li, .....___ _ _ Strokovna razprava GDK: 323.lll.l2 : 902 : (497.12) Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo Franc PERKO* Izvleček: Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo: Gozd'arslci vestnik 62/2004. št. 1. V slovenščini, cit. lit. 16. V prispevku je prikazan razvoj motornih verižnih žag in njihovo uvajanje v slovensko gozdarstvo. Prikazane so vrste, število, težave in hitrost uvajanja, ter odnos do motornih žag. Motorne verižne žage so od začetka do sredine šestdesetih let 20. stoletja v celoti zamenjale ročne žage v družbenih gozdovih, z nekaj letnim zamikom pa tudi pri zasebnih gozdnih posestnikih. Ključne besede: motorna verižna žaga, sečnja, zgodovina gozdarstva, Slovenija 1 UVAJANJE MOTORNIH ŽAG V DELO V GOZDU 1.1 Obdobje po drugi svetovni vojni Prve motorne žage so se pri nas pojavile že v osemdesetih letih 19. stoletja, vendar so bile tehnično neprimerne za delo (vir Šumarska enciklopedija). Prva uporabna motorna žaga je bila »Sector«, konstrukcija švedskega inženirja Westfelta, ki se je pojavila v obdobju prve svetovne vojne (vir Šumarska enciklopedija). Prve motorne žage so bile dvoročne, torej za dva delavca in so tehtale do 70 kg. Bile so težke in neokretne. Z uporabo boljših materialov in z večjim številom obratov motorja, se je teža sodobnejših dvoročnih motornih žag zelo zmanjšala. Za delo in prenos dvoročne motorne žage so bili potrebni kar trije delavci. Hkrati pa so bile za tanjši les, kjer dolgo rezilo ni potrebno, skonstruirane enoročne motorne žage, to je žage za enega delavca. Delavec z enoročno motorno žago je vsekakor okretnejši, tako pri delu kot pri prenašanju. Najprej so se pojavile enoročne motorne žage v obliki loka, imenovane >>ločne motorke«. Njihova teža je bila okoli 20 kg, kasneje pa so se vedno bolj uveljavljale enoročne sabljaste motorne žage, kot jih poznamo danes (TURK 1959). Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo po drugi svetovni vojni se je pričelo z zakonom. V 3. točki 15. člena Zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947 do 1951 je zapisano takole: »Uporabljati motorne in električne ročne žage za mehanizacijo in racionalizacijo dela v gozdu in v obratih«. Turk (TURK 1955) leta 1955 kritično oceni uvajanju motornih žag v slovensko gozdarstvo po 44 drugi svetovni vojni: »Že ob začetku petletke ( 1947- 1951 op.a.) je bila forsirana mehanizacija ali strojno nadomestilo za ročno delo. Nabavljeno je bilo 135 verižnih žag, raznih tipov, vrst in teže, toda brez rezervnih delov in brusilnih strojev. Pri motorkah so za redno delo že v začetku potrebne rezervne žage, za hitro in uspešno popravilo pa razni rezervni deli. Verižne žage so lahko dobro dopolnilo k ročnemu delu zlasti na skladiščih, niso pa tako primerne za vsak teren in za vsako izdelavo, kot so jih vsiljevati. Kjer so bili osnovni pogoji in kadar je bila izvršena dobra priprava, je bilo delo z motorkarru uspešno (Trnovski gozd), drugod pa so se izredno hitro pokvarile ter so jih zavrgli. Lahke enoročne motorke so se bolje obnesle, prav tako na lesnih skladiščih žage na električni pogon.« Podrobneje pa piše Turk leta 1959 (TURK 1959) o nabavah in razši1jenosti motornih žag v času po drugi svetovni vojni: >>Pri nas v Sloveniji je bilo po vojni nabavljenih in dodeljenih gozdni proizvodnji razmeroma mnogo motornih žag, okoli 120, vendar nismo p1išli razen nekaterih izjem, do sistematičnih dognanj o učinku in ekonomičnosti teh motornih žag. Pri nabavi in uporabi motornih žag so bile napravljene razne napake, ki so nam na splošno lahko v pouk za bodočnost. Med glavnimi napakami so bile naslednje: Nabavljene so bile najraznovrstnejše znamke in tipi motornih žag, med dvoročni:rrll nemške: Stihl (43 kg), Dolmar (42 kg); angleške: Teles (65 kg), Villiers (67 kg), Danarm (56 kg); ameriške: Disston Mercury (50 kg); švicarske: MAG (53 kg), Elmag (53 kg), Unzinker; italijanske: Balilla, Parosa; * mag . F. P. Slivice 34, 1381 Rakek Gozd V 62 (2004) 1 Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo ________ _ češke: Rinco in še nekater~ druge ter nemške enoročne motorne žage Stihl (25 kg). Nabavljene so bile v glavnem bencinske motorne žage, pa tudi nekaj elekt1ičnih, dvoročnih in enoročnih za lesna skladišča. Ta raznovrstnost znamk in tipov je zelo oteževala oskrbo z nadomestnimi deli in poučevanje delavcev o uporabi motornih žag. V se motorne žage, razen enoročnih so bile pretežke, zlasti za naše slovenske delovne razmere. Manjkalo je nadomestnih delov, ker jih hkrati z nabavo motornih žag niso nabavili toliko kot bi bilo potrebno. Ni bilo smotrno urejeno vprašanje takih delavnic za popravilo motornih žag, kjer bi bili mehaniki poučeni o ustroju motornih žag, zlasti še Finančno-ekonomske stranJ m storilnosti motornih žag ni skoraj nihče upošteval, zato tudi niso dovolj skrbeli za njihovo nego in vzdrževanje.« 1.2 Kako je pravzaprav potekal razvoj motorne žage Na primeru podjetja STIHL si pred nadaljevanjem prispevka poglejmo kronologijo razvoja motornih verižnih žag. Žgajnar poroča takole (ŽGAJNAR 1988): »Že leta 1926 je Andreas STIHL skupaj s sodelavcem v skromni delavnici začel proizvodnjo verižnih žag. Žaga se je hitro razširila in uveljavila po skladiščih hlodovine in žagarskih obratih, Sl ika 1: Vrsta dvoročne rootorke (Stih\-KS 43, 8, 5, 10 HP, 33 kg) (TURK 1959) glede na njihovo raznovrstnost. Često so motorne žage z neveščim popravilom še bolj pokvarili. Delavci niso bili dovolj poučeni o ravnanju z motornimi žagami, o brušenju verižnih žag in o delovni tehniki, čeravno je bilo prirejenih nekaj kratkih tečajev. Manjkalo je inštruktorjev in nadzor pri delu na terenu, kajti treba je upoštevati, da je trpežnost motorne žage zelo odvisna od njene pravilne uporabe in nege. Zaradi tedanjega splošnega pomanjkanja delovne sile so se delavci tudi pri motorni žagi menjavah, namesto da bi motorne žage uporabljali vedno isti delavci. Za delo niso bila izbrana le ustrezna delovišča, ampak so motorne žage vsiljevali tudi tam, kjer ni bilo pogojev za uspešno delo, zato so se motorne žage prehitro kvarile. V si lj evanje motorne žage na neustreznih delovnih mestih je njihovi uvedbi več škodovalo kakor pa koristilo: to velja za stroje na splošno. Pri delavstvu se je na ta način vzbudil odpor proti motornim žagam v večji meri, kakor je bilo to opravičeno, kajti ponekod so se bolj uveljavile pomanjkljivosti motornih žag kakor pa njihove prednosti. Zato so kmalu izginile iz gozdne proizvodnje, čim je po letu 1951 prenehal pritisk za njihovo uporabo. Gozd V 62 (2004) 1 povsod tam, kjer so imeli možnost priključitve na elektriko. Že naslednje leto (1927) je prišla iz njegove delavnice prva Stihlova verižna žaga na bencinski pogon. Kljub za današnje pojmovanje izjemno veliki specifični masi 10,4 kg!kW (masa žage 48 kg, moč motorja 4,4 kW) -specifična masa Slika 2: Vrsta ločne mototke (Stihl-EBL, električna, 30, do 60 cm, 16kg) (TURK 1959) 45 lil Perko, F. : Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo sodobne motorne žage je v povprečju pod 2 kg/kW -je bil to zelo pomemben konstrukcijski napredek, saj je bil to prvi bencinski stroj, ki gaje bilo mogoče uporabiti pri podiranju drevja v gozdu. Pomemben mejnik v razvoju žag STim...,je bilo leto 1931. Talo·at so namreč izdelali motorno žago, ki je imela pri masi 47,5 kg že moč 6,47 kW. Že v naslednjem letu se pojavi pomembna novost- prvo samodejno mazanje verige. Serijska proizvodnja motornih žag, ki jih je lahko uporablja1le en delavec, se je začela leta 1950. Glavna slabost teh žag sta bila še vedno (ame1iških), 17 (2%) »Remington« (ame1iških) in 14 (1 %) drugih vrst (STIHL-BLK, Jobu-Vicking, Dolmar, Homelite), med njimi tudi 5 električnih, medtem ko so vse druge bencinske. Od vseh motark je 782 (79%) last gozdnogospodarskih organizacij, 213 (21%) pa jih je v posesti zasebnikov, bodisi da so njihova last, ali so jim odstopljene v uporabo. Gozdna gospodarstva imajo 609 (61 %) motark, kmetijske zadruge in zasebniki pa 386 (37%) motark. Posamezna gozdna gospodarstva jih imajo od 7 do I 18, povprečno 50, zadruge pa od 1 do 37. Slika 3: Enoročna sabljasta motorka znamke Stihl-BLK (nemška), 30, 40, 50. 60, HP, Il kg, s srpastimi zobmi (TURK 1959) velika masa in seveda menjalnik za vključevanje in izključevanje pogona verige. Tudi o ropotu in tresljajih še niso razmišljali. Prva, za tedanje čase res lahka motorna žaga, se je pojavila na tržišču leta 1954. To je bila žaga STIHL-BLK, z maso 14 kg in močjo 3,3 kW. Tudi ta je imela še menjalnik. Zelo pomemben mejnik v tehnološkem razvoju motornih žag je iznajdba centrifugalne sklopke. Ta je leta 1959 omogočila izdelavo tudi pri nas dobro poznane žage STIHL-Contra, ki je imela le še 12 kg, moč motorja 4,6 kW in membranski uplinjač.« 1.3 Prve sodobne motorne žage v Sloveniji Pa se povrni mo v šestdeseta leta dvajsetega stoletja. Leta 1960 so gozdna gospodarstva v Sloveniji nabavila prve sodobne enoročne motorne žage. Ko so 1961 p1išle k nam v večjem obsegu prve sodobne enoročne, sabljaste motorne žage, Turk (TURK 1963) takole zapiše: »Po anketi in drugih podatkih je v Sloveniji vključeno v gozdno proizvodnjo 995 motark (leta 1962). Po tovarniških znamkah in tipih je od teh 233 (24%) motark »STIHL-Contra« (nemških), 650 (65%) »Jobu-Tiger« (norveških), 22 (2%) »Solo<( (nemških), 59 (6%) »Mac Culloch« 46 Pri gozdnih gospodarstvih je odpadlo na eno rnotorko povprečno 1.610 m 3 letnega etata.« Zaradi sprotnih popravil je bilo povprečno 71 (7%) motark izven uporabe. Vzrok za to so prepočasna popravila in preveč oddaljene servisne delavnice ali pa pomanjkanje rezervnih delov (TURK 1963). Že leta 1965 je bilo v družbenih gozdovih v uporabi 1.250 motark (1.114 last gozdarskih organizacij in 136 v lasti delavcev (TURK 1966). Turk (TURK 1966) ocenjuje, da je bilo tedaj v Sloveniji pri zasebnih gozdnih posestnikih okoli 5.000-6.000 motark. Med poudarjenimi problemi Turk zapiše tudi dva: Motorka naj bi bila last delavca, kadar sta delavec in podjetje s tem sporazumna, ker je očitno, da bi bilo vzdrževanje motark tako najracionalnejše. Tveganju za uničenje se lahko izognemo z zavarovalnino. Tako bi se verjetno tudi povečala količina lesa, ki odpade na eno motorko in zmanjšalo neracionalno kupovanje novih motark. Drugi pa govori o potrebi po pouku o delu z motorko tudi za kmete gozdne posestnike. V sredini šestdesetih let je bil v družbenih gozdovih Slovenije z motornimi žagami dejansko posekan že ves etat. V dobrem desetletju po pričetku uvajanja motornih žag, jih je bilo v Sloveniji (1974 leta) v GozdV 62 (2004) 1 Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo Preglednica 1: Število motornih žag in količina ter delež z njimi posekanega lesa po letih pri Gozdnem gospodarstvu Postojna leto Število motornih žag Posekana m 3 Delež (%) posekan z motorno žago 1961 30 1962 58 1964 119 1965 123 uporabi že 21.195 (2.118 last gozdnih gospodarstev in drugih organizacij, ki so se ukvarjale z gospodmjenjem z gozdovi, 1.102 v lasti delavcev zaposlenih pri gozdnih gospodarstvih in 17.975 v zasebni lasti gozdnih posestnikov). Tedaj je bila večina motark v lasti delavcev pri gozdnih gospodarstvih Brežice, Kočevje, Ljubljana, Tolmin, KIK Pomurka in Kras Sežana, v ostalih pa so prevladovale motorne žage v lasti podjetij (KMECL 1976). Koncem leta 1978 pa je po podatkih Remica (REWC 1981) bilo v Sloveniji v uporabi že 35.169 motornih žag od tega v dmžbeni proizvodnji 3.892 in po oceni v zasebni lasti 31.277. Takole pa so po podatkih Rem.ica izgledali premiki v desetletju 1968-1978: Lastništvo 1968 1978 V lasti delovnih organizacij 1.978 3.081 V lasti delavcev pri GG 344 269 Zaloge pri GG - 542 Skupaj v družbeni proizvodnji 2.322 3.892 V zasebni lasti - ocena 7.922 31.277 Vse skupaj 10.314 35.169 Števi1o motornih žag se je torej skokovito večal o. S prihodom na trg lažjih in okretnejših motornih žag (konec šestdesetih let) se prične se tudi kleščenje z motorno žago. V vse večji meri se motorne žage uporabljajo tudi v gojenju gozdov (zlasti negi, pa tudi pripravi tal za pogozdovanje). Leta 1984 je v družbeni lasti gozdnih gospodarstev kar 35 različnih tipov motornih žag, njihovo število pa doseže 4.721 kosov (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985). Od 4.721 motornih žag pa je bilo tedaj v uporabi kar 1.824 (39%) takih, ki niso ustrezale ergonomskim zahtevam (KUMER/LIPOGLAV­ ŠEK 1985). Posledice so bile številne poklicne bolezni. Ve1jetno se je še bolj kot v družbenem sektorju, število motornih žag večalo pri zasebnih gozdnih posestnikih. Pa se povrnimo v šestdeseta leta k Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Že leta 1960 je bilo GozdV 62 (2004) 1 24.310 21 61.480 45 - 114.750 81 140.331 100 kupljenih prvih 9 motornih žag STIHL-Contra. Več motork se je kupilo naslednje leto. Poleg motornih žag STIHL-Contra so se nabavile tudi Jobu-Tiger. Hitro pa se je pokazalo, da so STIHL-ove žage kvalitetnejše in trajnejše. Avgusta 1961 leta je bilo pri Gozdnem gospodarstvu že 30 motornih žag. Meglič (MEGLIČ 1961) piše: »Ni še leto dni tega kar so v naših gozdovih zabrnele prve motorne žage, njihovo število je stalno raslo in danes jih imamo že trideset. Nabavljeni so bili trije tipi: STIHL-Contra, SOLO in JO-BU: vsakih po 10 komadov. « Delavce je bilo potrebno za delo z motorno žago seveda usposobiti. Med 20 in 22. novembrom 1961 leta se je na Mašunu zbralo 9 sekačev in mehanik, ki popravlja žage na našem podjetju. Bil je tečaj za motoriste, ki imajo motorne žage STIHL-Cont::ra. V ta namen je prišel predstavnik tovarne iz Nemčije ter dva predstavnika iz firme "Uranje" iz Zagreba, ki žage uvaža. Seznanili so se z vsemi možnimi okvarami in motnjami, govorili pa so tudi o vzdrževanju motorke in brušenju (PERKO 2002). 2 ORGANIZACIJA DELA V PRVIH LETIH UVAJANJA MOTORNIH ŽAG In kakšna je bila organizacija dela ob uvajanju motornih žag v slovensko gozdarstvo? Po anketnih podatkih, ki so glede tega pomanjkljivi ali le približni, odpadejo naslednji deleži motark na različno velike delovne skupine delavcev (leta 1962): 30% motark na skupine z 2 delavcema, 42% motark na skupine s 3 delavci, 20% motark na skupine s 4 delavci, 7% motark na skupine s 5 delavci in 1% na skupine z nad 5 delavci. Pri tem se velikost skupin ni pomembno razlikovala v primerih, kadar je šlo za obdelavo iglavcev ali pa listavcev (TURK 1963). Podrobnejše podatke o organizaciji dela ob uvajanju motornih žag si oglejmo na primeru Gozdnega gospodarstva Postojna. Meglič 47 Perko. F. : Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo (MEGLIČ 1961) v Gozdnem gospodatju zapiše takole: »Dosedanje meritve so pokazale, da najbolj odgovarja obratovalnemu času 2 uri skupina 5-8 mož za iglavce in 4-6 mož za listavce. Ker pa je težko stalno številčno spreminjati delovno skupino, bi za listavce in iglavce najbolj odgovatjala skupina 5 mož. Pri poseku in izdelavi iglavcev si ta skupina razdeli delo takole: motorist in pomočnik podirata drevje naprej, osta]j trije pa klestijo veje in bel ijo, nato pa se vrneta na razžagovanje. Od časa do časa tudi sama pomagata ostalim trem, da si odpočijeta od tresenja in ropotanja motorke in da se le-ta ohladi. Pri listavcih je delo podobno razdeljeno: motorist in pomočnik podirata drevje in obenem že oklestita debelejše veje. Dva delavca oklestita drevo do konca in ga razkrojita, tretji pa cepi in zlaga drva. Ko je drevo okleščeno in razkrojeno, se motorist in pomočnik vračata na prežagovanje. Da bi kar najbolj gospodarno delali z motornimi žagami (da bi »pela« ves dan), so bile sestavljene velike delovne skupine (4-6 ljudi), da se ne bi motorka pokvarila, je smel z njo delati le motorist.« Kakšna skrb je veljala v začetku šestdesetih let motorni žagi kaže tudi tale informacija: zanjo je bil določen posebni delavec - motorist (niso je zaupali vsakomur - pa ne zaradi varnosti p1i delu) in da je bila namenjena le za posek drevja in razžagovanje; kleščenje z njo pa je bilo prepo­ vedano. Rebula piše, da so takrat gledali na motorno žago kot danes (1973 leta op.a.) na »timberčka« (zgibni traktor) (REBULA 1973). Kljub temu da dotlej motorne žage niso bile najbolj primerne za kleščenje (bile so nerodne) so delavci to delo z njimi v vse večji meri opravljali. Proti koncu šestdesetih let se postopno uvaja tudi kleščenje z motorno žago. Decembra 1967 je na Gozdnem gospodarstvu Postoj na demonstrator švedske tovarne Jonsereds pokazal švedsko organizacijo dela pri sečnji in izdelavi igJavcev. Razvoj je šel torej naprej, Pečnik (PEČNIK 1968) ga leta 1968 takole predstavi: »Z uvedbo motornih žag v gozdno proizvodnjo je mehanizirana v okviru sečnje in izdelave gozdnih lesnih sortimentov le ena delovna faza, kleščenje in lupljenje pa sta še nadalje prepuščena klasični ročni izdelavi. Zadnje čase opažamo več različnih rešitev za prehod k strojnemu kleščen ju. Pli tem so odlične uspehe dosegli Skandinavci. Švedska tovarna Jonsereds je izpopolni la motorno žago za kleščenje drevja in je izdelala tip »raket 60«. Ta motorka je 48 uporabna za podiranje drevja, razen tega pa tudi za kleščenje. Zmanjšali so težo motorke na 7,5 kg, hkrati pa izpopolnili tudi njeno obliko. Okrov je prilagojen, tako da motorko lahko obračamo po deblu in se pri tem z njo uspešno izogibamo oviram na deblu.« Nove, priročnejše žage so omogočile uvedbo kleščenja tudi pri nas. 3 ERGONOMSKA PRIMERNOST MOTORNIH ŽAG Gledano z današnjega zornega kota (tudi takrat se je to kmalu spoznalo) pa so bile to težke, rob ustne in za zdravje delavcev (močni tresljaji) zelo neprikladne motorne žage. Kljub temu, da je bil razvoj motornih žag hiter, pa so se prav robustne motorne žage STIHL-Contra kar predolgo, na škodo delavcev obdržale v proizvodnji. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna (podobno je bilo drugod po Sloveniji) so postopno prišle v uporabo ergonomsko bolj primerne STIHL-ove motorne žage, pozneje motorne žage Jonsereds (leta 1970 in 1971 Jonsereds M-62 in M-80) in nazadnje Husquarna. Če primeJjamo le težo, kije pomemben ane najvažnejši faktor (ergonomske lastnosti je tudi možno primerjati) je imela STIHL-Contra 11.5 kg (z gorivom in mazivom okrog 14 kg), novejša profesionalna motorna žaga podobne moči STIHL 046 pa le 6,5 kg ali praktično ob večjih učinkih še enkrat manj. Prve motorne žage so prekoračevale dopustne (takrat zelo tolerantne) zdravju škodljive meje tako pri ropotu kot pri tresljaj ih in z nobenim zaščitnim sredstvom teh obremenitev ni bilo možno bistveno zmanjšati. Do teh ugotovitev so prišli že 1964leta. To je prišlo še toliko bolj do izraza, ko je bil celo v večjih delovnih skupinah samo en motorist. Posledica takega dela so se kmalu pokazale. Že prvi zdravniški preglede sekačev pri Gozdnem gospo­ darstvu Postojna v letih 1966 in 1967 so pokazali obolenje rok- ožilja, zaradi neustreznosti motorne žage in preobremenitev posameznikov- motoristov, katerim je bila motorna žaga zaupana. Ker ni mogočih drugih zaščitnih ukrepov je edini in osnovni ukrep proti škodljivemu vplivu dela z motorno žago menjava~e delavcev. Šlo naj bi tako za menjave (oziroma krajši čas dela z motorno žago v teku dneva) med delom ter da bi delavec opravljal tudi druga dela, kjer ne bi bilo škodljivega vpliva Gozd V 62 (2004) 1 Perko, F.: motorne žage. Žal je bilo to zaradi različno vrednotenega dela (precej nižji zaslužki na drugih delih - gojenje, vzdrževanje cest, druga pomožna dela) in tudi vse večjega uvajanja motornih žag v gojenje (čiščenje, redčenje, priprava tal) težko realizirati. V začetku sedemdesetih let so pričela obratovati tudi pri nas prva mehanizirana skladišča za dodelave iglavcev. V gozdu se opušča lupljenje in sekači imajo vse več delovnega časa v rokah motorno žago. Brodnjak (BRODNJAK 1974) ugotavlja: »Nova tehnologija dela, ki jo narekuje uvajanje velikih centraliziranih skladišč, vpliva tudi na delo v gozdu. V gozdu je domala že odpadlo lupljenje. Motorist opravi tako z ročno motorno žago vse delo, razen pospravljanja (gozdni red), s čemer se je seveda zelo povečala izpostavljenost tresenju«. Avstrijci pa so že leta 1971 ugotovili (LIPOGLAVŠEK 1972): »Delež motornega žaganja v skupnem produkti vnem času pa se je ob spremembi tehnologije močno povečal od do­ sedanjih 26% na 65%. Ker je odpadlo ročno lupljenje, je delavec velik del časa zaposlen z motorko in seveda bolj izpostavljen škodljivim vplivom ropota in tresenja«. Negativni vplivi motornih žag pa so se kljub izboljšani tehniki dela, delavcu bolj prijaznim motornim žagam, izobraževanju, preventivnim zaščitnim ukrepom stopnjevali in dosegli zaskrblju­ joč obseg. Novi in novi invalidi so povzročali težave podjetju, organizatorjem dela (kaj z njimi, kje jih zaposliti ipd.), družinam in seveda predvsem sami sebi. Kako dolgo smo v slovenskem gozdarstvu uporabljali ergonomsko neprimerne motorne žage kaže raziskava iz leta 1984. Da bi ugotovili, koliko je motornih žag pri gozdnogospodarskih orga­ nizacijah v Sloveniji, so v letu 1984 izvedli popis vseh motornih v družbeni lasti. Pri zbiranju in obravnavanju podatkov o motarkah so sodelovale tudi osnovne organizacije sindikata gozdarskih delavcev. Sindikat se je vključil v to akcijo, da bi na osnovi zbranih podatkov lahko ugotovili, kako uresničujemo določila samoupravnega sporazuma o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v gozdarstvu Slovenije. Leta 1984 je v družbeni lasti gozdnih gospodarstev 35 različnih tipov motornih žag. njihovo število pa doseže 4.721 komadov. Od 4.721 motornih žag pa je bilo tedaj v uporabi kar 1.824 (39%) takih, ki niso ustrezale ergonomskim zahtevam (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985). GozdV 62 (2004) 1 Posledice so bile številne poklicne bolezni. Za ergonomsko ustrezne motorne žage so bile proglašene tiste, ki so izpolnjevale naslednje zahteve (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985): - Masa prazne motorke z letvijo in verigo ne presega 8 kg (polna 8,8 kg), ropot med prežagovanjem ne presega 104 dB(A). Tresenje na nobenem od ročajev ne presega med prežagovanjem maksimalnih linearnih pospeškov 50 rn/s 2 ali srednjih po ISO frekvenčno tehtanih pospeškov 12 rn/s 2 ali sile 20 N. Za izboljšanje stanja sta predvidela naslednje ukrepe (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985): »V družbeni gozdarski proizvodnji je potrebno zagotoviti uporabo sodobnih gozdarskih motornih žag. Čimprej bi bilo treba izločiti iz poklicne rabe vsaj tiste tipe motork, za katere zagotovo vemo, da niso ergonomsko ustrezni in jih tudi ni mogoče izboljšati z dodatno opremo. To bi omogočilo zmanjšanje števila tipov uporabljenih motornih žag. Pospešeno bi morali uvajati najnovejše tipe motark, za katere bi morali predhodno ugotoviti ergonomske značilnosti. Uporabljali naj bi dva tipa motark. Za dela v drobnejših sestojih in za kleščenje bi lahko uporabljali lažji tip motorke z maso do 6 kg, za podiranje drevja v debelejših sestoj ih pa motorko z maso do 8 kg.« Razvoj gre naprej na trg pa prihajajo vse bolj izpopolnjene motorne žage, vse ostrejši so varnostni kriteriji. Seveda pa je med množico, ki se dobi na trgu, potrebno izbrati primerno. V grobem ločimo (MEDVED/KOŠIR 2002): - >>hobby« motorne žage, ki so neprimerne za delo v gozdu in jih uporabljamo le za lažja opravila, prežagovanje vej, delo v sadovnjaku ali čiščenju grmovja; - »farmer« motorne žage , narejene posebej za lastnike gozdov. Ker jih uporabljajo manj kot poklicni delavci, imajo nekatere lastnosti (ropot, tresenje, oprema, teža, kakovost materialov) slabše kot - >>profesionalne« motorne žage, zaradi česar so slednje 20-30% dražje. Obe vrsti žag sta primerni za delo v gozdu. 4 KAKO NAPREJ? Tehnično obdobje v gozdarstvu v katerem živimo, se je pričelo z uvedbo motornih žag pd sečnji in uveljavljanjem mehaniziranega transporta lesa. To tehnično obdobje je pri kraju in pričenja se 49 Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo prehodno obdobje, po katerem bomo prešli v PEČNIK, F.: 1968. Kleščenje z motorno žago. Gozdarski naslednje tehnično obdobje, za katerega bo značilna vestnik. LjubUana. s. 84-92. PERKO, F.: 2002. Zapisano v branikah. Gozdovi in uporaba strojne sečnje, vožnje lesa ter izpopolnjena gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas . Gozdarsko informacijska tehnologUa ( KOŠIR 2004). Zato je društvo Postojna. s. 172-181. verjetno prav, da smo se povrnili nekaj desetletij REBULA, E.: 1973. Dvajsetletni razvoj in dosežki v nazaj in obudili spomine na leta uvajanja motornih tehnologiji sečnje in transporta lesa pri Gozdnem žag v slovensko gozdarstvo. gospodarstvu Postojna. Gozdni gospodar. [zredna številka. Glasilo GG Postojna. s. 19-32. 5 VIRI: BRODNJAK, S.: 1974. Varno delo z ročno motorno žago . Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 303-305. KMECL, M.: 1976. Slovenska gozdarska mehanizacija. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 212-218. KOŠIR, B., 2004. Dejavniki razvoja tehnoloških spre­ memb. Gozdarski vestnik. Ljubljana. KUMER, P., Lipoglavšek, M.: 1985. Uporaba motornih žag v družbenih gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 126-130. LIPOGLAVŠEK, M.: 1972. Večji delež motornega žaganja. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 69-70. MEDVED. M., KOŠIR, B.: 2002. Varno delo pri sečnji. Zbirka Gozdarski nasveti št.5. Zveza gozdarskih društev Slovenije. Gozdarska založba Ljubljana. s. 33. MEGLIČ , V.: 1961. Prve ugotovitve o delu z motornimi žagami. Gozdni gospodar. Glasilo Gozdnega gospodar­ stva Postojna. REMIC, C.: 1981. Gozdarska mehanizacija in varnost pri delu. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 285-289. TURK Z.: 1955. Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945- 1954. Gozdarski vestnik, poseben odtis št. 9-10. Ljubljana. s. 296-321. TURK. Z.: 1959. Vprašanje ekonomičnosti motornih verižnih žag. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino. TURK, Z.: 1963. Analiza uporabe motornih žag v Sloveniji. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 91-98. TURK, Z. : 1964. Motorna žaga z avtomatičnim brušenjem. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 21. TURK, Z.: 1966. Razvojna analiza uporabe motornih Žag v Sloveniji. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 203-212. ŽGAJNAR, L.: 1988. Šestdeset let tehnološkega razvoja motorne verižne žage in podjetja STIHL. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 144-146. Šumarska enciklopedija 2. Jugoslovenski leksikografski zavod Zagreb. 1968. Mehanizacija eksploatacije šume. s. ll3. Slika 4: Podiranje drevja z motorno žago na gozdnem obratu, Ilirska Bistrica. Delavska skupina 4 gozdnih delavcev. (foto : Viljem Kiundler) so Gozd V 62 (2004) l