Štev. 33, V Mariboru 13. avgusta 1885. Tečaj XIX.
I^i^t ljudstvu v poduk.
P0Hsiti68ne liste prodaja knjigar Norak na velikem trgu po 5 kr. —
Bokopisl se ns vračajo, neplaSaai listi se ne sprejemajo; Za oznanila *e plačuje ad navadne vrstice, 3e se natisne enkrat 8 kr dvakrat 142 kr., trikrat 16 kr.
I:h&ja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru 3 pošiljanjem na dom za celo leto 3 ffld., «a pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina so pošilja opravniiitfa y dijaškem semen tA&n (Knabenseminar). — Deležniki ti s kov ne« h društva dobivajo list brer
ponebne naročnino
Rane na telesu kmetijstva.
Svoje rane drugim razkrivati, ni lepo, pa tudi o ranali drugih veliko govoriti, tem ni prijetno ; kdor bi pa celo to navado imel, njega se vam ognemo radi, kjer se koli da.
Ni pa ravno težko, nalezti se take navade. Bolnik ima rahle čute za svoje bolenje in da na drugih slabosti, telesne in dušne, radi zapazimo, to je že zdavna dognano. Kar nam pa je pred očmi, to nam je rado tudi na jeziku in pot do navade, o njem govoriti, potlej ni več dolga.
Mi Slovenci smo trpini, odkar nas nosi zemlja, in že nam je skoraj navada, o naših bolestih govoriti ali pisati — malo pa že nam samim to preseda. Hvale ta naša navada pač ne zasluži, če je prav naravna, zakaj s tem si naših bolesti ne odpravimo, pač pa se jim celo nekam privadimo, tedaj pa še tega ne storimo, kar bi sicer lehko — v to, naj si jih odvrnemo. Tarnanje samo ne kaže nikam.
Ce pa tedaj mi dnes še vse eno izprego-vorimo nekaj o naših ranah, tistih, ki skele našega kmeta, kaj pa, da ne storimo tega radi ali le bolj iz navade, ali zdi se nam še potrebno, to pa za to, ker iščemo zdravila ali vsaj zdravnika za kmečki stan, dokler še ni prepozno.
Ne more se reči, da naš kmet delo zanemarja, tudi v obče ni resnica, da premalo pridela, toda kar pridela, kako in za kak denar izpečd to? Težko in za tako ceno, da ga skoraj samo pridelovanje stane več, kakor pa za tisto izreši. To je huda rana, kdo mu ve zdravila za-njo, kdo zna za zdravnika ? Morebiti se nahaja v carini na žito in vino ali vsaj v ceneji vožnini za oboje. Naj bo pa že to ali ono ali oboje ali pa je kaj druga zdravilo za to rano kmetijstva, oskrbeti mu ga, je nujna potreba.
Kmet je krotka duša in nosi bremena, ki mu jih gosposka naloži — da še pod njimi le diše, toda davki in dače in pristojbine — vsa ta bremena, ki mu leže sedaj na vpognjenem |
| hrbtišču, taka so in toliko jih je, da ne stoje več v nobeni razmeri s tem, kar pridela na svoji zemlji in še to z vso težavo. Ali ni za-nj v tem nobene pomoči? Morebiti pomaga tu kaka prenaredba davkov, ena ali druga še je morebiti mogoča; naj pa bo že katera koli, da je le kmetu na korist, pride nam dobro.
Človeku, da se vzdrži v zdravju in v krepki moči, treba je zdrave in dovolj hrane; tudi kmetu je, naj še je, ne pa, da se samo imenuje še kmet, treba dovolj zemlje. Kedar vam je več nima, pa že umira. Temu pa stoji nasproti razkosanje zemlje po lastni trmi in brez vse meje. To naša sedanja postava dopušča, terja pa včasih stiska kmeta, ali se ne more temu trganju posestev priti kje kako v okom? Seli more ali pa se ne more, tega ne vemo, to pa vemo, da se mu mora priti v okom, če se nam kmečki stan še naj obdrži dalje v življenju.
Marsikatere nezgode so krive, da tiče in se nam kmetje še zmerom bolj pogrezuj6 v dolgove — take celo, ki so vpisani v zemljiščnih knjigah. O njih je v našem listu bilo že na večih krajih govorjenje in je jih ogromna svota — do dveh milijard goldinarjev samo v naših tostranskih deželah. Ti nam poder6 kmeta celo na tla, če še ostane ž njimi delj časa pri starem, saj že kmet več obresti za nje ne zmore, kamo-li, da bi se še dolgov rešil.
Poti, kmeta teh dolgov rešiti, je več ali težko je, odločiti se za katero. Naj si jih odkupi, kakor svoje dni tlako in desetino? Ali naj ostane dolg, samo obresti naj bodo nižje? Ali naj jih država vzeme na se in razdeli njih povračevanje ?
Taki in enaki nasveti se čujo in mi, naj povemo resnico, radi priznamo, da nam ne ugaja nobeden do cela. Razmere in množina dolgov je v raznih deželah in celo v krajih različna in torej menimo, da velja, po le-teh se ravnati; vsekako pa je glede njih nekaj ukreniti.
Da so le-to rane na telesu kmetijstva, pa se ve, da še dolgo ne vse, to pač vsi konservativci
pripoznajo. Mi torej v le teh vrstah obračamo samo na nje vseh onih o"i, izlasti še naših poslancev, ki imajo srce za kmeta in s tem za blagor cesarstva. Resni volji bo še tudi tem ranam najti zdravilo.	(?)
Naznanilo in nov poziv.
Glede Slomšek-ove nagrade, katero je razpisalo učit. društvo v Ptuju za najboljši spis o Slomšeku, kot pedagogu, usojamo se p n. razumništvn to-le naznaniti.
Društvu sta došla le 2 spisa o Slomšeku kot pedagogu. A gled) obeh so se gg. presojevalci izrekli proti nagradi.
Prvi g. presojevalec piše: „Prečitavši spisa, videl sem takoj, da gospoda pisatelja, goreča čestitelja nepozabljivega vladike, vendar nista krenila pravega pota, ker sta prepustila govor preveč svojemu navdušenju za nj in sta se trudila manj dokazati, da stoji Slomšek vea^"1 in povsod na neovrgljivih načelih, katera razgla-šujejo pedagogi že od starodavnih časov, da bi ugajalo torej najbolje dokazati po datih in citatih, kako sistematično-^e^vse sezidano, kar je govoril in pisal apostelj Sloverreev o šolstvu . ..." — Drugi ocenitelj pravi: „ .. . Kar se rokopisov tiče, ni nobeden tako, kakor bi si ga jaz želel." Tretji pa veli: „... Boljši spis tudi ni kaj prida. Po m^jej pameti bo menda najbolje, če se pisatelji še enkrat na resno dejo povabijo. ..
Tako tedaj stoji cela stvar o večkrat imenovanj Slomšekovi nagradi.
C. g. pisatelja nam poslanih razprav naj blagovolita podpisanemu predsedniku društva naznaniti, pod katero adreso se jima naj njih deli vrnete.
Da bi se vendar ta reč častno dognala, razpiše Ptujsko učiteljsko društvo po sklepu dne 25. junija v Ptuju še enkrat 100 fl. za en ali dva najboljša spisa o Slomšeku kot pedagogu in sicer se naj spisi pošljejo Ptujskemu učit. društvu do 1. julija 1S*G. Gotovo dovolj časa! Na delo tedaj pisatelji slovenski! Nagrada res da ni velika, a društvo je voljno pisatelju prepustiti ves čisti dobiček. Učeni g. dr. P. je rekel, da tiskan spis moral bi biti ne menda brošurica, temveč knjiga, v kateri bi se opisal Slomšek po svojem zasluženjn kot prijatelj šole, kot učitelj in odgojitelj ljube mladine. Knjiga bi naj bila omikanemu občinstvu namenjena, naj bi bila to, kar je Diesterweg pri Nemcih.
Slovenski pisatelji! Lotite se tedaj tega častnega dela, ker žalostno bi bilo za Slovence, ako bi se ne zamogel pisatelj najti, ki bi Slom-seka kot pedagoga po vrednosti oceniti znal, a sitnost bila bi za naše društvo, katero je ""V--^ blage rodoljube nadlegovalo za doneske.
iti
Ako se stvar ugodno reši, namerava Ptuj-slco učiteljsko društvo sklicati o priliki razsodbe ocenjevalcev velik zbor spodnje-štajer-skih učiteljev, v katerem naj bi se nekaj ukrenilo zastran združenja med slovenskimi učitelji. Bog daj, da bi se oboje dalo častno doseči.
Franc Ž i h e r, predsednik Ptujskega učit. društva.
Gospodarske stvari.
Kako se da podlcsek najlaglje pregnati.
Izmed vseh za pokončanje podleska na travnikih in senožetih priporočanih sredstev je razuu preoranja in prekopavanja celega travnika najzanesljivejše, pa tudi najtežavnejše izbodenje podleska s posebnim orodjem. Ker je pa pokončanje te zelo škodljive rastline skoz in skoz potrebno, zato se ne sme kmet nobenega truda zbati. Vrh tega pa stroški, ki jih izbodenje povzročuje, ne stoji; v nobeni razmeri s škodo, ki jo podlesek napravlja. On je strupen in more zelen in suh, če ga tudi živina navadno neče jesti, veliko nesreče napraviti. Tudi jemlje koristnim travam in zeliščem prostor in hrano in jih v njihovi rasti zelo moti in ovira.
Manj pomaga samo puljenje podleska spomladi. Ko se je steblo s perjem, ki obdaja semensko kapico, katera vrh stebla sedi, prikazalo. počaka se do močnega, globoko segajo-čega dežja. Zdaj se rastlina trdo nad zemljo prime in iz zemlje potegne. Kolikor bliže čebule se steblo odtrga, toliko manj cvetov se bode prihodnjo jesen pokazalo. Ako se ti po tem ali potrgajo, ali posečejo, ali s travniškim skubljem odstranijo, je mogoče v malih letih se tega škodljivca iznebiti.
Drugo sredstvo je, kakcr skušnje uče, po-pasenje travnika z ovcami. Sicer je pa še dvomljivo ali jesenska in spomladanska paša za odstrambo podleskovo zadostuje. Ko bi pa to ne bilo, bi se morala senokoša za jedno leto izgubiti in dotični travnik se kot pašnik celo leto rabiti, kar pa bode težko kdo lahko iu rad storil in se bode torej tudi nerad tega sredstva posluževal, saj tudi ni brez nevarnosti. Najprej je mogoče populjenje podleska, ki se da ravno tako lahko, kakor izbodenje od otrok opraviti, ako se jim v brezšolskem času to opravilo naroči.
Premogov pepel, dobro gnojilo.
Med mnogimi rečmi, katerih vrednost se vse premalo obrajta in v korist obrača ali popolnoma zametuje, vam je premogov pepel. In vendar učijo muogobrojne skušnje, da je premogov pepel jedno najboljših gnojil, posebno, če se prej dobro pripravi in obdela. Na An-
gleškem, kjer mnogo več premoga požgejo. kakor pri nas in kjer tedaj mnogo več premogo-vega pepela imajo nego pri nas, tam so njegovo vrednost že davno spoznali in ga tudi za gnojilo začeli rabiti. Pa ne kot sam pepel se tam navaža na njive in travnike, ampak pomešan najbolj z živalskimi izločki in posebno s člo-večjekom in služi po tem takem na dvojni način, prvič jemlje raznim živalskim izločkom smrdljivi duh in drugič daje s premogovim pepelom izvrsten gnoj. Ta zmes se mora večkrat prekopati in premetati in slednjič se ji še nekoliko razpadlega vapna primeša. Tako daje gnojilo najbolj močno, ki ga gre posebno tam rabiti, kjer velja nagle učinke doseči.
Na Francoskem rabijo mnogi vinogradniki premogov pepel tudi surov za gnojenje vinogradov. Tam vidijo v premogovem pepelu tudi dober pomoček proti polžem in drugemu takemu mrčesju.
Pri nas se pa še nahajajo kmetovalci, ki koristnosti tega pepela nočejo pripoznati in ga mnogokrat naravnost za škodljivega imajo. Zato ga pa pogosto še na gnojišče ne vsipajo, ampak na ravnost v kak kot mečejo. Zato je pa treba, da se taka malomarnost opušča in da se spoznanje velike gnojivosti premogovega pepela bolj in bolj v dotičnih krogih razširja.
Sejmovi. 16. avg.: v Lembahu, Pobrežu (sv. Vid). Mozirju, Sevnici, A'7ozenici. Strassu; 17. avg.: v Jarenini; 18. avg.: pri Devici Mariji v Puščavi, Slov. Gradcu ; 20. avg. pri sv. Jurju na Pesnici, v Kostrivnici, v Pilštanju, v Zetalah.
Dopisi.
Iz Maribora. (Naše srednje šole. Njih programi.) V rokah imamo program naše višje gimnazije. Dva dela ima; v prvem je razprava proi'. dr. Heiglna: Plinij in njegovi viri, v drugem pa je kronika gimnazije od ravnatelja dr. Steinwenterja. V polni resnici povemo, da ne vemo, kaj dela ona razprava v programu ; le ta pride učencem in njili starišem najprej v roke. toda čemu je njim ta suhoparna razprava, kratko in malo mi ne izpoznamo. Dva predala vrst se vlečeta skozi celih dragih 45 strani; v prvem je na vsaki strani par vrst latinskih, Plinijevih. v drugem pa nekaj več grških, različnih pisateljev, spodaj je potlej nekaj nemških opazk; to je vse, kako pa pride to delo v šolski program? In pisatelj še ne konča, hoče še isto drugo leto nadaljevati, to pa se nam zdi že preveč. Take razprave, če so čemu, gredo v liste gospodom profesorjem namenjenim, nikakor pa ne v programe. Bolj zanima nas drugi del, kronika. Iz nje opomnimo samo to, da letos niso Slovencev žrli, sicer bi
jih ne bila večina, 161 proti 137 Nemcev. Izid napredovanja je, kakor na povelje, letos po-voljen. — Višja realka bila je dosehdob še bolj, kakor po drugod, pravo pribežališče grešnikov, t. j. večina učencev je va njo hodila, ker jih drugje niso vzprejeli. Kako da je letos bilo, ne vemo, ker nam njen program še ni prišel v roke, vendar se je bilo ¡skraja reklo, da je v tem letos veliko bolje. — C. kr. učiteljišče in mestna dekliška šola niste programov izdali. Tudi prav, saj so tako stroški, ki jih ni treba, izostali, ko bi enaka programa bili izdali, kakor ste ju oni dve šoli, ali nam ga je vsaj gimnazija podala V obče pa smemo reči, da se nas loteva strah, kedar vidimo, da hodi skoraj brez števila otrok v te šole in s tem kaže, da hoče živeti ob stroških države. To ni dobro znamenje. nam je treba dobrih delalcev.
Iz Smarija. (Lepa svečanost.) Pozno pridem, pa pridem vendar s svojim poročilom. Tipe se naše svečanosti, ki se nam je v preteklem tjednu kaj lepo obnesla. V tem, ko se letos povsod, koder se glasi slovenska beseda, prireja slavnost na čast utemeljiteljev slovanske verske in splošnje omike, tudi Šmarje ni izostalo. V nedeljo, dne 2. avgusta so nam bili vrli dijaki iz Maribora in nekaj tudi iz Celja napravili vesel večer, ali kakor je stalo na njih vzporedu: Metodijev večer. Krasne pesmi so se vrstile s slavnostnim govorom in deklamacijo. Petje je vodil Mariborski abiturijent gosp. J. Vreže, slavnostni govor pa je imel ravno ta-mošnji abiturient g. A. Medved, doma iz Raj-henburga. Deklamoval pa je Gregorčičevo „Velikonočno" J. Z., doma iz Slov. Bistrice. Glede govora radi priznamo, da je bil izvrsten po vsebini, pa tudi po prednašanju. Govornik kaže že neko spretnost in izurjenost, ki se še sicer pri dijaku ne išče. Tudi deklamovanje je bilo mislim pesniku primerno in globoko čuteno. Da pevcem ni maujkalo pripoznanja pri poslušalcih, to se lehko umeje, saj pesem, ki vre iz mladih, navdušenih prsi, gane, hoče ali noče, poslušalca. Kar sicer ni v navadi, k tej svečanosti pa je prišel celo c. kr. komisar, g. Kolenc iz Celja. Ni imel pa posla pri celi svečanosti, lep red in vzgledno vedenje gg. dijakov ga je zadovoljilo in odšel je dobre volje. Končaje to poročilo naj še le izrečem svojo in menim, da tudi vseh poslušalcev, zalivalo gg. dijakom, ki so nam ta lep večer naredili. Na mladino, čije srce bije za tako svete ideale, sme se narod z zaupanjem ozirati, prihodnjost naša pa je — naše mladine.
Iz Cvetkovec pri Veliki nedelji. (Zlobna tožba ali kali?) Ljudje vedno tožijo: slabi so časi, veliko imamo plačil itd., in vendar dostikrat eden drugemu nepotrebne stroške dela s tožbami iz golj sovraštva ali nevošlji-vosti. Da bi bila tožba gotovejše sprejeta, na-
znanja jo tožitelj večjitlel v edino zveličavni nemščini in kako pišejo, se razvidi iz prepisa tožbe, katera je došla 15. julija t. 1. na si. c. kr. okr. glavarstvo v Ptuju.
„Löbl. k. k. Bezirkshauptmannschaft Pettau! Von Gasthause Georg und Leonhard Poplatnik in Osluschofzen wird bekannt gegeben, dass er durch seinen Gastbetriebe Nachbarschaften beunruhigt, weil er in der Wirthause halten sich verdächtigen Purschen ganze Nächte auf. Wie am 4. Juli wurde über 12 Uhr und am 11. Juli bis 8 Uhr in die Früh ein blötzliche Lermung, weil das Gasthaus am Seiten ist wo sich leicht eine Luparei aufhalten thut. Ich F. P. und I. E. bittet löbl. k. k. Bezirkshauptmannschaft geruhe obiger Wirtbaus oder ganz abspert weil er von Purschen geschtolene Getreite abkuft."
Kakor pa gosp. predstojnik javlja, je Jurij Poplatnik pošten mož in je tudi žandarmerija, naznanila, da slednji stavek zarad kupovanja ukradenega zrnja ni istinit; toraj bi takim to-žiteljem svetovali: Ne stori drugemu, k ne želiš, da drugi tebi storijo.
Od Velike nedelj e. (O lepšanje cerkve. Novi zvoni. Blagi volili.) Morda bo častitim bralcem „Slov. Gospodarja" všeč, ako enkrat tudi kaj od prijetne in kot vrlo-narodno sloveče Velike nedelje slišijo. Naša cerkev je bila pod rajnim visokoiastitim dekanom Fricom ozaljšana po izvrstnem slikarju Brollo pred tremi leti, tako da moremo ponosni biti na krasne podobe in lepo slikarijo po celi cerkvi. Razun tega so bili tudi ponovljeni oltarji v kapelah, prižnica pa in tabernakelj na velikem oltarju po slikarju g. Cuček-u na novo krasno izdelan. Potrebno še je bilo ponoviti dva stranska oltarja blažene device Marije, kar se pa bode zdaj, še v teku tega meseca zgodilo, in sicer dobimo v en oltar krasno podobo bi. device Marije Lurške, katero smo dobili iz Francoskega in bode slovesno na angeljsko nedeljo t. j. 30. avgusta blagoslovljena. Za Lurško Marijo se imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu gospodu župniku in darežljivosti faranov, posebno pa občinam: Mihovec, Trgovič, Sodinec, Vičanec, Runeč in Lešnica. Kar so Veliko-nedeljski farani že davno želeli imeti, pa zavoljo slabih letin ni bilo mogoče si oskrbeti, to se je zgodilo vsled sporočila dveh blagih, zdaj že pokojnih oseb. — Visokočastiti gospod M. Fric, bivši dekan v Veliki nedelji, so namreč volili za nove zvone k naši cerkvi 500 fl. in častita gospa Josefa Murgel velikodušni dar treh tisuč goldinarjev ravno v ta namen. Bog jima povrni!
Vsled tako izdatne pomoči je bilo mogoče oskrbeti štiri zvonove, od katerih bo največji 33 centov težek. Izlil jih bo slavni zvonar g. Samassa v Ljubljani in bodo, kakor mislimo, do angeljske nedelje tukaj, tako da se bode tudi
ta svečanost ob enem z blagoslovljenjem Marije Lurške in oltarjev vršila.
Od sv. Marjete niže Ptuja. (Nova sv. meša.) Nedeljo 9. avg. obhajal je č. g. Fran Segula svojo prvo sv. mešo. Farna cerkev bila je polna vernikov, kateri so bili prišli prosit nebeškega Očeta, naj mlademu, novoposveče-nemu gospodu da moč in gorečnost za imenitno pa tudi težavno službo. C. g. primicijantu pri-digoval je vlč. g. Fr. Geč, kaplan pri sv. Marku in boter primicijantov. Pri sv. meši streglo mu je mnogo čč. gg. duhovnikov in bogoslov-cev, kateri so bili došli iz 5 raznih škofij. Opoldne bil je obed za duhovščino in stariše gosp. primicijanta v farovžu, popoldne pa na domu novomašnikovem. Navadne napitnice g. primicijantu in pričujočim gostom govoril je, večjidel v šaljivi besedi g. ceremonijar. Domači gosp. žnpnik pa so govorili napitnico na sv. Očeta Leona XIII. in cesarja Franca Josipa in na slov. narod. Vesele ure so le prehitro pretekle in z užaljenim srcem smo se poslovili od gosp. novomešnika, kateremu kličemo: „Naj ljubi Bog iz roke večne, Vam dni vesele da in srečne".
Iz zgornjega Kamenščaka. (Slovensko-nemška šola) se je prikazala v najnovejši dobi v Cezanjevcih; tako namreč se glasi sta-tistiški izkaz, sestavljen od našega g. učitelja J. K....za, ki je s svojo nemščino, kakor mi po domače pravimo, že večkrat kozle drl. Mi smo dozdaj mislili, da naša šola je čisto slovenska, a g. učitelj nam je zdaj po svoji nemški pameti razodel, da smo mi tudi poklicani za nemški rajh. O ti „nezgriintana para" ti, kaj pa si misli naša deca, ako jim g. učitelj začne vcepljati to nemščino! — Sploh se slišijo o tem gospodu čudne stvari. Ce je le peščica tega res, kar se govori, potem ne razumem, kako naš krajni šol. svet, kjer sedi celo en strokovnjak iz Ljutomera, tega gospoda še le podpira nam na pohujšanje. Ali za to c. kr. okrajni nadzornik nič ne zna? Mar ga zagovarja zavoljo njegovega nemškega mišljenja? Ali smo mi res za to obsojeni, da bi temu g. izročili svojo deco za odgojo? Radovedni smo, kaj bo okrajni šolski svet v tej zadevi ukrenil ? Gosp. učitelju pa želimo, naj gre žvižgat naši „žabi na lanci" s svojo nemščino !
i« Vojnika. (Novej cerkvi) vogeljni kamen smo danes slovesno vlagali. Imamo sicer tri cerkve, a ogromnej množini faranov, (župnija šteje 3875 duš), ne zadostujejo, zlasti farna ne. Sklenoli smo torej sedanjej farnej cerkvi zvonik s prelepimi zvonovi pustiti, kapeli, la-dijo in presbiterij pa podreti ter vse to večje pozidati. Težavno delo je tem bolj, ker so naš č. g. župnik se uže postarali in bolehajo, pa zaupajoč na Boga in dobre ljudi lotimo se dela. Da r.es so pred pozno službo božjo preč. gospod kan onik Franc Košar v imenu mil. knezoškofa
slovesno kamen vogeljni položili vpričo številnega ljudstva in 12 duhovnikov. Zatem so fa-ranom v cerkvi razlagali pomen dotičnih obredov cerkvenih in v jako genljivih besedah, ka-koršnje so temu slavnemu govorniku vže lastne, ter opominjali, naj se srčno in z združenimi močmi svetega dela lotijo v čast božjo in zve-ličanje duš. Slovesno sv. mešo opravljali so preč. kanonik in dekan Ivane, stregli pa preč. g. dekan Grajšek in župnika č. g. Kos in Voh. Bog blagoslovi pričeto delo in daj kmalu farno cerkvo, kakoršnja se spodobi krasnim zvonom, velikej fari, slavnemu trgu in prelepej okolici!
Avstrijske dežele. Presvitli cesar in cesarica sta bila 8. avgusta v Zellu na Jezeru; o polunoči so se cesar odpeljali v Inomost; na kolodvoru jih je pozdravil nadvojvoda Henrik, grof Taaffe, ces. namestnik itd.; vse ulice bile so bengalično razsvetljene: v imenu strelcev nagovoril je cesarja grof Wolkenstein; cesar so odgovorili, da ima društvo strelcev dvojno nalogo, namreč domoljubje in obrambo domovine. — Iz Dunajskih časopisov izvemo, da se avstrijski in ruski car snideta v drugi polovici meseca avgusta v Kromerižu; shoda se bodo iideležili tudi cesarica naša, carica in cesar-jevič Rudolf; dogovorjeno je tudi, da pridejo v Kromeriž ministra zunanjih zadev in grof Taaffe. — Državni zbor se snide bržčas 14. sept. najprej bo. volitev predsednika in njegovega namestnika in adresna debata; potem se bo vršila razprava o budgetu za leto 1886; v novembru in decembru pa bodo zborovali deželni zbori. — Pri državnozborski volitvi v kmetskih občinah gorenjskih na Kranjskem bil je izvoljen knez Windischgratz s 191 glasovi, dva glasa dobil je Bleivveis vitez Trsteniški. — Dva prisednika Pražke trgovske sodnije sta se pritožila, ker jima sodišče ni hotelo dovoliti, da bi češki prisegla. Predsednik višje sodnije pa je odločil, da smeta v češkem jeziku zapri-seči, kar sta tudi storila. — Zagrebškim županom izvolili so jednoglasno dvornega svetovalca Radovinaca. Predsednik hrvatske regni-kolarne deputacije Krestič, odložil je svoj mandat za deželni zbor. Tudi Miškatovič namerava se odpovedati poslanstvu. Bo le pametno.
Vnanje drŽave. Nemški škofje so imeli 5. t. m. veliki shod v Fuldi; bavili se so z vprašanjem o bodočem postopanju katoliške cerkve nasproti Pruskim postavam. — Kolera na Spanjskem se še vedno širi; 4. avg. je pomrlo je 1621 oseb. 6. avg. 1668, 7. 1700, 9. avg. 1577 oseb, tudi v Marseille na Franposkem umrje vsaki den 10 do 20 ljudi. — 10. avg. podal se je grof Kalnoky v Varzin, da se
snide z Bismarkom. — V grškej poslanskej zbornici imeli so nedavno nemirno sejo ; ob 10. uri zvečer hoteli so se še posvetovati o pre-drugačbi užitnine; poslanec Eutaksis predlagal je, da se naj preloži ta predmet na drugi den, ker poslanci ne morejo več delati zaradi velike vročine. Poslanec Korizis mu reče: „Vi ne morete delati, ker ste pijani". Na to je nastal prepir, poslanci večine so šli s palicami po Eutaksisu, kateri je moral za stol zgrabiti, da se je z njim branil. V Sibiriji napalo je 200 Tunguzev mesto Tuhuransko; nastal je krvav boj med njimi in vojaki; na bojišču ob-obležalo je 120 Tunguzev in trije vojaki. — Pogreb generala Granta, bivšega predsednika Zjedinjenih držav v Ameriki bil je velikansk; sprevod bil je šest angleških milj dolg.
Za poduk m kratek čas.
Visoka žena.
Letos, v god sv. Dominika, je malo pred 5. uro v jutro svojo blago dušo izdihnila žena, čije ime slove po celem našem cesarstvu in še dalje — Ana grofinja Meranska.
O njej, prosti hčeri c. kr. poštarja Plohla, pa o njeni možitvi z nadvojvodo Ivanom živi med ljudstvom marsikatera pripovedka. Nekaj jih bo že resničnih, večji del pa je izmišljenih, vendar v vseh se preslavlja njena lepota in ljubeznjivo srce.
Na den sv. treh kraljev se je bila 1. 1804 rodila v Aussee-ju, malem trgu na Velikem Stajerju, in tamkaj se je tudi v svežem zraku Noriških gora v lepo devico razvila. Celo svoje življenje je ta kraj ljubila in še potlej, ko je že bila soproga nadvojvode postala, je delj časa tam živela in 81 let stara je tudi v svoji rojstni hiši mirno umrla.
Kako jo je nadvojvoda bil izpoznal in zakaj si jo je zoper voljo cesarske hiše bil vzel za ženo, o tem si pravi ljudstvo marsikaj, največkrat pa se sliši in se je dosehmal sploh verjelo, da se je bilo to vsled posebne dogodbe izgodilo. Ko namreč nek den ni bilo hlapca k redu in je nadvojvoda se nekam bil hotel peljati, vzelo je brhko dekle poštarja samo vajeti poštnih konjev v roke ter nadvojvodo srčno in srečno pripeljalo, kamor se je bil namenil.
To pa ni resnica, marveč je bolj verjetno
to-le:
Na jezeru blizu Aussee-ja, kjer se je nadvojvoda rad zadrževal, bile so se večkrat njemu na čast vršile veselice. Pri teh so tamoš-nja dekleta bila rada v svojih običajnih oblačilih prišla. Ta so se jim sila lepo podala, najlepše pa 221etni hčeri c. kr. poštarja. To in pa priprosto, pa sramožljivo vedenje dekleta je nadvojvoda toliko očaralo, da ga ni mogel pu-
stiti; tedaj pa se je zoper voljo cele cesarske hiše z njim zaročil in dne 18. februarja 1. 1827 je bila poroka. Bila je zanju prevesela ali vzbudila je, kar ni moglo drugače biti, zoper nju nevoljo cesarske hiše.
Brat nadvojvode, cesar Franc, mu je prepovedal prikazati se kedaj na cesarskem dvoru. To je bilo delj časa tako ostalo, za to pa sta ona tem srečniše bila za-se živela. Vendar se je s časom tudi ta nevolja v cesarski hiši polegla in cesarica Karolina Avgusta, ljubeznjiva ki je bila, je pouzročila, da je cesar Franc vzprejel brata nadvojvodo in s tem je tudi mlada soproga smela v cesarsko hišo. Cesar jo je povzdignil v baroninjo Brandhofsko in pozneje, ko je možu bila siua porodila, v grofinjo JVle-ransko. Ta sin še živi v srečnem zakonu z grofinjo Lamberško in je oče štirih sinov in treh hčera.
Dne 11. meseca maja 1. 1859. je nadvojvoda Ivan umrl na žalost svoji ženi pa tudi naši deželi, katera mu je bila celo življenje čez vse ljuu. bržkone zavoljo svoje ljubeznjive žene. Grofinja je ostala vdova; vsako leto je preživela nekaj časa v Gostinskih toplicah in sedanji cesar, Franc Jožef, so jo vsakokrat^radi obiskali, kedarkoli so tje prišli; po zimi pa je živela na Dunaju, le zadnja leta sem že v Gradcu in radi so jo videli na cesarskem dvoru.
Sera Grofiuja ni skoraj nič čutila onih slabosti, ki sicer rade tišče za starostjo. Oči in posluh so ji ostale zdrave do zadnjih dni življenja. Kdor«'jo je koli bil kedaj videl, njemu je ostala v spominu za izredno lepo gospo. Njenih podob, izlasti izza mlajših let, nahaja se med ljudstvom veliko, vse so dokaz njene lepote, ali še lepša je bila njena duša. Kakor je bila, vseskozi naravna, tako se je tudi kazala, priučenih in zato prisiljenih reči na njej nisi videl. Bila je pobožna in ljubeznjiva do vseh, posebno še do ubogih; napuha, ki se sicer rad tacih prime, ni poznala. Kar ni bil 3!y Zdi tO se tudi ni kazala, tedaj pa je tudi tem lepše iz nje odsevalo, kar je bila — lepota visoke pa krščanske žene.	(?)
Smešnica 33. Nek sluga nese dve dragoceni čaši; po nesreči pa se mu izmuzne ena čaša iz roke, pade na tla in se zdrobi. Sluga pobere šibre in gre ves v strahu h gospodu, držeč v eni roki celo čašo, v drugi pa ostanke prve. „Zakaj pa nisi pazljivši," reče gospod, „kako pa si delal?" — „Tako-le," odgovori sluga, in izpusti v tem hipu še ono celo čašo na tla, naj bi videl gospod, kako je bila prva čaša šla v šibre.
Razne stvari.
(Škof Peitler) v Weitzen-u na Oger-skem je umrl; bil je velik dobrotnik ubogim.
(Izletnikom v Prago) naznanjamo, da se bodo listki za vožnjo tje in nazaj dobivali dne 14. t m. pri železniških blagajnicah v Trstu, v Gorici, Ljubljani, Zagrebu in Mariboru. Kdor stanuje ob kaki drugi postaji, mora se peljati na svoje stroške do jedne gori imenovanih postaj. Le oni, ki so listke že prej naročili pri odboru in jih tudi že plačali, mogli bodo tudi na ostalih postajali vstopati brez kakega doplačevauja. Izletniki se popeljejo s poštnim vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 10. uri popoludne, iz Gorice ob 9. uri in 24 minut dopoludne, iz Ljubljane ob 3. uri 7 minut popoludne, iz Zagreba ob 1. uri 15 minut popoludne in iz Maribora ob 7. uri 58 minut zvečer. Cena za vožnjo v Prago in nazaj je: iz Maribora 27 fl. za II., 17 fl. 50 kr. za III. razred.
(V mestu S t. Lenartu) na Koroškem je pogorela farna cerkev, katero so ravno popravljali. Delavci naredili so balon in ga spustili; padel je na cerkveno streho, se vnel in jo užgal. Zvonovi so se stopili, kos zvonika se je podrl.
(Ptujska okr. so d ni j a) je kaznovala Soreja iz Sakušaka s tremi tedni ječe in z dvema postoma v vsakem tednu zaradi surovega obnašanja proti g. učitelju.
(Sneg.) Pri Solinu v marmaroškem ko-mitatu na Ogerskem je v pretečenem mesecu snežilo.
(Umrla) je soproga deželnega poslanca g. dr. Radaj-a.
(Posojilnica) ustanovila se je v Plaj-berku na Koroškem.
(Znani nemški 1 i s t) v pragermanskem Celju misli svojim bralcem ustreči s tem, da jim dopis „Slov. Gosp." iz Konjiške okolice prestavlja, seveda po svoje. Mi mu tega ne branimo, dokler je v tem pošten, pa takrat mu je poštenost, kakor jegulja ušla iz njegovih umazanih rok. Njemu je nemčur, nemškutar in Nemec eno, namreč Nemec; da to ni res, ve vsak, kdor bere „Slov. Gospodarja".
(Razpisane so službe) okrajnega sodnika v Mariboru 1. p., svetoval, tajnika in jed-nega pristava pri okr. sodniji v Celji.
(Nepričakovano in nezasluženo.) Zadnji ^etek je roka politične gosposke trdo segla za „Marburgarico". Temu se je, menimo, sama najbolj čudila, kajti dobro ji je znano, da ni, posebno še v vvodnih člankih, nikomur nevarna.
(Hud kašelj.) V Konjiškem okraju imajo otroci hud. tako imenovani kozlov kašelj. V Zrečah so zavoljo tega šolo zaprli.
(Radovednost.) "V sobotni številki „Siidst- Post" vpraša nek radovednež dr. Jos. Sehmidererja, kaj je s cestami,* ki jih je volil-cem pred volitvo obetal. Prazno vprašanje,
dokler se dr. Selim, ne prelevi v konservativca, zakaj obljubiti je liberalno, izpolniti tisto pa bi več ne bilo.
(Toča v noči.) V soboto o pol dveh po noči je Maribor in levo pobrežje Drave zadela prccej velika škoda. Padla je, če tudi med dežjem, toča in tretjino pridelkov vzlasti po vinogradih je vkončala.
(Oproščen.) Štefan Rozman, posastnik pri sv. Jakobu pod Kalobjem bil je obdolžen, da je Jauezu Zeliču v sv. Rupertu požgal poslopja, a c. kr. okr. sodnija v Celju spoznala ga je nekrivim.
Lošeršjiie številke:
V Gradci 8. avgusta 1885: 58, 9, 44, 38, 35 Na Dunaji „ „	69, 13, 71, 29, 75
Prihodnje sreekanje 15. avgusta 18H5.
Poslano.*)
V nedeljo sem se z mešanim vlakom do Rac peljal, in sem videl, ko sta dva kmeta, po jeziku soditi iz spodnjega kraja doma, „Siidst. Post" prebirala in sem slišal, ko je A. vprašal 13.: „Ti, kdo pa more ta Slaumajer biti, kateri je kriv, da ni smela muzika domačega regimenta v Ormuž iti?"
15. dolgo časa premišljuje in potem reče : „Veš ti, meni Maribor ni znan, pa to ne bo nobeden drugi, kakor naš furman ali pa njegov lesen šek."	Nekdo.
*) Uredništvo ne sprejema druge odgovornosti za take poslana, kakor h kateri ga sili postava.
Svinje na prodaj!
VFaalski graščini so mlada okoli 6 tednov stara praseta. skrižaua s sufolkom, polkrvna in nekaj drugih na prodaj. Mogoča povpraševanja v .Faalski graščini. 2-2
C
^msr^m«
Dobiva se pri .Jan. Leonu v Mariboru.
Ljudska knjižnica!. deS
I. tečaja
lično in močno vezana v platno po i 11. 1.2() ^
Posamezne „Platnice" od naj- r^š, finejšega platna s črno vtisneno 1-53" sliko od zavitka po 30 kr., z ifi^Sl vezanjem vred po 50 kr.
Velik živinski sejem
bo pri sv. Tomažu za Veliko nedeljo v soboto 29. avgusta v god sv. Janeza glavoseka.
3 3
Podpisani vljudno naznanjam, da že delj časa kupujem maslo in jajca in ravno te reči po najboljši ceni plačujem, tedaj vse trgovce, kateri se s tem blagom pečajo, in gospodinje iz okolice vljudno vabim te reči zmirom pridno k meni pošiljati. Cena masla je kg. 65 kr. ali stari pint 78 kr., in jajc 53 za 1 gld., če je lepo friško blago.
V Boreči h pri sv. Križu poleg Ljutomera.
M. Gottltch.
Dr. Fr. Radaj, c. kr. notar v Mariboru, daje v svojem in v imenu svojih otrok Karola, Franca, Janeza, Lndovika, Konstantina, Cirila in Ferdinanda
žalostno vest o smrti preljubljene soproge, oziroma matere, guspč
Helene Radaj,
roj. Laterer, žlahtne Lintenburg,
ki je danes zjutraj ob enih na posestvu v Leiters. bergu, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, ])o dolgi težki bolezni v 44. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage umrle se bode preneslo v četrtek dne 13. avgusta ob 5. uri popoludue na pokopališče v Maribor.
Svete meše za ranjko se bodo brale v petek 14- avgusta ob 9. uri v farni cerkvi gradškega predmestja.
Leitersberg pri Mariboru dne 12. avg. 1835.
S&i lllT £1/ 1 3L.
V dan 4. avg. t. 1. smo truplo ljubljenega očeta ozirom soproga, deda in tasta, gospoda
Miha Ros,
posestnika na Hrastniku, izročili materi zemlji. Z žalostnim srcem podpisani v imenu vse žalujoče rodbine prisrčno zahvalo vsem znancem in prijateljem, posebno Trbovljčanom, ki so pokojnika na zadnem potu v Drago spremili, s tem izreka, ker mu je ni mogoče osebno izreči.
Ferdo Roš, sin, posestnik na Hrastniku.
Slomšekovih zbranih spisov
četrta knjiga: „Različno blago'«, ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. g. Mih. Lendovšek v Makolah (Maxau bei Pültschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah ji je: fl. 1.40 za trdovezan, fl. 1.30 za broširan izvod. Obsega tri oddelke: I. „šoba in odgoja" str. 180: II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. „razna tvarina" str. 357—428.	(7-10)
Mlini za jabelka in grozdje,
mostne ja sadne sti
Pil. IIA YF ARTH ii* Co.
Frankfurt a. M. in Bef, II. Taborstrasse, 76.
Livarna za železo in strojarna kmetovalskih in vinskih strojev.	(5-7)
Izvrstna tropinska šganica
Hktl. po gld. 18.-20-
Izvrstna slivovka
v	Hktl. po gld. 24 —
Izvrstna drožena žganica
Hktl. po gld. 24.-40 — se dobiva v žganjariji	5-10
leser-ja
v Hočah pri Mariboru.
ista m meznarja,
katera se more hitro nastopiti, se razpisuje. Oženjen človek ima prednost.
Več se izve pri farnem predstojništvu na Muti (Hohenmauthen.)	1-2
Iitvarna,
Badgasse Nr. 9, blizo si. cerkve.
C. kr.	privil.
Številnih priznajil za zlito zronOTe je prireiljeiiili za ogled.
zvonarna in livarna
g. Janeza Dencel-na in sinov
v Mariboru,
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvonovine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnihl vbranih akordih ali kot spolnilo žo obstoječih starih zvoni, z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo lehko ?voni in v zvoniku nič ne trese.	•
DCT" Imam tudi harmonična zvonila ali zvončke na prodaj!
Spričalo.
Tirma licii/.el-iiovl sinovi v jTIai-ilioru
je letos (1884) za Poličane na spodnjem Štajerskem, štiri nove zvonove, kateri okoli 63 centov tehtajo, izlila in taiste ne le samo po zvnnanji sliki, temveč tudi po vbra-nem, harmoničnem in prav glasnem petji tako umetno in izvrstno izdelala, da podpisani to firmo vsem, posebno pa častitim cerkvenim predstojnikom vsakojak > priporočati smejo.
Cerkveno predstojništvo v Poličanah,
dne sv. Lukeža 1884.
Benedikt Jury, župnik.
Štefan Detiček, 1. r„	Jožef Detiček, 1. r„
cerkvena ključarja.
Razširjene so v vrčkih tisočih po vseh dežei-h sveta. Najnovejša in priznano najizvrstniša sestava v trdnem delu.
VsTvelikosti od 90 lit. do 1600 vzprejemka. Cene so najnižje in po želji franco na železniško ali ladijsko postajo. Nariski
____in napisi, kjer so naše
stiskavnice v rabi, pošljemo franco in zastonj. Zanesljivi agentjb se vzprejmo. Naj se piše