176. številRd. u iMni, v četrtek, L oususta 1901. XL leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. JVtesečna priloga: „Slovenski tehnik". Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravniitva telefon št. 85. Harođnjsst'jo DuNlon-skesa sKofa Jesilča. S Štajerskega, 31. jul. »Dureh muss des Kieles Erz«. To je geslo naših avstrijskih Germanov in nemški most od Belta do Adrije je njih največja zelja, vsled cesar je vse njihovo narodno-politi-čno in gospodarsko delo osredotočeno na izpolnjenje teh idej. Kako uspešno je njihovo delo, to nam kažejo krepki nemški stebri, ki so si jih Nemci sezidali sredi slovenske zemlje, n. pr. Pragersko, Slov. Bistrica. Štore. Celje. Laško na Štajerskem, Jesenice na Kranjskem itd. Proti takemu prodiranju bi morali vsi narodno čuteči Slovenci vstati kakor en mož, napraviti bi morali močan jez, ki bi za vedno ustavil te močne nemške valove ter obranil našo slovensko zemljo pred nemško povodnijo. Kaj nam pomaga, če pišemo po listih in kličemo na branik, n;; hoj proti tujemu nasilstvu, na delo za obrambo naše lepe domovine, v praksi pa se držimo pasivno ter gledamo s prekrižanimi rokami na preteče valovje! Se več. Dobijo se celo kreature, ki ob vsaki priliki nosijo svoje narodnjaštvo na jeziku, v pra-A>i pa pomagajo staviti Germanom stebre za most od Belta do Adrije. Žalostno, toda resnično. Človeka srce boli. če čita ljubljanskega »Slovenca«, čigar vrhovni šef je mož žalostnega spomina, škof Bonaventura Jeglič. Ta list kriči, kaki >r da bi imel patent na narodnjaštvo, ter blati zaslužne slovenske nio-že, med tem ko njegov vrhovni šef pridno podpira nemško invazijo v Slov. Štajerju, kar pa seveda ni noben narodni greh. Morda mi, cenjeni čitatelji, tega ne hoste hoteli verjeti, toda istina je. Ljubljanski škof ima v Gornjem gradu veliko posestvo, nad 300.000 oralov zemlje, večinoma gozda. V teh gozdih že sedem let neusmiljeno poje sekira, kajti škof mora žago, katero j*' sam postavil laškemu Židu Feltrinelliju. zalagati z lesom 10 let. Ker žaga rež«* noč in dan, je umevno, da rabi škof pri takem podjetju mnogo uradnikov. Od slovenskega škofa bi človek pač opravičeno pričakoval, dri bo pri svojem podjetju imel nastavljene slovenske uradnike. Toda čuj in str mi, ti bela Ljubljana, ki imaš v svoji sredini baje slovenskega škofa! Čuj in strmi, narod slovenski! Ta slovenski škof ima pri svojem podjetju skoro same nemške uradnike, in to m- take, ki niti slovenski ne znajo. Škofov oskrbnik di Centa, ki je v srcu hud Nemec in ki s pravo vnemo podpira težnje nemškega planinskega društva v Savinskih planinah, je z dovoljenjem ljubljanskega škofa nastanil v Gornjem gradu že eelo nemško kolonijo. Ta mož, ki se je drznil celo pri železničnem ravnateljstvu na Dunaju denuncirati slovenskega uradnika »als einen National-hetzer«, ta mož je nastavil sicer v prejšnjem času pri škofovem podjetju nekaj slovenskih moči, žalibog pa je ž njimi tako ravnal, da jim ni bilo mogoče pri njem strajati v službi. »Schvveiiiehund« in »Laus-bub« to so bili najbolj nedolžni priimki, s katerimi jih je obkladal, ki pa so bili tu in tam zabeljeni tudi s krepko zaušnico. Umevno, da jim pri takih razmerah ni bilo mogoče vztrajati. Pred kratkim pa je zloglasni di Centa s škofovim dovoljenjem vspre-jel v službo novega knjigovodjo, trdega Xemca. ki niti besedice ne razume slovenski. Mož ima seveda družino. Ni še dolgo tega, kar je prišel za njim nov gozdar, istotako trd Nemec, ki j«' pripeljal s seboj tudi pre-eej družine, seveda tudi nemške. Di Centa je namreč prejšnjega gozdarja Slovenca, zelo zmožnega moža, prestavil v samotno vas Šmartno, samo da je mogel v Gornjem gradu nastaviti Nemca. Omenjenemu gozdarju — Slovencu se je pri godila namreč mala nesreča — no. saj smo vsi krvavi pod kožo — in to je di Centa takoj uporabil v svoje germanizatorične namene. No, seveda, di Centa ima denar, zato ga nese vsak trden v Gradec ali i.i Dunaj in ne more se mu kaj slič-nega pripetiti. S tem trdim Nemcem gozdarjem, prišel pa je tudi nov praktikant, trd Nemec. Že eno leto pa ima škof v službi Še drugega praktikanta, ki se pa, dasi slovenske matere sin, i/ slovenskega jezika povsodi norčuje, menda z di Centovim dovoljen jeni. Di Centa je imel lansko leto v službi slovenskega praktikanta, s katerim pa je prav osorno ravnal. zmerjal ga in klofuta! tako dolgo, da je fant moral oditi. No, z Nemci pa ravna, kakor da bi bili njegovi lastni ot roci. Ravnokar je sprejel di Centa v službo novega gozdarja Nemca za Vrbovec, in nemški gozdar pride v kratkem tudi na Ljubno. Prav sistematično se nadomestujejo slovenske moči z nemškimi. Tako najdemo pri škofovem podjetju v Gornjem gradu samo enega Slovenca in enega Čeha. Da je tudi oradovanje popolnoma nemško, tega mi menda ni treba omeniti. Da se je nastavljenje nemških uradnikov zgodilo s škofovo vednostjo in da se s škofovo vednostjo v oskrbniški pisarni oraduje nemško, tega si menda Bonaventura ne bo upal tajiti. Tukaj naj bi milostljivi praktično pokazal svoje patentirano narodnjaštvo, ne pa da v svojem glasilu »Slovencu« blati in psuje zaslužne narodne može, katerim niti do pasu ne seže, sam pa pomaga staviti nov steber za nemški most od Belta do Adrije. Heil Tvoje narodnjaštvo, Bonaventura! HenT: Dureh muss des Kieles Erz. Tu se pač lepo vidi, da je ljubljanskemu škofu Slovenija le molzna krava, njegovo narodnjaštvo pa je stolček, na katerem sedi, da laže molze — svoj revni narod. Ker se milosti j ivi ravno sedaj mudi v Gornjem gradu, hočemo v kratkem poročati tudi o njegovem »vzornem« gospodarstvu, da bo imel potem priliko se prepričati o resničnosti naših poročil. Do tedaj pa: Heil Bonaventura! R. Novi predsednik najvišjega sodišča. Dunaj, 31. julija. Dolgo časa se je napovedalo, a vedno prekliceva-lo imenovanje pl. R n bra za predsednika najvišjega sodišča. Sedaj se je imenovanje izvršilo in razglasilo. Dr. pl. Buber je tedaj naslednik S t e i n h a c h o v. Do zadnjega časa se je v političnih in juiidičnih krofih še vedno zdrževala vest, da pride* na to mesto pravosodni minister dr. Klein. Z imenovanjem razpadejo potemtakem tudi vse kombinacije o spremembi v ministrstvu. Dr. pleni. \\ u be r je izve/ban jurist. Dvakrat je bil justični minister, a vkljub temu ni splaval nad stranke, tenmč je in ostane po vsem svojem mišljenju — Nemec. Ni čuda, da je imel kot minister politične in stvarne nasprotnike, posebno med slovanskimi poslanci in politiki. Pa tudi med nemškimi radikalci je imel nasprotnike, ker se kot minister vendar ni mogel popolnoma izpostaviti za njihovo protiavstrijsko politiko. Imel je od nekdaj dobro zaslombo, da so ga naglo porivali naprej. Saj je bil sin — dvornega svetnika. Leta 1870. je promoviral v Gradcu, a že istega leta je postal sodni pristav. Ni potem čudno, da nima smisla za bedo neplačanih pravnih praktikantov in slabo plačanih avskultantov. Že leta 1873. so ga poklicali k najvišjemu sodišču. Leta 1885. je postal sodni svetnik ter je kmalu postal višji sodni svetnik, a leta 1896. je bil že sek-cijski načelnik v justičnem ministrstvu. Kot justični minister je bil posebno gorak časopisju, in pod nobenim ministrom se ni izvršilo toliko konfiskacij, kakor za njegovega ministrovanja. Časopis, ki je le rahlo kritikoval § 14., je gotovo zapadel konfiskaciji. Objektivno postopanje je bilo pod njim v popolnem cvetju. Državna pravdništva so imela svoja navodila ter so dobro vedela, da se ministru prikupijo, čimveč konfiskacij izvršijo. Državne f nance. D u n a j , 31. julija. V proračunskem odseku finančnega ministrstva so že začeli sestavi jati držav-ni proračun. Poedina ministrstva SO že izdelala svoje proračune ter jih predložila finančnemu ministrstvu. Zaključni računi za leto 1906. še niso predloženi, a splošno se zatrjuje, da bo prebitek znašal 80 do 90 milijonov. Od teh se porabi 29 milijonov za letos izvedeno zvišanje plač državnim uslužbencem, a 40 milijonov se porabi za nove železnice, ceste in vodotoke. Za prihodnje leto zahteva trgovinski minister 17 milijonov kron več, kakor letos. Tudi železniški in naučni minister zahtevata znatno zvišanje proračuna. Volilna reforma za češki deželni zbor. Praga, 31. julija. Češki socijalni demokrat je so sklicali za mesec avgust velik shod v Plzenj, kjer se bodo odločili, kako akcijo zavzemo v boju za volilno reformo. Soc. demo- krat je se hočejo za sedaj zadovoljiti z volilno reformo, kakršna se je izvedla na Moravskom, t. j. da se uvede s p 1 o š n a kuri j a. Nemci se bodo najbrže sploh zoperstavljali vsakršni reformi, ker bi prišlo v deželni zbor nanovo več Čehov, kakor pa Nemcev. Delovanje novega hrvaškega bana. Budimpešta, 31. julija. Nekateri časopisi poročajo, da se je povodom avdijence v Išlu razpravljalo tudi o programu, na katerem hoče ban Rakodczav ustvariti na Hrvaškem svojo novo stranko. V ta namen se skuša ban posebno sporazumeti z uradniki ter je v najkrajši dobi pričakovati splošno povišanje justičnih uradnikov v službi. Patrijarh Gjorgje Bran-ković f. Zagreb, 31. julija. Pokojni srbski patrijarh in nadškof v Kar-lovcih Gjorgje Brankovih je bil kot višji duhovnik v Zomboru član srbske narodne stranke. Igral je veliko vlogo kot vodja opozicije proti bivšemu patrijarhu A n g e 1 i č u , pozneje pa je kot patrijarh sam skusil najostrejšo opozicijo. Radikalna struja je namreč zahtevala, naj dobe v cerkveni upravi odločilno besedo neduhovniki. Posebno hudi spopadi so bili na zadnjem cerkvenem kongresu, ko so radikalci dokazali patrijarhu, da se je obogatel s cerkvenim fondom. Brankovič ni mogel na ta očitanja drugega odgovoriti, kakor da je s svojimi pristaši zapustil kongres ter ga proglasil za nezakonitega. Preden pa je mogel ogrski državni zbor razpravljati o tem, se je patrijarh umaknil vsem posvetnim sodnikom Brankovič je bil sin pravoslavnega popa, rojen leta 1830. Vsled revolucije na Ogrskem je prekinil svoje študije ter \»ostal podno-tar v Centi. Šele z *2'2. letom je nadaljeval svoje študije v Karlovcih, kjer je bil tudi posvečen za duhovnika. Patrijarh je postal leta 1890. ter dobil obenem naslov in značaj tajnega svetnika. O njegovi smrti se je govorilo različno. Trdilo se je eelo, da se je zastrupil. Zdravniki pa so izpovedali, da ji1 umrl za senom. Danes se zbere odbor srbskega cerkvenega kongresa, da izvoli ndmi- LISTEK. Kettejeve ..Poezije" v Z. izdali. (Mesto predgovora napisal A. Aškerc.) Na slovenskem knjižnem trgu so droge in nadaljne izdaje beletristič- nili knjig prave — bele vrane. Slovnice še ne zna ceniti vrednosti lepe knjige in umetnosti. Premlada je še naša narodna literatura; premalo Pere ima naš človek v samega sebe; premalo kulturen je še Slovenec sploh. Mi. žal, nismo ( Vhi! Ali hočete še več vzrokov tej prikazni I Premalo nas je vseh skupaj! To, kar je očital Stanko Vraz Prešernu, velja še dandanes: V koliko eksemplarj i h s«« more pri nas razprodati kaka knjiga.' Vprašajte Bamberga ali Schwentnerja! Prvo leto se proda od 400—500 kosov, potem pa prodaja samo še kaplja leto za letom . . . Exempli gratia: Mojih »Balad in romanc«, ki jih je kritika bila sprejela z veliko pohvalo, je prodal g. Bamberg vseh 1200 eksem-plarjev, kolikor jih je bil natisnil, ravno v 12 letih! Pa pravijo, da nas je l}/a milijon, in da ima Ljubljana sama nad .'H1.000 Slovencev! Klerikalni »Slovenec« ni hotel 1. 1890. zaradi mojih »Balad in ro m a n c« sprejeti niti plačanega inserata od g. Bamberga! In »Siid-steirisehe Post«, ki je bila takrat organ južnoštajerskih narodnih voditeljev (!) ni hotela naznaniti moje knjige, čeprav je bil založnik poslal uredništvu rekomandiran eksemplar in je še potem v rekoniandiranih pismih urgiral in prosil za naznanilo! . . . Gregorčičevih poezij I. zvezek je imel posebno srečo 1. 1882. Da se je v pa )• mesec i h razprodalo okoli L500 eksemplarjev, to je bilo mogoče le zategadel, ker se je privatno agitiralo za knjigo. Sam rajni Resman je bil teh poezij razprodal več sto in sto! Največ se razproda knjig bele-tristične vsebine na deželo. Učitelji, trgovci, nudi uradniki in izobraženi obrtniki so najboljši kupci, ker knjigo tudi čl taj o. Po mestih so najboljši ku{K*i študenti — in to študenti, ki so prišli s kmetov. Mestni ljudje so po večini blazirani in ne či-tajo knjig, najmanj pa slovenskih, čeprav se prištevajo k našemu narodu.No, razmere se boljšajo. V najnovejšem času se je začelo vendar tudi meščanstvo zanimati za slovensko leposlovno knjigo. Knjižarstvo je bilo pri nas do nedavno še v povojih. Saj je prva ustanovljena slovenska knjigarna sploh — Sch\ventnerjeva namreč! — stara Šele 9 let! Kako naj imajo naši ljudje zaupanje v slovensko knjigo, ko svojih knjigaren niti še imeli nismo! Pa tudi kolportaža, kakršno imajo nemške knjigarne, še dandanes ni razvita. Vzrokov, da se slovenska knjiga tako zanikamo počasi prodaje, je seveda še več. Najzadnji tak vzrok pa gotovo ni ta, d a n i m a m o slovenskega srednjega š o 1 * s t v a , takega šolstva, ki bi našo mladino vzgajalo s k o z i n s k o z v n a r o d n e m d u-1, n! Kdor pregleduje gimnazijske »programe«, izve, na katerih gimnazijah in realkah je slovenska bele-tristična knjiga ljub in dobrodošel gost in na katerih jo gledajo razni knjižničarji zaničljivo preko rame. Tudi je med temi knjižničarji veliko klerikalcev in nemškutarjev. Pregled gimnazijskih knjižnic je sila poučen za vsakogar, posebno pa za slovenskega literata! . . . Dovolj jeremijad! Hotel sem povedati par besed k drugi izdaji Kettejevih »Poezij«, ki izidejo te dni pri Schwentnerju v tako elegantni opremi, kakor dosedaj ni izišla Še nobena pesniška zbirka. Triindvajsetletni pesnik po božji milosti, Dragutin Kette je bil umrl 1. 1S99. *Ju\ aprila. Ta datum je kritičen dan prve vrste za našo literaturo. Kette je v naši literaturi v nekem ožim pravi fenomen, kajti ni ga še bilo do Ketteja med nami pisatelja, ki bi bil do svojega 23. leta napisal toliko in tako krasnih s t i h o v , kakor jih je napisal Kette. Že leto dni po njegovi smrti sem bil uredil njegove pesmi, ki so bile v treh letih ž e r a z p r o d a n e ! To je pač nekaj redkega v našem knjigotrštvu. Pa tudi za mene, urednika Kettejevih pesnitev, je to veliko zadoščenje za vse tiste neslane »kritike«, ki so jih razni domišljavci napeljali proti meni. Ko bi bili dotični »nadljudje« vedeli, kako izredno težavno je bilo urejevanje Kettejevega pesniškega gradiva, bi bili pisali nekoliko skromneje. Kette je imel navado, da je svoje pesmi pošiljal v pregled svojim prijateljem in tovarišem po peresu. Tako je marsikatera pesem prepisana v raznih eksemplarjih in varijantah. Pa tudi Kettejevi znanci so si njegove stvari sami prepisavali. Vse te papirje, vča-si sumljivo podobne »bierzetteluom«, sem moral primerjati med seboj in si mučiti oči s čitanjem slabih rokopisov. Ni čuda, če sem naredil v prvi izdaji tu pa tam kako napaka Priznavam, da ni bilo vse tako, kakor sem sani zdel in hotel. V drugi izdaji so se vse take uredniške hibe — ki pa jih ni bilo toliko, kakor se je nekaterim megalomanom sanjalo - temeljito popravile« Druga izdaja pa se razločuje od prve tudi bistveno po svojem obsegu. Čeprav so v drugi izdaji natisnjene posamezne pesnitve po strnjenem sistemu, t. j. kar zaporedoma, kakor je pri takih zbornikih sploh običajno, vendar ima ta druga izdaja 183 -f XXXIX. str ani, dočim jih je imela prva izdaja samo 150 + VII! Knjiga je narasla namreč ab-so 1 u t no, ker je v njej več novih spisov, ki jih v prvi izdaji sploh ni bilo. Cisto nove so v drugi izdaji »Basni in otroške pesmi«, ki obsegajo celi dve poli V tem novem oddelku je nasilij v verzih 7, v prozi 12 in 3 pesmice v otroškem duhu. Za ljubitelje mladinske literature bodo Kettejeve »Basni in otroške pesmi« nekaj posebno zanimivega. Med različnimi »P e s m i m i« so nove naslednje lirske in epske stvari: »Na Krki«, »Poljubi«, »Popotnica«, »Češka narodna«, »Krčmarica«, »Ne v album — v srce«, »Mo- nistrator.ja. Izvoljen bo ali budape-štanski škof Bogdanov i e ali vr-šečki škof Z m e j a n o v i 6. Karlovci, 31. julija. Celo svoje ogromno premoženje je zapustil patrijarh Branković svoji hčeri, gosj>e Mili M a k s i m o v i ć v Oseku. Dve hiši v Karlovcih in več posestev pa je zapustil šolskemu fondu sv. Save. Izgredi v Črni gori. Bel grad, 31. julija. V srbski vasi Luga blizu črnogorske meje so bili veliki nemiri. Pri izterjavanju davkov so vaščani ustrelili nekega orožnika. Prihitela je stotnija vojakov, nakar se je unel boj med vojaki iu vaščani Črnogorski viri poročajo, da je bil eden vnščan ubit. trije pa so bili hudo ranjeni. Z druge strani pa se zatrjuje, da je bilo 15 oseb ustreljenih. Vstaši v Macedoniji. Sofija. 31. julija. Iz Macedo-nije se poroča, da je T a š e v , glavni vodja notranje organizacije, padel v boju s turškimi vojaki blizu Bitolja. Tudi vodja Čerlogojev je baje padel. Mirovna konfernca v Haagu. L o n d o n . 31. julija. Po daljši debati je bil sprejet v principu predlog ameriških delegatov, da se sme dolg. ki ga ima terjati kaka država od druge države v izjemnem slučaju izterjati tudi z oboroženo silo. Predlog se je glede končne ureditve vrnil posebnemu odseku. Potem je bilo slovesno polaganje temeljnega kamna za novo mirovno palačo. Slavnosti je prisostvovalo nad 1200 samih odličnih oseb. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 31. julija. Osem z revolverji oboroženih mož je udrlo v neko privatno banko. Odnesli so 4000 rublje v. Policijski uradniki so bili roparjem takoj za petami ter so enega ustrelili, enega pa ranili in ujeli. Roparji so ustrelili enega policijskega uradnika, dva pa ranili. Varšava, 31. julija. Na postaji Vilna so pričeli železniški uslužbenci s pasivno resistenco. Promet je zelo oviran. Železničarji groze preiti k splošnemu štrajku, ako se jim ne izpolnijo zahteve. V L o ti z u je vsled zadnjih hišnih preiskav in aretaeij proglašen splošni štrajk. Nad l!0.000 delavcev 40 tovaren štrajka. Tudi električna železnica ne more voziti. Strajknjoei silijo z revolverji vsakega delavca, da se jim mora pridružiti. Dva delavca, ki sta hotela delati, so Strajkujoci ustrelili. Vojaštvo je pomnoženo. Odesa, 31. julija. Pred vojnim sodiščem v Kronštatu se je začela danes obravnava proti vojaški revoluciji organizaciji. 20 mož brojeći odbor je hotel provzročiti vstajo, ki naj bi odstranila dinastijo. Revolucionarji so nagovarjali vojake, naj odreko pokorščino, ako bi se jim za-povedalo streljati na narod. V tem slučaju naj takoj postrelijo častnike. Obravnava se vrši pri zaprtih vratih. Vseh 20 zarotnikov čaka brez-dvomna smrtna obsodba. Varšava, 31. julija. Danes ponoči je četa oboroženih mož napadla orožarno artilerijske brigade. Vojaška straža je enega roparjev ustrelila, ostali so pobegnili. V O r e 1 u so neznani hudodelci iz zasede ustrelili policijskega nadzornika i u njegovega pomočnika. Blizu Feodozije so štirje roparji v vlaku vzeli dvema blagajnikoma eksportne družbe 20.500 rubljev, ustavili vlak ter pobegnili. Nemiri na Kubi L o n d o n , 31. julija. V Guanta-namu, na vzhodu otoka Kube, se prebivalstvo javno punta proti Ameri-kanom. Bili so že krvavi spopadi med orožniki in vstaši. Iz celega otoka so poklicani tja orožniki, a treba bo oborožene moči še iz Amerike. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. avgusta. — »Slovenec« in njegovo slavo-petje. Piše se nam: Da v kratki dol)i prvega državnuzborskega zasedanja niti ena niti druga slovanska stranka ničesar doseči ni mogla in faktično tudi ničesar dosegla ni, je samo ob sebi umevno. Nekaj paradnih predlogov se je vložilo, ali tudi prejšnje čase je bilo takih paradnih predlogov na ostajanje, ne da bi se bila stvar, okrog katere se sučejo, le /a ped naprej pomaknila. Pri tem bode tudi sedaj ostalo: volilei bodo imeli parado s predlogi, stvar sama bo pa obtičala na svojem starem mestu, na katerem je že več nego dvajset let močno in trdno zasidrana! Ker se vspe-hom. katerih nihče iz rokava stresti ne more. slava peti ne more, poje se slava — gospodom poslancem. Knina tem polju počenja »Slovenec«, presega že vse meje najkratkejše pameti, to je prava špekulacija na nevednost in nerazsodnost klerikalnih volileev. Vsi ti klerikalni državni poslanci, med katerimi je v resnici nekaj talentiranih mož, med katerimi je pa tudi nekaj krvavo nagih ničel, se kujejo do najvišega vrha nebes; vsi brez izjeme so duševni velikani, kakor jih zemlja dosedaj še ni gledala. Če bode »Slovenec« v kratkem pisal, da je Gostinčar, kateri včasih niti do štirih šteti ne ume, na Dunaju kazal lastnosti spretnega finančnega ministra, ali da je Demšar, ki za silo svoje ime podpiše, določen za mitičnega ministra, se temu prav nič čudili ne bodemo! Kdor pa pozna resnične razmere, občuti, kako izvanredno smešno je tako hvalisanje, kako britko se ž njim žalijo v prvi vrsti Osebe, katerim je namenjen osohni ta kult. Zadnji čas je, da se med Slovenci že vendar enkrat preneha s tem osobnim kultom. ki je sam na sel »i nezdrav, smešen in predvsem skrajno nepravičen — proti hvalisa-nim samim. Ta hvala mora omamiti te politične velikane, da končno sami začno misliti, da so orjaški sisifi, kateri vlačijo težko breme na strmo goro. Če pa tem sisifom preisceš omenjeno breme, stakneš največkrat. Pa je to breme ponižna eulica, v kateri je prav malo soli in košček starega kruha! Zatorej kličemo »Slovencu«: ponehaj že vendar enkrat s tem neokusnim slavopetjem! Ne od zadej, ne od spredaj ni nič vredno! V onemogli jezi piha snocnj S 1 o v e ne c« kakor gad na državnega pravdnika. ki pri vsej dobri volji ni mogel in ne more postopati proti naprednim možem, kakor želita Slovenec« in škof. .Slovenec« grozi po stari navadi in zahteva novo zasliševanje prič. Ker smo mi po »Slo-venčevem« zatrdilu postali glasilo državnega pravdništva, tudi na nas list pade marsikaka bridka. »Sloven- ca« najbolj jezi, da smo mi objavili, da so klerikalci vložili 60 ovadb proti naprednjakom, a so z vsemi pogoreli. Mi — odkrito povedano — ne moremo prav nič pomagati našim klerikalcem zaradi njih grozne blamaže in samo obetamo, da bomo vsako nadaljno tako blamažo na vidnem mestu objavili. Pa ne, da bi se kakemu dr. Šusteršiču zaradi tega žolč zlil! — Peticijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani in srednje šole je že pred več tedni vložilo društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja; dalje županstvo, krajni šolski svet, šolsko vodstvo in gasilno društvo v Cerknici. — Bakljatla in serenada županu Hribarju. Zbirališče društev n i pred .Mestnim domom«, kakor je bilo naznanjeno, marveč p r e d »N a r o d -n i m d o m o m«. Odtod odide sprevod točno ob polu urj in pojde po sledečih ulicah: Franc - Jožef ova cesta, Prešernove ulice, Sv. Petra cesta, Šentpeterski most. Poljane, Vodnikov, Mestni in Stari trg, Sv. Jakoba most. Krakovski nasip, Cerkvene ulice, Emonska cesta, Breg, Turjaški trg, Gosposke ulice, Šelenbnr-gove ulice v »Narodni dom«. V slučaju neugodnega vremena, se seveda serenada in bakljada opusti in se samo deputacija pokloni županu. V tem slučaju se zbero narodna društva in narodno občinstvo v »Narodnem domu«. V slučaju ugodnega vremena, bo po bakljadi in serenadi sestanek na vrtu »Narodnega doma«. — Na Krki bodo v kratkem občinske volitve, za katere se klerikalci toliko bolj zanimajo, ker bi radi zidali nov farovž. Klerikalni nadučitelj Pirnat se je z veliko vnemo vrgel v volilno borbo. Predvsem je začel loviti pooblastila. Kako je pri tem postopal, je spoznati iz tega, da je bila proti njemu vložena kazenska ovadba zaradi izsiljevanja pooblastil. Ko je Pirnat slišal, da bo obtožen zaradi pregreška po § 5. zakona v varstvo volilne svobode, mu je sicer tako hrabro srce zdrknilo v niža ve njegovih hlač. Na Krki se javno govori, da st»a nadučitelj Pirnat in kaplan šla v Novo mesto prosit g. prosta dr. El-herta za pomoč, menda da bi vplival pri okrožnem sodišču, da bi se Pirna-tu nič ne zgodilo. Ne vemo, kako misli g. prost o takih stvareh, mislimo pa, da si bo dobro premislil, predno bo kaj storil. Sicer pa bomo tej stvari posvečevali največjo pozornost. — St. Anna in Oberkrain. »Edinost« poročil, da ji je došla razglednica z gornjim napisom brez slovenskega. Tudi postni pečat je samo-nemški. Škandal je. da se na Kranjskem še dolu4 samonemški postni pečati, kakor je tudi škandalozno, da kupujejo Slovenci samonemške razglednice lepe kranjske dežele. Kavno tako je pa tudi sramotno, da ima občinski urad Bled nemško - slovenski pečat! Kdaj pridemo Slovenci do tega, da bomo Spoštovali svoj materinski jezik bolj od tujega.". Kdor zamotava SVOJ jezik pred tujim, zameta va in zaničuj«' samega sebe. Take pege je treba s slovenskega naroda odpraviti z vso brezobzirnost jo! — Iz politične službe. Deželno-vladni konceptni praktikant Evgen marki Gozani je premeščen od okr. glavarstva v Ljubljani k onemu v Kočevje. — Imenovanje« Inženir Radovan Sernec je postal nadinženir v državni stavbni službi na Štajerskem. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" ima v soboto, dne 3. avgusta ravska narodna«, »Novi akordi« šte\. III., »Na molu San Carlo« Štev. Vil., Med »gazelami« je nova poslednja, VIII. Sonetov je novih petero. Ti so: »Kritikom«, »Prej dražil sem prijatelje«, »Da bi pozabil nate«, »Mladenič šel je pozno v noč domov«, ^Zapustil sem ljubljansko belo mesto- . . * * Življe n j c p i s Kei tejev sem • znatno izpopolnil in razširil po ustnih in pisanih virih. Mislim, da se bistveno ne bo dal razširiti ta življenjepis iz čisto naravnega vzroka, ker se Kettejevo življenje še ni bilo razko-reninilo v širino, ker pokojnik še ni zavzemal v družbi nikakŠnc javne pozicije. Življenje našega mladega pesnika se mora iskati v dnševn i globini — in tam so najzanimivejši momenti njegov«' pesnitve me . . . Veselilo pa bo mene kakor vse rojake sploh, če nam kak tovariš in prijatelj pokojnikov objavi še novih detajlov iz življenja Kettejevega, seveda samo takih detajlov, ki so sploh zanimivi in ki nam pojasnjujejo njegove pesnitve. Treba bode pregledati še enkrat njegove tri dnevnike in preči tati njegove dramatične poskuse in skice, ki jih je vse polno po teh notesih . . . Ves celotni Kettejev značaj mi je nenavadno simpatičen in zato sem se z neko ljubeznijo lotil urejevanja pesniške zapuščine, čeprav je redakcija t u j e g a duševnega blaga vselej kočljiva in nehvaležno delo. Vsak trenutek si v zadregi in se bojiš, da bi avtorju storil krivico ali da bi postopal proti njegovi volji, ki je baš ne moreš vselej ugeniti. In samo tisti, kdor je že kdaj urejal tuje duševno gradivo (pesnitve ali drugo belet rist ično blago), ve kak posel je to! Zato sme tudi samo veščak in iz-kušenec kritiziral i tako delo! Kdor pa nima v tem o/.iru nobenih izkušenj in nobene prakse, naj rajši modro molči. Ako pa Bede na visoki kritični sto! in se tam razkorači /. imenitnimi gestami, bomo vedeli, da govori zopet enkrat tisti Prešernov črevljarčefe <> Apelovi umetnosti... Kako delikaten posel je urejevanje tujega literarnega blaga, priča eklatantno jubilejska izdaja Prešernovih poezij, v katerih je urednik, profesor Pintar, pozabil natisniti klasično geslo: »Sem dolgo upal in se bal« itd. Ko bi se bilo meni kaj takega človeškega pripetilo, kdo ve, če me ne bi bili bombardirali literati in umetniki kje na Marijinem trgu z gnjiliim jajci. Profesorju Pintarju se ni bilo nič hudega zgodilo zaradi tistega neodpustljivega lapsusa. Sa mo čudim se, da si upa gospod profesor, ki ima pri tisti Prešernovi izdaji tak masten greh na svoji vesti, meni v letošnjem »Ljubljanskem Zvonu« na str. 308. s tako emfazo očitati tisti »je«, ki stoji res po nepotrebnem namesto »si«. Kako sodim o Kettejevih poezijah, sem povedal že v prvi izdaji. Že v prvi izdaji sem sodil o Ketteju voh-če veliko ugodneje, nego n. pr. Oton Zupančič ali dr. Robida v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1900. Svoje sodbe niti v drugi izdaji nisem bistveno izpremenil. Nisem sicer primerjal Ketteja Shakespe-arju (!) ali Goetheju (!). vendar mi je in ostane naš pokojni pesnik izreden talent, da, genialen umetnik, ki bi bil v svojih moških letih svojim rojakom podaril zrelejših in čim dalje bolj dovršenih umotvorov, saj je že večina teh, ki nam jih je osta-vil, vredna, da se prišteva najboljšim lirskim cvetovom slovenskim. In ker je založnik L. Schvvent-ner storil vse, da se Kette predstavi v novi izdaji v čim okusne j Ši vnanji obliki, smem kot urednik in »predgo-vornik« upati, da bodo rojaki segali po tej novi izdaji z istim veseljem kakor so segali po prvi. Ce še dostavim, da je narisal Maksim Gaspari za knjigo serijo jako okusnih vin jot, sem povedal vse, kar spada v predgovor. Popravki. Na str. XXII. vrsta 7. odspodaj čitaj: mladinski h (ne: mladeni-ških). Na str. XXX. vrsta 10. odzgo-raj, na str. XXXI. vrsta 6. čitaj: 1'art pour 1'art (ne: 1'art pour art). -— M iti t. 1., točno ob polu 9 uri zvečer izredni občni zbor v restavraciji »Narodnega domau (na desno v veži) Dnevni red: I. Izpremena društvenih pravil. II. Naknadna volitev v odbor. III. Predlogi in interpelacije. Ker bode ta občni zbor zanimiv za vsakega Člana ter za društvo dalekosežnoga pomena, vabi odbor vse častite gg. člane k polnoštevilni udeležbi. Krafna skupina c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev nam naznanja: V Št. 173. je bilo obvestilo, da priredi pogrebno društvo uslužbencev c. kr. državne in c. kr. priv. Južne železnice ter c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev „Pri levu" dne 4. avgusta veselico. Da ne bode zmot, naj pojasnimo, da so le posamezni c. kr. poštni in brzojavni uslužbenci člani tega pogrebnega društva, kot samostojna organizacija pa priredi krajna skupina c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev sama svojo veselico dne 18 avgusta, kar se že še posebno naznani. Tovarišem Triglavanom! Dne 4. avgusta se udeleži akad. tehniško društvo „Triglav" z zastavo slavnosti razvitja zastave žalskega „Sokola". Obračam se na tovariše Triglavane ter cenjene stare hiše, da dojdejo s trakovi na ta narodni praznik v velikem številu. — Medic. Vinko Tajnšek, t. č. predsednik. K Shod gostilničarjev. Lanski izredni občni zbor gustilničarske zadruge v Ljubljani je sklenil, da se v dogledne m Času priredi gostil-niČarski kongres iz cele Kranj -ske dežele v Ljubljani, h kateremu je povabiti zadruge in stanovske kolege tudi iz sosednjih dežela Vsled tega sklepa se je začel odbor sedaj pečati s to zadevo in se je te dni že volil dotični pomnoženi odbor in razni odseki za pripravo tega kongresa, ki naj bi se vršil sredi meseca septembra in sicer 16 in 17. Izdale se bodo najprvo okrožnice vsem go-stilničarskim zadrugam po deželi, kakor tudi posameznim stanovskim tovarišem, da sporoče želje, pritožbe in nasvete stanovskih Članov njihovega okoliša, in izjavijo, ali postavijo svojega govornika ali pa podajo samo pismeno svoje želje in težnje. To se stori zato, da zamore pripravljalni odbor razvrstiti in razdeliti materijal, ki pride na razpravo. Kaznilnične paznice. Justično ministrstvo je izdalo določbe glede kaznilničnih paznic. Te določbe so take kot one za paznike. Tudi obleko bodo paznice imele enako in „uradno". Ako se paznica omoži, izgubi pravico do službe; isto se zgodi ce pride v drugi stan. Pripravljalni odbor telovadnega društva „Sokol" v Škofji Loki je, kakor ste v svojem cenjenem listu že poročali, sklical na mi-nolo nedeljo ob 8 uri zvečer v prostorih „Narodne čitalnice" svoj prvi redni občni zbor. Izvestni ljudje so sicer računali, da je v našem probu-jajočem se mestu zaspalo zanimanje za sokolstvo, kar bi jim seveda bilo zelo po volji, toda njihove pobožne želje se niso uresničile. Velikanska udeležba Članov na tem^ob^nem zboru je dokazala, da so v Skofji Loki še ljudje, ki jim je na srcu napredek našega naroda. Kar čez 50 samih mladih in Čilih Sokolov je prihitelo z velikim navdušenjem na občni zbor. In ti krepki mladeniči so že iztežka pričakovali obistinjenja in oživotvo-renja sokolske ideje. Zastopnik pripravljalnega odbora br. August Nadilo je otvoril zborovanje ter iskreno pozdravil vse prisotne Člane in članice, zlasti je tudi pozdravil došla gosta, brata Sokola, Člana ljubljanskega, odnosno praškega Sokola. Nato je preidši na dnevni red, poročal o delovanju pripravlaljnega odbora, ki se je odobrilo brez vsakršne debate. Volitve so se vršile soglasno z vzklikom ter so bili izvoljeni za starosto br. Karel ZakrajŠek, za podstarosto br. Franc Dolenc, ostali odborniki so bratje: Tavčar. Dolinar, Benedik, Blazuik, Šubic, Karlin, Grudner, Smole, Kalan, Zahrastnik, Hafner Leop. in Lavrič. Po določitvi pristopnin in mesečnih prispevkov se je sklenilo, da drustve-niki naroče kroje pri društveuikih. Navdušenje za društvo je naraslo zlasti ob predlogu brata Peharca, da se med zborovaloi nabirajo darila za naše mlado društvo, ki je kot tako v prvi vrsti potrebno gmotne podpore. V kratkem Času se je nabralo kron 34 63. Ko pa sta br. Koman za brata Karla Stareta, pivovarja v Mengšu, in znani za narodno stvar vneti rodoljub br. Franc Dolenc položila vsak po K 100.— kot U8tanovnino pred predsednika, je prikipelo navdušenje do viška, ker s tem je bil postavljen temelj za nadaljnje uspešno delovanje društva in izrekamo nadejo, da bodo tudi drugi naši someščani sledili temu vzornemu vzgledu. Upajoč, da bode navdušenje za vsesokolsko idejo v naši pisani Loki tudi nadalje tako prodiralo, kličemo vsem bratom Sokolom in Sokolicam krepek „Na zdar." r. Dvojne smrti Je umrl. 25. julija je šel rudar Anton Lapajne iz Spodnje Idrije na hrib Ratnik v gozd Kladovnik na lov na srnjake. Ker ga zvečer in ponoči ni bilo domov, šla sta ga brat Luka in rudar Ivan Čas iskat. Po dolgem iskanju sta ga našla mrtvega s prestreljenimi prsi in ob-drgnjenim vratom. Puška je ležala kake tri metre pod njim. Lapajne se je ponesrečil na sledeči način: V gozdu ga je prehitela nevihta, da je pod neko bukvijo vedrih Puško je položil v naročje. Kar je med nevihto udarila strela v bukev, pod katero je bil Lapajne, in zadela tudi njega. Električna iskra je užgala pa-trono v puški, ki se je sprožila. Krogla je Švignila Lapajnetu v prsi in mu jih silno razmesarila. Nesrečnik je umrl tako dvojne smrti. Bil je star 27 let in zapušča ženo in otroka. Srebrno poroko Je obhajal 26. julija na gradu Zlatenku upoko-kojeni Windischgratzov grajski upravitelj g. Josip Stare s svojo soprogo. — Strela je udarila 27. julija v kozolec posestnika Alojzij a Tratnika v Št. Jerneju in ga užgala, da je pogorel del strehe Tratnik ni bil zavarovan, škoda je majhna. K požaru Deghenghijeve parne Žage« K našemu poročilu v ponedeljkovi številki o požaru Deghenghijeve parne žage se nam poroča, da sta odprla na parnem stroju ventile gg. strojnika državne železnice Franc Gale in Karel P er k on. Ako bi bili ventili ostali zaprti še 10 minut, bi se bil kotel razletel, kar bi gotovo zahtevalo več človeških žrtev. — Gasit so prišle ogenj tudi požarne brambe iz Zgornje Šiške, Jezice in Črnuč. Veliko vrtno veselico prirede združena kamniška narodaa društva dne 4. avgusta na vrtu pri Rodetu v prid „Društvenemu domu". Pri veselici sodeluje: Godba, „Sokol", „Lira-, Variete gledališče itd. Za jedila in pijace skrbe paviljoni. Korijandoli-bitka, Šaljiva pošta, muzej, ples. Začetek ob 4 uri popoldne. 1500 Hrvatov pride s posebnim vlakom 4. avgusta na Kranjsko. Izlet narede na Grič na Dolenjskem Otrok utonil. V nedeljo je pustila posestnikova žena Mina P e z-d i r n i k v Dovjem svojega 18me-sečnega sina Jožefa brez nadzorstva. Otrok je šel iz hiše, padel v bližnji občinski vodnjak in utonil. Obesil se je v nedeljo na Cero-vem kolon C olj a v lastnem stanovanju. Revežu se je najbrže zmešalo ; bil je sicer priden in pošten mož. BabjeverstVOi Po raznih krajih na Štajerskem, ki jih je poškodovala letos toča, slišijo se neverjetno babje-verske pripovedke. Ponekod pravijo, da je bila toča, ker je bila birma, drugod pravijo da zato, ker so prenesli truplo umrlega duhovnika iz župnije v njegov rojstni kraj, zopet tretji trdijo, da so naredili točo duhovniki, študentje ali pa Židje. To so vse same prazne vere, treba je ljudi pač natanko o vremenskih spremembah poučiti! Amerika! — Pred dnevi se je zglasil pri policiji v Gorici Franc Baje, rojen v Zagorju ob Savi. ki je brez sredstev prišel v Gorico. Preselil se je pred časom s svojo ženo v Južno Ameriko v Rio de Janeiro, kjer pa je obolel takoj na mrzlici. Vsled te bolezni je bil z zadnjimi sredstvi primoran zapustiti Ameriko. Žena je ostala tam. S parnikom je prišel do Genove, potem pa peš d i Gorice. Ubogi popotnik je bil svoj Čas kapelnik v Postojni in Idriji ter knjigovodja v Nabrežini. Ko je dobil malo pomoč, je odšel naprej proti domu. Svarilen zgled za one, ki drve v Ameriko. Konj ubil kaznjenca. Ko je predvčerajšnjim hlapec Franc Mrav-lak jezdil jako iskrega konja skozi Jesenice, srečal je Mihaela K o h 1 -meignerja, ki je bil tisti dan izpuščen iz prisilne delavnice v Ljubljani. Kaznjenec je pristopil k živemu konju in ga vščipnii v zadnjico. To je konja še bolj podkurilo, da je udaril s kopitom s tako silo k aznjenca v spodnji del telesa, da se je nezavesten zgrudil in čez četrt ure umrl. Bil je doma iz Spitala na Gornjem Avstrijskem. Spametujte se vendar! Iz Celja se nam piše: Zadnji Čas se zopet sliši o spopadih Slovencev z Nemci. Tako so nedavno uslužbenci MajdiČeve tvrdke „Merkur" bih v gostilni „En-gel" ter so tam sredi med raznimi Nemci dvomljive vrednosti med seboj prepevali hrvaške pesmi. A to seve je razburilo živce pristnim celjskim Germanom, posebno nemškem u trgovcu slov. pokolenja Kossu, ter so po že znanem celjskem načinu dejansko napad h slovanske goste. Celjski Slovenci imamo danes že svoje lokale in ni nam treba zahajati v nemčurske beznioe. Geslo „Svoji k svojim" naj pride bolj v poštev! Spametujte se vendar enkrat, gospoda, ter ne zahajajte v kroge, kjer se vas ne trpi. Ne osmešite se pred nasprotniki ter imejte malo — ponosa ! ________ .... Restavracija Skalna klet" v Celju, priljubljeno shajališče celjskih $ okoliških Slovencev, prešla je te jni, kakor se nam piše iz Celja, v c$krb g. Egidiju Viharju, ki je poslej bil oštir v gostilnici Slov. del. r>odp. društva. Prejšnja priljubljena gostilničarka v „Skalni kleti-, gdč. £ojzika Leon, pa je prevzela gostilno v mariborskem „Narodnem ioinu". Za vse enaka pravica. V ob- jini Praproče so streljali o škofovem prihodu s starimi možnarji, ne da bi imeli dovoljenja politične oblasti in ne da bi se ozirali na predpise varnostnih, odredb. Kaj pa pravi k temu o. kr. okrajno glavarstvo v Litiji? Slika tržaškega družinskega Življenja. 301etni voznik Ivan Dean v Trstu je potreboval denarja za pijačo. Mati ga ni imela, kljub temu ga je z vso silo zahteval od nje. Ker ni dobil, jo je najgrše pretepal in suval in ji grozil, da jo vrže skozi okno na cesto. Mlajši brat Jožef skoči vmes, da bi oprostil mater, a zdaj se sav ali divjak še nanj. Ako bi Jožef -r igrabil stola in ne udaril brata z njim čez glavo, ne bi morebiti rešil inatere nadaljnjega trpinčenja. Ivan pean je moral na rešilno postajo, kjer s: ran rano na glavi sicer obvezali, nato ga pa oddali v oskrbo sodišču. fi umoru kučijaiev v Trstu. Kdo je pravi morilec kočijažev Praznika in Mohoroviča, se še ne ve za ffetovo, dasi se znova vedno bolj atrja sum, da je Del ti n. Polioija seveda ne miruje, ampak vodi najobsežnejšo preiskavo. Te dni so aretirali v tržaški okolici človeka, o katerem se sumi, da je v zvezi z roparskima um roma. V koliko je sum opravičen, prihednjost. Trojčke je povila soproga stroj-ne<:a ključavničarja na bosansko-hrr;ogo vinski železnici v Sarajevu g Dolherja, ki je v Ljubljani v dobrem spominu, zlasti v sokolskih krogih. Dve dekleti sta utonili v Kolpi in sicer 201etna L Šegavčic in 15-letna Božena Poici, ko sta se vozili s čolnom po vodi in se jima je prevrnil. Prva je bila hči bogatega trgovca Šegavčiča iz Otočca, druga pa inženirja. Nož si je zasadil v srce v Karlovcu neki domobranec. Bil je mrtev v par minutah. Vzrok samomoru ni znan. Smrtna nesreča. Na postaji Francensfeste je padel sprevodnik Franc Horvat tako nesrečno z vlaka, da je padel pod še drdrajoča k .rsa in bil na mestu usmrčen. Blazna ženska 11 dni v občinskem zaporu. Nemški listi poročajo, da je v Poličanah na Štajerskem neka na videz blazna ženska že 11 dni v občinskem zaporu, kjer rjove kot divja žival. Koliko je na tem resnice, B9 vemo. Nemška lažnjivost. Zadnji čas prinašali so razni nemški listi, v prvi vrsti celjska „D. Waohtu pa „Mar-burger Zeitungu, senzačno vest, da je -Južnoštajerska hranilnica" v Celju bivšemu medičarju celjskemu, Pokornu, ki se je pa v slednjem času naselil v Šoštanju, dala posojila 21000 K, a Pokorn da jo je s tem denarjem odkuril bogve kam. Vse to ni res in le zlobna izmišljotina, ki naj bi oškodovala slovenski denarni zavod. To vemo iz avtoritativnega vira. Poskusen samomor. 24letni bančni uradnik Ivan B. v Trstu si je pognal v samomorilnem namenu štiri krogle v glavo, vendar so ga še živega prepeljali v bolnišnico. Ni upanja, da bi okreval. Samomorilec je član j akt ugledne tržaške rodbine. Velikanski ogenj. V Ponikvah 'ionskem je predvčerajšnjim po-poldne in zvečer pogorelo 24 hiš in -spodarskih poslopij, mnogo hišne oprave, gospodarskega orodja, žito in klaja. Zgorele so tudi 4 govedi. Škoda je velikanska. Pohotnež- 251etni A 1 o j z i j P i 11 a n i v Trstu, preje pek zdaj sakladaiec blaga, je na llletni dek-lici kljub njenemu upiranju izvršil hudodelstvo proti nravnosti, ko matere dekličine ni bilo doma. Pittani J* pri aretaciji priznal svoj čin. Glas iz občinstva. Škofova Hieđresa izgleda tako Škandalozno, da je že sramota. Skof ima toliko pralnega m krivičnega „zaslužkau, da bi že lahko enkrat kaj storil zanjo. Ljubezniva visokoiolca. V Zajebu sta šla dva visokošolca neko-jbo vinjena po mestu. Pred njima je &el neki natakar, katerega sta ukazala Mižnjemu stražniku aretirati. Ko jima je ta to odklonil, češ, da nima prav Nobenega vzroka za to, začela sta ga Najgrše psovati. Ko je stražnik zahval legitimiranje, odgovoril mu je *fen, da se piše „Franc Jožef Prvi", takar ju je proglasil stražnik za are-^ana. Komaj je izgovoril te besede, S& je udaril eden izmed aretiranoev J uho in mu skušal izviti sabljo, kvariš njegov je pa nabijal s palico &° njem. Stražnik se je komaj rešil j^silnikov. Neki drug stražnik je Wo mirno in hladnokrvno gledal, kako sta pijanca pretepala njegovega tovariša. Vlom v vinsko klet. V nedeljo je prišel mnogokrat predkaznovani potepuh Pavel O meječ na obok vinske kleti gostilničarja in občin, predstojnika Jožefa Šusteršiča v SeniČioi pri Medvodah, zvrtal z ošpi-čenim koliČem luknjo v zid in odstranil polagoma toliko opeke, da se je vtihotapil v klet. Tu je pil iz različnih sodov, dokler ni bil popolnoma pijan, nakar se je splazil skozi odprtino na obok, se vlegel v seno in prespal pijanost. Te pohode je Ome-jec ponavljal, kadar se je streznil. Godilo se mu je res imenitno. Ko pa je prišel drugi dan Šusteršič v klet in videl odprtino, šel je na obok in našel Omejca do onemoglosti pijanega, poleg njega pa dve steklenici, polni vina. Ko so orožniki aretirali Omejca, pravil jim je, da je bil tako žejen, da se ni mogel več premagovati. Zato je šel pit, kjer je pil, kolikor je zmogel spiti. Izročili so ga deželnemu sodišču. Inženirski izpit je prestal z dobrim vspehom g. Viktor T u r n š e k iz Nazarjev na Štajerskem. Kemično pralnico je ustanovil v Šoštanju na Štajerskem Slovenec g. H. Volk. Južna Železnica namerava vpeljati hitrejšo vožnjo. Zato je tekom zadnjih dveh let položila z Dunaja že do Maribora nove trdnejše tračnice. Dobro reklamo si je napravila neka tukajšnja »vedeževalka«, recte poneumnjevalka vraževernih ljudi Dala je tiskati listke s svojim naslovom, v katerih trdi ta »izobražena dnina«, da prorokuje na karti4 sedanjost, prihodnjost in preteklost v vseh zadevah, bodisi pri ljudeh ali živini in »hije nasvete tudi v najbolj zavozljanih stvareh, razdelila te pred tobačno tovarno, kar je imelo neki jako dober \ speli, kajti vraževerne ženske res hodijo k njej, le živina se je noče posluževati. Radovedni smo, kako bi razvozi jala svoj položaj pred sodiščem. Zakonske dobrote. V šentjakobskem okraju živi črevljar A. B. s svojo ženo v taki neslogi, da svojo ljubezen najrajši dokazujeta z ved nim prepirom in ravsanjem. Tudi predsnočnjim sta se v svojem stanovanju spri jela in ko sta bila že oba dovolj opraskana, je šla boljša polovica potem še na ulico in tam z najlepšimi psovkami in kričanjem nad svojim »ljubečim« možem privabila okoli sebe celo tropo občinstva. Ker se pa »koncert« le ni hotel nehati, je prišel mož postave, ki je ustavil licenco. Aretovan je bil včeraj 1. 1832. v Ljubljani rojeni, v Leskovec pristojni berač Matija Hribar, ki je nujno sumljiv, da je še lanskega meseca avgusta ukradel posestniku Jožefu Br-glezu na Ilovici št. 71, iz zaklenje-nega stanovanja 340 K. Osumljenec je po izvršeni tatvini nekam odšel in ga niso mogli dosedaj izslediti. Pri zna le s pretvezo, češ, »saj bom vseeno zaprt, če pravim, da sem pokradel, ali ne, zato pa rajši rečem, da sem,bode že Bog sodil na onem svetu.« Aretovanec je bil že predkazno-van in so ga oddali sodišču. Izgubljene in najdene reči. Ga. Ivana Lovšinova je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 5 K denarja. — Neka dama je izgubila zlat obesek liki srce z rdečim kamnom, na katerem je bilo ime »Elise-beth«. Mehanik g. Leopold Kleš-nik je našel darilo kolesarske dirke Leta 1895., ki se je vršila od Celja do Ljubljane. „Društvena godba ljubljanska" priredi danes v restavraciji pri „Zlati kaplji", (Tratnik), Sv. Petra cesta koncert. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina prosta. Jugoslovanske vesti. — Patrijarh Br anković je umrl včeraj popoldne v Karlovcih. Vzrok smrti je bila sladkorna bolezen ter ni res, da bi se bil zastrupil. Smrt so brzojavno sporočili cesarju, ogrskemu ministrskemu predsedniku, hrvaškemu banu in vsem pravoslavnim škofom. Truplo mazilijo ter bo pogreb v osmih dneh. — Posl. dr. Lorković je imel preteklo nedeljo v Valpovu velik shod. Povedal je, da stoji večina koalicije na stališču, da sedaj ni mogoče govoriti o sporazumi]enju z Madžari, temuč le o boju. — Pomiloščeni hrvaški časnikarji. Cesar je pomilostil urednike Wilderja, Soški j a in Batta, ki so bili v tiskovnih pravdah obsojeni na več mesecev ječe. — Električno železnico v Zagrebu zgradi neka bruseljska družba, ki že dela načrte. * Drobne vesti. — Umrl je v Budimpešti državni poslanec grof Štefan Karolyi, intimen prijatelj pok. prestolonaslednika Rudolfa in angleškega kralja Edvarda, ki je bil v prejšnjih časih večkrat pri grofu na lovu. — Atentati na otroke se v Berolinu in okolici nadaljujejo. V Kopeniku je hotel neki pohotnež posiliti tri lOletne deklice, a so ga pregnali in prijeli. — Srbski ministrski predsednik dr. Pašičje odpotoval v Marijine vari. — 120 milijonov mark posojila si najame mesto Berolin. — Ob severnem morju naj-deni bankovci za 3 milijone mark so pravi ter so najbrže iz ponesrečene ladje „Berlin". Najditelj, neki delavec, dobi postavno najde-nmo 300.000 mark. — Zunanja avstrijska trgovina v mesecu juniju izkazuje 197 4 milijonov pri uvozu in 188 milijonov pri izvozu. Bilanca izkazuje 9 4 mil. pasiv. — Utonil je s svojim otrokom v Labi pri Brandvsu profesor iz Prage Fr. Gro s s. — Nadaljnja razkritja v italijanskih samostanih. Dež. sodišče v Savoni je odredilo iz vzrokov javne morale, da se zapre veliko vzgojevališČe Salezijancev v Varrazzu. Šest menihov so zaprli, ostali so pod policijskim nadzorstvom. — V jetništvu pri maroškem roparju Raizuliju se nahajajoči Anglež Mac Lean je hotel nedavno pobegniti z izgovorom, da gre na lov. Raizulijevi ljudje so ga zopet ujeli ter so mu ujetništvo poostrili. Odvzeli so mu služabnika in tudi pisati ne sme več. Obenem mu je Raizuli naročil, naj sporoči Angležem, da ga takoj ubije, ako bi ga le skušali rešiti. — Srbske banke v Mace-d o ni j i. Turška vlada je dovolila prvi srbski balkanski banki, da sme razen v Mitrovici ustanavljati svoje podružnice po celi Macedoniji. — Smrt oderuha. V ogrski občini Kikillo pri BraŠovu so se vaščani dogovorili, da ubijejo milijonarja Szillagva, ki jih je strašno odiral. Izvlekli so ga iz hiše na cesto, ga s palicami ubili ter privlekli truplo pred cerkev, kjer so župniku zapretili, da ga ne sme pokopati. — Najnevarnejšega roparja našega stoletja so ustrelili srbski orožniki pri Kasmu. Ropar se je imenoval Karadžić ter je pomoril nad 20 oseb, med njimi tudi mnogo žensk. — Boj na pokopališču. Pri pogrebu neke delavke v Budapešti je imel na pokopališču neki socijalist govor, v katerem je kritiko val tudi duhovščino. Drugi delavec se je zavzel za duhovnike, vsled česar so se pogrebci do krvavega stepli. * Ponesrečeno kajenje cesarja Napoleona. Vsak začetek je težak. To je moral skusiti tudi veliki cesar Napoleon. Kot konzul je dobil Napoleon od nekega perzijskega poslanika v dar lepo pipo. Šele kot cesar jo je poskusil kaditi. To pa ni bilo tako lahko. Sicer je goba tlela, toda tobak se ni užgal. Napoleon je namreč mislil, da zadostuje, ako se pri kajenju le odpirajo in zapirajo ustnice, ne da bi bilo treba vleči. Debelo je zaren-tačil, češ, spak nič ne vleče. Sluga mu je moral pripraviti pipo, da je gorelo. Toda jedva je nato vzel cesar gorečo pipo v usta, zagnal jo je v stran ter se lovil za sapo. Hudo je kašljal in solze so mu zalile oči. Ni namreč vedel, da se mora dim izpi-hniti, ki mu je udaril v grlo. Prevzele so ga hude slabosti, kakršne poznajo frkolini, ko kade prvič. Od takrat ni vzel cesar nikoli več pipe v nsta. Sicer pa to tudi ni bila navadna pipa, temuč takozvana vodena pipa, kakršne imajo sploh v Perziji in po turških kavarnah. Tabak v njih je močno vlažen, zato je treba v začetku vleči s posebno močjo. V kavarnah opravijo to natakarji, ki potem gorečo pipo z neobrisanim dolcem vtaknejo gostu med zobe. Koliko je tiskanih knjig? Francoski učenjak IJ. Pergnot je v prvi četrtini preteklega stoletja pri hI i/no izračuni!, koliko knjig se je približno tiskalo, odkar je iznajdeno tiskarstvo. Prvo stoletje (1436* do 1536) se jih je tiskalo 42.000; drugo stoletje (1536—1636) že 575.000); tretje stoletje (1636—1736) 1,225.000 iiv v četrtem, ne popolnoma odvrše nem stoletju (1736—1822) 1,839.960. Skupno tedaj 3,681.969 del. Po teh računih je izišlo v štirih stoletjih iz vseh tiskaren na svetu 3 milijarde 313 milijonov 764.000 knjig (zvez kov). Od vseh teh tiskovin pa se je ohranila jedva ena tretjina. Neki ameriški bibliograf je izračunil pred par leti, koliko knjig je izišlo v Ameriki. Njegovi računi izkazujejo 420 milijonov zvezkov v rodbinskih knjižnicah, 150 milijonov v zbirkah učenjakov, pisateljev itd. 60 milijonov v predalih založnikov in prodajalcev, 50 milijonov v javnih knjižnicah, 12 milijonov v šolskih knjiž nicah. Za Evropo računi 2 milijardi 260 milijonov zvezkov, za ostali svet pa 240 milijonov. * Kako stražijo ruskega ministrskega predsednika. Ni ga menda na svetu človeka, ki bi se delale zanj tako obsežne varnostne odredbe, ka kor se godi to za ruskega ministrske ga predsednika Stolipina. Stolipin živi na nekem severnem otoku, kjer se je vse potrebno ukrenilo, da zavarujejo ministrskega predsednika pred atentatom. Ves otok je obkoljen s plotom bodičaste pletene žice, dan in noč hodijo okoli tajni agentje, a v presledkih na vsakih 30 korakov stoji na bregu straža okoli in okoli otoka. Ponoči je otok razsvetljen z električnimi lučmi. Sama instalacija elektrike je veljala 80.000 K. Morje preiskujejo z električnimi reflektor -sumljivo ladjo. Kadar ostavi Stolipin sumljivo ladjo. Kadar ostvi Stolipin svoj otok, spremljate njegovo ladjo dve torpedovki. Res, prijetno življenje! * Dogodek na planini. Iz Gradca se je napotil nedavno trebušast meščan prvič na goro Schockel: Na planinskem pašniku se mu je pridružilo razposajeno žrebe v nadi, da gospod, ki tako lepo skrbi za svoj trebuh, tudi živali ne pušča stradati. Da bi se od-križal žrebeta, ki bi ga v svoji razposajenosti še znalo brcniti, dal mu je boječi turist kos kruha. S hvaležnim rezgetanjem, ki pa se je zdelo turistu zasmehovanje, je pokazalo krotko živinče svojo vdanost. Toda konjski apetit je velik ter se ne da s koščekom kruha potolažiti. Žrebe se je vztrajno držalo svojega dobrotnika ter ga od časa do Časa butnilo z glavo proseč za nov dar. Opazila pa je to ostala rogata in podkovana živina na pašniku ter prihitela skupaj, da bi ne bila prikrajšana pri delitvi kruha. Mož je sopel strahu, mahal z rokami v dokaz, da nima kruha za toliko gobcev, toda vsa živina gaje vztrajno spremljala ter ga od vseh strani rahlo, pa tudi občutno opominjala z butanjem. Končno je začel trebuhar bežati, a vsa živina jo je udrla skokoma za njim. Na begu jim je zmetal ves svoj provijant iz nahrbtnika ter neprenehoma tekel proti vrhu, kjer ga je rešila ograja pred preganjalci. Tako hitro še ni nobeden mršav turist prišel na vrh Schockla. * Statistika ločitev zakonov. V Švici pridejo na 100 zakonov 4 ločitve, tako da ima ta država prvo mesto v internacijonalni statistiki ločitev zakonov. Na drugem mestu je Francija z 21%. Od leta 1884 se je število ločitev zakonov v tej državi znatno zvišalo. Leta 1904 jih je bilo 14.692. Vzrok teh 14.692 ločitev so bile pri 10 597 občutne žalitve in trpinčenja, pri 2304 zakonolom od strani žene, pri 1507 zakonolom od strani moža, pri 284 obsodba zakonske polovice v sramotilno kazen. Ako bi se iz tega sklepalo, da ženske večkrat greše proti zakonski zvestobi nego moški, bi bil ta sklep napačen. Ženske so le proti prestopkom moških koncilijantnejše kot ti in nasprotno. V Nemčiji znaša število ločitev zakonov 174% zakonov. Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Napad z nožem. Fant Janez Dolinšek je posestnika sina Jožefa Jeriča v Tupaličah eklofutal, ker je ta preje o njem nekaj obrekljivega govoril. Ko je Jerič dne 3. junija 1.1. zvečer v VreČkovi gostilni zagledal svojega nasprotnika, jel gaje izzivati, in ko ga je Dolinšek prijel za ramo, sunil ga je z nožem v levo ramo in mu prizadel težko poškodbo. Zagovor, da je iz bojazni pred nasprotnikom to storil, je bil ničev. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. Zaradi obrekovanja s j e morala pred sodiščem zagovarjati 271etna Marija Sodnik, posestnika žena iz Repnjega. Pisala je županu na Jezici anonimno pismo, v katerem trdi, da je neko dekle v Nadgorioi odpravila svoj telesni plod in da naj se takoj orožnik z babico tja pošlje zaradi preiskave, ker bodo sicer vsi kaznovani. Župan je oddal pismo orožnikom, in ti so dognali, daje vse, kar v pismu stoji, do pičice zlagano, obenem so pa tudi zasledili pisca v osebi Marije Sodnik, ki pa dejanje taji. Izvedenci za pisavo so soglasno potrdili, da je pisava pisma enaka s pisavo obdol-ženke. Sodišče jo je obsodilo na 2 meseca ječe. K vojaškemu naboru ga ni bilo. Tesarski pomočnik France Ce-lešnik iz Stare Vrhnike je odpotoval v Ameriko. Priznava, da je dobro vedel, da mora iti k naborni stavi, a se vzlic temu ni zglasil. Obsojen je bil na 5 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. Telefonsko m brzojavnu poročila Dnnal L avgusta. Angleški kralj Edvard pride potuje v Marijine vari dne 15. avgusta na obisk cesarja Franca Jožefa v IŠel. S kraljem pride tudi namestnik angleškega ministra zunanjih del. Dne 16. zjutraj se kralj zopet odpelje. Karlovci, L avgusta. Pri pogrebu patrijarha B ranko viča bo zastopal cesarja vojni zapovednik v Zagrebu fml. Gerba. Budimpešta! L avgusta. Tisza razglaša z ozirom na neka časniŠka poročila, da se za sedaj neče udeležiti političnega življenja, da bo pa v magnatski zbornici odločno nasprotoval splošni in enaki volilni pravici. Budimpešta 1. avgusta. Kossuth je novic precej močno obolel. Berolin 1. avgusta. Sestanek nemškega cesarja z ruskim carjem bo v bližini Svinemiinda, kamor se je nemški cesar danes ponoči pripeljal. Poročila iz Petrograda javljajo, da je ruski car danes zapustil Carskoj e Selo, da odpotuje na sestanek z nemškim cesarjem. V nemških vladnih krogih se zatrjuje, da se nemški cesar nič neče vtikati v rusko notranjo politiko. Gospodarstvo. — Splošno kreditno društvo V LJubljani. Denarni promet meseca julija 1907: Sprejemki 749.232 K 15 v, izdatki 749.859 K 20 v., skupni mesečni promet 1,499.091 K 35 v. Denarni promet od 1. januarja do 31. julija 1907: 4,619.685 K 02 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. julija 1907. Aktiva: Gotovina 34.377 K 66 v, naložen denar 1.969.786 K 64 v, posojila 9.744.366 K 43 v, prehodni zneski 5090 K 40 v, inventar 5378 K 24 v, zaostale obresti 31. dec. 1906 89.145 K 36 v, vrednostne listine 403.961 K 75 v, zadružni dom 205 541 K 38 v, zadružni hiši 138.470 K 96 v, zadružno zemljišče 109.242 K 32 v. Pasiva: Deleži 26.112 K, hranilne vloge 12,408.619 K 42 v, rezervna zaklada 180.816 K 86 v, pokojninski zaklad 19.749 K 46 v, predplačane obresti 31. dec. 1906 26.777 K 14 v. Upravno premoženje 12,705.361 K 14 v. Denarni promet 34,766.710 K 40 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1907 je 257 strank vložilo 86.616 K 60 v, 26 i strank vzdignilo 96.972 K 82 v, 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 24.400 K — v, 272 menic se je eskomptovalo za 87.165 K, stanje vlog 3,006.380 K 27 v, denarni promet 467.856 K 59 v. Vseh strank je bilo 1145. Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 4 avgusta, se vrši v Žalcu slav-nost razvitja zastave žalskega „Sokola". Slavnosti se udeležimo korporativno z zastavo. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 7. uri 15 minut. Prihod v Celje ob 9. uri 34 minut. Iz Celja v Žalec se peljemo s posebnim vlakom ob 11. uri 15 minut. Na zdar! _Odbor Ijublj. Sokola. Poslano. Na naslov vseh p. n. trgovcev in pekov - obrtnikov v trnovsko-bistriškem in podgradskem okraja. Čast mi je, vsem vam vljudno javiti, da sem z dne 1. avgusta t. 1. podal gospodu Slavoju Jenku v Podgradu svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo-Bistrico s prav oosežnim okrožjem in da bodem v to svrho vzdr zeval svoje lastne zaloge v Podgradu in Trnovem Bistrici. Ker so moji izdelki prav izborni, spbŠao priljubljeni in pa ker bode mo jemu goap. zastopniku mogoče vsakega cenj. odjemalca točno m solidno po streči, pričakujem obdnh cenj. naroČil, za katere se najtopleje priporočana ter beležim ^ g-«_ z velespoštovanjem Uinko jVtajdič valjčni mlin v Kranju. Prof. Pavlov je dokazal, da je zdrav tek prvi in najmogočnejši zbujale sekretorskih želodčnih živcev. Odlično želodec krepeče in tek zbujajoče delujejo liradvjeve želodčne kapljice. Preizkušfno sredstvo ob pomanjkanju slasti, napetosti, gorečici, preobili tvoritvi kislin, glavobolu in želodčnim bolečinam, motenju prebave in tega posledicam. Dobiva se po lekarnicab. C. Brady, lekarničar na Dunaju, I.. Fleischmarkt 1 ;-8 » razpošilja po 6 steklenic za K 6', 3 dvoj nate steklenice za K 4 50 franko. 4^ MeteorologKno poročilo. r**tB* n»d morjem in«. Brsdnjl vaćnJ t 7*6 (£mm, & opaso- baro~ !► Vetrovi Nebo 31. 1 9. *v. I 7M"11 16 8 brezvetrno del. oblač. 7. »J. j 735 8; 16*1 brezvetrno del. oblač. 8. pop.i 73 « 2 22 0 j sr. jjvzh. del. obla*. Sredrga včerajšnja temperatura: 17 3 nor male 19 7'. — Padavina v «tm u U Bolesti polna naznanja Josipina Tanber v svojem kakor tudi v imenu sve jih otrok Hedvike, Josipa in Karla ter v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njen iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, brat, svak in stric, gospod 2535 Josip 7auber €. in kr. višji orožni mojster L razr., lastnik srebrnega zaslužnega križca s krono po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 3. zjutraj v 58. letu svoje starosti blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši v petek, 2. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti Dalmatinove ulice št. 15 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. V Ljubljani, 1. avgusta 1907. Učenca sprejme takoj 2525 1 ŠTEFAN LAPAJNE trgovino z mešanim blagom v Idriji. Večjo množino sena in slame k u p t 25C9-2 Oton Homan v Radovljici. Vajenca 14 let starega sprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom. Ivan Tomšič trgovino z mi. blagom v II. Bistrici. 2&34—1 Prodajalno ugodna za špecerijsko ali mešano blago, se v Ljubljani, Škofje ulice št. 15, takoj odda. 2526—1 Istotam je oprava za špecerijsko blago ceno naprodaj. Jtonovonle ▼ H. nadstropja, Knallove ulice Sta 5 obstoječe iz 3 Bob, predsobe, poselske sobe in pripadkov se Odda za november 1907. Pojasnila daje upravništvo „Narodne tiskarne". Št. 25797. Podpisani mestni magistrat vzame za 15. septembra ali vsaj za 1. novembra 1907 za šolske namene v najem 2 ali 3 večje sobe v hiSi, ki stoji v bližini mestne dekliške 8 raz-rednice pri Sv. Jakoba. Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 25. julija 1907. 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12— »7 Podroinlea v SPUCTU. Stritarjevo olloe it. 2. Podroinlea v CELOVCU. ioo.ooo. obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4V»0/0 od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip- cijo deležev snuje Če se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav4* po K 500*—, 1000-—, 5000-— in 10.000. Rentni davek plato banka sama. Bentni davek plača banka sama. Proda so motocikel Urdke Puch s 4 HP. Na*lov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2512 i Mladega trgovskega - - -- - - - pomočnika Špecerijske in železne otroke sprejme takoj FRANC PICEK, trgovec v Ribnici, Kranjsko. 20it 2 Traverzo 5 metrov 33 cm dolgo, prelil 20, Ima na prodaj 2521 1 F. MIlan Poljanah, D. Logatec. Stanovanje obstoječe iz Štirih sob in pritiklin ter vrta se odda v I, nadstropju hiše na vogalu Bleiweisowe in Rimske Ceste. 2487-3 3 bernhordinci prave rase, 7 tednov stari 80 protfajo v Kolodvorskih ulicah štev. 7 v Ljubljani. 2t28 k niha Si s porabo vrta se oddajo za november u Rožni dolini pri StononlRu. 2E06-3 Oskrbništvo hiše sprejme proti primerni nagradi tozadevno izvelban moi kot postranski zaslužek. — Blagohotne ponudbe na uoravn. „SIov. Naroda" pod šifro „P. M." 2624-1 Sprejmem 2380—7 gospodično ki je vešča trgovine s čevlji. J MEDVED, Gorica. Naprodaj je 45 oralov lepega lesa eno uro od postaje. Naslov pove upravništvo „S!ov. Naroda". 2490—3 Fran Švigelj na Bregu poŠta Borovnica, išče dobrega in spretnega kurj ača. Nastop službe" 15. avgusta t. L, plača po dogovoru. 2511-2 Frol. I pl. Valenta je odpotoval »172 do srede septembra. pri vporabi najnovejšega barvila za la.se iz orehovega izvlečka Jtftiisol Bergmanna&Ko. Dečin n. L. Ta izvleček prekaša po svojem prirodnem barvan 11 las in brade vsa desedsnja barvila. Napredaj v steklenicah po K 2*50 pri: O. Fettich - Frankheim v Ljubljani. 111 2103- 3 Stiskalnice za seno za zamotavanje sena, slame, volne, lanu, lesne vtlne, šotne stelje itd , stiskalnice za kožo in usnje, hidra vliške Stiskalnice izdelujejo v izvrstni kakovosti 2379—3 Ph. Mayfarth & Co. lin tet I o s I /HMionJ In poštnine prosto. Podpisani se usojam javiti vekcenjenemu občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem si nabavil nov voz za prevažanje pohištva. ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo premoga in drvo. Z velespoštovanjem JKartln Campert §j 84M-2 LJubliana, Kolodvorske ulice it. 31. Proda ao takoj dobro ohranjena Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2530—1 Dobro ohranjena hišna vrata s kamenitim okvirom se oddajo. Cena po dogovoru. 2603-2 Poljanska cesta štev. 12. Hiša u Celju na glavnem trgu, v kateri se nahaja stara trgovina jo na prodaj. Velike kleti, skladišča in mnogo stanovanj obrestujejo kapital. 2533—1 VeČ pove iz prijaznosti Anton Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini. Zaradi odpotovanja se za avguBtov ev. novembrov termin odda v Pre- dilnih ulicah št 10, II. nadstropje elegantno s štirimi sobami, kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi pritiklinami in vpeljano električno razsvetljavo. Več ravnotam v pritličju desno ali v vinski kleti. 2271-8 Odlikovan z veliko zlato svetinjo In častno diplomo na spomladni razstavi na Dunaju leta 1906. Naravni brinovec Dorouničar slluouec hraševec in draženo oinsho žganje z prodaja z Franc Pustotnlk u Blagovici pošta Lukovica t železniška postaja Domžale 2505—* Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem In častno diplomo na razstavi v L ndonu I. 1906. Večje število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster Dcnaj.ska cesta št. 40. 1666--32 no ali boljša varhinja, ki bi poučeva'. otroke tudi ročnih del, zmožna slovenščine in nemščine ter je tudi pevka, se Sprejme k dvema deklicama \ in 2l/4 let starima. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda. 2485- Ura z verižico za samo K 2-—. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle zUska razpošiljalnica : prekrasno pozlačene 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14. 9*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnsko-slezljska razpošiljevalnica F. WINDISCH v Erakovu U 38, NB. Za neugajajoče denar nazaj. 8623 Do 25% plača trgovsko-denarni zavod privatoim osebam na vloge čez K 1000*—. Od-kaz vsakodobno. Prijave naj se pošiljajo na: „Dioničko drušivo," Zagreb! poste restante. 2451-1 RAKI okusno pripravljeni, In tudi žiui se dobe vsak dan vrestavaciji ,pri Zlati rilii\ Toči se tudi izborna pijača. S spoštovanjem 2.39-5 Jffarija Rozman Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda« Veljaven od dne Odhod lz LJubljane fni. iel.: 4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7*O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 05 pred po i d ne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) 11 40 prec.poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž, i-oa popoldne. Osebni vlak v smeri: Ku- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 8.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- IO zvečer Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 30"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljnblfaao Jut, tel.: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 4B zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. II ao ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. 11*18 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 600 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. j unija.j Odhod iz LJubljane dri. kolodvor: 7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kolodvor: 6 46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IOB9 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 6-10 zvečer. Mešani vlak Iz Kamnika. 900 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Santf ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfov« ulice 5tov. 12 «,„ ,„ jtt marčno pivo v sodcih in steklenicah. Uataaovllona lota 1834. priporoia glavnemu občinsto in gpoitovanim gostilničarjem ivoje WV Izborno Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11. 02092^52^779 B$D LE