.r
The Oldest Slovene Dally in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
,< .... » Neodvisen dnevnik
zastopajoč interese
slovenskih delavcev v Ameriki
EQU AL I T Y
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
VOLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JANUARY 23, 103G.
ŽTEVILKA (NUMBER) 19
Sarraut, ki je bil notranji minister za časa marsej-skega atentata, pozvan, da sestavi novo vlado.
PARIZ, 22. jan. — Ministrski Predsednik Pierre Laval, ki je na vladi sedem mesecev in, 1J°1> kar je že primeroma dolga doba v Franciji, je danes konč-110 rnoral položiti resignacijo, ko 80 zapustili kabinet štirje soci-jalni radikalci z Edouardom Wcrriotom na čelu. Predsednik ^(*brun je takoj pozval Lavala, Poskusi organizirati nov ka-Jlnr'U toda tega ni hotel storiti. . Glavni vzrck za padec Lavala bila njegova kolebajoča politi-ka -'ftcd Anglijo in Italijo tekom Pijansko - abesinske krize, kar ^u levičarske stranke zelo
namerile.
Louis Marin, nacijonalist in Notranji minister v Lavalovem Kabinetu, ni hotel podpisati s^upne resignacije kabineta ter izjavil, da dežela stoji pred *rizo, ki bo imela resne finanč-?n zunanje-politične posledi-
Predsednik Lebrun je sedaj Zval socijalnega radikalca Al-r'a Sarrauta, da sestavi novo v»aao: Sarratrt je bii ministrski
j^edsednik skozi en mesec v le-
93.'5. Za časa marsejskega a-/ w-ata, v katerem sta bila umor-faa jugoslovanski kralj Ale-gander in notranji minister arthou, je bil notranji mini-er *n je bil takrat prisiljen k Ignaciji.
^arraut bo poskusil sestaviti ;°alicijsko vlado levega centra ^Poro socijalistične stranke.
°čividno ni pripravljena Qjeti sedežev v kabinetu.
Izkoriščanje otrok
z Oblasti Lincoln High šole na aPadni strani so poklicale poli-na pomoč, da prežene iz o ° !ce mlade gangeže, ki od rev j 1 ^antičev, ki dobivajo od šo-0 30c dnevne podpore za kosilo 'n druge potrebščine, izvabljajo i /nar s tem, da jih zavajajo h tkanju, šolarji seveda v igri . °r° vedno izgube in posledica Je- da so lačni.
^frok podlegel opeklinam
. je Mrs. Martha Kolson stil 15 E' " St petek spU"
z ;i vročo vodo v banjo ter se
br,-tr?notek odstranila, da dobi
lSačo, je njen 2-letni sinček
^ayjnond padel v vodo ter dobil
Vv 0 hude opekline, da jim je
eraj v Glenville bolnišnici pod-'eSel.
Roparja zajeta
„ I7 torek zvečer sta bila prese-r f;na in zajeta, dva mlada ro-V ,la> ^i sta vdrla v mlekarno dalWn Dairy Co. na 2415 Forest-siv» Sin lastnika je zvečer je Cajno prišel v mlekarno, ker V'	n3egova prijateljica iz-
a želje, da bi rada videla o-p^rr'° v mlekarni, ter je tako esc-netil roparsko dvojico.
po starem . . .
Ta t!"aUja led razbija, če ga ni, ju	so rekli v starem kra-
Spo \>ade brije blizard, go-movi ^^ v; "Ameriški Do-
^imamnra2grajajo ~~ tore;i vse i-ew, ' ruSače pa je vse po sta-na St. Clair ju.
Jugoslavija na strani Velike
Britanije
Sporazum za skupen nastop Anglije, Francije, Turčije, Jugoslavije in Grčije v slučaju italijanskega napada uradno objavljen.
Mraz, kakršnega se ne pomni že 30 let
ŽENEVA, 22. jan. — Danes je bilo t.u objavljeno zgodovinsko važno naznanilo, da se bodo Velika Britanija, Francija, Turčija, Jugoslavija in Grčija skupno borile proti Italiji, ako bi a-besinski konflikt izzval vojno v Evropi.
Teh pet. držav, ki skupno kontrolirajo Sredozemsko morje, bodo združile svoje vojaške, mornariške in zračne sile, ako bi Mussolini udaril na angleško mornarico.
Pakt za medsebojno pomoč med omenjenimi državami je pa dobil še večjo važnost vzpričo nadaljnega poročila, da ostali ive članici Male entente, Romunija in Čehoslovakija, odobravajo sodelovanje Jugoslavije in dai jo bosta na celi črti podpirali.
Potom spomenice od strani; Velike Britanije je Liga narodov objavila podrobnosti pakta za medsebojne pomoči v momentu velike strategične važnosti. Dokument je bil objavljen takoj notem, ko je ligin sankcijski odbor osemnajstih sklenil nadaljevati z delom za petrolejske sankcije proti Italiji vsaj v toliko, da se vladne izvedence pozove, da odločijo, da-li bi bile take sank* ",ije učinkovite v praksi.
Če se bo petrolejske sankcije '-daj vsililo, se ne more trditi, tola organiziranje odbora izvedencev se je v nekaterih liginih krogih tolmačilo kot dokaz, da se ie možnost vsiljenja takih sankcij povečala.
Italija ki so je ligi odprto postavila po robu, ko se je uprla sodelovanju pri akciji za delovanje sankcijskega odbora, je povzročila novo senzacijo, ko je prišla na dan s svarilom, da bo protestirala proti paktu za medsebojno pomoč med Anglijo in sredozemskimi državami.
Posebno važnost se pripisuje francoskemu odgovoru Veliki Britaniji glede tega pakta. Francija je izjavila, da Angliji že naprej zagotavlja polno podporo, ako bi Italija vprizorila napad na angleško brodovje vsled brit-skega sodelovanja v mednarodni akciji, podvzeti od strani Lige narodov.
Francija je tudi obvestila Ligo, da njene vezi z Italijo ne gredo preko meje splošnih obligacij, ki so jih javno prevzeli vsi člani Lige, in da torej ne morejo povzročiti ni kakih presenečenj in nesporazumov v mednarodni javnosti.
Iz dobrih virov se je zvedelo, da se Španije ni povabilo za pristop v pakt, in da se ie o zadevi le neformalno govorilo s španskim poslanikom.
Angleška spomenica pa zanika, da se sporazum tiče severo-zapadne francoske meje, s čemur se je hotelo dati zagotovilo Nemčiji, da pakt ne more imeti nobenega učinka na Lokarniško pogodbo.
Kar se Italije tiče, je neki njen predstavnik izjavil, da bo odgovorila Ligi, da je Anglija poslala svoje brodovje v Sredozemsko morje brez Liginega pooblastila. Dalje, da bo Italija, protestirala proti paktu za medsebojno pomoč, češ, da je isti v nasprotju s princiji Lige narodov.
Svet Lige narodov je danes na tajni seji odglasoval, da se sankcijskemu odboru dovoli 75,-000 švicarskih frankov za stroške. Italijanski delegat baron A-loisi je proti sklepu močno protestiral.
Novi odbor za sankcije se bo sestal prihodnji teden da razmo-triva začrtani embargo s stališča zalog in transportacije.
Več sto šolarjev v Ohio zajetih v snežnih zametih. V Minnesoti je živo srebro padlo 55 stopinj pod ničlo.
Včeraj je Ameriko objel rnrazni val, kakršnega se ne pomni že trideset let. V Clevelandu je nastopil strahovit mraz, kakršen je v teh krajih skorofinepoznan. Sinoči ob P. uri, kome je zvezni vremenski urad zaprl, je toplomer kazal devet stopinj pod ničlo in živo srebro jI še vedno padalo. In kot poroM vremenski u-rad, ni misliti, da bi mraz odnehal prej ko jutri. |Od severa je začela pihati ostra; burja včeraj zjutraj ter je v tekli 13 ur znižala temperaturo za 40 stopinj. Zadnjič je bilo približno tako mrzlo leta 1899, ko je živo srebro padlo na 16 stppinj pod ničlo.
Iz St. Clairsvillej Ohio, se poroča, da je sto otrok v dveh šolskih avtobusih obtičalo v snegu, katere so šerifski deputiji in farmer ji rešili in spifavili na varno šele čez več ur.1 Otrokom, ko so se v busih vračali iz šole, se je moralo iti na pomoč tudi v Rock Hill, blizu Bellaire, v Gil-boa blizu Findley, \ Centerville, Vandaliji in Newarku. V neki šoli blizu Troy je v šoli odtrganih od sveta 300 otrok in 14 učiteljic, katere se bo daii^|;S rešilo. Kot se poroča, ima >V riovotl kuriva in tudi nekaj živeža.
Nenaden snežni vihar je zaje) na jezeru Erie, severno od Sandusky 21 moških in eno žensko, ki so ribarili skozi Itiknje v ledu, ki pokriva jezero. Rešili so jih prebivalci na Kelley Islandu.
Mrazni val je zadel vse kraje srednjega zapada iii severa. Najhujši mraz v celi Ameriki je bil včeraj v International Falls v Minnesoti, odkoder se poroča, da je živo srebro padlo 55 stopinj pod ničlo.
Izvozna trgovina še vedno zelo slaba
WASHINGTON, 22. jan. — Trgovinski department poroča, da je ameriški izvoz preteklo leto znašal samo za $254,226,000 več kot uvoz. V letu 1934 je izvoz prekašal uvoz za $477,745,-000. Številke kažejo, da je bila izvozna trgovina v teku šestdesetih let samo v šestih letih slabša kot je bila lani. Zadnjič je bilo to leta 1933, ko je izvoz nad-kriljeval uvoz samo za $225,000,-000. Uvoz zlata v Zed. države pa je v preteklem letu dosegel najvišjo točko. V Ameriko je "pri-bežalo" za $1,739,019,000 zlata.
RAKETIRSTVO NE POZNA NOBENE MEJE
DAYTON, 0„ 22. jan. — Tu se jo danes aretiralo dva moška in išče se še nekega tretjega, ki so obtoženi neke nove vrste ra-ketirstva. šli so namreč med brezposelne ter jim proti odškodnini "prodajali" delo pri WPA. Oba aretirana moška bosta obtožena pod točko zakona za relifno delo proti graftu in korupciji. Kot se trdi, je trojica^ na neki način naprej dobila i-mena ljudi, ki so bili izbrani za relifna dela, potem pa so šli k njim ter jim obljubili preskrbeti ielo, seveda, le ako zanj plačajo-
Longova mašina
NEW Orleans, 22. jan. — Včeraj so se vršile v Louisiani volitve, pri katerih je odnesla veliko zmago politična mašina, katero je organiziral umorjeni zvezni senator Huey Long. Za gover-nerja je bil izvoljen Richard W. Leche z 82,000 glasovi večine, za zveznega senatorja kot Longov naslednik pa je bil izvoljen sedanji governer O. K. Allen.
Nasprotniki se tolažijo edino s tem, da imajo dovolj dokazov o volilnih sleparijah, da bodo lahko zahtevali kongresno preiskavo. V Louisiani se političen' boj vrši edino med demokrati, ker republikam niti v poštev ne pridejo.
Pogreb Mrs. Dolence
Pogreb pokojne Mary Do lence se vrši iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v petek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Vida. Med sorodniki pokojne so tudi trije bratranci in dve sestrični, ki pridejo na pogreb iz Chicaga, in en brantranec, živeč tukaj. Zadnja želja pokojne je bila, da naj prijatelji ne pošiljajo vence.
Fletcher pride
Prihodnji pondeljek bo govoril na seji republikanskih klubov v Clevelandu Henry P. Fletcher, predsednik republikanskega narodnega odbora.
Odbor "Slavčkov"
V odbor mladinskega pevskega zbora "Slavčki" za leto 1936 so bili izvoljeni sledeči: Joseph Trebeč, predsednik; John Zalar, podpredsednik; Julija Peternel, 1383 East 55 street, tajnica; Mary Obreza, pomožna tajnica; Rose Eršte, blagajničarka; Mary Mahnič, zapisnikarica, Louis Seme, pepovodja; Marian Kuhar, Emma Drobnič, Karo-line Telič, nadzorniki; Frank Mahnič, Louis Eršte, Anton Zupan, Mike Klemenčič in Ana Rode, gospodarski odbor; Mary Mahnič, Marian Kuhar, Emma Drobnič in Josephine Grdina, j publicijski odbor; Joe Trebeč in Rose Eršte, zastopnika za skupne seje mladinskih zborov. Redne mesečne seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v S. N. D. na St. Clair Ave., v sobi št. 2, novo poslopje. Pričetek sej je ob 7:30 zvečer.
Bonus gotov
WASHINGTON, 22. jan. — Danes se je konferenčni odsek obeh zbornic kongresa zedinil glede vseh sprememb predloge za veteranski bonus, ki je bila takoj poslana v Belo hišo. Tam je vladal popoln molk. Nihče ne ve, kaj bo storil predsednik Roosevelt.
KAJSER IN MUSSOLINI IZRAŽATA SOŽALJE
LONDON, 22. jan. — Narodi n državniki vsega sveta pošiljajo kraljici Mary izraze soža-ja nad smrtjo kralja Jurija V. Med prvimi, ki so poslali brzojavno sožalje, je bil bivši nemški cesar Viljem, ki je bil bratranec pokojnega kralja. Mussolini je sporočil, da je "italijansko ljudstvo z velikim ganutjem čulo o smrti kralja in da globoko sočustvuje z žalujočim angleškim narodom." Avstrijska vlada je V znak žalovanja preklicala pustno zabavo organizacij katoliških letnikov. Sožalje je izrazil tudi, papež Pij.
Nova farmerska predloga predložena kongresu
Administracija skuša na vsak način rešiti zakon AAA pod drugačno krinko, ker rabi farmerske glasove pri jesenskih volitvah
Politična igra je naletela na odpor. Norris pravi, da je
zakon neustaven.
WASHINGTON, 22. jan. — Kongresu je bila danes predložena farmerska predloga, s katero Skuša administracija podaljšati zakon AAA v drugačni obliki o-ziroma pod drugačno krinko, ker smatra, da mora nekaj napraviti za farmarje, če noče izgubiti njih podpore pri predsedniških volitvah, ki se vršijo v jeseni.
Poglavitne določbe predloženega zakonskega načrta so iste, kot razveljavljene postave AAA. Razlika je edino v tem, da medtem ko se je poprej zahtevalo od farmerjev, predno se jim je plačalo nagrade, da podpišejo kon-trakt, da bodo omejili produkcijo raznih pridelkov, pa bi pod novo predlogo vlada plačala farmer jem nagrade zato, ker bi pustili zemljo ležati nedotaknjeno, da si "odpočije", oziroma da se zemljo "konservira". V novi predlogi tudi ni nobene določbe za kolekcijo procesnega ali kakega drugačnega davka, temveč vlada predlaga, da bi se nagrade za "konzerviranje zemlje" plačevalo iz splošnih vladnih dohodkov.
Na ta način skuša Roosevelto-va administracija priti v okom odločitvi najvišjega sodišča, toda predloga je takoj naletela na oster odpor v kongresu, kajti jasno je, da se je vlada odločila za ta korak le vsled tega, ker ni-
ma poguma stopiti pred narodom ter voditi boj za amendira-nje ustave.
Značilno je, da medtem ko je Rooseveltova administracija pustila, da je NRA postava umrla, potem ko jo je najvišje sodišče razveljavilo, pa si sedaj na vse kriplje prizadeva, da podaljša kontrolo farmerske produkcije. Zaveda se, da bo tudi to postavo najvišje sodišče razveljavilo, ampak ker se to ne more zgoditi prod novembrom, bo glavni cilj dosežen — farmerski interesi bodo začasno potolaženi, in Roosevelt, ki krvavo rabi farmerske glasove, bo v volilni kampanji lahko trdil, da vlada farmerjev ni nustila na cedilu.
Senator George W. Norris, progresivni republikanec iz Ne-braske, ki je vseskozi zagovarjal razne New-dealerske reforme, je danes izjavil, da dočim po njegovem osebnem mnenju nova predloga ni neustavna, pa. ni nobenega dvoma, da v smislu odločitve, katero ie podalo najvišje sodišče glede AAA, ta načrt ni ustaven. Istega mnenja sta t u d i demokratski senator George iz Georgije in republikanski senator McNary iz Ore-gona, ki je avtor številnih far-merskih predlog.
Vsekakor je jasno, da bo politična igra administracije izzvala v kongresu burne debate.
Seja A. F. of L.
Pouk angleščine
Priliko, da se naučite citati in pisati angleško, imate, ako se vpišete v razrede, ki se jih vodr v Willson šoli na E. 55 St. blizu Superior in Payne Ave. Pouk se vrši ob pondeljkih in sredah med 7. in 9. uro zvečer.
Jugoslovanski radio
Za jugoslovanski radio pro-
gram na postaji WJAY bo danes
med 4:45 in 5:15 igral Blue Danube tamburaški zbor, solist pa' bo Mr. Frank Muza.
ZVEZNA VLADA IZVRŠILA 35,000 ARETACIJ
WASHINGTON, 22. jan. -Zakladniški tajnik Morgenthau poroča, da so agenti šestih za-kladniških agencij v preteklem letu skupno izvršili 35,000 aretacij ter med drugim zaplenili nad milijon galonov žganja. Med zaplenjenimi predmeti so tudi avtomobili, čolni, narkotična sredstva, ponarejen denar in tudi en aeroplan.
ŠALA IN RESNICA
V1RUQUA, Wis., 22. jan. V neki salon sta danes stopila dva starca ter naročila vsak en kozarec piva in spila, potem pa naročila še dva kozarca. Tedaj o-oazita nad baro šaljivi napis: 'liberalen kredit dovoljen vsem, ki so nad 80 let stari ter pridejo v spremstvu staršev." Nato sta noška odšla iz salona, ne da bi' plačala. Bila sta Gurdar Bjerke, star 97 let, in njegov sin Nels, ki je star 80 let.
STAVKA HIŠNIH DELAVCEV V NEW YOKKII
NEW YORK, 22. jan. — Na tisoče pisarniških delavcev je bilo danes "maruniranih" v new-yorskih nebotičnikih, ko so nenadoma zastavkali vozniki električnih vzpenjaS in drugi hišni delavci v okrožju, kjer se nahajajo oblačilne in kožuhovinsko trgovine. Unija pravi, da je od stavke prizadetih 90 poslopij.
Poročna dovoljenja
Poročna dovoljenja so dobili: John Toni 14706 Hale Ave. in Margaret Novak, 889 Evangeline Rd.; Lawrence Severino, 13817 Eaglesmere Ave. in Evans Kramar, 801 E. 154 St; Frank Schultz 753 E. 60 St. in Marjorie Saje 1206 E. 60 St. Bilo srečno!
Smrtna kosa
Danes zjutraj je preminula Frances Novak, 1&811 Kewanee Avenue. Podrobnosti poročamo jutri.
PIJANI VOZNIKI NE DOBIJO GASOLINA
OLYMPIA, Wash., 22. jan. — V tem mestu je bila sprejeta or-dinanca, ki prepoveduje prodaja' gasolina pijanim avtomobili-stom.
Vožnja v Collinwoodu
Councilman Anton Vehovec |nam poroča: Skozi več let se je ; bilo mogoče presesti iz ulične ka-jre na avtobus za Waterloo Rd. lin E. 1.35 St. samo na Five ; Points. Zdaj pa vsak lahko dobi (transfer tudi na E. 156 St. in ! Waterloo Rd. Če kak sprevod-| nik ali voznik busa neče sprejeti itransferja na tej točki, vzemite. ! njegovo številko in številko kare, natančen čas, kdaj ste stopi-
li na karo, in sporočite to meni. Za priznanje nove transfer točke sem si prizadeval zadnjih šest. mesecev in se jo je končno priznalo. Obljubilo se je tudi nove buse okoli 1. februarja, kajti : busi, ki vozijo na tej črti, so stari in ne spadajo več na cesto. A-ko se nam ne preskrbi boljše po-
-	strežbe, bom podvzel potrebno akcijo. Torej apeliram na jav-jnost za sodelovanje.
Razprodaja oblek
Nove spomladanske obleke, izdelane iz najnovejših vzorcev, so sedaj naprodaj po znižani ceni v Anžlovarjevi trgovini, 6202 St. Clair Ave. Matere, kot njih , hčere, so vabljene, da se po-služijo te prilike. Oglas je v današnji izdaji,
Martin Antončič
; Martin Antončič, aktiven de-
I	i lavec med mladino v naselbini j! in prejšnji ravnatelj St. Clair e I kopališča, je sedaj zastopnik za
II	Equitable Life Insurance Co.. za i collinwoodski distrikt.
"Škrjančki"
a Staršem "škrjančkov" nn-i znanjam, da se izjemoma vrše
-	vaje v soboto ob 10. uri mesto ob 9:30. — Louis Šeme.
Vest iz domovine
Mr. Jakob Mramor 18304 La Salle Ave., je prejel iz stare domovine žalostno vest da mu je v Cerknici umrl oče v starosti 90 let. V Ameriki zapušča ranjki veliko bližnjih sorodnikov. Naj v miru počiva!
MIAMI, 22. jan. — Izza zapr- j' :ih vrat sobe, kjer se vrši seia
v	*	i
zvrsevalnega odbora Ameriške . lelavske federacije, se je čulo j1 vzburjene glasove in razbijanje;] 5 kladivom. Na dnevnem redu oil že drugi dan John L. Lewis in | njegova organizacija za indu-j1 3t.rijski unijonizem. Charles P. j Hovard, predsednik tipografič- i3 ne unije in tajnik Lewisovega. 1 odbora, je bil štiri ure pred ek- ] sekutivnim odborom na izpraše- ' vanju. Howard pa se je smejal, ko je prišel iz sobe ter ni hotel ' podati nikake izjave o poteku | seje. Tudi predsednik A. F. of J,, j. William Green je po seji odklonil j vsak komentar.
Graduanti v Euclidu
V Euclid Central High šoli je j v torek zvečer graduiralo sedem | dijakov in dijakinj. V slovo j govorila Miss Laura Pograje ,iz 20326 Miller Ave. in odzval je z. govorom Francis Ferkol iz 18951 Nauman Ave. Diplomo je dobila tudi Miss Mildred Augustine. Glavni govornik je bil dr. Jacob C. Meyer, profesor zgodovine na' Western Reserve univerzi.
Razprodaja pri Butalu
Čevlji za celo družino so tej dni na razprodaji v slovenski trgovini Frank Butala na 6410 St. Clair Ave. Cene so znižane vsem jesenskim in zimskim obuvalom. Berite oglas!
Bolna na domu
Amalija Rebec 19106 Shawneo Ave. se nahaja bolna na svojem domu. Prijateljice jo lahko obiščejo.
laval je odklo ;
nh sestavo nove vlade
STRAN 2. '
ENAKOPRAVNOST
23. januarja, 1936.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published t>y ®BE AMERICAN JUGOSLAV FT G. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR. AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
m 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150
Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6-00
M 8 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zediii.iene države in Kanado » celo leto ......$4.50
ba 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države m C mesecev ........{'4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26'.,h, 1918 »t the Post Office at Čleveland, Ohio, ur.der the Act of Congress of March 3rd, 18,9
ODGOVOR NA ZAVIJANJE
"Ameriška Domovina" je te dni pod zavajalnim naslovom "Domovini brco— Italijanu pohvalo!" priobčila uredniški članek, v katerem srdito napada apel za pomoč političnim jetnikom v Jugoslaviji, ki je bil te dni razposlan na jugoslovanska društva v Ohio.
Odgovarjati specifično na omenjeni izbruh ni vredno, kajti ljudem pri A. D. se ne gre za resnico in še manj za Jugoslavijo in njeno ljudstvo, vendar pa je na mestu, da v tej zvezi pribijemo nekaj pertinentnih faktov.
Kdo ali kaj je Jugoslavija? Jugoslavija je narod, ki živi v tej državi, kmetje in delavci, — ljudje, ki s svojim fizičnim ali umskim delom ustvarjajo vse, kar državi daje veljavo doma in v svetu. Brez ljudstva ni države — brez jugoslovanskega naroda bi ne bilo Jugoslavije. Iz tega sledi, da možje, ki slučajno sedijo na vladnem krmilu kake države, še niso istovetni z narodom. To je režim — nič več in nič manj! Režimi se menjajo, narod pa ostane. Protestirati proti dejanjem režima, ki je slučajno na krmilu v Jugoslaviji, se torej ne pravi protestirati proti Jugoslaviji. Ravno o-bratno. Namen in smoter takih protestov je, podpreti jugoslovansko ljudstvo v njegovi borbi za politične in socialne pravice, katerih mu njegovi sedanji vladarji nočejo dati.
Zgodovina nam pove, da je živel francoski kralj, ki je rekel: "Jaz sem država." In ko je lačno ljudstvo prosilo kruha, se je sita aristokracija rogala: "Zakaj ne jedo pogače?" Zgodovina nam tudi pove, da je dotični kralj končal življenje pod giljotino. Od kralja, ki je samega sebe proglasil za državo, že davno ni drugega kot prah in pepel, francoski narod pa še vedno živi.
Toliko glede tega, ker gospodje pri A. D. očividno ne znajo oziroma nočejo videti razlike med narodom in režimom.
Zdaj pa na kratko glede nas Jugoslovanov v Ameriki.
Tukaj nas je preko milijona Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nobenega dvoma ni, da imajo naši ljudje tukaj polno moralno in legalno pravico, da se individualno ali kolektivno izražajo v prilog vsakemu režimu, ki je na krmilu v Beogradu. Isto moralno in legalno pravico pa imajo tudi, da obsojajo in protestirajo proti činom in politiki takega režima, bodisi kot posamezniki ali v skupinah. Če "Ameriška Domovina" misli, da je zapiranje in preganjanje Jugoslovan skih delavcev, kmetov, intelektualcev in drugih državljanov, ki se ne strinjajo z vladno politiko, odobravanja in hvale vredno, je to njena stvar. Ona lahko piše in trdi tako. Moralna dolžnost vsakega poštenega človeka po našem mnenju pa je. da žigosa krivico in gaženje po temeljnih človeških pravicah, to še prav posebno, ako so žrtve takih krivic ljudje njegove lastne krvi. Povdarjamo — ni to le naša pravica, temveč naravnost dolžnost. Če sploh na kom, tedaj leži ta dolžnost na nas v Ameriki živečih Jugoslovanih, da dvignemo glas protesta proti krivicam, ki se godijo našim
lodliim bratom. Baš zato, ker oni imajo (Dalje v 6. Tcolmi.)
0 zdravilnosti tesna in čebule
Že stari narodi — Egipčani, Grk iin Rimljani — so poznali zdravilna svojstva česna in čebule in ju uživali s hrano in kakor zdravilo. Sedaj tudi moderno zdravilstvo znova sega po njih. Tako je n. pr. zelo razširjeno česnovo zdravilo proti poapnenju žil; v žganju ali vinskem cvetu namočeni in na soncu prekuhani česen. To sredstvo se uporablja tudi proti te-' žavam v prebavilih.
Sorodnik česna in čebule je drobnjak, ki se v kuhinjah še vse premalo uporablja. Saj vsebuje to zelišče za zdravje najdragocenejše snovi, ne da bi imel tako oster in mnogim neprijeten duh kakor česen in Čebula. Posebno v novodobni prehrani mu pripada izredno velika vloga. Vsaka solata, večina jajčnih jedi se da z njim izvrstno začiniti.
Česen in čebula sta neizprosna sovražnika zajedalske sodr-ge v človeškem telesu. V vročem podnebju sta ljudem nepogrešljiva. Posebno cenijo česen kot sredstvo proti trakulji in navadnim glistam. Ljudje, ki nimajo v redu presnove, naj uživajo veliko Česna. 'Pravijo, da pomaga celo proti kašlju in pa naduhi.
V lekarnah prodajajo učinkovite česnove in čebulne snovi v obliki tablet, ki so brez vonja in okusa. Kogar moti česnov in čebuljin duh v naravnem stanju, naj po jedi žveči listič svežega peteršilja in neprijeten vonj iz ust bo izginil.
"Slovenec" L 1933, št. 15: Česen kot zdravilo. Med zdravila, ki so bila že v starem veku visoko cenjena, moramo vsekakor prištevati Česen . . . Ori-jentalci vidijo v česnu pojačs-valno in pomlajevalno sredstvo, zatorej ga uživajo v jeseni in spomladi za čiščenje krvi in proti poapnenju arterij. Prav tako ga rabijo v vseh vrstah jedil.
Čebula — dolgo življenje. V Mehiki (Thoren) je umrla ga. Tomasa Girza v starosti 120 let. Vse svoje življenje se je držala treh jedilnih obrokov, katerih ni niti en dan opustila. Zanimivo je, da je bila za sleherno jedjo najmilcjši dodatek — čebula.
Domače zdravilo. Čebula je že odnekdaj znan pomoček v domačem zdravilstvu. Če je prehladiš, če si hripav in ka-šljaš, pij čebulni odcedek (sirup). — Zobobcl poneha če položiš na votlino kos čebule. Ječmen na očesni veki (trepalnici) izgine takoj, če ga obložiš z od-rezkom čebule. — Če te piči žuželka (mrčeš), ti rano očisti (desinfieira) čebulni obložek. — Pogosto uživanje čebule pospešuje prebavljanje, čisti notranje organe, zdravi obolele ledvice. — Z uspehom so jemali čebulo bolniki, ki so trpeli vsled griže, tifusa ali kolere. — Pri motnjah na srcu, ledvicah in jo-trah učinkuje sirova čebula brž in dobro. — Gnojne otekline izginejo, se poležejo ali pa odpro, če nanje položiš kuhane in vroče čebuline rezine. Prav tako porabljajo čebuline obložke za odstranjanje bradavic in kurjih očes.
Česnov sok jc zdravilen. Znano je, da česnov sok povoljno vpliva na obisti (ledvice) in povzroča obilen seč, to se pravi, rta pospeši izločenje nezdravih snovi iz telesa. Toda to zdravilno svojstvo ima česen samo, ako ga zaužiVamo sirovega, kar pa da neprijeten duh. V. francoski zdravniški reviji "La Nature'" je recept, ki ga ni težko izvesti. S pomočjo lfjcga kihko sestavicao yiia." il ■ ki prav ta-
ko učinkujejo kakor sirov česen. Razreži 100 gramov česna -na drobno in deni ga v 0.60 litra belega vina. Pozneje doloži 100 gramov medu in večkrat premešaj. Nato filtriraj (precedi) tekočino skozi papir in jo vi i j v steklenico. Vsak dan iz-pij čašo te tekočine na tešče in eno čašo zvečer. V nekaj dneh boš opazil zdravilne učinke tega priprostega zdravila.
Čebula pomlajuje. Čebulo ljudje oddavna čislajo, dasi za-j radi hudega vonja ni za salon, i Vendar se nje slava pomika na ' višek: prof. Prajzakovič v Har-j kovu je v čebuli odkril snov, ki i učinkuje podobno kakor seksu- i alni hormon možganskega pri- i veska, to se pravi, da pomiaju- t je.	|'
Včasih so nam dejali, da ni j dobro jesti čebulo, češ da suši. i Isto je veljalo za limono. Dan- i danes pa je prišla čebula (in tudi limona) na častno mesto 1 — velja o njej, da te varuje raz- : nih bolezni kakor kašlja, led- ]' vičnih bolezni, katarja v erevih, driske, gnitje v črevesju, legar-ja, kolere, bolezni srca, jeter; da ti poživi kri, pospeši prebavo, odpravi razne spomladanske bolezni. Pravijo, da naj človek vsak dan kar s kruhom poje najmanj eno čebulo zjutraj in eno zvečer. Čebula spravi iz telesa vse, kar ne spada vanj, očisti čreva in kri in ponovi zdravje. Tudi za hujšanje je pripravna, kdor ima namreč preveč maščobe.
Iz stare domovine
Uboj via svatbi
Pred malim kazenskim sena-; tom se, je na predbožični 'dan, j končala glavna razprava proti l 23-letnomu Maksu Balohu, rodom iz Zgornjega Tuhinja sta-nujočem na Mrzlem Studencu. Bil je obtožen zločina uboja Janeza Kuharja. Bilo je letošnji' predpust 18. februarja. V Hru- j ševki. so se zbrali domači in o-i koliški fantje, da bi slavili svat-, bo pri posestniku Jerneju Toni • ju. Med fanti je nastal prepir, zaradi vina in neke rjuhe. Na1 cesti se je razvil pretep. Maks Baloh je z nožem sunil Janeza Kuharja v vrat tako, da mu je prerezal žilo in je notranje iz-j krvavel. Poškodba je bila smrt- J no nevarna. Vsaka pomoč je; bila brezuspešna. Obtoženec se je zagovarjal s silobranom, zatrjujoč, da ga je Kuhar sam napadel in podrl na tla. Kuhar je bil drugače miren in trezen fant in je hotel le miriti. Maks Baloh je bil obsojen na dve leti in šest mesecev robije.
Žrtev 'pretepa
V splošnem so božični prazni-j ki minuli v Ljubljani in v okolici brez vsakega večjega inciden-i ta ali celo pretepa. Edini večji ! pretep je bil na Štefanje zvečer v neki gostilni v Škofljici, kjer so se spopadli fantje, V pretepu je nekdo z nožem težko ranil 30 letnega Alojza Zabukov-ca, delavca pri ljubljanski tesarski tvrdki Martine ter sta-nujočega na Škofljici. Zabu-kovec je dobil poškodbe na levi rami, desnem kolku, na bradi in levi roki. Iz Ljubljane jc bil j 'poklican reševalni avto, ki je ranjenca prepeljal v bolnišnico. Zabukovčeve poškodbe, so sicer hude, vendar k sreči ne nevarne.
VABILO NA "j
P L E S
katerega priredi Samostojna "Zarja" j
v soboto, 25. Jan.
V VELIKI DVORANI S. N..D.
Z,o j>hf iifrc. krivlof "ilcatcr
Vabijo JŽamui. * 1
I
;Dragi Škrat:	,
Veš kaj Škratek, kar malo ne-1; umno se mi zdi, da se tvoj urednik nekaj jezi, ker preljubi narod ni prišel poslušat in gledat tistih naših muzikantov, ki že j dvajset let piskajo in pihajo v svoje godbene aparate! Saj narod vendar ve kaj je kultura!— , Saj je bila tista kulturna parada v jeseni dovolj velik dokaz! Pra-' va, čista in nepokvarjena kultura, cenjeni škratek, se pokaže v narodnih procesijah, pojedinah, 1 srnjakovih večerjah, ginjenih ; redoljubarskih napitnicah, itd. itd. Jaka in Lojze se na take vrste kulturo prav imenitno ra-j zumeta, zato bo pa morala naša kultura hočeš, nočeš, premufati tja doli v Abesinijo, kamor po-
. V kristalnim srebrni, krsti
V grobnici sv. Lenarta, katera leži pod gradom Wawel v! Krakovu, je bila v nedeljo 22. dec. kratka vojaška slovesnost. Pri tej priliki so srebrno rakev, v kateri leži mrtvo truplo mar-. i šala Pilsudskega, zaprli v bro-inasto rakev. Te slovesnosti so i j še udeležili: maršalova vdova, J njegovi dve hčerki, maršalov . brat, poljski vojni.minister, zastopniki generalitete, krakov-j ski vojvoda in častniki krakov-! ske posadke. Dokler je marša-j J lovo truplo ležalo le v kristalni; ! krsti, je bilo obiskovalcem vid-| no, vsled česar so posamezni J poljski polki imeli ob njej stal-] no častno stražo. V nedeljo 22. i dec; je imel zadnjo častno stražo oddelek prvega poljskega pehotnega polka, prva poljska legija. Ta straža je bila zadnja, j ker so sedaj truplo zaprli in ' straža je odšla.
| Sprva so maršalovo trupio1 položili v srebrno rakev, katera1 je bila pri glavi odprta ter odprtina zadelana s kristalnim steklom. Tedaj so nameravali to krsto po šestih tednih, ko bi minilo narodno žalovanje, popolnoma zapreti, da bi mrtvo j truplo ne bilo več vidno. Ker !pa je iz vse Poljske še vedno | romalo na stotisoče ljudi v Kra-1 | kov na grob umrlega Pilsudskega, rak ve niso zaprli in so vedno odlašali. Medtem pa je v rakev vdrl zrak, vsled česar se je v notranjosti rakve začela nabirati plesen. Zato je bilo potrebno, da so prvo krsto nadomestili s kristalno krsto,! katero so mogli hermetično za-! preti. To kristalno krsto so pri nedeljski slavnosti položili v1 bronasto, katero so tudi začinili.! To opravilo so opravili častniki krakovske posadke.	|
i Dne 12. maja 1. 1936, na prvi smrtni dan maršala Pilsudskega, pa bodo sedanjo bronasto krsto nadomestili s srebrno, katero bodo seveda tudi hermetično zaprli. To srebrno krsto bo-' j do potem položili v marmornat. | sarkofag v grobnici pod "stol-! pe srebrnega zvona" v katedra-! jli wavelskega gradu. To grob-! nico in sarkofag sedaj delajo, j { Pri nedeljski slovesnosti je zastopstvo zdravnikov še enkrat' . pregledalo balzamirano truplo pokojnega maršala. Ugotovili so. da je truplo dobro uhrauje* ' uo.	|
šiljata ta dva naša patrona svoj ultra kulturni žurnal. Deležna bo papeževega in Mussolinijevega
žegna in uspeh bo zagotovljen. * * *
Ker sem pa že pri muzinkan-tih, ker je predpust in da ne boš rekel, da sem preveč nasajen in piker, ti povem pa še eno god-čevsko:
Gor na zelejnu "oberštajer-sko" so šli muzicirat trije rajb-niški muskontarji. Lajpu so go-dli inu pejli inu zaslužili lejpe i dnarce. Ku je biv pa cajt za domu it, so pa raki gasput kapel-majster:" Vajste fantje, dnarce nesmu lajpu damu, grejhe pa las pestimo." Rečenu, starjenu! — šli so se spovejdat! A gaspud fajmašter nejsu znal rajbenšku, Rajbenčanje pa nemšku ne! — Prvi gre v spavednica "kline-tist", Veš, tisti, ki piska na "kli-net". Lejpu paklekne, gasput odpro linca in račejo: "Bas ist?" — "O ne basist, klinetist, kline-tist, gaspud!" — Gasput: "Marš!" in zalaputneja linca. Za klinetistom paklekne pa "fligel-hornist". Linca se spet adpre in gasput stavja enaka vprašanje: ,| "Bas ist?" — "O ne basist, fli-gelhornist, gasput!" — Spet: "Marš!" in linca se zapre. — Tretji pride na vrsta basist. Ko pa on zaslejši vprašanje: "Bas ist? vesel pritrdi: "Ja, ja gasput, basist, basist!" A spet zagrmi: "Marš!" in linca se zapre.
Basist je bil pa brihten dečko. Hitr stop k loncmanoma inu rejce: "Vejdva nejsta razumejla igaspuda fajmoštra! Ani bi radi, jrla jim zaigramo en marš!" —-> ' j Natu se naši rojaki Rajbenčanje ' | lejpu vsedeja pred spavednica in ' j kurajžhu urežejo vesejlo korač -i nico.1— Tu je blu pa več kut pre-jveč za gaspuda župnika! Pokli-eeja mežnarja in eden z metlo in 'idrugi z "abštavbarjem" za svejt-' j nike ametat, preženeta rajbniške ~; muzikarje iz božje hiše. In kut " i gre storija, so fantje taku takli, " | da so vso sapo zgubli. Zatu "(pravmo še dandanes, da kadar * i rajbniški muskontarji stopjo na " prag hiše in godeja, se ne slejši 1 ne notri ne venkajo.
'.	To je vrisk in smeh,
če se potegne meh, mes'ca, zvezd na nebu ni! čas bo it domu, pa Se ostanmo tu! Tud' če mam'ca, očka bde! '	Tralalalala!
Veš Škratek, nekako tako-le 3'bo odmevalo v soboto zvečer v a krogu pevcev in pevk samostojne . | "Zarje", ki nam prirede običajno predpustno veselico v avditoriju j in prizidku Slov. Nar. Doma na j svete Klare cesti. Upam, da nisi . tako neumen, kot je tvoj kolega gospod urednik, da bi se vnemal za prireditve kulturnih društev. | Zato ti svetujem, da si v soboto | zvečer lepo zapališ svojo pipcOj napolniš kozarček rukije in si 'privoščiš dobro jelen jo, kokošjo ! ali vsaj zajčjo bedrco in pomnili j te bodo vsi pozni rodovi ter to I slavili ■kot velikega in za narod (vnetega kulturnega moža! — V j slučaju'pa, da tebe in tvoje šte-jvilno čitatelie vendar premaga I skušnjava in se odrečete zgornjim dobrotam in pridete med i "Zarjane", boste deležni še vse boljših dobrot obenem pa boste pomagali financirati pomladansko opereto "Maskota", ki bo nekaj silno zabavnega in lepega. Malo sem zašel s pota, toda o-prosti, kajti če je človek rojen pod Vrbo, si ne more kaj, da bi ne bil vnet za kulturo. | Ker sem že začel poetično, naj še končam:
Igrali bodo Krištof bratje, ki so kakor pustni svatje!
Ob njih zvokih suče se vse, kar leze inu gre, da le ima dve pete!
Torej pozdravljeni v tem hudem predpustnem času, ko človek človeka vzame! In na svidenj« • v sobote pri "Zarjanih". I	Strnili pod Vrbo.
Prerez skozi leto 1935
Važni dogodki svetovnega pomena.
Nesreče
Leto 1935, ki se je zaključilo na Silvestrov«) opolnoči, je bogato na pisanih dogodkih mednarodnega značaja. Nekaj najvažnejših omenjamo v naslednjih vrsticah:
11. februarja je Italija objavila mobilizacijo zaradi Abesinije, 2(j. marca pa je bilo sklenjeno premirje zaradi vojne v Velikem Čaku. 29. avgusta se jo primerila v švicarskem Kussnachtu strašna katastrofa, ki je vzela belgijski kraljici življenje. 30. avgusta je Abesinija sklenila petrolejsko pogodilo za 75 let za angleško-ameriško petrolej* sko družbo. 2. oktobra so se začele sovražnosti. na abesinskom bojišču v Afriki. Naslednji dan, :i. oktobra je tudi Abes i ni,ja objavila mobilizacijo, 7. oktobra pa je ženevsko Društvo narodov obsodilo Italijo zaradi napadanja države, ki je članica ženevske ustanove. 3. novembra je bila v Grčiji izklicana monarhija, 14. decembra je odstopil Čsl, ]»rezi(lent Alasaryk, 18. decembra pa je bil izvoljen za njegovega naslednika | dr. Edvard Beneš.
Tudi smrt nekaterih znamenitih osebnosti moramo zabeležiti. Tako je umrl 12.J maja poljski maršal Pilsudski, sedem dni pozneje pa se je ponesrečil angleški polkovnik Lawrence. 1. julija je preminul gefif ralni polkovnik von Arz, zadnji šef' generalnega štaba avstro-ogrske vojske. 16. avgusta sta se ubila letalca Wiley Post in njegov spremljevalec Rogers. (S. novembra umrla sestfa Fr. Nietzsche ju, 20. pa angle ški admiral Jellicoe. 25. novembra je skleni' svoje zivljwije Lidž Jasu, odstavljeni cesa1' Abesinij/. V decembru so umrli: sestra aH' gleškegfv kralja, princesa Viktorija in presjiJ dent Venezuele, general Gomez.
V letu 1935 je tudi bilo mnogo elementarnih nesreč. 21. aprila je potres na Fof' mozi zahteval nad 3,000 mrtvih in 8,000 ranjenih. Ob istem času so zabeležili potres v Iranu. 2. maja je bil potres v turško-ai'' menskem mejnem ozemlju. Poročila so javi' h 500 mrtvih, in 1,200 ranjenih. IVn.a.H vasi je bilo razdejanih. 31. maja je potre-razdejal mesto Quel to. Našteli so 30,0$' mrtvih in mnogo ranjenih. Potres je por11' šil nad sto naselbin. 8. oktobra je bil zope' potres v Tadžikistanu. Izpod razvalin so p0' tegnili 50 mrličev in 300 ranjenih. Razde,if nje tega potresa je bilo posebno strahovit?'
Poplave so imeli proti koncu januarja v Ameriki, proti koncu marca je Rumeif rek.-i preslepila bregove v provincah Ilona'1 in llopej. Na tisoče ljudi je utonilo. V 1»' četku maja so bile poplave v Bahiji, v začetku junija se je utrgal oblak blizu M<?h'' ko. Našteli so 415 žrtev. Sredi julija so l>i'c poplave Jangtsekianga in lloanghoja na tajskem. Voda je (»pustošila nad stoti*0'' kvadratpih km ozemlja, 26. septembra i1' tajfun povzročil poplavno katastrofo na J*' ponskem. Našteli so nad 200 mrtvih, 1>°" škodovauih je bilo okolu 70 tisoč hiš.
Tudi v letalstvu ni to leto nesreča 1'°' čivala. Največja izguba je bila pač kon^ ruskega velele! a la " Maksim Gorki," pole!" eksplozija na ameriškem zrakoplovu "K41' conn." V decembru je izginil avstralski rC" korder Kingsford Smith, proti koncu l<'t!l| pa raziskovalec Ellsworth.
ŠKOTSKA VAS — MOSKVA
V južnem delu Škotske stoji, vas, ki jo domačini krstili za Moskvo. Mimo s«?^ teče rečica, ki so ji dali ponosno ime Volgf, Dve kmetiji so nazvali Gornja Rusija I'1 Spodnja Rusija. Izletniki se radi ustavlja.!0 v tamkajšnji gostilni in opazujejo posebu1'! sli teh "Moskovitarjev," ki niso kdo ve podobni prebivalcem sovjetske prestolnic'' To nmimvo preimenovanje povzroča nck°'r ko neprilik. Ravnatelj garaže toži, da dol11' va pisma z veliko zamudo, '('prava britaiiskj pošte in brzojava jih namreč prav pogos*"; pošilja v pravo Moskvo in ta jih vrača šl*0 1
ski posestnimi. ________^
(Dalje iz L kolone)
zamaiesift usta hi ne morejo govoriti, ramo mi govoriti zanje.
Kar pa se tiče podtikanja kot da tf1, ki protestiramo proti nasilstvom v Jug'0' slaviji, odobravamo in podpiramo solinija in fašizem, je to nesramnost, kršne si ne dovoljujemo od nikogar, to še najmanj od urednika lista kot v "Ameriška Domovina," kateremu je V01 eajiiost prav tako tuja kot ciganu poštni Bje.
Škrat
23. januarja, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
USTANOVLJENA 1908
INKORPOUIBANA 1309
GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, IIXINOfS Telefon: — PULLMAN 9665
UPRAVNI ODBOR;
Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O.
John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna.
Rudolph Lisch, IX. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111.
Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
Mike Vrhcvnik, predsednik, Huston, Penna.
William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio.
frank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR:
AJiton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna.
Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo.
Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
GLAVNI ZDRAVNIK:
Dr- P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
„„,.,	URADNO GLASILO:
ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. .ju Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-Jjmi denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-ta .^Pravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-w Pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-a e s® uredništva in upravniStva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ■"» naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
pravi! Začni s tem, da se postiš!" To rekši je odšel in me pustil samega.
Bilo mi je kakor v grobu. Celica ni imela okna in luč je bil vzel menih s seboj. Čakal sem in čakal, a nikogar ni hotelo biti blizu. Začel sem iskati vrat, poskusil sem jih odpreti. Zaman! Bila so od zunaj zapahnjena. Tedaj sem se spomnil svojih stvari, ki sem jih bil prinesel s seboj. Našel sem kmalu svečo ter jo prižgal. Nato sem se, ne meneč se za me-nihovo zapoved, lotil svoje zaloge hrane. Žal se je začel v hermetično zaprti celici zrak tako brž kvariti, da sem moral svečo upihniti, preden je dogorela. Kljub temu mi je postajalo vedno huje. Vse teže in teže sem dihal. Mora me je tlačila. Že nisem več mogel stati. Zgrudil sem se in sopel. Naposled me je objela blagodejna nezavest.
Kako dolgo je ta trajala, ne morem reči. Znova sem se prebudil in pred menoj je stal menih. "Kako to, da si jedel?" mi je očital. Niti besedice nisem spravil iz' sebe. "Pridi!" je velel. Zopet sva lezla po hodnikih, še daljših, še bolj zamotanih. V njih je dišalo po žveplu.
Končno sva se ustavila v podolgovati duplini. Kar sem tu zazrl, me je prešinilo z grozo. Na tleh je ležalo v vrsti osem trupel. Bila so zagrnjena do vratu. Po obrazih sem spoznal, da gre za belokožce. "Razgrni prvega in ga potip-]ji!" je ukazal menih. Storil sem tako in še hujša groza me je prevzela: truplo je bilo toplo. "Poglej mu v oči!" je govoril moj skrivnostni spremljevalec. Ubogal sem in groza se mi je stopnjevala do viška. Saj so to vendar bile oči živega človeka! Iz njih je seval naraven blesk. A kaj neki so izražale te oči? Koliko bolečino! Koliko hrepenenje', neznansko, brezaa-nje! Na menihov namig sem pristopil k drugemu truplu in dognal isto. Prav tako je bilo s tretjem. "Odgrni ga še bolj!" je dejal menih. Tedaj se je moji grozi pridružil še stud. Kdo si je privoščil tako okrutno igro z reveži? Tretjemu mrliču je bila namreč odrezana noga. Četrti je bil brez rok. Njegovemu sosedu so bili razparali prsi ter mu jih izpraznili. Tudi ostali trije so bili grdo razmesarjeni. Nikjer pa ni bilo videti kapljice krvi.
"Kaj je s temi nesrečneži?" sem vprašal.
"Pridi z menoj pa boš izvedel."
Odpeljal me je v drugo duplino, tam je stalo mnogo visokih vrčev, ki so se zgoraj kon-čavali z ozko odprtino. Osem med njimi je bilo zamašenih in zapečatenih.
"Tam si videl trupla," me je poučil menih. "Tukaj pa hra-
nim duše. Nikar ne misli, da je od onih osem kdo umrl. Smrt šele pride k njim. Prej bo treba vse do čistega pospraviti, kar je telesnega. Do sedaj bo pač mnogo koprnenja med dušami in telesi. Oni čutijo vse, kakor bi živeli."
Srhnil sem: "Le kaj so zakrivili?"
"Prišli so gori kakor ti, a niso bili kos preizkušnji. Zdaj delajo pokoro za svojo grešno slabost."
"Mar čaka mene ista usoda?"
"Kakor' si pač zaslužil," je skomignil z rameni.
Prijel me je gnev. Ne da bi kaj pomislil, sem bliskovito potegnil revolver in dvakrat sprožil na hudobo. Mahoma sem bil v temi in zaman sem potem tipal za ustreljencem. Meniha ni bilo več.
Kaj bi počel? Na srečo sem našel vrata, dala so se odpreti. Taval Sem dalje in dalje, hogve koliko časa. Blodil sem brez cilja in vse bolj obupaval. Iz temnega labirinta ni bilo izbe-ga. Mi je li zares bilo usojeno, da sklenem življenje v podzemski mučilnici Sinje gore? Odveč bi bilo opisovati bridkosti in strahote teh negotovih ur. Naposled sem segel po revolverju in si pognal kroglo v glavo. |
Ta hip je postalo svetlo in pred menoj se je pojavil menih.
"Nobene krvi!" je za,vpil. "Sinja gora ne mara krvi!"
Sklonil se je k meni in začel z votlo roko loviti kri, ki je tekla po tleh. Zlival mi jo je nazaj v rano. In za čuda, rana se je začela zapirati, jela se je celiti."
"Pojdite no, kdo vam bo to verjel!" je bleknil neki poslušalec.
"Take reči res niso za vsakogar," je dejal Ben mirno. "Bo-ije, če neham."
"Nikar!" so vsi ugovarjali. , "Nadaljujte!"
"Ležal sem na u>.-n in menih mi je klečal na prsni. Zdel se mi je težak kakor gora. in bilo mi je, kakor da bom moral pod' to pezo izdihniti. Hkrati me je j s svojimi prodirnimi pogledi j prebadal, da sem bil naravnost uklet in se nisem mogel geniti. Ljudje v Evropi bi dejali, to je
ENdieott 1032
L. II. MILLER COAL CO.
Blue Diamond, Pocahontas Give Us A Trial 1007 East (»1st Street
SEI)MAK~~M0VING 6506 St. Clair Avenue HEnderson 1920
Pri nas dobite sedaj dobra drva in premog po prav nizki ceni.
Se priporočamo za naročila.
! WWuVAWJJW^fffSSSf/.
Slovenski Sokol priredi telovadbo in ples v nedeljo, dne 2. februarja, priče tek 3:00 P. M. v Slovenskem Narodnem I)omu.
zdravijala drobna svetla točka. Ne da bi dosti mislil na kako nevarnost, sem stopal po rovu j dalje. Srečno sem ga prehodil, in ko sem ga na drugem koncu j zapustil, sem spoznal, da sem I v notranjosti vulkanskega žre-I la. Steza je držala v obliki kroga po pobočju kraterja. Mestoma so bila ob njej napravljena vratca v skalo — gotovo vhodi v meniške celice, sem si mislil.
Neznansko tiho je bilo vse-naokoli. Nikjer nisem opazil živega bitja. Stopil sem na stezo in jo do polovice prehodil, kar se zatemni nebo in gosta ' megla se spusti preko vrha v . ognjeniško žrelo. Videti sem i mogel jedva tri korake daleč, j Kaj naj storim ? Naj se obr-'nem? Ni mi bilo treba dolgo u-gibati, kajti iznenada. je stala pred menoj temna postava. Pogledal sem natančneje in spoznal meniha, suhega, koščene-. ga dolgfna. Dejal mi je nekaj v neznanem jeziku.
"Častitljivi oče—" sem ga ' odgovoril po arabsko. I "Kdo si?" me je vprašal v . istem jeziku,
I	"Pobožen romar, ki bi rad videl vaš samostan."
' "Misliš resno?" Glas mu je bil mehak in prikupen. "Resno," sem potrdil. "Če ti je prav, pa pridi!" me je povabil s seboj. Odprl je
5	bližnja vrata, prižgal leščerbo j in mi svetil po tesnem, vijuga-
-	stem hodniku, dokler nisva sto-, pila v nizko, prazno celico.
i "Povej odkritosrčno, sinko," je znova spregovoril s svojim • milim glasom, "čemu si pri-
-	šel?"
"Da se mi razodene ena ti-> stih nebeških sil, radi katerih ' j slovi vaš samostan," sem od-I ■govoril,
■ i "Če to iskreno želiš, se pri-
1,--------
.I SINGERJEV ŠIVALNI tj	_ STROJ
J Naprodaj sta diva, dobro o-J hranjena Singer jeva šivalna J stroja., proda se ju po zelo i I nizki ceni, kdor potrebuje a| naj se oglasi takoj, oi	E. GORSHE
-'1030 East 66 Place, zgoraj
6	Gostilna naprodaj
Dobro idoča gostilna v sredini slovenske naselbine. Dl, D2 li-' , eence. Poizve se na 6418 St. Clair
II	A
Ave .
n__^ ____
IU'H August Kollander
3.1 P| J
LI H m'J ST- C, AIU AVENUE
.' | rag v Slovenskem Nar. Domu.
IB	PRODAJA parobrodne listke za
10 M	vse prekomorske parnike;
vi;O	POŠILJA denar v staro domo-
m' Hi	vin0 to^no in l10 dnevnih cc-
z-lHj OPRAVLJA notarske posle. »I,1 IS Hollander ima v zalogi tudi ju-
hipnoza, ter bi si domišljevali, da so s tem vse pojasnili. Čudno je bilo, da so mi ostali čuti ostri ter sem mogel vse, kar se je godilo okoli mene, natančneje zasledovati. Menih mi je položil roko na usta iri pritisk njegovih kolen je postal tako silen, da sem menil, da mi hoče stlačiti prsi. Obenem mi je bilo, kakor da se nekaj šiloma trga od mene.' Menih se je tega nečesa z urno kretnjo polastil —bila je moja duša! Odnesel jo je v duplino, kjer so stali vrči, jo spustil v enega izmed praznih ter ga zapečatil. Telo pa mi je zvlekel k onim osmim. Nepopisen je bil potlej moj položaj. Razklan sem bil na dva dela, ki sta oba ob neskončnih mukah hrepenela drug k drugemu nazaj."
"Dovolite, vse to skupaj diši močno po okultizmu," je nekdo podvomil.
"Nu, saj lahko neham," je odvrnil Ben brez zamere.
"Ne, ne!" so vsi poskočili. "Čujmo vendar do kraja!"
"Koilko časa sem trpel te muke, vedi sam Bog. Ume se, da sem trpel vse dvojno: prvič kot truplo v anatomski kleti in drugič kot duša v zapečateni posodi. Slednjič, gotovo čez tedne, se je priplazil menih k mojemu truplu. Privlekel je iz rokava majhno, svetlikajoče se orodje ter mi pričel žagati nogo nad gležnjem. Vse sem živo čutil. Najprej me je strašno zaskcie-lo, potem se je železo zajedalo globlje in globlje. Ko bi se bil mogel kako upreti! Pa nisem mogel niti zastokati. Le duša pod pečatom je pritajeno jadi-kovala. Za trenutek je menih prestal ter me zadovoljno pogledal v oči. Nato je svoj posel nadaljeval. Nenadoma je zahreščalo — dosegel je bil kost. A baš ta hip, častita go-
spoda, me je nekaj spreletelo — prebudil sem se brez hudega in zagledal nad seboj blagi o-braz švedskega misijonarja. "Hvala bogu," je mrmral dobri Šved, najhujše je minilo."
"Ali ste sploh bili na Sinji gori?" je napol osuplo, napol nejevoljno vprašala neka gospodična.
"Bile so moje vročične fantazije," je odgovoril Ben. "Med-potoma sem moral nekje nalesti
bolezen. Plezanje na Sinjo goro se je potem vršilo kar v postelji."
"Aha!" se je oglasil nekdo drugi. "Zato prej ona dolga i pavza."
"Bila je potrebna," se je na-i muznil Ben. "V ostalem lahko | prisežem, da sem govoril samo j resnico. Kdor ne veruje, naj j ponovi moje potovanje. Lahko | se mu primeri, da doživi še več 'nego jaz."	^
.V.V.Va'.WJ'.W.WuNVAVarDV.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti
w.v.mv.v.v.v.v.y.w.v
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Either becauso of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance.
But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome ofTensivo mouth odera due to the fermentation of tiny bits of food ou laouth, teeth, or dental plato surfaces.
This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and i;um surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves.
Try using Listerine every two or three days. See how much moro wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert I'harmacal Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others • Check halitosis with IISTERIME
-p.- 0	^	^a
Lieno delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Ctene vedno najnižje«
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811

igissfc;
um* """Sp
i i _ i i i- i ONLY IN NORGE BO TOV GI¥
THE PL IIS VALUE OP BOU1TOB BEFRIGEHATIOH
• Part of the plus ralow in Norge is the plus cold-making power of the Rollator. It is able to make more ould than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the RoDatar improves with use.
The extreme efficiency ftftd dependableness of the Roffirtnr is the basis of saving in both food and refrigeration. Rollator Refrigeration enable« Norge owners to save up to $11 ■ month.
THE ROLLATOB...
Smooth, e*sy, rolling power provides more cold—usa lea cmrmU.
• When yon boy a new wauher,
yon expect ft to give yon year« of quiet, dependable, trooblo-free service.
But da you realise that, from the standpoint of dependable performance, the most important part oi a washer is the part yoa never see? It*« the fr^iv.ip'M^j/uft, And only the Norge washer has the "Autobaflt" traasmteior, with its system of "tafee-np points'* which makea the Norge truly a life-lasting washer.
(Ifafrf K> r Wntmr vhlh Pump /ZimwwW)
»KTO1
SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
ejflfflt ff&tMBF	Ciste, svetle, zdrave
KRASNE OCI
ŠMmM^^^^^^. so čudovita lr.st. Murine
ffte^a^^^g.^^fe vežujoč in neškodljiv.
mtn^WM/^C Knjlpro Eye Care-ail Eye 8 IIIIK O O Beauty pošljemo brez-
Murinc Co., Dpt. H. S., 9 S3. Ohio St., Chicago	™ ZahteVO.
LIFE'S BYWAYS



Albin Zalaznik:
Doživljaji v Abesiniji
'Bilo je pred več kakor 20 5 ^ l'' je začel pripovedovati I 011 Johnson, nekoliko osivel i ^■ttiec, ki je bilo o njem znano, j c aa je prebrundal pofsveta. "Ko i S0)n se naveličal lova ob vzhod-1; JJ * Viških jezerih, sem so J i Pravil proti severu in po za- i 1 mudnem potovanju, skozi ne- j 2wave pokrajine dospel v Ad- i s Abebo, kjer se mi je zdel i lsmski zrak kakor dar iz raja. i . malu sem se seznanil z raz-sarni Evropci. V njihovi družbi i m sli®al o neobičajnih asketi- i 1 vajah, ki so vanje zavero- j gfn\ menihi po jamskih samo- 1 o,,/1, v mal° znani notranjosti i
izr-vi Iz teh vaJ* črPaj° ba.ie ( no moč, tako da so zmož-ji
.^Sanjati nepojmljive čarov-j]
j'. ' "• Zlasti o samostanu na Si-'i
^.H gori v Godžamu je nekdo, ;
2afSe	važnega, ]
Jeval, da je tam vse polno { •Kovnosti. Tedaj mi ni bilo več ;
sila V Addis AbebL Neka 1
r f.' se ji nisem mogel upi- i nin' me ^ tirala v skalne Pla"
ftii ('odžam0- Pojdi vendar, ftie 'h ŠUmel° v ušesih, idi k '
! ' naJ ti Pokažej°- kaJ : ttii-J0' Kakor obseden po tej Hj ' si nisem privoščil nadalj-sern*1 ?ddiha- Kar na lepem gor i?^2^1 iskat zagonetnih . SKlh samotarjev. Čez
Plan Ve° dni sem d°sPel v tarilmSko naselje, kjer. je živo- , §Ve,. Protest.antski misionar s nam ga' Je zvedel za moj ste °n'.mi je "odsvetoval: Ni- : je dprvi belokožec, ki sili gor, se	bi}i bi pa prvi, ki
Pa ■
Se nisem dal pregovoriti. skrbnisern odnehal, mi je prejem Vodnika ter me v bož-
d°v0l>nenU odsloviL SedaJ Pa Prei častita gospoda, da sij
kinu Babašem PiP0 —'" je Pre-j Šele Cn sv°je pripovedovanje. ■ Posl P° premoru, ki se je zdel,
^SC(Srnekam dolg' je na"!
je jjjj ' Hodila sva peš in pot i V.riy-j a kaJ naporna. Morala sva!
PoboeTkrfber' Zdaj nizdo1'
ske - skozi soteske in gor-!
konecT",P0ti ni hotel° bitil
staia	nekeSa dneva sva;
se ie pod Sinjo goro. Poznalo!
sel vui? gre Za °Sromen uga-lo; k an" Nemalo me je jezi-
cediiu ^ Je pustil v°dnik na
ija sv'rs'Tod tu naprej Je zem"
Pftil	KaJ sem hotel? Na-
stvari	si najpotrebnejše
ztaVei	tudi revolver je bil
dalj,/1	~~~ in Se odpravil sam
na* LhV-kratnem Prenočevanju tretii °,°< jU gore sem priplezal Kje .. ,an Precej blizu k vrhu. lo j,,^ bo samostan? Ni bi-naRni Spoznati se v strmo Polni ^zdrapani puščavi ^Slefl i	llekaj časa sem
Pok o S v skalovju večjo raz-
.):, ..; °PU sem noter in videl, y ;mpmtue
""" Jfc skoii temo po-
VELIKI
I TRGOVEC
J	POVEST	i
|	Spisal ENGELBERT GANGL
H '.i.
'•Kakor pride," pravi ta. "Vča- 'c si je dež, včasi sije solnce, včasi i smo takšni, včasi drugačni —ji kakor beračeva torba: danes je i polna, jutri prazna. No, včasi bomo že kakšno rekli. Saj imate 1 v Trstu vina, ne?"	i
"O da!" potrdi Janez, "imamo < takšnega vina, ki sili v lase." i Janko se brž odkrije in se pri- ' me za lese, pa reče: "Hvala Bo- ] gu, las imam še nekaj!"	i
V tem je pridrdrala kočija : pred Benuzzijevo hišo.
"Tako! Zdaj smo doma," reče) Janez in odpre vratca pri vozu.
Polagoma so vsi izstopili ter izginili v veži.
"Za Boga," se začudi Janko, "to je pa cela palača. Jojmene!"
A še bolj se je začudil, ko je stopil v stanovanje. Janko je kar obstal na vratih in gledal gori in doli, na desno in levo. "Pa tukaj stanuješ ti, Janez?" ' ga vpraša.
S smehom mu odgovori prijatelj:
"Da, tu stanujemo jaz in moji ljudje."
In Janko stopi par korakov naprej in se čudi: "Joj, joj, joj!"
A tedaj, se mu zaplete noga v preprogo, razpeto po tleh, in Janko se položi, kakor je dolg in širok, po mehkih tleh. In v njem se vzbudi šegavost, zatorej ostane nekaj hipov na tleh.
Vseh, ki so stali v sobi, se poloti smeh.	,
"Ali te naj vzdignem!" ga vpraša Janez in se skloni k njemu.
"Čakaj, Janez, čakaj," odgovori, "da poskusim, ali lahko sam vstaviem."
In uprl se je z rokami ob tla in počasi dvignil in postavil na noge.
"Hvala Bogu," pravi, "saj ni tako hudo, kakor sem mislil v prvem trenutku."
V	tem je pripravila služkinja; v jedilnici bogato južino. in Janez je povabil prijatelja, rekoč: "Pa pojdi, Janko, da se pokrepčaš in prepričaš, kak-žno vino imamo v Trstu."
"Bogme, saj sem v resnici žejen in lačen," odvrne Janko in stopi v obedu ico.
XXII.
"Zdaj pa živim kakor v majhnih nebesih," se je hvalil Janko.
Pa mu je bilo tudi zares dobro in ugodno.
Janez je bil sama dobrota. Svoji ženi najboljši mož, svoji hčeri najboljši oče in svojim oziroma svojim in Benuzzije-vim uslužbencem dobroten gospodar, a Janku je bil prijatelj.
Osobju v pisarni ga je predstavil z besedami: "To je moj dobri prijatelj Janko Stupar!"
Janku je to laskalo. Saj to nekaj pomeni, če reče gospodari Janez Zalokar svojim gospodom v pisarni, da mu je Janko prijatelj!
V	Janku se je vzbudilo globoko spoštovanje do prijatelja Janeza. Videl je, kako ga cenijo gospodje v pisarnici, ki jih je bilo petindvajset po številu, pa vsi so imeli neprestano obilo opravka. Jeden je bil med njimi, ki ni1 imel druge naloge, nego da je štel denar. Dan na dan s6 rožljali srebrni tolarji in zlati cekini izpod njegovega palca po kameni-ti plošči.
Nadalje je videl, koliko ime-t nitne .tržaške gospode s£ šteje v ' čast, 3a ima priliko, občevati z Janezom. Ta je vabil to gospodo k sebi na obede in večerje, vo-
201
Sizes 14-20 Broadcloth
215
Sizes
_______	40-46
^	"... -	Crash
RAZPRODAJA
Ženskih in otroških
Spomladanskih oblek
VREDNE DO 1.95 IN 2.95 SEDAJ
97c - Z *<* 1.89
Te obleke so izdelane po najnovejši modi. Vsi odlič- jj ni spomladanski vzorci so na razprodaji. To je iZ' \ vrstna prilika da nabavite vašo obleko.
MORATE JIH VIDITI!	j
Imamo tudi posebnosti na ženskih suknjah!
ANZLOVAR'S
6202 ST. CLAIR AVE.

STEvATv i. ' i!_ _____
..v . ^ . ,	. .	..........

dil svoje prijatelje v gledališče ali v gost.ilnice ter dal vsakemu razumeti, da, je njegova blaga j-nica polna in bogata.
Kadarkoli je priredil Janez kakšno zabavo, in najsi je pova- $ bil k sebi še tako imenitno gospo- • do, Janko je bil vedno Janezov j najljubši gost. Kmalu so ga vzljubili tudi Janezovi znanci in prijatelji, saj je bil Janko šaljiv J in dovtipen, in Janez ga je imel bolj za zabavo, nego za delo.
In takih gostovanj in razvese-ljevanj je bilo pri Janezu vedno dovolj. V Trst so dohajali trgovci iz drugih večjih in velikih mest — z Dunaja, iz Prage, iz Budapešte itd — ki so imeli trgovske zveze z Zalokar jem. Ti so bili vedno Janezovi gostje, a zmeraj — kakor rečeno — je bil Janezov najljubši gost Janko, ki se je prav kmalu v Trstu in pri Janezovih do cela udomačil. "'"Čisto lahko je torej razumljivo, da se je tudi število Julijinih in Henrietinih znancev pomnožilo, in da sta potrkala pri Benu-zziju nekega dne dva snubca: jeden — bil je mlad trgovec iz Dunaja — je zaprosil Julijine roke, a drugi — bil je častnik in sin tržaškega zapovedujočega generala — roke Henrietine.
Stari Benuzzi, ki je dal v izberi moža že Mariji svobodno roko, se ni upiral tudi sedaj, ko sta izjavili Julija in Henrieta, da je njima s snubitvijo in s snuba-či zadovoljno srce.
Praznovali so zaroko na slovesen in bogat način. Janez ni; nikoli štedil, kakar je bilo treba pogostiti povabljence. Toliko bolj je bila radodarna njegova gosto-. 1 jubnost sedaj, ko so se zbrali h gostovanju, da praznujejo zaroko njegovih svakinj.
Janez je dobro vedel, kaj ga; čaka, ko se omožita Julija in Henrieta. Treba mu bo globoko poseči v žep in izplačati vsaki po sto tisočakov gotovega denarja. In to je v resnici lep denar — dve sto tisoč goldinarjev! Pa Janez ni hotel preveč misliti na to, zakaj dobre volje si ni maral
kvariti; vsa j tega ni hotel, da bi
\ ,
Upra vni odbor
SLOV. NAR. DOMA
Maple Heights, O.
za leto 1985 je sledeč: Vincent Zimšek, predsednik; Mike Plut, podpredsednik; Fred M. Filips, 5073 Greenhurst Dr., Maple Heights, O., tajnik; Louis Si-močič, blagajnik; Anton Peru-šek, zapisnikar; nadzorni odbor: Martin Martinšek, Louis Kaste-- lec Andrew Režin; ostali direktorji: Ludvig Verček, Joseph • Legan, Charles Hočevar, Anton Blatnik, Anton Hrovat, Frank ■ Per ko, Anna Režin in John Cvet.
Mite BITr sOZRJI
NEPREBAVNOSTI Trinerjtvo Grenko Vin vas reši tega
"Zahvaliti •• Vam moram sa Tri« narjer« rranko Tino. Skozi l«to dni lom trpel radi neprabavnoati — kar* koli aem povžil Ja ustvarilo plin ▼ mojem želodcu. Pred tremi tedni »em opazil TaS oglas, kupil steklenico in od prvo čajna žlička, Id aem ga povžil ja moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostite\ kaznjen-1 cu. Moja ireva aedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem a slastjo. Val zvesti. Wallaoo K. Combs." I Ako trpita vsled neprebavnoatl, | slabega apetita, zaprtniee, plinov, i glavobola, nervoznosti, nemirnega »panja, preveliko utrujenosti, kupita ] si Trinerjevo grenko vino? Jemljite ga iCdno po eno čajno žličko pred , obadvanjem. V vseh lekarnah.
TTmReR'seuxrR
OF BITTER WINE
""^tHceph" Trine; Company, Chicago,
(njegovi gostje opatiji, da r.o ga. y napadle skrbi.	\h
Prvi dan so praznovali zaroko jf doma. Do večera so zajemali iz lj polnih krožnikov in pili dragai s, vina. Janko je bil do razposa- v jenosti dobre volje. Celo pesem, ki jo je pel najrajši že v otroških p letih, pesem o jelenu, je moral c j zapeti. Ponoviti jo je moral na !' obče zahtevanje kar trikrat za- 0 ! poredoma, tako je ugajala poslu- p j šalcem — pa ne toliko pesem I (sama, temveč nje pevec jim je bil v ' všeč, ki jo je pel z nekako gle- G x dališko spretnostjo. Kakor so bi- j i li glasovi višji ali nižji, tako se s je spenjal Janko na prste, ali se t pa spuščal na sedež in se stiskal z pod mizo.	t
^ Zvečer je šla vsa družba v c gledališče, a po gledališki pred- i stavi so se odpravili v gostilni-
1 co" ^ 1 Janku se je smilila Janezova i
mošnja. Pa končno si je mislil: j
j "E, saj ima in lahko plača." i
Drugega dne popoldne je pri- ,
drdrala pred hišo dolga vrsta ]
kočij, ki so jih zasedli Janezovi -
0	gostje in njegova rodbina ter se odpeljali na Razdrto, kamor je j
1	že bil prej Janez sporočil, da . v' pride z večjo družbo, in da se naj
gostilničar preskrbi z vsem po-
0	trebnim, da ne bo treba gostom : f trpeti žeje in lakote.
1	In gostje niso trpeli niti žeje, niti lakote. Razdrški gostilničar
11 jim je pripravil gosposko južino, . ki jim je šla zunaj na lepem gostilniškem vrtu v slast. Na-1 stavil je sodček krasnega tera-na. ki je kmalu vzdobrovoljil Ja-~ nezove goste, jim razvezal jezi-ke ter jih razvnel do najmilejše volje. Janez se je zabaval z Jan-
Bi	•
'' kom ter si z njim obnavljal spo-n mine na otroška leta.
"Ali se spominjaš, Janez," ga vpraša Janko, "kako si nam či-z- tal nekoč pravljico o materinem > srcu?"
:o "Kako bi se ne spominjal ti-La, stega dneva in one pravljice?" a,- Po Janezovem čelu je vzpla-valo nekaj kot meglica ... Brž o- je okrenil pogovor na druge ni-stvari. Ni hotel, da bi mu žalost >a pregnala dobro voljo . . . ,lj Stari Benuzzi se je zabaval z o- Ivanko. Z njo je hodil po vrtu in h ji v kite povijal cvetlice, ki jih n-	„_________: :-'-
je trgata p" gredah, jrseshii, je ; nil odločen j-iduji v^fni je videti ves pomlajen, in vese- £ Ije mu je žarelo z lion. Yfčkr'\1 i se je vrnil k mizi, popil kupico c vina, se nekoliko pogovoril, si c aapalil smodko ter zopet stopil k Ivanki, ki se je kakor rož kralji- ] ca izprehajala med lehami ... 1 Potlej so se vsi dvignili ter- j odšli na. kegljišče, da se nekoliko i preganejo in zabavajo.
Seveda ni šlo s kegljanjem kdo ve kako imenitno, zakaj krogle so metale tudi ženske, ki so jim pa uhajale v desno ali v levo I: stran, da je malokatera dospela, j tja do deveterih stožcev.
In če ni bilo čuti mnogo ropo-tanja, pa je bilo vsaj čuti mnogo smeha. In veseli družbi je bila pač zabava glavna stvar.
Prihajal je večer, in luna je vzplavala. ria, nebo. Kot raztopljeno srebro se je razlivala njena luč po zemlji, ki se je pripravljala k počitku. Lunini žarki so sc raztkali po strehah kakor srebrna tančica in se pobesili po vejah kot srebrni okraski.
Krasna mesečna noč je s čarobno svojo tajnostjo objela stvarstvo daleč na okrog ..
Janez je poravnal račun in u-kazal, naj kočijaži zaprežejo vozove.
Bilo je v prirodi hladno, zakaj mrzla sapa je zavela, tam od kraških skalin.
Gospoda se je skrbno zavila v ogrtače in vrhnje suknje ter sedla v vozove, ki so drčah po gladki, z mesečino jasno razsvetljeni cesti proti Trstu.
V zadnjem vozu. so sedeli Janez, stari Benuzzi in Janko.
Početkoma. so se pogovarjali o tem, kar jim je ravno prišlo na um, potem šo umolknili, in njih i duše so se potopile vsaka v svoje misli.
Starega Benuzzija je zdaj pa zdaj stresel mraz. Zavil se je( tesneje v vrhnjo suknjo ter se naslonil v kot. Kmalu se mu je sklomlair) *a na prsi. Zaspal je. i V tem se mu je razpela suknja. 1 in obkrožal ga je hladni nočni zrak.
Ko je družba dospela v Trst, i se je razšla k pokoju. Starega Benuzzija je stresel mraz. Legel je v postelj" in se toplo pckril.
^— i ■	l|»r TTif-mrm-WMUM
4n spa.ti ni ziiogei. Prihajajo mu,n je vroče in mrzlo, mrzlo in vro- n če, in komaj je dočakal jutra.. Poklicali so zdravnika, ki je pri- j, šel preiskat, starca ter dognal, p da so se mu vnela, pljuča.	n
Starega je bodlo po prsih, ka.- L kor da mu tiče v pljučih šivanke. Vročina je rastla od hipa do hi- 1 pa, da. je začel bolnik naposled i blesti. Le včasi mu je še nekoli- j ko odleglo, in v takem svetlem i trenutku je tudi zaželel duhovni- i ka, ki ga je spravil z Bogom. J i Ob njegovi postelji je nepre- \ ' sta no čul zdravnik. Ali ta je zrna- 1 Ijeval z glavo, rekoč, da je na- \ padla starca pljučnica v najhujši s meri. Domačinom je povedal kar s naravnost, da tu ne bo mogla. \ njegova, znanost mnogo pomaga- 1 ti, in da naj bodo pripravljeni na i najhujše.
In to najhujše je prišlo! Po kratkih dneh mučne bolezni je izdihnil stari Benuzzi.
Dasi je prišla njegova bolezen in njegova smrt tako naglo, tako nepričakovano, vendar so se tolažili njegovi sorodniki s tem, da je tičal že globoko v zimi življenja, in da je bilo vsak hip misliti na konec njegovih dni j.
V sobi, kjer je bival naposled, j so prepregli stene s črnim suk-[ nom, v sredi pa so postavili mrtvaški oder, prekrit črez in črez
-	s črnim zametom. Nanj so polo-
-	žili starega Benuzzija, ki so ga
>	oblekli v črno opravo. Vse krog
-	in krog je bilo črno, samo mrli-čevi sivi, kot sneg beli lasje, nje-
-	gova takisto bela brada in pa u-padlo, voščeno lice ter kakor iz
>	belega mramorja izklesane roke i so se odbijali od črnega žame-i ta ter napravljali na gledalca
-	globok, neizrazen vtisk . . . ciprese in širokoliste palme, in!
1	med rastlinjem so gorele noč in; dan v visokih srebrnih svečni-
2	kih bele sveče.
2f Črne stene so kmalu izginile . pod ogromnimi venci, ki so jih; , pokladali ob odru pokojnikovi i sorodniki, znanci in prijatelji., Na dolgih, dragocenih trakovih , .50 se. svetile pozlačene črke po-i slednjih pozdravov. 11 Vsa soba se je izpremenila v . nekak cvetličnjak, ki je bil pre-
napolnjen s težkim, opojnim Vo-j njem . . .
Benuzzijev pogrebni izprevod : je bil veličasten, bolj podoben > procesiji, kjer se kaže bogastvo, j nego pogrebu, kjer se kaže ža-1 lost.
Trije pari črnih, lepih konj z lasastimi šopi vrh glave in opre- j ženi s črnim, srebrno okovanim | jermenem so korakoma vlekli, | mrtvaški voz, na katerem je po-1 čivala posrebrena, črno obroblje-1 na kovinska krsta. Tudi drugi • voz, na katerem so bili kot v cvetočo goro nakopičeni venci, je peljalo šestero konj. Duhovniki so se vozili pred krsto, a za njo so stopali sorodniki, potlej Be-nuzzijevi uslužbenci, dalje velikanska množica najvišje tržaške gospode in. drugega občinstva tja do delavcev in siromakov, ki jim je delil blagi pokojnik toliko dobrot.
Ta pogrebni izprevod je pač najjasneje pričal, kako znan, cenjen in spoštovan je bil stari Benuzzi.
Sedaj je ostal Janez sam s tisoč skrbmi . . .
Po tastovi smrti je imel mno-ero posla, da je uredil vse papirje in listine. In ko se je približal čas trifarškega proščenja, ni mogel Janez izpolniti obljube, dane bra-
Razpis službe
Na zadnji seji direktorija. Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu je bilo sklenjeno, da se razpiše služba oskrbnika Društvenega Doma v Euclid, Ohio . Prednost imajo člani društev; ki lastujejo Dom. Vse prošnje in kvalifikacije naj se pošljejo najkasneje do 28. januarja 1936. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo. Prošnje se pošljejo na tajnika
LOUIS R. WESS
20571 Miller Avenue
:	Euclid, O.
m Francetu Neobhodno je '-ii potreben doma, zatorej je mllo-/X\ obisk domačega kraja in gro-| ba roditeljev do bodočega leta, "če zopet kaj nepričakovanega ne pride", kakor je pripomnil Janku.
Imel je mnogo potov tudi k trgovskemu sodišču, da je tam opravil vse potrebno, da so izbrisali ime prejšnjega lastnika trgovine in vpisali ime sedanjega lastnika. Potem jo bilo treba to izpremembo naznaniti vsem i tvrdkam, tvorniškim in trgovskim, s katerimi je imela Benu-zzijeva hiša zveze.
(Dalje prihodnjič)
URADNIKI DRUŠTVA
"DOSLUŽENCEV"
za leto 1936:
Predsednik Frank Virant. 1161 Norwood Rd., podpredsednik Martin Kostanjšek, tajnik John J. Kikol, 19012 MohavvK Ave., KEnmore 0046W, blagajnik Jos. Markovič, zapisnikar Michael Klemenčič, nadzorniki1 (Martin Kostanjšek, Victor Pe' terca in Jacob Braniselj; zasta* vonoša Frank Hiti, zdravnik'1 Dr. Kern, Dr. Perme, Dr. 0" man, zastopnik za Klub društev Slov. Nar. Doma Frank Virant' zastopnik Skupnih društev far1 sv. Vida Michael Klemenčič.
Društvo "Doslužencev" je ^ dobri finančni podlagi, ima $5,000.00 premoženja, plačuj1' $7.00 na teden bolniške podpor' in priredi časten pogreb 211 umrlim članom z vdeležbo vS^ , članov. Mesečnina je satf0 $1.00.
Društvo zboruje vsako četrt0 . nedeljo v mesecu v starem p0' slopju Slov. Nar. Doma. Sl°" . vence in .Hrvate v starosti . 16. do 45. leta se vabi k p^j stopu.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti") ____'
i \ RAZPRODAJA /1
\ Ako iščete prave znižanje cen na usnjenem obu-/ \ valu, potem ne zamudite te razprodaje. Naša / \	\ zaloga jesenskih in zimskih obuval se mora /	\
v	\	/	'
j	A prodati. Znižali smo cene za hitro pro- /
\	\ dajo. Kupite sedaj! Poslužite se te /	f
V redke prilike založiti vašo druži- /	j
I Moški	\ no z dobrim obuvalom! /	\
\ boIiši \ / l | ČEVLJI	\ v	/	Deški \
f. m z samim usnjam \ ŽENSKA FINA OBUTEV/ High Shoes i
I 1.95 2.98 \ Popolna izbera / in | 95
i	\ (Jljc do 2«45 /	j
j Ženski $7, $8, $9 Wil- \	/ Oxfords — Straps \
ij bur Coon Arch Shoes. \	/	j
£ Posebno znižani na \ OTROŠKI /	DEKLICE J
1 3.95 \ ^lh / 1.95 j
'^^n 19°upj\
RIITAI A'S V
UU liluri U V 6410 ST. CLAIR AVE: