Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini tednik Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1263 TRST, ČETRTEK 21. FEBRUARJA 1980 LET. XXX. Snov za razmišljanje V italijanski javnosti je pred kratkim vzbudila pravo senzacijo vest, da je ustavno sodišče s svojo razsodbo proglasilo za Protiustavna in torej nezakonita nekatera določila zakona, ki ureja gradnjo tako imenovanih ljudskih in cenenih stanovanj in ki je znan po predlagatelju, bivšem ministru, republikancu Bucalossiju. Ministrski svet je moral zato na vrat na nos sprejeti nove zakonske ukrepe, da se odpravi praznina, ki je nastala na tako važnem področju, kot je skrb za odpravo stanovanjske stiske, kar je med drugim povezano z vrsto hmeljnih industrijskih dejavnosti. Ustavno sodišče je razsodilo, da so protizakonita tista določila zakona Bucalossi, ki se tičejo razlastitvenega postopka, oziroma odškodnine za razlaščena zemljišča. Protizakonita je zlasti višina odškodnine, ki lo je določal zakon, saj ni bila v skladu s ceno na tržišču, temveč je bil za njeno določitev odločilen katastrski značaj zemljišča (travnik, pašnik, obdelovalna zemlja ltd.). Sam predsednik ustavnega sodišča A.madei je v televizijskem razgovoru zelo nazorno orisal razloge, zaradi katerih so ornenjena zakonska določila krivična in to-rej nezakonita. Navedel je med drugim primer dediščine, pri kateri morajo lastniki Podedovanih nepremičnin plačati državi visoke davke za vknjižbo, zatem pa se pojavi °bčinska uprava ali kaka druga javnopravna ustanova, uvede razlastitveni postopek ln izplača za odvzeta zemljišča smešno nizko odškodnino, ki nikakor ne ustreza višini davka, ki ga je lastnik že bil plačal ob ureditvi dediščine. Glede na socialni ustroj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je treba priznati, da so premnogi naši ljudje občutili na lastni koži krivičnost teh in podobnih zakonskih določil ter so mnogi posamezni pripadniki naše manjšine kot tudi celotna narodnostna skupnost do zdaj imeli ogromno in vsekakor neprecenljivo škodo. Dovolj te, da se le nekoliko ozremo po Tržaški in Goriški, pa bomo ugotovili, koliko zemlje s° »požrle« velike cestne infrastrukture in, zlasti v predmestjih, gradnja ogromnih stanovanjskih blokov. Tudi v tej številki lista omenjamo primer Kolonkovca, kjer namerava tržaška °bčinska uprava v okviru odobrenega načrta za gradnjo tako imenovanih ljudskih ln cenenih stanovanj razlastiti zemljišča, ki dalje na 2 strani ■ Potrebne so naše lastne gospodarske pobude Zadeva s Kolonkovcem, kjer gre zdaj za to, da se prepreči dejansko nasilno (čeprav z zakonom krito) odvzemanje slovenske zemlje, zemlje kmetov in vrtnarjev, v prid masovnih gradenj, za katerimi se gotovo skrivajo politične in finančne špekulacije, saj bodo zaokrožile desetine milijard, ki bodo pristale v žepih gradbenikov in posrednikov, je ponovno opozorila našo javnost, da je nekaj narobe tudi pri nas samih. V naših vaseh in predmestjih, vseh po vrsti, se neprestano gradi in kadarkoli kdo od drugod obišče te vasi, opazi skupine novih hiš. Mnogo njihovih lastnikov je od drugod. Otroci, ki se pode okrog hiš, govore italijansko in če se hočejo vaški otroci iz soseščine igrati z njimi, morajo govoriti italijansko. Odnosi med novimi naseljenci in domačini se prav tako odvijajo v italijanščini. Toda pri teh naseljencih ne gre za ljudi, ki bi se bili naselili na razlaščeni zemlji. Zemljo so pošteno kupili. Marsikomu so pri tem pomagali prijatelji ali razne ustanove. Tu pa se pojavlja vprašanje, kako da imajo tujejezični ljudje tako lahek pristop do nakupa naše zemlje, medtem ko je zelo, zelo težko priti do stavbišča v naših vaseh slovenskim ljudem iz Trsta ali celo domačinom, ki nimajo hiše, zlasti mladim. Vzroka sta predvsem dva. Pomanjkanje informacij in pomanjkanje kapitala, kar pa bi lahko strnili v ugotovitev, da ni nobene organizirane pobude s slovenske strani. Nekaj krivde je tudi pri tistih, ki prodajajo zemljišča. Bogve zakaj se menda obotavljajo prodati slovenskim kupcem, verjetno iz bojazni, da bi se morali pokazati »dostojni« in dati stavbišče bolj poceni, ker se bo kupec skliceval na to, da je vendar domačin oziroma Slovenec. Pri tujcu pa ni treba imeti nobenega pomisleka in obzira. Lahko mu postavijo ceno, kakršno hočejo, in v veliki večini primerov jo tudi plača, računajoč z inflacijo in tolažeč se s tem, da se mu bo tista cena že čez nekaj let zdela nizka. Italijani tudi lažje dobijo kredite za zidavo hiš, medtem ko je Slovencem skoro nemogoče dobiti kredit, ker če hoče dobiti posojilo (ki nikakor ne bo zadostovalo za kritje stroškov zidave), mora nuditi jamstvo banki prav v obliki zemljiške posesti, ki je nima. Slovenci na Tržaškem nimamo nobene gospodarske ustnove ali službe, ki bi nudila interesentom informacije, kje bi lahko kupili kako stavbišče ali staro hišo, da bi jo preuredili za svoje potrebe. Imamo ustanove, ki se ukvarjajo z »visokimi« gospodarskimi problemi, študijami o vsakovrstnih »strukturah«, toda ustanove, ki bi se ukvarjale s takimi praktičnimi vprašanji in ki bi morala imeti narodnoobrambni značaj, nimamo. Nobena »strešna« organizacija se ne briga za to, vse mirno in de- dalje na 2. strani ■ SPET ODLAGANJE? Medtem ko pišemo, se v Rimu še ni zaključil vsedržavni kongres krščanskodemo-kratske stranke, ki so ga opazovalci pred začetom označili za najpomembnejši politični dogodek v tem letu. Glede na njegov dosedanji potek pa bi danes težko pritrdili taki oznaki. Na kongresu je namreč z večino glasov prodrl predlog, naj novega političnega tajnika izvoli strankin vsedržavni svet, kar pomeni, da se Krščanska demokracija s tem vrača na svoje stare pozicije, saj takšna sprememba strankinega statuta v sedanjih pogojih znotraj stranke pomeni predvsem ponovno razbohotitev bojev med posameznimi strankinimi strujami, sklepanje zavezništev bolj na osnovi osebnih simpatij med posameznimi veljaki kot na osnovi jasnih političnih programov. Pri izvolitvi novega tajnika bodo torej prevladovali interesi posameznih strankinih prvakov, s čimer bosta vpliv in ugled novega tajnika nujno ošibljeni. Osrednje vprašanje na kongresu so bili seveda odnosi med Krščansko demokracijo in komunistično partijo. Iz dosedanje razprave je razvidno, da stališče dosedanjega tajnika Zaccagninija, po katerem bi se morala nadaljevati politika soočenja s komunisti, ni naletelo na odobravanje večine delegatov. Večji uspeh so imela, kot kaže, izvajanja tistih govornikov, ki so opozarjali, da bi morala Krščanska demokracija raje posvečati pozornost svojim tradicionalnim zaveznikom, kot so socialdemokrati, republikanci, liberalci in socialisti, češ da novi odnosi s komunistično partijo niso odvisni samo od stranke relativne večine, temveč morajo o tem kočljivem vprašanju soodločati vse demokratične stranke. Vse torej kaže, da Krščanska demokracija na tem kongresu ni rešila temeljnega vprašanja, temveč da se bo razprava nadaljevala predvsem v okviru strankinega vsedržavnega sveta. RADIO TRST A Kdo se hoji Jimmvja Carterja? ■ NEDELJA, 24. februarja, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Kralj Oh in kraljestvo Joj«, radijska veseloigra za otroke, (Zora Tavčar) Radijski oder; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila; 14.10 »Mesečnik«, variete; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 25. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.45 Socialna problematika; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 »Mesečnik«, variete; 12.40 Filmska glasba; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Joseph Sheridan Le Fanu: »Stric Silas in usodna dediščina; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kranika; 17.10 Violinist Žarko Hrvatič in pianist Aleksander Rojc v palači Attems v Gorici; 17.45 Glasbeni drobiž; 18.00 Kulturno pismo; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 26. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Christian Dietrich Grabbe: »Don Juan in Faust«, tragedija; 9.45 Glasba v razvedrilo; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 11.30 Vam še ugajajo? 12.00 Kulturno pismo; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Rezervirano za... 15.30 Postni govor; 15.40 Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Violinist Žarko Hrvatič in pianist Aleksander Rojc v palači Attems v Gorici; 17.45 Sestanek z Edit h Piaf; 18.00 Slovenska dramatika po letu 1945; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 27. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnice jazza; 12.00 »Pod Matajurjan«; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Odprimo knjigo pravljic«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Joseph Sheridan Le Fanu: »Stric Silas ali usodna dediščina; 15.00 Glasbeno popoldna; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 28. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Christian Dietrich Grabbe: »Don Juan in Faust«.tragedija v 4. dejanjih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Jugoslovanski pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.15 Najnovejša izdaja plošč; 16.00 Poslušajmo film; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Skladbe z nabožno tematiko; 18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 29. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših oddaj; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Domače popevke; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka? 14.30 Roman v nadaljevanjih — Joseph Sheridan Le Fanu: »Stric Silas ali usodna dediščina«; 15.00 Po končani univerzi; 15.30 Postni govor; 16.00 Mikrofon v razredu; 16.30 S pesmijo po svetu; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni prostor; 19.00 Poročila. H SOBOTA, 1. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Christian Dietrich Grabbe: »Don Juan in Faust«, tragedija v 4. dejanjih; 9.40 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 12.30 Pesem poje o... 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 »Vse lepo, vaš Peter!« 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 »Zaklad v Vahti«, radijska igra, (Jože Se-ražin), Radijski oder; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Dokazano je že, da se nihče ne boji Virginije Woolf, čeprav se po teatrih kar naprej postavlja to vprašanje. Prav tako pa se je tudi že jasno izkazalo, da se nihče ne boji Jimmyja Carterja, tudi če rad kaže svoje velike zobe. O Afganistanu se ne piše več na prvih straneh listov in televizija komaj še kdaj omeni tamkajšnje dogajanje. To je plus za Ruse. Ljudje so vzeli vdor na znanje in zahvalili Boga, da se ne tiče njihovih držav. Vsaj zaenkrat ne. Carter počasi opušča misel na kakšne odločnejše pobude in se osredotoča na bojkot olimpijskih iger, a kaže, da se mu tudi to ne bo posrečilo. Sovjetska diplomacija je šla v odločno protiofenzivo in olimpijski odbori po veliki večini niso za bojkot, saj v tem primeru bi bil verjetno konec olimpijskih iger. Ondan so poročale tiskovne agencije, da je sovjetska policija tepla v Gorkiju Saharova in njegovo ženo. To bi bilo povzročilo pred kakim mesecem še senzacijo, zdaj je tudi ameriška javnost to skoro brezbrižno vzela na znanje. Očitno so sovjetski po- ■ nadaljevanje s 1. strani jansko brezbrižno gledajo, kako naše vasi spreminjajo svojo pobodo, ki postaja vedno bolj tuja, in kako začenjajo v narodnostnem pogledu toniti, v precejšnji meri tudi po krivdi občinskih uprav, ki nimajo čuta za take, zlasti ne za narodnostne probleme in jim je pri srcu predvsem stvar »proletarske vzajemnosti«. Ali se res nobena politično-gospodarska slovenska organizacija ne čuti dolžna, da bi se začela ukvarjati s tem vprašanjem, ki je tako važno za narodnostno in ekološko podobo naših vasi, še posebno važno pa za naše mlade zakonske pare? In ali zares ni mogoče, da bi naše banke namenile za posojila za zidavo hiš ali za prodajo in prenovitev starih hiš v značilnem našem kra-škem slogu določeno vsoto denarja, in to tako, da bi se ne ozirale samo na jamstvo ■ nadaljevanje s 1. strani so že zdavnaj znana po svojih žlahtnih kulturah, s čimer hi se poleg vsega še bolj razcefralo narodnostno in socialno tkivo tamkajšnjega prebivalstva. Razsodba ustavnega sodišča sicer nima neposredne zveze s posebnimi razmerami na manjšinskem oziroma narodnostno mešanem ozemlju, vendar po našem iz nje izhaja nauk, ki ga morajo zakonodajalci upoštevati tudi pri urejanju manjšinske problematike. Gre namreč predvsem za spoštovanje načela pravičnosti in enakopravnosti, ki morata veljati za vse državljane in ki ju je treba strogo izvajati na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Razvoj o-mike in civilizacije ter gospodarskih dejavnosti ima svoje zahteve, vendar nikakor ni in ne sme biti v nasprotju z načeli pravič- litični strokovnjaki dobro vnaprej preračunali ameriško in svetovno reakcijo na vdor v Afganistan. Tudi glede talcev v Iranu je prešla pobuda zdaj že čisto v iranske roke. Carter molči in se zanaša na čas in na Združene narode. Ni več slišati o ameriških vojnih ladjah v Perzijskem zalivu in tudi ne o gospodarskem pritisku na Iran. Marsikdo se sprašuje, kaj je pripravilo Carterja do tega, da se je tako glede Afganistana kot glede Irana tako potegnil nazaj, da je to že podobno umiku. Nekateri menijo, da neodločno obnašanje evropskih zaveznikov Amerike, posebno pa Nemčije, Francije in Italije, ki si zaradi Afganistana (marsikateri državnik niti ne ve, kje ga je iskati na zemljevidu) in zaradi nekaj ducatov Američanov, ki so zaprti kot talci v Teheranu, ne splača kvariti odnosov z Rusi, zlasti pa ne kupčij, ki jim gredo po umiku Američanov iz konkurence še bolje v klasje. Najbolj pa pri vsem tem manjka Zahodu jasnih političnih načel in odločnosti. v zemlji, ampak tudi na jamstvo v značaju in človeških kvalitetah, v pridnosti, sposobnosti, poštenju, narodni zavednosti? Gotovo ni pričakovati tega toliko od bank kot takih kot pa od naših velikih političnih in gospodarskih organizacij, ki naj bi pridružile svoji »visoki« politiki tudi nekaj take »nizke«, pa za naše ljudi bolj važne politike. Njihova naloga bi morala biti, da na ta ali oni način — one bodo že vedele, kako — izbrskajo odnekod sredstva za nakup stavbišč in zidavo hiš za slovenske ljudi. To bi ne bil proč vržen denar, ampak posojila po normalnih obrestih, le da ne pod nemogočimi pogoji in jamstvi — jamstvo bi bila že samo stavbišče in hiša, ki bi prešla v dokončno last interesentov šele, ko bi bila odplačana ali vsaj v glavnem odplačana. Ce je mogoče tako graditi v Nemčiji in drugod, zakaj ne pri nas? nosti, nikakor ne sme predstavljati grobe krivice niti za posameznika niti za skupnost, tem manj če se ta skupnost imenuje narodna manjšina. Gre sicer za preprosto, vsakomur dostopno modrovanje, ki pa je v naših tržaških in goriških razmerah vodilnim večinskim krogom žal tuje, saj smo imeli in še imamo priložnost ugotavljati, kako na primer velika večina svetovalcev v tržaškem in goriškem občinskem svetu z nekakšno naslado glasuje za vsak predlog o razlastitvah, čeprav imajo te — kot zgovorno dokazuje razsodba ustavnega sodišča —' mnogokrat značaj prave pravcate kraje. V naših razmerah omenjena razsodbo vsekakor nudi snov za razmišljanje sestavljavcem osnutka za zakonsko zaščito naŠO manjšine v Italiji. Potrebne so naše lastne... Snov set razmišljanje Obisk Slovenske skupnosti pri predsedstvu SZDL V sredo, 13. t. m. je predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič sprejel v Ljubljani deželno delegacijo SSk. Sestanka so se za SZDL udeležili še Bojan Lubej, Ivan Renko, Jože Hartman in Danilo Turk, za SSk Pa Bratuž, Štoka, Terpin, Harej, Paulin, Gradnik, Gombač in Terčon. Razgovorom le prisostvoval še generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Predsednik Ribičič je delegacijo SSk aajprej seznanil z zdravstvenim stanjem Niaršala Tita, nato je orisal trenutni med-aarodni politični položaj s posebnim poudarkom na sodelovanje med sosednimi državami. Govor je še bil o izvajanjih osimskih sporazumov in na vlogo, ki bi jo morala imeti manjšina kot aktiven most med sosedi. Bratuž je v pozdravnem govoru najprej voščil predsedniku Titu čimprejšnje okrevanje, nakar je rekel, da si SSk pričakuje stvarne podpore od matične domovine za dosego zaščitnega zakona, kot je predviden v osimskih sporazumih. Štoka je obrazložil stališče SSk po ju-Nijskih volitvah z natančno analizo celotnega političnega položaja, zlasti kar zadeva Poskus novih volilnih zavezništev ter sedanje deželne krize, kateri zaenkrat še ni videti izhoda. SSk je mnenja, da je treba to krizo čimprej rešiti, saj je sedanje mrtvilo Zadnja številka štirinajstdnevnika Naši razjedi je objavila članek uglednega jezikoslovca ln esejista Lina Legiša, ki je, kot znano, doma lz naših krajev, o sodobni knjižni slovenščini lri njeni izumetničenosti ter potrebi, da jo nabavimo spet bolj ljudsko, pristno in sočno. Cla-bk »Zlikani Slovenec« se nam zdi tako zani-j-iv in važen, da ga ponatiskujemo in napravljajo tako dostopnega širši javnosti tudi na našem °zemlju. Uredništvo N. L. I. Na malem zaslonu risanka iz dolge vrste Zgod in nezgod junaka leva. To je gospod sta-rega kova, velja za kralja, zato je postavljen Pokonci in se drži stanu primerno, zmerom prijavljen, da se požene v drzna, navadno ponemčena in smešna početja. Ali najbolj zabavno ^e> kako govori. V Zagrebu so mu oskrbeli imenitno govorno preobleko: starinsko hrvaščino, Obrano, visokostno, z nasladnimi glasovnimi Prelivi. Pravi užitek. Bi mi zmogli kaj takega? Ne morda noviš-kega, čitalniškega, rodoljubarskega ali novoilir-skega, kar je vsakemu očitno staro, pač pa je-Zlk s tančinami, ki se je že prevesil, pa se zdi, dp je še pravkar imel največjo oblast in privlačnost. Najbrž ne brez težav. Kako, če se pa °Pi Hrvati in Srbi, lahko prosto prepuščajo lskrivi živi besedi, kakršno tudi drugače, vsaj Povečini, govorijo, čutijo zato posebnosti svojih §0vorov, ki tudi niso brez različnosti, in bi še Prej opazili ostarele izraze. Mi pa imamo pri 5vojetn jeziku radi pridržke, tolikokrat ome-^Pjemo prostost živega govorjenja in ga pred- na.deželni ravni zlasti škodljivo za reševanje vprašanj, ki neposredno zadevajo našo manjšino. Štoka je poudaril že znano stališče SSk do industrijske cone na Krasu, kateri SSk nasprotuje, čeprav se ne misli vključiti v razne pobude Slovencem in Jugoslaviji nasprotnih sil, ki skušajo z natolcevanjem in izkoriščanjem dobre vere še Koroški deželni glavar Leopold Wagner se je prejšnji teden sestal z odposlanstvom obeh slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem, ki sta ga vodila dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwitter. Predmet razgovora, ki je trajal dve uri, je bila proslava, ki jo deželna vlada namerava prirediti v letošnjem oktobru, ko bo poteklo 60 let od plebiscita na Koroškem. Deželni glavar je dejal, da mora po njegovem letošnja proslava biti vsebinsko drugačna od dosedanjih in da ne bi zlasti smela razdvajati prebivalstva na Koroškem. Predstavniki koroških Slovencev so izjavili, da so pripravljeni sodelovati na u-radni deželni proslavi, če jim je zagotovlje- stavljamo v obrezane oblike šolske »pravilne« slovenščine. Kje naj tukaj vzgojimo tanek posluh za prestarelo in togo, ko je v knjižni rabi vse polno besed in oblik, ki se jim je življenjski vek že kdaj iztekel, pa veljajo za najbolj v redu. Če misli pripovednik, da poživlja z na-rečnostjo, pa vpleta vmes knjižne starine, ki z njegovim krajem nimajo nobene zveze. Če naletiš na prastari ako, ki ga večina že nekaj sto let pozna samo iz knjige, celo v prleških kmečkih zgodbah, ki hočejo biti realistične, ali v znanstveni obravnavi, še pri mladem človeku, ki nabira slenge in bi torej moral ločiti časovno plastnost. Res je, da so se pisatelji s čutom za resničnost kdaj pa kdaj posmehovali takim starinam in sploh odmikanju od trdnih tal, vendar se nekajkrat tudi niso mogli ubraniti močnemu nagnjenju, ki je v Slovencu, da bi bili zlikani, da bi bili prišteti v pravo kulturno družbo, čeprav smo pri tem zgubljali nemalo prvinske naravnosti. Na novejših eksperimentalnih odrih so se mladi začeli upirati takemu polepšavanju. Včasih je za to poskrbelo spretno preneseno tuje besedilo, v katerem se je naravno izražanje navidez brez osti zadevalo ob narejeno, že prevešeno. Vendar koliko jih je bilo, ki so čutili rahel posmeh za skoraj igrivim jezikovnim namigavanjem. Ne bi kar tako zavrnil misli, da je nerodovitna šolska prečiščenost, urejenost in narejenost pripomogla tudi k divjim, včasih že otročjim jezikovnim izgredom, ki se počasi polegajo. Zal ne s posebnim uspehom, kako so ustvarjalnost preradi zamenjavali z zunanjim (Dalje na 7. strani) slabšati sožitje med narodnostnima skup-nostima v Italiji. SSk je prepričana, je še dejal Stoka, da se bo v tem letu odločalo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino. Ta zakon mora biti čim boljši in predvsem mora zajeti vse Slovence v deželi, brez kakih razlik med pokrajinami. Zato je SSk mnenja, da sta bolj kot kdajkoli prej potrebna akcijska enotnost vseh Slovencev in odločna podpora matične domovine. Uradnim poročilom je sledil plodni razgovor med člani delegacij, kjer je jasno prišlo do izraza skupno gledanje na vsa vprašanja, ki se tičejo življenja manjšine. no, da bodo že med pripravami lahko povsem enakopravno sodelovali. Zahtevali so, naj na uradni proslavi nastopi tudi slovenski govornik, naj se v uradni program prireditev vključi Oktobrski tabor in naj se skliče mednarodni simpozij, ki naj znanstveno obdela zgodovino ter prouči posledice plebiscita. Program simpozija naj pripravi komisija, v kateri naj bodo predstavniki deželne vlade, univerze v Celovcu ter obeh osrednjih slovenskih organizacij. Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij so deželnega glavarja opozorili na vsebino spomenice, ki so jo bili v lanskem decembru izročili zveznemu kanclerju Kreiskemu in ki vsebuje seznam ukrepov za uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe ter tudi navaja roke, v katerih bi pristojne oblasti morale ukrepe sprejeti. Slovenski predstavniki so v tej zvezi naglasili, da bi morala koroška deželna vlada odobriti u-krepe, ki sodijo v njeno pristojnost, kar bi predstavljalo pomemben korak na poti k uresničevanju 7. člena državne pogodbe, ki zagotavlja manjšini zaščito njenih pravic. Po razgovoru z deželnim glavarjem so se predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij sporazumeli, da bodo imenovali v pripravljalni odbor za proslavo plebiscita dva zastopnika, ki bosta predvsem ugotovila, ali jima je zagotovljena dejanska enakopravnost in ali je odbor pripravljen upoštevati njune predloge. Obe osrednji slovenski organizaciji pa bosta 15. maja priredili v Domu glasbe v Celovcu proslavo ob 25-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe in 35. obletnici zmage nad fašizmom in osvoboditve Avstrije. Slovenski predstavniki so izjavili, kako pričakujejo, da se bodo te proslave udeležili tudi predstavniki koroške deželne vlade. —o— BOLEZENSKO STANJE PREDSEDNIKA TITA Titova odporna narava se še vedno upira. Iz zdravniških poročil pa je razbrati, da se njegovo stanje, čeprav je v določeni meri stacionarno, v splošnem vendarle slabša, ker mu odpovedujejo srce in ledvice (morali so mu namestiti umetno ledvico). Moralo bi nastopiti nekaj izrednega, da bi si jugoslovanski predsednik spet opomogel. Vendar vse kaže, da tako upanje še vedno živi in prihaja do izraza v raznih uradnih izjavah, če ne v zdravniških uradnih obvestilih. lino Legiša Zlikani Slovenec Obletnica plebiscita na Koroškem WAGNER VABI SLOVENCE Za enoten nastop vseh demokratičnih sil v obrambo Kolonkovca Pokrajinsko tajništvo SSk ugotavlja, da je bil pravkar minuli teden posebno pester na dogodkih, ki neposredno ali posredno zanimajo Slovence in njihove življenjske probleme. Deželno zastopstvo Slovenske skupnosti je opravilo obisk pri predsedstvu SZDL Slovenije, na katerem sta si obe strani izmenjali informacije in stališča o obravnavanih problemih v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov s posebnim ozirom na globalno zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji, glede katere je bilo poudarjeno z obeh strani, da ima tudi zvezna vlada določene pristojnosti. Nadaljevale so se odločne akcije prebivalcev Kolonkovca proti nepotrebnemu razlaščanju in pri tem jih solidarno spremlja slovenska javnost in dober del tudi italijanskih someščanov. Solidarnost so jim izrazili tudi razlaščenci iz Štandreža pri Gorici. Prav po zaslugi teh njihovih odločilnih nastopov so se preprečili nepopravljivi dogodki, ki bi lahko onemogočili učinkovitost vseh nadaljnih prizadevanj, kar je po mnenju SSk odločilnega pomena. Iz nekaterih virov se je namreč zvedelo, naj bi na pri- POKRAJINSKI KONGRES SSk V TRSTU Pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško bo dne 1. in 2. marca na sedežu v ul. Machiavelli 22 za razpravo o poročilih ter volitve novih vodstvenih organov. Začetek oh 17. uri. — Vabljeni vsi člani. stojnih upravnih ravneh že začeli proučevati možnost, da se popravi izbira ljudskih gradenj na Kolonkovcu. Odločilno vlogo bi v tem primeru morala imeti tržaški občinski odbor in občinski svet. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji redni seji v ponedeljek, 18. t.m., obravnaval predvsem zadnje priprave za pokrajinski kongres, ki bo 1. in 2. marca in katerega glavna novost bo v tem, da bo prvič organiziran po delegatskem sistemu, kar praktično pomeni, da bodo nove vodstvene organe (pokrajinski svet, predsedstvo kongresa, nadzorni odbor in razsodišče) volili delegati, ki so jih izvolile posamezne krajevne sekcije. V zvezi z akcijami prebivalcev na Kolonkovcu proti nepotrebnemu razlaščanju SSk poudarja, da ni prav nič spremenila oz. »zavrgla svojega prvotnega stališča«, ampak od vsega začetka z vsemi svojimi močmi podpira njihov upravičeni boj. V tem okviru se je njihova delegacija v preteklih dneh srečala z občinskim svetoval- Slovenska skupnost poudarja, da ni prav nič spremenila oz. »zavrgla svojega prvotnega stališča«, ampak od vsega začetka z vsemi svojimi močmi podpira upravičen boj Kolonkovčanov proti razlastitvam njihove zemlje in domačij. Zato tudi ponavlja svoj predlog, naj bi vse demokratične politične in druge sile s skupno izjavo ali stališčem postavile tržaško občino, ki jo trenutno vodi Lista za Trst, pred odgovornost zaradi uničevanja dragocenih zelenih površin in nesmotrne urbanistične politike. Kljub vsakovrstnim obljubam se kriza tržaškega gospodarstva poglablja prav na področju zaposlovanja v obratih žaveljske industrijske cone. Na to dejstvo je med drugim hotela opozoriti četrtkova splošna stavka. V zvezi z zaključnim zborovanjem stav- Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka in občinski svetovalec SSk v Trstu prof. Aleš Lokar sta naslovila na deželno vlado, oziroma na tržaški občinski odbor interpelaciji v zvezi z načrti za ljudske in cenene gradnje (PEEP) v tržaški občini. Svetovalec Štoka zahteva, naj deželna vlada posreduje, da se ne bo delala škoda prizadetemu prebivalstvu, občinski svetovalec Lokar pa zahteva, naj tržaški občinski odbor ne prične z izvajanjem teh načrtov in naj sproži obširno razpravo med vsemi komponentami v mestu, med njimi tudi s slovensko manjšino, da se najde pravična in sprejemljiva rešitev. Interpelaciji predstavnikov Slovenske skupnosti najprej ugotavljata, da načrti za gradnjo ljudskih in cenenih stanovanj izhajajo iz zgrešene predpostavke, kar se tiče demografskega razvoja v Trstu, saj je znano, da število prebivalstva pada in ne narašča. cem Lokarjem, ki ji je poročal o razpletu zadeve na tržaški občini. K poročanju tiska o morebitnem organiziranju referenduma o prosti industrijski coni na Krasu izvršni odbor SSk pripominja, da ni prejel nobenega zadevnega vabila in da SSk ni torej pristopila k nobenemu odboru za omenjeni referendum. Hkrati pa izvršni odbor SSk obžaluje, da je določen tisk grobo napadel občinskega svetovalca prof. Lokarja, ki je na osebno vabilo bil navzoč na tiskovni konferenci o tem problemu in je vsem tam prisotnim razložil stališče Slovenske skupnosti do lokacije industrijske cone na Krasu ter izrazil svoje pomisleke do pobude za referendum, v kolikor bi le-ta imel za posledico protislovensko in protijugoslovansko gonjo ter poslabšanje odnosov med tu živečima narodoma. kujočih delavcev, italijanskih in slovenskih, moramo obžalovati, da ni od več govornikov niti eden spregovoril v slovenšči- : ni, kar vsekakor objektivno lahko nudi kritje protiosimskim silam glede enakopravnosti obeh narodnosti in jezikov. K poročanju tiska o morebitnem organiziranju referenduma o prosti industrijski coni na Krasu, izvršni odbor SSk pripominja, da ni prejel nobenega zadevnega vabila in da SSk ni torej pristopila k nobenemu odboru za omenjeni referendum. SOLIDARNOST S PREBIVALCI NA KOLONKOVCU Sekcija Slovenske skupnosti za Vzhodni Kras, zbrana na svojem sekcijskem kongresu v petek, 15. februarja na Opčinah, je soglasno izglasovala resolucijo, s katero izraža podporo in solidarnost s prebivalci na Kolonkovcu, ki jih hočejo razlastiti in s tem gospodarsko obubožati in narodnostno uničiti. Razlastitve, ki so povezane z omenjenimi načrti — nadaljujeta Štoka in Lokar — povzročajo škodo prebivalcem prizadetega področja in tamkajšnjemu cvetočemu vrtnarstvu, kar ima za posledico podražitev povrtnine na tržaškem tržišču. Slovenska predstavnika poleg tega opozarjata, da cena kvadratnega metra stanovanja ob koncu gradnje nikakor ni »ljudska«, zaradi česar imajo škodo tisti, ki bi stanovanja hoteli kupiti. Štoka in Lokar ostro grajata tudi gradbene načrte, o katerih trdita, da pripa- f dajo bolj »kraljestvu tehnološke in masovne more kot arhitekturi po človeški podobi«. Te stavbe bodo — poudarjata slovenska predstavnika — kvarile zunanji videz mesta in njegove prelepe okolice, občinski upravitelji pa niso nikdar razpravljali o teh načrtih z neposredno prizadetim prebivalstvom. Štoka in Lokar na koncu ugotavljata, da bo, kot že tolikokrat v zgodovini Trsta, tudi tokrat imelo od teh posegov škodo le avtohtono slovensko prebivalstvo, ki se mu po drugi strani še vedno ne priznavajo najosnovnejše narodne, gospodarske in socialne pravice. —o— SLOVENSKI KLUB v Trstu Ulica sv. Frančiška 20/11 priredi v torek, 26. februarja, ob 20.30 SREBRNE NITI LJUDSKE PESMI Ženska skupina »Stu ledi« bo predstavila pevsko izročilo na Slovenskem v pristni, neprirejeni obliki: kot prva tovrstna skupi' na pri nas želi namreč ovrednotiti starožit-ne prvine naše glasbe. V izboru iz vseh slovenskih pokrajin so zastopane naše bolj ali manj izrazite ženske pesmi. Skupino vodi Nadja Kriščak, spremni tekst pripravil Marko Kravos. —o— DAROVI IN PRISPEVKI Gospe M.P. in Z.C. sta darovali v sklad Novega lista 20 tisoč lir. SSk v Trstu ni pristopila k akciji za referendum Predstavnika SSk o načrtih za ljudske in cenene gradnje v Trstu: »Kraljestvo tehnološke in masovne more« Nov pravilnik za rajonske svete v Gorici Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici je prišlo do odobritve novega pravilna za delovanje rajonskih svetov; razprave so se vlekle precej časa, približno štirje Meseci so potekli od prvega posvetovanja ^ed občinskim odbornikom in načelniki svetovalskih skupin ter predsedniki rajonskih svetov. Sami rajonski sveti so imeli Več sej, na katerih so obravnavali osnutek Pravilnika. Po končanih posvetovanjih se Je debata začela v občinskem svetu, kjer je prišlo večkrat do živahne diskusije in besednih spopadov zlasti med komunisti in °bčinskim odborom, a tudi ostale skupine so imele določene pomisleke in so predstavile vrsto popravkov, ki pa jih sedanja večina ni upoštevala in sprejela; tako da so končno glasovali za nov pravilnik v celoti samo svetovalci Krščanske demokracije in socialdemokratske stranke, to se pravi strank, ki danes, po odstopu republikancev, sestavljajo občinski odbor. Pravilnik je bil tako sprejet z večino glasov. Komunisti in ftiisovci so glasovali proti pravilniku, vsi ostali pa so se vzdržali. Mogoče temu zadržanju je botrovalo tudi predvolilno ozračji saj bomo čez nekaj mesecev volili za novo sestavo občinskega sveta in prvič v 2godovini goriške občine tudi neposredno Za rajonske svete. Kakšne so novosti Dejstvo je, da se bo bodoče delovanje ^jonskih svetov izražalo v izvajanju nevest pravilnika, ki ga je predstavil občinski °dbor, vse ostale stranke so imele določene pomisleke do celotnega postopka in izdajanja zakona o upravni decentralizaciji, ^•e se ni nobena stranka odločila, da podpre predloge odbora, pomeni, da nekaj le ^ v redu: pomeni, da občinska uprava ho-Ce omejevati delovanje konzult in da je le-tem dala precej omejene pristojnosti, če-Prav je tudi res, da bo samo praksa v bodočnosti pokazala, ali je bila sedanja ureditev pravilna, kajti še tako dober in po-Ppln pravilnik ne more dati vseh zagotovi za pravilno izvajanje državnega zakoni potrebna je v prvi vrsti politična volja °bčinskih upraviteljev, da zagotovijo vse Možnosti za čim popolnejšo delovanje ra- jonskih svetov, upoštevajoč pri tem voljo občanov in tudi nujno reorganizacijo občinskih uradov in upravnih struktur, da rajonski sveti začnejo redno in učinkovito delovati. Če te volje ne bo, so vse besede o novih pristojnostih in novih odnosih med upravitelji in prebivalstvom popolnoma prazne in brez vsake upravno-politične podlage. Na vsak način, pravilnik je odobren in od vseh političnih sil je odvisno, kako se bo izvajal in v kolikšni meri bo predstavljal nov način upravljanja in sodelovanja s strani prebivalstva. Poglejmo na kratko, katere so novosti komaj odobrenega pravilnika. Predvsem ta, da bodo člane rajonskih svetov volih občani na podlagi predstavljenih kandidatnih list; po vsej verjetnosti bodo tradicionalne stranke postavile kandidate na svoje liste, ni pa izključeno, da se kje pojavi kaka lokalna lista ali lista (na primer radikalna), ki ni še prisotna v občinskem svetu. Dosedaj so člane konzult imenovale stranke in razne organizacije (kulturne, športne, sindikalne, gospodarske); po novem pravilniku bodo ti člani neposredno izvoljeni, to pa pomeni, da bodo rajonski sveti imeli tudi odločujoče pristojnosti in ne samo posvetovalnih, kot je bilo dosedaj; to je gotovo največja novost, vendar je bila tudi predmet naj hujših polemik. Tu se v bistvu meri vsa odgovornost, ki jo občinska uprava nalaga novim upravnim organom. Državni zakon, ki določa nove norme za decentralizacijo (zakon 8.4.1976, št. 278), predvideva za rajonske svete, ki so neposredno izvoljeni, vrsto kompetenc in dolžnosti; rajonski svet odloča in sprejema sklepe glede javnih del in drugih občinskih služb, ki se izvajajo na območju rajonskega sveta. Tu je bila odločitev zelo važna, saj je odvisno od pravilnika, katere so pristojnosti, ki so pooblaščene rajonskim svetom in tu se nam zdi, da je občinska uprava izbrala bolj restriktivno pot. Je že res, da Gorica ni Milan ali Rim, vendar pa bi morali ti lokalni organi imeti le večje pristojnosti, ki pripadajo rajonskim sve-vilnik sicer predvideva, da se tem pristojnostim lahko dodajo še druge, vendar ni pričakovati, da bo občinska uprava izrabila to možnost. Po večletni izkušnji, bi lahko Prešernove proslave na Goriškem .. V začetku februarja so po raznih kra-•1'h Goriške bile Prešernove proslave ob Prazniku slovenske kulture. Na vseh prireditvah je prišla predvsem do izraza volja j^ših ljudi, da se goji naša slovenska kul-Ura in da se te manifestacije izražajo tudi y Poudarjanju naših številnih odprtih vpra-kot so zakonska zaščita in ohranitev 'ovenske tradicije in slovenskega duha v ?aših ljudeh. Kultura pa je najintimnejši najgloblji izraz naše narodne biti in zagotovilo za naš bodoči razvoj. To prepričanj® je bila vodilna misel letošnjih Prešernovih proslav na Goriškem, ki so jih prireja društva včlanjena v Slovensko prosvet-0 zvezo in SPZ sama v goriškem Avdito- riju, kjer so nastopile številne vokalne skupine iz zamejstva in Slovenije. Nekateri od nastopajočih so obiskali naslednjega dne, v nedeljo, 10. februarja, slovenske vasi in sicer Šovodnje. Pevmo, Standrež in Stever-jan. Posebno prijetno je bilo v Pevmi, kjer je nastopil prvič tudi domači otroški zbor, in v Sovodnjah, kjer so Prešerna proslavili skupno z desetletnico obstoja Sovodenjske-ga noneta; ta skupina je v tem obdobju dokazala visoko pevsko raven in se uveljavila v krajih po Goriškem in tudi drugod. Za svojo desetletnico so Sovodenjci izdali tudi ploščo z naslovom »Rožmarin«, na kateri je dvanajst pesmi; za nonet je bila letošnja proslava pravi praznik. rekli, da ni bilo s strani občinske uprave največ posluha za potrebe prebivalstva, čeprav se je marsikje le kaj upoštevalo. Poleg omenjenih dolžnosti, ima rajonski svet še nadalje možnost dajati občinski upravi nasvete in predloge za celotno občinsko politiko, vendar vemo, da so te pristojnosti zelo omejene in posvetovalnega značaja, čeprav se nanašajo na važne sektorje, kot so na primer regulacijski načrt ali občinski proračun. Vsekakor pa je treba reči, da je delovanje oziroma uspeh določenih akcij odvisen tudi od predsednika in rajonskih svetovalcev; vsaj v preteklosti smo imeli take izkušnje, verjetno bo tako tudi v bodočnosti. Slovenski predeli Majhna sprememba je tudi v številu rajonskih svetov. Sedaj je goriška občina razdeljena na devet rajonskih svetov, po novem pravilniku pa je bil ustanovljen še deseti in sicer na območju Madonnine del Fante, med Podgoro in Ločnikom; to je majhno naselje, ki šteje približno tisoč prebivalcev, ki živi sicer ločeno od Podgore in Ločnika, je pa v teritorialnem pogledu del bivše podgorske občine; nima sicer kakih posebnih tradicij, ki bi opravičevale nastanek novega rajona. Morda se je občinska uprava odločila, da ga ustanovi, da se izogne polemikam, ki so v preteklosti nastale med podgorskim in ločniškim rajonskim svetom. Kar se tiče slovenskih predelov, ostane razmejitev ista, kot je veljala do danes. Prvotno je komunistična skupina v občinskem svetu predlagala združitev Podgore s Pevmo-Oslavjem-Stmavrom, kar je po našem nesprejemljivo. Pri razmejitvi občinskega teritorija je občinski odbor bil mnenja, da je treba ohraniti naselja taka, kot so, upoštevajoč etnične, kulturne in socialne posebnosti določenega kraja, kar je tudi edino pravilno. Naše mnenje je, da je uvedba tega pravilnika važno dejstvo, čeprav bi bil pravilnik lahko tudi bolje sestavljen; izkušnja bo pokazala, v kakšni meri bo dobra volja občinskih in rajonskih upraviteljev pripomogla, da se spremenijo odnosi med upravitelji in prebivalstvom NOVA PREDSTAVA DRAMSKEGA ODSEKA »STANDREŽ« V nedeljo, 10. februarja, je bila v dvorani »A. Gregorčič« premiera igre »Strogo zaupno« v izvedbi štandreške dramske skupine. Gre za sodobno burko Marca Camo-lettija, za prijetno zapleteno dogajanje, ki ga dramatik prikaže na odru; delo je režiral Emil Aberšek, ki je že lani kvalitetno pripravil štandreške igralce v komediji »Cvetje hvaležno odklanjamo«. V zadnjem delu so štandreški igralci pokazali svoje sposobnosti in zabavali številno občinstvo. V glavni vlogi je nastopila Majda Paulinova, ki je dokazala ponovno vso svojo igralsko spretnost, ob sodelovanju že nekaterih uveljavljenih igralcev, kot so Tabaj, Brajnik, Paulin, Mučič, Brešan, Cingerli, Šuligoj, Zavadlav; nekateri od teh so sicer mlajši, a so se znali vključiti v skupinsko podajanje. Tudi tokrat moramo reči, da nas je štandreška skupina popolnoma zadovoljila in navdušila, o čemer pričajo tudi številna priznanja. RAZPIS NATEČAJA ZA PORTRET JOSIPA RIBlClCA Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu razpisuje nagradni natečaj za portret mladinskega pisatelja in pedagoga Josipa Ribičiča. 1. Portret se lahko izdela v katerikoli slikarski tehniki in velikosti; 2. ustrezno študijsko gradivo (fotografije, literatura) je na razpolago udeležencem natečaja v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. sv. Frančiška 20; 3. udeleženci natečaja morajo izročiti svoja dela najkasneje do 6. maja 1980 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu; 4. vsak udeleženec natečaja mora označiti svoje delo s šifro, ki jo istočasno navede z osebnimi podatki v zaprtem pismu, priloženemu delu; 5. predvideni sta dve nagradi, prva v višini 200 tisoč lir, druga v višini 100.000 lir; 6. posebni ocenjevalni komisiji bo načeloval u-metnostni kritik prof. Milko Rener. Odbor za poimenovanje šentjakobske osnove šole v Trstu po Josipu Ribičiču HLADNEJŠE VREME Lepim, sončnim in že skoro pomladnim dnem v prejšnjem tednu, ko so cvetele na sončnih mestih že vijolice, zvončki in trobentice, je sledilo v ponedeljek spet bolj mrzlo vreme z burjo, ki je nagajala zlasti maskam, čeprav so ji pogumno kljubovale. Starejši ljudje, ki se spoznajo na vreme, pa pravijo, da je boljše, da je februar mrzel, kakor da bi nastopila prezgodnja pomlad, ki bi pripravila drevje k prezgodnjemu cvetju, nato pa bi cvetje pozeblo ob nenadni vrnitvi mraza. To bi seveda povzročilo slabo letino. Boljši je naravni ritem v naravi. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na predavanje OSEBNA IN SOCIALNA RAZSEŽNOST ODGOVORNOSTI Predaval bo dr. Lojze Šuštar iz Ljubljane. Večer bo v društvenih prostorih v ulici Do-nizetti 3, v ponedeljek, 25. februarja, ob 20.15. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?« ZADNJIC NA ODRU V nedeljo, 24. februarja, bo Slovensko stalno gledališče v Kulturnem domu v Trstu zadnjikrat uprizorilo igro Kdo se boji Virginije Woolf?, delo sodobnega ameriškega dramatika Edwarda Al-beeja. Drama je nastala v šestdesetih letih, vendar je tekst še vedno povsem sodoben in poln nenavadne sile; to je sila, ki se ji gledalec ne more upirati, moč, ki ga nasilno vodi po grozljivih poteh človekove notranjosti, po najskrivnejših predelih človekove psihe. O tej sili in moči dela in o veliki interpretacijski zmožnosti igralcev gotovo pričata izredna pozornost občinstva, ki je predstavo zelo dobro sprejelo, in pa odziv kritike, ki je prav tako bila delu nadvse naklonjena. Albeejevo dramo je zrežiral Dušan Mlakar, v njej nastopajo Bogdana Bratuž, Anton Petje, Anica Kumer in Livij Bogateč. Scena je delo arh. Nika Matula, kostume je izdelala Marija Kobi. Vse tiste, ki si predstave še niso ogledali, vabimo, da se udeležijo ene izmed ponovitev, ki si bodo sledile v petek, soboto in nedeljo, in se tako seznanijo s to zanimivo in nadvse posrečeno postavitvijo. »POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA« V Kulturnem domu v Trstu se nadaljuje ciklus predavanj, ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica pod zgornjim naslovom. Do zdaj sta bili na sporedu dve predavanji univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauerja. Na prve® predavanju je bila v središču pozornosti »država karantanskih Slovencev«, na drugem pa »kriza fevdalnega reda in kmečki upori«. Ostala predavanja bodo po naslednjem vrstnem redu: V sredo, 5. marca 1980, ob 18.30: dr. Ferdo Gestrin: »Verska reformacija in prva slovenska knjiga«; v sredo, 19. marca, ob 18.30: dr. Frartfr Zvvitter: »Ilirske province«; v sredo, 2. aprila, ot> 18.30: dr. Jože Pirjevec: »Marčna revolucija 1848 in razvoj slovenskega političnega programa«; v sredo, 16. aprila ob 18.30: dr. Janko Pleterski »Slovensko vprašanje v prvi svetovni vojni (1914 1918) in nastanek države SHS; v sredo, 14. maja ob 18.30: dr. Tone Ferenc: »Slovensko vprašanja v narodnoosvobodilnem boju (1941-1945) in preobrazba Jugoslavije v SFRJ; v sredo, 21. maja 1980 ob 18.30: dr. Bogo Grafenauer: »Beneška Slovenija in Istra pod beneško republiko«. PUSTOVANJE V TRSTU Kljub vsem težavam, ki gnjavijo Italijo in našo deželo, zlasti pa tudi Trst, je bilo pustovanje v našem mestu letos posebno živahno in veselo, če že morda ne toliko v restavracijah, pa vsaj na cestah. Po mestu so hodile številne skupine mask ter nešteti pari ali posamezniki. Mnogo je bilo seveda običajnih vsakoletnih mask, od dimnikarja in kuharja do Pike Nogavičke, vendar pa je bilo videti tudi precej izvirnih. Odvratne pa so bile nekatere posebno okrutne in neokusne maske, kot npr. razni Drakule. Vse preveč je bilo tudi »duhovnikov« in policistov, oblečenih tako-rekoč v prave uniforme, kar bi lahko povzročilo zmedo. Dve maski sta izkoristili priložnost in sta oropali nekega zlatarja, vendar sta na begu izgubili plen. NOVA ŠTEVILKA »ZALIVA« Iz tiskarne je prišla nova dvojna številka revije »Zaliv«, ki prinaša med drugim skoro trideset strani obsegajoče zapiske Borisa Pahorja i*| gora. V njih razpravlja o kulturnih, pa tudi o političnih problemih in to v obliki dnevnika, kar daje njegovemu pisanju poseben čar. O Zalivu bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. t PREŠERNOVA PROSLAVA V ROJANU Srednja šola F. Erjavec vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 23. t. m., ob 19. uri v dvorani Marijinega doma v Rojanu, ul. Cordaroli 29-Na sporedu so recitacije, nastop pevskega zbora in glasbene skupine ter Linhartova komedija Stari Slovani in Veneti JOŽKO ŠAVLI Kdo so bili »staroselci«? Jj|ll|llllllll|||||ll|llll|ll|ll—ll1111!!!!11'1!!!!1111!!!!1"1!!—ll1"1!!!!1"1!!!!1111!!!!1111!!—ll,ll|llll|ll|llll|ll|llll|ll|lt—ll1111!!!!1111!!!!1'11!!!!1111!!— ' Muli = 'I,,, ,iiiiil,,iiiiil,,iiiiiP,hiiii| -=■ "im* 'nun Muli lini* ■=■* ,iiiii,|iiiiii,,iinii,,iiiiip Karantanija državna tvorba noriškega prebivalstva po propadu Rimljanov in potem, ko so razni germanski narodi oddivjali mimo v Italijo, med temi tudi Langobardi in pred njimi Goti. Pojav Karantanije in slovenskega naroda je torej še vedno zavit v skrivnost. Imena za karantansko prebivalstvo, ki so ohranjena po virih, dopuščajo vse pravkar omenjene možnosti. Karantanci so označeni z naslednjimi imeni: Veneti, Vinedi, VVinedi, Wandali, Sclavi, Sclaui, Sclabi, Sclauani, Sclavorum gens, gens Sclavonica, generatio Sclavonica, gens Wandalorum, Sclaveni, Sclavinorum gentes, Carontani, Carentani,... (Kos, Gradivo I; Ša-farik, Slavvische Altertumer) Oznaki »Sclavi« ter »Veneti« in njima podobne kažejo na jezikovno in s tem tudi na- rodnostno sorodnost, če ne že kar istovetnost. Oznaka »Carentani« je očitno posneta po imenu države Karantanije. Nikakor pa ne spada k temu, vsaj navidezno, oznaka »Wan-dali«, ki postavlja na glavo vse dosedanje pojme o »Germanih«, »Slovanih« ter drugih prvotnih narodih. Zakaj slovanski Sclaveni ne morejo biti isti narod kot germanski VVandali. Razen v primeru, da ustaljene razlage o starih Germanih ter starih Slovanih ne držijo in da je mogoče govoriti v teh primerih le o jezikovnih skupinah oz. jezikovnih družinah, ne pa o pranarodih. (Že na začetku tega spisa smo omenili primere, kako so npr. germansko govoreči Franki postali romanski Francozi ali germanski Langobardi romanski Italijani.) Franc Jeza je v svojih spisih npr. razvil posebno skandinavsko teorijo o poreklu Slo- vencev. Slovenci naj bi bili potomci del® Vandalov, ki so bivali sprva v Skandinaviji in so bili sosedje Gotov. Tudi oni so se, kot Gotje, izselili iz svoje prvotne skandinavske domovine v srednjo, potem v vzhodno Evropo, kjer je njih jezik dobil potem slovansko podobo. Oni bi morali biti tudi ustanovitelj' Karantanije, ker še danes obstajajo številne podobnosti med Slovenci in Švedi in tud' drugimi Skandinavci: v izražanju, navadah; kmečki poljedelski in živinorejski kultur' (kozolci, itd.), v antropoloških znakih, socialni ureditvi vasi, ipd. Jezove navedbe so nekaj povsem noveg® in drugačnega od tega, kar smo doslej domnevali, čutili, mislili, da so na splošno n®' letele na živčen odpor. Najprej v slavisti®; nih krogih, kar je razumljivo, saj ti krog' vse doslej enačijo jezik in narod. S tem ie prekoračen delokrog slavistične znanosti' ker spada preučevanje narodnosti v podr°' čje narodoslovja (etnologije). Prizadeti s0 bili tudi zgodovinarji, saj je nekdo znova p°' kazal na dejansko praznino v zgodovinop'" sju o nastanku Karantanije; praznino, ki s0 jo na hitro zamašili s povzetki nemških n®' cionalističnih razlag. Ustrašilo pa se je Je' zovih navedb tudi slovensko izobraženstv® Zlikani Slovenec (Nadaljevanje s 3. strani) razgrajaštvom in neiznajdljivim, neizbirčnim Razenjem. To pa še zdaleč, ni znalo pridobivati človeka in ga vzgajati za večjo naravnost, ki znamenje razgibanega, prostega, tudi razpo-saJenega duha, vendar s čustvom za mero. Sicer ne bi nekateri pristali v baročno zgovornem Cvetličenju, ki je kaj malo v skladu s časom 111 slovenskim značajem. Pa smo vendar hodili lep čas po poti, ki nam j® bila res primerna. Gledali smo, da je bila fiseda širše sprejemljiva, po svoje odbrana, akor je delala že ljudska pesem. Zadovoljili smo se s prav majhnim odstotkom izrazito n.iižnih besed. Za jezik Devovih Pisanic je pi satelj v naših dneh pripomnil, da je še topel ^zet iz ljudskih ust. Na Prešerna, ki je nadaljeval od tam, pa tako ni treba kazati. Skoda > da ni zadosti poznal posebnosti in težav, ki jih imeli zunaj središča, posebej vzhodni °venci, ki bi zaslužili več pozornosti in potrpljenja in seveda tudi pravic, da si kje uredijo P° svoje. Če človek pomisli, v kakšni čudni jezikovni zmešnjavi so tedaj tičali Srbi ali v akšno so sebe in še nas zapletali Hrvati, bi lepal, ii0 treba biti preveč skrbeh. In vendar smo se mi v prenaredbah, naj bi ustvarile vseslovensko enotnost, mar- e zavozlali, oni so pa korenito odrezali, mr-PoČistili in se kmalu prav razmahnili — ka- ki sikj tvo ^°r se po našem občutku vse drugače prosto, r°kopotezno razmahujejo na odru, v filmu, Pr' svojih cestah ali kje drugje. Morda se tudi pri nas le kaj premika. Dosti je, ki se jim upira romantično lepotenje, ®Ploh prizadevanje, da bi bili kolikor se da nad emi. Miško Kranjec, ki je svoj čas doma ve-avho podprl rabo osrednjega knjižnega jezika 'd . des tem potrjeval slovensko enotnost, si je da-^ vzel pravico, da včasih speljuje besedo bolj domačem govoru, kakor smo bili doslej va-j dl. in niso zakričali, vsaj javno ne. Drugje, ^ Posebno pri sosedih, je podobna skladnost, v6 °d centralističnega duha, sama po 1 razumljiva, tako rekoč dogovorjena. (dalje sledi) Priprava na škofov pastoralni obisk na Goriškem V nedeljo, 24. februarja, ob 15.30, bo v zavodu sv. Družine v Gorici nadškof msgr. Peter Cocolin predsedoval sestanku predstavnikov slovenskega področja. Vabljeni so člani slov. področnega sveta (z osebnim vabilom) ter člani župnijskih pastoralnih svetov, cerkveni ključarji, redovniki in redovnice, predstavniki skupin, društev in verniki posebno iz župnij, ki nimajo svojih predstavnikov v področnem svetu. Poleg škofovega nagovora-obrazložitve pomena pastoralnega obiska, njegove teološke in pastoralne vsebine, dnevni red sestanka predvideva naslednja vprašanja: pobude splošne in posameznih župnij, organizacijski problemi, ustanovitev delovnih skupin na področni in župnijski ravni. Namen srečanja je pravočasno osveščanje in priprava slovenskega škofijskega občestva na ta značilni dogodek cerkvenega življenja. To srečanje z vsemi komponentami slov. občestva sledi srečanju škofa s slovenskimi duhovniki, ki je bil 10. januarja. Pastoralni škofov obisk jev službi evangeliza-cije, pastoralne enotnosti in poživitve cerkvenega-verskega življenja. Za slovensko škofijsko občestvo ima izreden pomen tudi zaradi tega, ker istočasno stopa v veljavo škofov dekret o dekanijah-pastoralnih področjih. Kopije dekreta so bile poslane v prevodu vsem članom Področnega sveta in bodo na razpolago vsem, ki se bodo udeležili sestanka. Namen škofovega obiska je namreč tudi organska pastoralna dejavnost, ki predvideva »u-resničenje stvarnega sodelovanja med raznimi komponentami božjega ljudstva, to je med duhovniki, redovniki, redovnicami in laiki«. Delovanje Slov. področnega sveta bo tako v prvem letu obstoja osredotočeno na pripravo slov. občestva na škofov obisk in nato na povzetek in izvedbo pobud, ki bodo iz njega izvirale. Da bi kdo ne dvomil, da cerkvena - občestvena dolžnost ne obsega tudi narodnega polja, je vabilu in dekretu dodan govor videmskega nadškofa ob 25. obletnici smrti buditelja beneških Sloven- cev msgr. Ivana Trinka, ki se je vršila v Spetru v Slovenski Benečiji, 24. nov. 1979. Skof je med drugim poudaril: »Gre za vprašanje (pravno vprašanje slovenske manjšine v videmski pokrajini), ki je v verskem pogledu prvenstvenega pomena ... Prizadevati si za kulturni napredek naroda je dejanje vere, omike, kulture, napredka ...«. Skof je zaključil govor z besedami: »Dragi duhovniki, sem vam blizu, vas podpiram, vas branim in vas opogumljam v vašem dušnopastirskem delu in v prizadevanjih za uveljavljanje temelj nih pravic tega plemenitega ljudstva ...«. Škofov pastoralni obisk slovenskega področja (ki obsega tudi Slovence, ki živijo v italijanskih področjih) bo tako služil celotni prenovi slovenske manjšine v goriški škofiji. Na razpolago udeležencem srečanja bo zato tudi knjižica prenove, ki so jo izdali slovenski škofje »Človek in kristjan v današnji slovenski družbi in Cerkvi« in prvi priročnik »Župnijski pastoralni sveti«. Obe knjižici bi moral imeti vsak slovenski vernik, preštudirati bi ju morali zasebno in skupno na srečanjih področnega sveta in župnijskih svetov. Namen škofovega pastoralnega obiska in celotne cerkvene verske prenove je povzet v zaključku uvoda priročnika: »Vsi (verniki) skupaj in vsak s svoje strani morajo hraniti svet s sadovi Duha (prim. Gal 5,22) in razširjati tistega duha, s katerim so prežeti ubogi, krotki in miroljubni, katere je Gospod v evangeliju blagroval (prim. Mt 5,3-9). Z eno besedo: »kar je duša v telesu, to naj bodo kristjani v svetu.« Marjan Komjanc predsednik Slov. področja - dekan —o— SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu Kulturni dom EDWARD ALBEE KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? v soboto, 23. t. m., ob 19. uri IZVEN ABONMAJA v nedeljo, 24. t.m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA jfckaj ob možnosti, da Slovenci lahko tudi bi bili »Slovani«, se zdi, da bi ostali brez atske zaščite slovanstva in prepuščeni na ,llost in nemilost nemškemu ali italijan-Kemu udaru. Ne glede na skandinavsko teorijo sionskega izvora pa načenja Jeza tudi toliko 2 vprašanj o slovenski samobitnosti v •Vin'’ Pr' čemer se jasno zavemo, kako 0 je bila naša slovenska miselnost zad- last S*° 'et dresirana s panslovanstvom, da rini- slovenske narodnosti nismo niti vi-611 niti iskali. Milk nan' in prizadevni slovenski zgodovinar nJ i ^os Je še po drugi vojni zapisal npr. slednjo trditev: Slovenec se v razdobju med koncem 6. in kon- c®ni 9. stoletja še ne loči od mejašev istega rodu i Joc IIO IULI UU IllCJdoOV Iblcljd IUUU žn jV' ll30^- jaz) na jugu in jugovzhodu (M. Kos, c9odovi ina Slovencev, Ljubljana 1955, str. 34) ^ Gledalo se je torej na narod z idealnim Kg .elom jezikovno in rasno čistega naroda, i r Je popolnoma nestvarno, namišljeno, na-oh|°' ^ot b' nel