista, ki je klečal pod oljiko — kako se je dvignil, močan in brez bojazni. Vrhovi oljik so šepetali in ponavljali : Zgodi se Tvoja volja! "Stran, izkušnjavec!" je krik-nilo v meni! "Jaz ljubim delo in trpljenje, zato ljubim življenje! Kdor ne ljubi dela in potu, je zapisan med mrliče Roki sem odtrgal od obraza in se zravnal. Plaha lučka je brlela pred sliko bičanja v cerkveni lopi. V rdeči luči je sijala z obraza Kristusa moč in ljubezen. V gori je zatulila sova. Kakor bi bil od mene tja pobegnil izkušnjavec. Meni je bilo radostno pri duši, da sem si zažvižgal veselo pesem Legel sem in zaspal kakor o-trok, ki ne misli na prihodnji dan. Drugi majnik. V ranem jutru sem opravljen za odhod še postal sredi sobe. Na levi, na desni, povsod red. Kakor bi z debelo rdečo črto dovršil in podpisal račun z življenjem. Red z Bogom, red s svetom. Pojdimo! V veži slovo. Slovo od tistih, ki mi služijo v ljubezni in samo-odpovedi. Slovo brez ceremonij, ker jih čista našega naroda kri ne pozna. V njihovih očeh nič solza, v srcu pa skrita gorest, grenka in gorjupa. Z Bogom! Moj belogrivi Sokol je bežal z vozom skozi vas. Že me je pozdravilo polje, pozdrav mi je sporočal šumeči potok, ki je vasoval v noči še v hribu in pred zarjo poslušal petje petelinov na borih in se pogovarjal z žejno srno v skriti globeli. 'Pozdravljen!" mi je reklo poje. "Pozdravljen!" se je čudil potok. "Gora izprašuje po tebi: "Zakaj te ni?"--- Pri fari je prisedel na voz izkušnjavec, ki je snoči ubežal v goro in se skril pod bukev, na kateri je ukala sova. "Slišiš," je rekel. "Slišiš, zvoni!" "Mrliču takole zvoni!" In se je zarežal kakor panski obraz. Zgrabilo me je in me je streslo. Ozrl sem se po njivah stran od tega obraza. Iz nove brazde se je dvignil škrjanček in zapel. i(Ko se drugič zazibljejo zvonovi, kaj, ko bi tebi zapeli? Raztrgaj vezi, obrni se in pljuni življe nju v obraz!" Zazeblo me je. Pod kolo je prišel kamen, voz se je stresel, bolečina je v meni zagorela kakor žareče železo. "Stran!" je kriknilo moje srce. "Stran, izkušnjavec! Moja ljubezen do teh dobrav in teh domov je tako močna in mogočna, da vse pretrpi in vse zmaga — in se vrne močnejša in mogočnejša ... Stran!" Mimo mene so bežale njive, moje srce je pa v trdni veri koprnelo kot škrjanček pod nebo — življenju naproti... Tretji majnik. Večer. Pri postelji trudna lučka. Na postelji truden bolnik. Ob desni in ob levi trepečejo široki vogali belih kometov. Pod njima dva bela bela prosojna obrazka. So-njica in Bazilisa — sestri usmiljene ljubezni. Nasproti postelji na steni podoba: Ecce Homo. Plamenček nočne lučke trepeta. Mož bolečin se zgane na podobi. Zganile so se ustnice, kakor bi hotele prositi": Žejen sem. Pa niso izgovorile. Mera trpljenja še ni polna. Sestra Bazilisa se nagne nad posteljo in z drobno roko ponudi krepilne pijače žejnemu bolniku. "Hvala!" "Lahko noč!" S čudomirnim glasom je izpre-govorila te besede in rahlo upognila glavo sestra Bazilisa. "Lahko noč," je ponovila So-njica tise, pa sklonila niže glavo. "Gresta? In če pride smrt ponoči?" "Smrt?" V obrazu se je obema zasvetila čudovita luč, ki je blisknila iz skromno zastrtih oči. Luč hrepenenja po edinem cilju zaplapola tako. "Vidve se veselita smrti!" "Da bi prišla! — Se je Vi bojite!" "Smrti se ne bojim — in vendar ne maram še umreti, ker mislim, da ne morem." Ne vem, če sta me razumeli. Oba bela kometa sta se hkrati priklonila v rahlem trepetu, krog A 1916. samoodpovedi, je igral veseli smeh — in brez|li§no, kot breztelesni bitji, sta odšli... Moje oko ju je spremilo do vrat. Noč. Ozrl sem se proti oknu. Nedol-go poprej je še gorel ves Celovec v žolti večerni svetlobi. Sedaj so se komaj se videle plahe konture vrhov. Nebo se je ponižalo do kron temnih borovcev. Po hiši, z bolečino in upom napolnjeni, so onemeli tihi koraki sestra. Žareče svetiljke so ugasnile, ob postelji je brlela skromna lučka, edina živa priča trpljenja. Droben zubelj je mirno gorel, le zdajpazdaj se je povzpel za palec visoko, kakor bi se čuvar — ozrl na bolnika. Blodnja je izginila. Nasmehnil sem se sanji in glasovom na ulici sem govoril šepeta je: "Ah, kako mi mladeniči blodimo — in tratimo mlade moči..." Pijani glasovi so utihnili v daljavi. Ob izgovorjenem verzu sem se domislil svoje mladosti-- Kako mi mladeniči blodimo! ga svoje roke, tako globoko vsajeno v srce vsakega človeka, je gotovo, da to najbolj plemenito •hrepenje v človeku mora biti in bo enkrat izpolnjeno in sicer v življenju po smrti. 5) Nobena stvar na svetu se ne more uničiti brez sledu. Če les zgo ri, se spremeni v pepel; če voda zavre, se spremeni v paro; če roža zvene, se zmeša s prstjo . . . Zna nost je dokazala, dA se na svetu ne izgubi niti najmanjši delček, pač pa se vse stvari izpreminjajo iz ene v drugo. Človeška duša se pa po smrti človekovem ne more spremeniti, ker duša ni sestavljena iz posameznih delov in se zato ne more predrugačiti, ne razbiti, ne posušiti, ne zlomiti, ne strohne-ti, ampak duša je nesestavljeno duhovno bitje in je zato nemogoče, da bi duša mogla umreti. Pomisli tole: Velik učenjak, ki je celo svoje življenje študiral, u-mira. Neizmerno bogato je njegovo znanje. Kar on zna, bi se dalo napisati v mnoge, velike debele knjige. Cel svet občuduje njegovo učenost! Poglejmo možgane tega Zopet je lučka pogledala izza j učenjaka ! Prav taki so kakor mož-stekla, s stene se jeozrl name Zve- gani kakršnega priprostega kme-ličar. V njegovem pogledu ni bi- ta, ki ne zna zapisati svojega imelo srda. Moje ustnice so molile na. Vse neizmerno bogastvo uče- psalm: Ignorantias iuventutis meae ne memineris, Domine ... nosti tega učenjaka je torej v njegovem duhu. Učenjak umre. Znanost trdi, da na svetu noben, naj In kakor slast se mi je zazdela i manjši del ne izgine v nič. Kakor jolečina v molitvi — in vsa gren-kost je bila sladka ... četrti majnik. Sestra Bazilisa je dvignila zavese. Solnce se je usulo v sobo — na vrtu so prepevali ptiči. S solncem je izginila groza noči. Srce je upalo — in čakalo. Ko so se oglasili pred vratmi odločni, moški koraki, sem ves drhtel. Poznal sem te korake. Še nikogar nisem slišal in nisem videl, da bi tako stopal. Kakor bi noga vselej presodila tla, če jim sme zaupati. To so bili koraki moža, ob katerem so visele nade tisočerih, moža, ki živi v večnem boju s smrtjo. Ko me je prijel za roko in štel utripe žile, so moje oči visele na njegovem obličju. In to obličje človek ne more ustvariti najmanjšega praška, tako ga tudi ne more uničiti, da bi prašek izginil v nič. In če je to res, kako pa more znanje tega učenjaka ob njegovi smrti izginiti v nič? In zato, ker po zakonih vede ne more izginiti v nič, zato trdimo, da je neumrjoča duša človekova, ki tudi po smrti hrani vse zaklade znanosti učenjaka. Neumrjočnosti človeške duše no uči samo vera, o njej ne pričajo samo vsi narodi na svetu, ampak se da dokazati tudi z znanstvenega stališča psihologije. To dokazovanje je za priprostega človeka težko razumljivo, vendar bi pa moral človek znanstveno vse te dokaze podreti iz razveljaviti in potem bi še le smel zapisati sta- DENARJE V STARO DOMOVINO Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtoeneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni. Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu brez odbitka. Mi garantiramo vsako po&iljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo. No jamčimo pa cen, ki se nepričakovano višajo ali nižajo, zato bomo poslali prejeti denar po ceni onega dne, ko denar prejmemo — včaai manj ali več kron, kakor bodo razmere zahtevale, kolikor bo prav, da ne bo zgube na eno no drugo stran. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. Danes pošljemo v staro domovino: Kron Kron Za $ .80 ____ 5 Za $ 18.50. ... 125 n 1.60 ____10 << 22.20. ... 150 i t 2.35 ____15 << 29.40. ... 200 <« 3.10 ____20 <« 44.10. .... 300 «« 3.80 ____25 «< < i 4.55 ____30 «t 73.40. ...500 a 5.30 «« 88.00. ...600 4 < 6.00 ...40 «i 102.50. ... 700 i < 6.75 ____45 i t 117.25. ...800 <« 7.40 ...50 t < 131.75. ... 900 < ( 8.85 ...60 < < 146.25. ...1000 < < 10.35 ...70 «« 292.00. ...2000 < < 11.75 ...80 «< 437.00. .. .30fcH) «< 13.35 ... 90 < < 580.00. .7.4000 t * 14.75 ...100 < i 727.00. ...5000 AMERIKANSKISLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St., JOL1ET, ILL. se je jasnilo, in v njegovih oceh|^'k: S človekovo je vsega je bila pisana zmaga. konec. Kdor pa brez vsakih doka- Rahlo pa veselo se mi je nasme-ifov taJ| P°fnrtn° "vljenje, iz ta- hnil, ko je stopil konec postelje. kega cIovt*a !ia n.e gOVOn uce' nost, ampak izprijeno hudobno srce. Nikar se ne čudi, kako more duša po smrti človekovi živeti; veliko bolj čuden in skrivnosten je postanek človeka. Če je mogoče, da se človek skrivnostno spočne, da se mu na nerazun#jiv način __razvije v materinem telesu naj- n , lepši in najbolj čudoviti stroj nje- POflOVOr Z brezvercem, govega telesa, če je mogoče, da je --v ta stroj položena duša, ki misli (Dalje.) j in si v življenju nabira zaklade Brezverec: S smrtjo človekovo znanosti, potem je tudi mogoče in Iz smeha je zadonelo nadme, j natline, kakor pesem zmage: "Otet!" Niso izginile bolečine — pa se je rodila močna volja — z njo vera in upanje — in srce je zapelo vnovič: "Pozdravljeno življenje--" TEL.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY I a IS W. 22nd St.. Chicago. Ill. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre» skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obikia naročila se toplo priporočam: f^AML CHILL. iloTtntko-hrrtliki mUku DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. je vsega konec. Odgovor: 3) Če bi to res bilo, potem nihče na svetu ne more razložiti, zakaj ima vsak človek vest, ki ga k dobremu prigovarja in ga od slabega odvrača. Odkod ta zapovedujoči in prepovedujoči glas vesti? Drugače si ne moremo razlagati, kakor da je vest v človeku glas božji, ki človeka prav uči in ki človeka takorekoe pohvali, kadar prav živi in ki človeku obljublja tudi plačilo po smrti, katerega na tem svetu velikokrat zastonj pričakuje in ki človeku žuga s kaznijo po smrti, katere velikokrat ni prejel na tem svetu, dasi jo je zaslužil. 4) Človek — kakor vsaka druga stvar, — je ustvarjen tako, da ima vsak, tudi najmanjši del telesa svoj namen, svojo nalogo in človek nima nobenega dela telesa odveč: Duša človekova hrepeni po resnici in po sreči celo življenje. Hrepenenje po resnici, po celi resnici in po popolni sreči je v človeku tako močno, da jo človek išče celo življenje, a vkljub temu mora na koncu svojega življenja vsak človek pripoznati, da njegov duh nikakor ni nasičen z lučjo cele resnice in da njegovo srce na svetu nikakor ni našlo popolne, nekaljene sreče. Zakaj ima človek to hrepenenje celo življenje? Narava ali Bog ne bi vsa-dil v človeka tega hrepenenja, če bi se nikdar ne moglo doseči. Če bi bil človek ustvarjen samo vsemu bogastvu in vsemu uživanju noben človek ne more reči: Popolnoma srečen sem. Ker je pa to hrepenenje po popolnem spoznanju resnice, katero človek zaman išče celo življenje in to hrepenenje po popolni sreči, po kate- ustnic, pobledelih v trpljenju inlri človek na tem svetu zaman st veliko manj skrivnostno, če la duh, ki je bil na skrivnosten način ustvarjen, še nadalje živi, potem, ko so od njega odpadle telesne spone. Kadar te obdaja dvom o posmrtnem življenju, le spomni se, kako malo je brezvercev stanovitnih do konca. Izmed niiljonov in niiljonov ljudij na svetu tekom tisoč in tisoč let, koliko jih je pa umrlo, ki bi rekli na zadnjo uro: "Lažnjivci ste vi vsi, ki trdite, da je življenje po smrti;" lažnjivci in sleparji ste vi vsi, ki širite to neumno vero; jaz bom sedaj umrl in izginil bom v nič — proč z zakramenti, proč s križem, proč od mene duhovniki, proč od mene vi vsi, ki me hočete varati s sladko lažjo o večnem življenju — vsi pozabite na me, ko bom umrl, ker tudi jaz na vas nikdar ne bom mislil, ker v kratkem bom izginil v nič." Koiiko takozvanih učenih brezvercev je pa že tako umrlo? Koliko? Naštejte jih! Ali ni smrt takih brezvercev, ki v strahu umirajo in kličejo duhovnike k sebi, Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh. Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi. Stavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, El. ali ni taka smrt sama dokaz, da Domače podjetje. Ustanovljeno in so se brezverci v življenju motili! _____— ne pa verni ljudje? (Dalje prihodnjič.) inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po- 3329 Parni Avenue, . i • * vi , v kateri točim vedno eveie za ta svet, bi gotovo našel popolno j DTWk . XTT13, ^^ " " _ v v ' r . a IT u Piv O, ŽGANJE, VINO IN RAZ- sreco ze na tem svetu. A vkljub xrrm^«™™ t^tt™ Vtoem Slovencem In Hrratom pri- s°juje denar na posestva in na y . _ _ I /4 Aim AA J _ _ 1% _1_ • poročam mojo gostilno "Hotel Flajnik", NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu oMis-stvn v najobilnejgi obisk. — Viri snanei in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK. 3329 Penna Ave. . .PlttgNurj, Pa. delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pr*i hranjevanju 1 Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Prank Banich, blagajnik. nr.AflTT^ K S. K. JEDNOTE. — 3. MAJA 1916. nosni, je posekan in požgan, naši drevoredi uničeni, naša sprehajališča opustosena. Pri cerkvi je sedaj pokopališče, krasni spomeniki, ki jih je napravilo vojaštvo v spomin sedanje vojne z Italijo. Na svojem mestu še vedno vstraja preč. gosp. Makuz, župni upravi-* telj; Čeravno so mu prišle granate že v kaplanijo, je še vseeno v njej ter opravlja med duhovlja-ni svojo dušnopastifsko služho. Mašuje še vedno v kapelici sv. Antona. — Tovarna in elektrarna g. župana Gabreščka je do tal u-ničena, nova moderna kavarna g. Mraka v razvalinah, Kazafurova, Devetakova, Podčolarjeva, Kranjčeva, Vrtovčeva, Snekova hiša, Marijin Dom in več drugih hiš do tal posutih. Kdaj bo tega konec, da pridemo zopet skupaj ter zapojemo: Lepa naša domovina! — Iz našega trga so že padli za domovino: Jug Janez, Bajt Ivan, Vogrič Rafael, Kenda Franc; žrtev granate je postalo mlado dekle Malči Obleščak. A veliko jih je pomrlo vsled pomanjkanja in strahu. Končam z željo: Naj škrat že skoraj odnese Talijana nazaj čez Kolovrat! Tolminec. — Iz Gorice. Ulico Leopardi Manzoni v Gorici so prekrstili v ulico Studenec. — Graški ognjegasci v. Gorici. Iz Gorice se poroča "Grazer Volks-blattu:" Nasproti drugim vestem se more poročati, da vrši ognjegas-no službo v Gorici in bližnji mestni okolici, n. pr. v Št. Petru in Standrežu 12 do 14 ognjegascev, katerim pomagajo 10 mož mestne požarne hrambe iz Gradca. Graški ognjegasci, ki so prišli 22. novembra v Gorico, delujejo do danes z največjo požrtvovalnostjo in neustrašenostjo in so obvarovali mnogo lastništvo pobeglih goriških prebivalcev pred uničenjem. Na višjem mestu se je že predlagalo, da se naj da vidno priznanje tem junaškim možem. — Rombon se razteza severno Bovca proti italijanski meji do višine 2110 metrov. Par kilometrov od Bovca, pozicija jako važna, Rombon varuje Predel in jezersko dolino proti napadom z južne strani, na njegovem izhodnem vznožju vodi po dolini Koritnice cesta čez Predel v Trbiž skozi Kluže. Tam gori so pozicije naših hrabrih vojakov, sredi planinske zime in gori v snegu, ledu in med plazom se vršijo boji. Mestoma so pozicije naših braniteljev in sovražnikov prav blizu, tako da se sliši, kako si italijanski vojaki želijo domov na topli jug. pojoč na-politansko: O sole mio! — Nadvojvoda Evgen o Hrvatih. Dne 31. januarja je, kakor je že znano, promoviral nadvojvodja Evgen za častnega doktorja hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Predno je bila izročena doktorska diploma nadvojvodi Evgenu, ga je nagovoril rektor dr. Barac v hrvatskem jeziku, a po nagovoru so ga odposlanci zagrebške univerze in ves generalni štab pozdravili z burnimi "živio" klici. Pri obedu se je izjavil nadvojvoda Evgen o Hrvatih, da stoji hrvatski narod na višku svoje naloge in da so se hrvatski sinovi odlikovali s svojo zvestobo, junaštvom in neutrudlji-vostjo. — General Boroevič se je pa izjavil: "Izročilo Hrvatov, biti zvest do zadnjega diha in se z levjo močjo boriti, se je tudi v tej vojni na vseh bojnih poljih sijajno pokazalo." Novice iz stare domovine. I KRANJSKO (Slika. — Spisal Josip K.) (Konec). 'In ti je bila pot trnjeva!" do in vroče, ki hoče živeti, ne biti živo pokopano, — kako moreš stati? kako ne omagaš? Mojega življenja namen je bil dober, je bil koristen. Ko mi je u-mrla mamica, in mi je bilo zaptMI Ulllrt» u" 1,1 ia' 111 «»»»«- njen. Vsi ljudje so bili z mano ne- tega neusmiljenega mojega ziv- kam hladni, neprijazni . . ., a na iljenja. smem Več živeti . .., Ali tam krog in krog mene, razbite in otopele, je plalo in valovilo silno, gorko bujnoslastno življenje. In to življenje je klicalo, vabilo, mikalo. — Človek moj pa je drhtel, in njegova kri je vzbujena kipela ... In mamila me je burna strast, da se kakor v nevo-1 Ji in nezavesti predam zapeljivim tem valovom ... A vselej sta zmagala moja moč in ponos moj. Tako sem prestala pet let v naj-bornejši-h razmerah, v najnižjih službah, v najhujši borbi za kruh m za obstanek. Tedaj pa sem opešala, moči so mi odpovedale . . nisem mogla več. Bila sem bolna in morala sem pustiti delo. — k In takrat me je obšla misel, da ne bom več dolgo . . . Stresla sem se ob tej misli. Umreti! Jaz pa nisem niti žive- jih obdržal Zaman! Padci in zrušil se je ce življenje, ki je tako različno od sedanjega. Pogreb njen pa je bil tih in skromen — ko pogreb neznanke... No, Tilda je bila pač tukaj v rodni vasi. Krsto smo spremili: Tildina so-rodniea Mina, jaz, nekaj pobožnih ženic, ki so šb vedno za vsakim pogrebom, in bebasti Hijev Drej-ce iz Mišjega dola, ki se je slučajno pritepel po stezi in se nam pridružil . . . Drugega pogreba ni bilo. Pa vendar je imela Tilda lepši pokop ko marsikak čislan, mnogo-obžalovan zemljan. Vsa jutranja sveža jesenska pri-roda ji je dajala slovo, ji pela jn govorila . . f Zvesti gozd na gori je šumel novo pesem — o smrti in vstajenju . . ., potok v skalnati globini pa je tolažeče pripeval . . . Sestrice breze na poljani so si v rahlih vonjivih sapicah otirale biserne solzice ... In tički so peli, in solnčeee je svetilo. Z vaškega stolpa sem pa je donel zvon — mehko in jasno ko takrat, ko so se odprla nebesa ... Denar naložen pri nas ___^aa^BBHMmmm mmmmmmi^ je varno shranjen. Priporočimo m »oren««, da koval aH obraotai rn&ua ia jim Plačujemo po lf° obresti na denar uložert na obrestni račun. #411111 -'f ^-'vjlo polno zapreki Tako ne smem V. »•kopal' pod razvaline . . . 1Do1«0 ?Ploh ™'m 'n0R a ' ^T™ |.-.,L.„ „;ii„v ki min m 'lobiti službe, dasi je bilo dovolj; Ta saj niti ne mor ' "iCa'ko seda j "brez' eiljcv blodfan 'lohi,i ,,asi * Mlo dovolj i Ca saj niti morem več živeti po mrtvih, neznanih stezah .. >"*">. >" s0 ™ posredovalci jtepa življenja. Kje mi ie moč? osamljen, .apuš.,,,. preganjan, tu- "'»*>• P^Poročali raznim stran-1 A s.eer ne najdem pota jo, pri lastnih svojeih. ne ljubljen, Ko sem se predstavila, so me|poK,n, od glada, al. utopi se! ne ljubeč, otrpel, bloden meteor. Ali AMERIŠKE VESTI. .... .... • • • ----T-------I ' * v odslovili s tem ali onim razlogom! Ne, ne! Živeti hočem! Sedaj 'J . ' \V ,'.UI7VI in jygovorom da so baš kar spre- sem nakrat z vso silo zahrepenela "lluv- ^ Moja zgodba je globoko ganila «» »«» v; . Jersey City in Newarkom N. ildo. Napeto je poslušala in ne-* ! f,! ^ morejo ra- po ..............lakrov obsegajoče zemljišče, katerikrat je uprav z žejno slastjo petnice,ne zdim srkala vase te bolne, tožeče, nik Jedna sama pot. zadostno močna itd. Malo potrli soj Tebe je groza? Ti se sramuješ? Izvestno me zaporedni, vedno jednakijAli še ne izprevidiš, da te je ne-nc uspehi, toda oplašili me niso. sreča nalašč toliko časa gnala in Saj sem bila tako mlada in imela tirala, dokler te ni pritirala na to sem toliko upanja! pot? Kam moreš drugam? Njena Uvidela sem, da neizkušena, ne-i zlobna volja je, da se zgodi to. ... dar srečne glasove . . ji je lajšalo lastno gorje, ko je ču-la, da mora trpeti i drug človek,! trpeti vse življenje. Trdi in trpki izraz na njenem obličju je izginil, in neka mehki, sanjava otožnost vodna začetnica res ne smem zaje omilila njene poteze. htovati takoj dobre službe . m Ko sem končal, je bih* krog in!zadovoljila sem se z usodo zadnje krog vse tajinstveno tiho, - ni-1,lek,c1v velikem hotelu kak odmev sočutja ni jeknil iz j Težko, nasilno Je bilo delo, 111 mrzlega, črnega mraka. Tilda je telo malone omagalo, zamišljena upirala pogled v t repe-1 Zopet som poskusila svojo sre-l tajoči plamenček oljeve lučike. Nova Fordova tovarna. New York, N. Y., 30. aprila. -Znani ameriški tovarnar avtomo bilov, Ilenrv Ford je kupil med J. 8 na katerem misli zgraditi veliko novo tovarno za $5,000.000. Ko bo ta tovarna dograjena, bo dobilo v njej lo.OOO delavcev zaslužek. Novi davek na pijačo. Washington, D. C., 30. aprila.— Ker j> v državni blagajni za teku- ___ tudi „________r , fcrrl aakloajoaootl. M mm trvl— naiifttr ton ia ▼ JoUeta ali pa t ftngom kraja Mroi Dr® Um K. 6. K. J t Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Poillj amo daoar v staro domovino bocmUIto ia yo najall Oddajamo ▼ aajam varanot&o Ikzlnjico 90 98.00 aa loto n rrodcoctnlh papirjev ia tistla, kj« so rotoo nw fvti tatrtao. Ixlajamo meajleo aa tm krajo. Poilopjo, ▼ kMUrem «o aaii uradi je lartaloa U baaka. Stdh baaka jo d^poritni urad aa mesto Joliot, m okraj W1D, m driavo Dliaeie ia ta vlado Zdmienik drfar. TheJoliet National Bank JOLIET, ILUNOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Ti si zavržena — prokleta! Kaj se obotavljaš? Delati ne mo-|če fiskalno leto še vedno za $225,-reš, jesti nimaš — ubij se! Ali sa-j000.000 primanjkljaja, se bode še momor je večji zločin! Le udaj se! pred zaključkom zasedanja f>4. j Za življenje si ustvarjena, živeti j kongresa ukrenilo potrebne kora- Ti si cO. Tužno sem povesil glavo. ! Veleiraovit* rodbina je Tu zadoni večerni zvon - Ponudila sem se jaz. so čakali lesovi zu i««-P« imamo vedno obilo go- . . . »n iano je iczaia cioigo ea-olas — tako sedai st°v, — visoke posete — in veste, j sa, njeno telo pa se je stresalo ka-o "oii v silni kine gledam, da napravi naša hišaikor v mrzličnih navalih ali bož-vedno in vsem dober utisk. Žal mi jastnih krčih . . . ke v svrho pokritja te svotc. prvi vrsti se bode povišalo davek pri pivu na $2.00 pri sodčku in $'1.50 pri viskiji Vsled tega se namerava dobiti $33,000.000 več davka pri produkciji pive in $50,-000.000 pri žganju. Primanjkljaj $142,000.000 se bode pokrilo z novimi davki, katere se bo naložilo moras. Nihče te ne bo sodil zavržena! iskala! Kakor blaznost in obup me je zgrabilo . . . zno; da se nehote vprašam, kaj da '•»«." j- obedovala gospa 1'adta sem zvoni noeoj ta zvon tako pozno ... domaeiea, "prav lepo ate razviti; Mda s. je z rokama zakrila o-n,,.... ,„, „..-„„ ,,He in da Ste pridni, verujem . . . To- hraz in bolestno, krčevito zajeca- t n kakor^da mi ?akali lesovi *„- ~ -dno obilo «o-|la ■ • • ^akoje 1^1« dol«o ea naj na njegov buči in šumi po v • I t 4 » * t#l m 1 V1 • 'je za vas, ste sicer, prav prikupi ji- Jaz pa sem topo zrl nate ža- va oseba . . . A moj Bog, kako ste lost ne razvaline človeškega življe- si vendar pohabili oko V'— n-'a Prcd sabo • • • . . .Tam po mokrem snežnem Tilda se mi je zdela velika, ju- pol ju daleč od mesta in 1 judij sem naška ! blodila, pritiskala pekočo glavo ob l^ijel sem njeno brezkrvno, ve- mrzla, oledenela drevesa, vila roke'«« i'oko in jo poljubil. r,nnntv ... ... . fl_ in vnila Odnusti veliki svet "Brat, brat!" je klicala Tilda (, ia'an ? tn|fct"1 ?™/bl ™ \ m \piia . . . udpusti, \ciiki s\er, (wv;k.!n e bondov neke jeklarske druž-