cena 400 dinarjev številka 11 (917) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 17. marca 1988 Občina Velenje Zbornica o predlaganih ustavnih spremembah » V ospredju ekonomska učinkovitost Široke javne razprave o predlaganih spremembah jugoslovanske ustave so se v mnogih okoljih že pričele. Mnogi se ob obravnavah zavzemajo za to, da predlaganih dopoinil ne bi sprejemali v celoti, ampak po posameznih delih. Na gospodarski zbornici so predlagane ustavne spremembe ocenjevali predvsem s stališča v kolikšni meri zagotavljajo pogoje za tržno gospodarjenje, za kar je poglavitni pogoj večja samostojnost gospodarskih enot. Stališča gospodarske zbornice so do vseh tistih predlogov, ki pomenijo vračanje v centralno plansko gospodarstvo, ki se je že izkazalo za neuspešno, odklonilna. Ponekod gre za nedodelanost predlogov, ki bi jih bilo potrebno natančno razmejiti in opredeliti. Recimo: kaj je z državno intervencijo v gospodarstvo? V katerih primerih? Koliko časa sme tak poseg trajati? Potrebno pa bi bilo tudi opredeliti odgovornost predlagateljev posegov v gospodarstvo, če ti ne bi prinesli želje-nih učinkov. Precej pripomb je v gospodarski zbornici tudi do vseh tistih predlogov, ki predvidevajo združevanje v velike tehnološke sisteme (danes so to železnica, elektrogospodarstvo, pošta). Odprto namreč ostaja vprašanje, ali tovrstno združevanje sme seči tudi na druga področja, kar bi pomenilo (če sme) tvorje-nje novih velikih državnih siste- oziroma predpisovali oblik združevanja. Zbornica se v tej povezavi zavzema za trajnost vplivanja na gospodarjenje podjetja v katerega je bil denar naložen (v sorazmerju vloženega deleža pravica do glasov v skupnem organu upravljanja). Nesprejemljiv pa je s stališča zbornice enotni davčni sistem v Jugoslaviji in uvajanje novega vira za financiranje JLA. Zbornica podpira vsa tista področja predlaganih ustavnih sprememb, v katerih vidi največ ekonomskega učinka, med drugimi vlaganja občanov (domačih in tujih), zavzema se za poenostavitev postopkov in večjo učinkovitost samoupravljanja, kot dopolnilo predlaga večja pooblastila zbornice (tudi GZJ naj bi imela možnost predlagati posamezne zakone) in podpira opre- delitev bank kot samostojnih, samoupravnih finančnih organizacij- Precej predlogov pa ima zbornica za tista področja, kjer amandmaji govore o lastnini. Pojem družbene lastnine bi bilo treba bolj definirati v smislu nosilca družbene lastnine, njegove odgovornosti in obveznosti. Ker ustava govori samo o družbeni in zasebni lastnini pa predlaga še druge (mešane) lastnine kot so skupna, združena lastnina tujcev in podobno. (mkp) Titovo Velenje V nedeljo državno prvenstvo v krosu Štiri milijarde za naložbe V prvem mesecu letošnjega leta smo namenili v občini Velenje za gospodarske in negospodarske naložbe dobre štiri milijarde dinarjev. Približno tričetrtine tega denarja je bilo porabljenega za gospodarske naložbe, preostalo pa za negospodarske (gradnja sedme osnovne šole prizidka k zdravstvenemu domu). Dobro polovico teh plačil so investitorji poravnali s sredstvi iz svojih žiro računov, preostalo pa iz namensko izločenih sredstev — na posebnih žiro računih za investicije. __(mz) Vegrad — samska hotela pravočasno Delavci Vegrada so takorekoč sredi zime prevzeli izredno zahtevno delo — gradnjo dveh samskih hotelov v Vzhodni Nemčiji. Obvezali so se, da bodo objekta predali investitorju v petih mesecih, vključno z zunanjo ureditvijo in opremo. Tej zahtevni nalogi so bili kos, saj sta oba objekta zaključena. Eden bo predan investitorju šest dni pred rokom, 25. marca. Drugi pa tako kot je bilo dogovorjeno, 31. marca. V obeh hotelih je 538 ležišč, investicijska vrednost pa je znašala 4,5 milijona dolarjev. V teh dneh so pridobili še eno, prav tako zelo obsežno delo. Gradili bodo upravni objekt v Berlinu, velik 4131 kvadratnih metrov, vreden kar okoli 5 milijonov dolarjev. (mz) Mi smo za model 0K ZKS Velenje Priprave na konferenco Na ponedeljkovi seji občinskega komiteja ZKS Velenje so člani še zadnjič ocenjevali in dopolnjevali pripravljeno gradivo za konferenco ZKS Velenje, ki bo, kot so se dogovorili, 31. marca ob 16. uri. Besedilo, ki zajema najvital-nejša področja našega življenja in so ga oblikovale posamezne delovne skupine, so še dopolnili z nekaterimi bistvenimi ugotovitvami. Predvsem, so menili, je potrebno poseben poudarek nameniti kadrovski politiki v občini Velenje, ki se doslej ni pokazala za tako uspešno, kot smo si želeli. Mlada generacija dosega višjo stopnjo izobrazbe kot to zaenkrat potrebuje združeno delo v občini Velenje, zato seveda mladi izobraženci odhajajo iz doline, kar prav gotovo slabo vpliva na preobrazbo gospodarstva. Problem pa je tudi v tem, da marsikdaj tiste strokovnjake, ki jih vendarle imamo, v združenem delu ne znamo dovolj uspešno izkoristiti. Na seji so tudi menili, da za dolino ni dobro, da se v njej razvijata praktično samo dva velika sistema — Gorenje in REK — pa morda še Vegrad, medtem ko drugih gospodarskih subjektov skorajda nimamo. Predvsem bi morali dajati večji poudarek razvoju drobnega gospodarstva v združenem delu občine in to ne le na papirju, ampak mu z različnimi ukrepi omogočiti, da zares zaživi. Člani komiteja so nato spregovorili tudi o osnutku programskih usmeritev za delo občinske organizacije ZKS Velenje v prihodnjem obdobju in pri tem menili, da je potrebno pozornost nameniti predvsem nekaterim najbistvenejšim vprašanjem, ki so povezana z nadaljnjim razvojem naše doline, predvsem pa pogledati, katere od usmeritev smo doslej že večkrat sprejeli, pa jih nismo znali ali mogli tudi uspešno uresničiti. (bz) Na informativnem dnevu 648 učencev Tako kot na vseh srednjih šolah po Sloveniji, so v petek 11. in v soboto 12. marca tudi na Centru srednjih šol odprli vrata bodočim učencem in njihovim staršem. Petkov informativni dan je bil namenjen bodočim rednim učencem, udeležilo se ga je 648 osmošolcev in 318 staršev. Predstavili pa so jim šolanje v rudarski, strojni, elektrotehniški, računalniški, naravoslovno matematični in družboslovno kulturološki usmeritvi. V omenjene usmeritve bodo sprejeli jeseni 720 učencev. Poleg tega pa imajo še 480 prostih mest za študij ob delu, zanj pa na sobotnem informativnem dnevu (sobota je bila namenjena za udeležence izobraževanja ob delu) ni bilo niti enega kandidata. Mar to pomeni, da bo izobraževanje ob delu zamrlo? Vpis v vrtec V Titovem Velenju že nekaj let nismo pridobili novih mest za potrebe varstva predšolskih otrok. Tako bodo lahko sprejeli jeseni le okoli 460 novih malčkov. Žal prostora v tistih enotah, kjer je zanimanja največ (Salek Gorica, Edvarda Kardelja) ne bo, saj so polno zasedene in bodo sprejemali le dojenčke v jasii-čne oddelke. Že lani velenjski vzgojno varstveni zavod za sprejem otrok v vrtce ni sprejemal prošenj, ampak je pripravil vpis. Tako bo tudi letos. Vpis bo v tednu od 4. do 8. aprila od 6. do 17. ure v vrtcu Najdihojca na Prešernovi 3. V primeru, da bo ostalo še kaj prostih mest, bodo vpis ponoviii 4. in 6. maja od 6. do 17. ure prav tako v vrtcu Najdihojca. Vsi otroci bodo o sprejemu v vrtec pismeno obveščeni. Vpis velja tudi za "se tiste otroke, ki bodo jeseni obiskovali malo šolo (ne glede na to ali bodo obiskovali redne oddelke ali skrajšano pripravo). Ob vpisu morajo starši predložiti natančno i/polnjeno vpisnieo, potrdilo o osebnih dohodkih staršev (oba dokumenta že lahko dobite na upravi Vzgojno varstvenega zavoda nasproti Najdi-hojce — v bivših prostorih Postaje milice), rojstni list in zdravstveno knjižico otroka. (mz) mov, ki naj bi jih opredeljevali enotno družbeno ekonomski odnosi, brez upoštevanja razvitosti in posebnosti na različnih področjih države. Pri pomoči nerazvitim se zbornica zavzema za to, da bi bil denar koristno naložen, zato naj bi šlo predvsem za združevanje dela in sredstev, za skupna vlaganja, morda za nekakšno razvojno banko in naj ne bi opredeljevali Po nedeljskem republiškem prvenstvu v krosu bodo prizadevni delavci atletskega kluba iz Titovega Velenja 20. marca organizirali še državno prvenstvo v teku v naravi. Na republiškem tekmovanju so bili velenjski tekmovalci odlični. Dober nastop jim želimo tudi na državnem prvenstvu. Na sliki: tek članov — drugouvrščeni Samo Cmok (830), četrtouvrščeni Milan Hudournik (828) in za njima zmagovalec tega teka Albin Gaber in tretjeuvrščeni Jože Osvald (817). (vos) Konstitutivna seja konference sindikata Gorenje sozd Delati tako, da se kriza ne bo več ponovila Konstitutivne seje konference sindikata sozd Gorenje se je udeležilo veliko uglednih gostov. (Foto: M. Z.) Vzorno delo konference Zveze sindikatov Gorenja sozd v preteklem obdobju so s svojo udeležbo na konstitutivni seji, ki je bila v petek v Topolšici, potrdili tudi Marija Todorovič, članica predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, Slavko Uršič, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Jugoslavije, Dušan Rovanšek, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinsko-predelo-valne in elektroindustrije, pa Ivan Kramar, medobčinski sindikalni predsednik iz Celja, vodstvo velenjskega občinskega sindikalnega sveta in poslovodni odbor soz-da Gorenje. Člani konference sindikata Gorenja sozd, ki so jih na tej seji razrešili, so v sindikatu tvorno delali prav v času, ko je bilo Gorenje pred vprašanjem biti — ali ne biti. In v dobrih štirih letih je prav to isto Gorenje prehodilo pot do velikih vsebinskih sprememb tako v gospodarjenju kot odnosih. To je bil čas, ki se je začel z opiranjem na lastne sile, in ki se nadaljuje z motom — delati tako, da se kriza ne bo več ponovila. Gre za koncept, ki mora prerasti v vseslovenskega, \seju-goslovanskega. Zato ni čudno, da so bili z vseh strani deležni velikih pohval. Pred nami so spremembe ustave. »Gorenje, kot velik sistem lahko da k njim največji prispevek. To je tudi vaš dolg, ker ste sami preizkusili vse faze: čas, ko je šlo Gorenju zelo dobro, čas, ko je bilo biti delavec v Gorenju zelo težko in sedaj čas, ko ste spet v vzponu,« je med drugim dejala Marija Todorovič. Slavko Uršič pa je, ko je polemiziral s predstavnikom slovenjegraškega Fecra, ki se je zavzemal za bistveno drugačen (ali drug) sindikat med drugim dejal: »Ce bi se dalo probleme reševati samo s kritiko, potem bi bilo lahko. Rešujemo jih lahko le z delom, boljšim in bolj odgovornim. Vi v Gorenju to dobro veste, saj hočete naprej.« Ob koncu seje so se za uspešno delo zahvalili dosedanji predsednici konference zveze sindikatov Gorenja sozd Marjani Koren in za novega predsednika izvolili Vlada Rančigaja. (mkp) 2. stran * nSS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje -k 17- marca 1988 Občinska konferenca ZRVS Več praktičnih oblik usposabljanja Te dni je predsedstvo občinske konference ZRVS Velenje med drugim obravnavalo tudi letošnji program izobraževanja in usposabljanja rezervnih starešin občine Velenje. O tem kakšen bo program usposabljanja in kako bo potekal, je predsednik komisije za idejno-politično delo ter obrambno in samozaščitno usposabljanje rezervnih vojaških starešin pri OK ZRVS Velenje Slavko Korenič povedal: »V občinski organizaciji ZRVS načrtujemo tudi v letošnjem letu pestre aktivnosti. Na področju usposabljanja članov krajevnih organizacij ZRVS smo v okviru komisije za usposabljanje pripravili program, ki se po vsebini navezuje na program iz leta 1987, vendar pa je precej bolj praktičen in usmerjen na področje delovanja kjer člani živijo. Posebno pozornost bomo namenili izvajanju tistih nalog, ki največ prispevajo h krepitvi obrambnega in samozaščitnega organiziranja in delovanja, tako v samoupravnih temeljnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih. Zavzemali se bomo zlasti za izboljšanje kakovosti obrambnega in samozaščitnega usposabljanja, ki ga izvajamo in pri katerem sodelujejo tudi preostali organi, okrepili bomo sodelovanje pri vzgoji in izobraževanju mladih v šolah.« V okviru usposabljanja so naloge razdelili v dva programska sklopa. Prvi zajema aktualno, idejno in družbeno-politično usposabljanje in izobraževanje, v katerem bodo dali poudarek predvsem varnostno-političnim in gospodarskim razmeram doma in v svetu. V teh oblikah usposabljanja naj bi sodelovali tudi ostali aktivni družbeno-poli- tični delavci v občini. V drugem sklopu usposabljanja, pravijo mu vojaško in specialno vojaško usposabljanje, bodo obdelovali strokovne vojaške teme, ki se vežejo na reševanje nekaterih praktičnih vprašanj, od uporabe elektronike, do organizacije oboroženega boja v sodobnih razmerah, primerjalno s sodobnimi orožji, ki se danes v lokalnih vojnah že uporabljajo, uporabnost posameznih enot in tudi obveščevalno in varnostno usposabljanje. V okviru teh nalog načrtujejo tudi izvedbo praktičnih oblik usposabljanja, ki jih bomo izvajali skupaj s pripadniki oboroženih sil, predvsem teritorialne obrambe. Prva oblika usposabljanja za člane krajevnih organizacij bo že v zgodnjih pomladanskih mesecih, druge pa so predvidene za jesen. B. M. ZŠAM Mozirje Draga igra z varnostjo na cestah Svoje delo v preteklem letu so na redni letni konferenci ocenili tudi člani združenja šoferjev in avtomehanikov občine Mozirje. Letnega delovnega obračuna in oblikovanja delovnega programa se je udeležilo veliko članov združenja, z njimi vred predstavniki sosednjih združenj, republiške zveze ZŠAM in predstavniki družbeno-politične skupnosti. Ocena dela po posameznih področjih je bila zares temeljita, svoje je dodala še pestra razprava, vse skupaj pa je bilo podlaga za sprejemanje delovnega načrta za letošnje leto. V uvodnih poročilih se člani združenja niso mogli izogniti splošni krizi in zaostrenim razmeram. Zakaj? Zato, ker nam prav ta kriza služi za izgovor ob neuspešnem delovanju, ob neuspehih na najrazličnejših področjih. Žal to velja tudi za področje Kip ^ . _ * j ... t.,.' .K*. -' i ; ■ Rezervni starešine so s praktičnim prikazom pokazali kaj znajo varnosti v cestnem prometu. Ob katastrofalnih podatkih za lansko leto v republiškem merilu so vsi izgovori najbrž odveč. V Sloveniji je lani na cestah umrlo 559 ljudi, o poškodovanih, o invalidih in družinskih tragedijah ne kaže razpravljati. Po prvi oceni je škoda zaradi tega dosegla vsoto 190 milijard dinarjev (19.000 starih milijard, da ne bo pomote). Je številka pretirana? Ni! Nemški strokovnjaki so namreč že pred časom izračunali, da je cena okrog 30 let starega človeka z višjo izobrazbo 300.000 mark, nemških seveda. Tudi ta podatek veliko pove, še zlasti, če upoštevamo kako skrbimo za ceste in vse drugo, kar sodi k boljši prometni varnosti, kako se kot udeleženci v prometu obnašamo. Po okvirnih ocenah so za 65 odstotkov nesreč krivi udeleženci v prometu, pri tem pa zanemarjamo delež stanja cest in vozil. O zagotavljanju sredstev za obnovo cest se na veliko prerekamo in razpravljamo. Denarja za to je vse manj, da o gradnji novih cest sploh ne govorimo. Ob tem prometno varnost »zagotavljamo« z goro prometnih znakov, ki je za marsikoga še večja obremenitev. Vse večji problem, dobesedno iz dneva v dan, je tehnična izpravnost vozil. Samo lani so v celjski regiji iz prometa izločili 2.325 vozil. Nakup novega vozila je za veliko večino krepko odmaknjen, in še bolj bo, zato na naših cestah lahko pričakujemo le še večje število tehnično vprašljivih vozil. V zvezi z vsem tem se je tudi prometna varnost v mozirski občini v lanskem letu močno poslabšala. Pri tem prav nič ne pomaga uresničitev vseh nalog, ki so si jih šoferji in avtomehaniki Številni člani združenja in gostje so predvsem kritično spregovorili o prometni varnosti na naših cestah mozirske občine zadali na lanski konferenci. Izvedli so vse vzgojne in preventivne akcije, ki jih že poznamo tudi po drugih občinah. najbolj žalostno pa je dejstvo, da ni odziva na anonimno testiranje poznavanja cestno-prometnih predpisov. Razlogov za to je lahko več, skoraj zagotovo pa pri voznikih prevladuje bojazen pred spoznanjem, da niso dovolj usposobljeni. In ta bojazen je popolnoma upravičena. Mozirsko združenje je v lanskem letu napravilo največji premik na področju usposabljanja in izobraževanja voznikov. Avto-šola se je okrepila kadrovsko, pa tudi opremljenost je znatno boljša kot v preteklosti. Poskrbeli so za ugodnosti članov združenja, zaostrili pogoje za članstvo v združenju, se zavzeli za novo zasnovo vsakoletnih srečanj šoferjev in avtomehanikov v celjski regiji in širše, predvsem pa so poudarili, da so njihove naloge toliko večje, kolikor manj je konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja prometne varnosti s strani družbe, ki se kaže (in izgublja) v načelnosti in besedičenju. j. p. Rekli so: CIRIL GREBENŠEK, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Velenje: »Več kot sedem odstotkov zaposelnih v občini Velenje je invalidov. V enem letu se jih je samo deset prekvalificiralo. Eden od vzrokov za takšno stanje je tudi zakonodaja, zato je čas, da pristopimo k spremembi zakona o invalidnosti. Ta sploh ne zahteva prekvalifikacije. Ne glede na to, koliko so ljudje stari, ko postanejo invalidi. Ali nagrajevanje: — več kot invalid zasluži, manj dobi razlike in obratno — manj kot zasluži večja je razlika. In področje rehabilitacije — ali ne bi bilo nujno periodično izvajati preglede invalidov?« (mkp) Pogovor s Francem Žerdinom vodjem razvojno-tehničnega sektorja RLV Z jamo Šoštanj v novo tisočletje Konec letošnjega januarja je delavski svet sozda REK Franc Leskošek-Luka sprejel investicijski program »odpiranja in eksploa-tacije jame Šoštanj«, zato smo se oglasili na Rudniku lignita Velenje. Z vodjem razvojno-tehničnega sektorja Rudnika lignita Velenje, dipl. inž. rudarstva Francem Žerdinom smo se pogovarjali o tem programu in o preglavicah, ki jim jih povzroča polna deponija premoga. • Ali sprejetje investicijskega programa — odpiranje in ek-sploatacija jame Šoštanj — prva faza, pomeni, da je to že odločitev za odpiranje te jame? Franc Žerdin: »Ne, to ne pomeni tudi že odločitve za odpiranje jame Šoštanj. Rudnik je v skladu s sklepi Skupščine občine Velenje junija lani, izdelal prvo fazo investicijskega programa, v katerem so samo tisti objekti, ki so nujni za nadaljnje odkopava-nje premoga v sedaj odprti jami Preloge.« • Kateri so ti objekti? Franc Žerdin: »To je zračni jašek za vstop zraka in jamske povezave do tega zračilnega jaška, izgradnja bunkerja v jami za uravnavanje proizvodnje na tekoče trakove, izgradnja novega črpališča in gradnja nadomestnega naselja za rudarske oškodovance. Gre za gradnjo primarnega dela toplifikacije Pohrastnika in naš delež sredstev za gradnjo centralne čistilne naprave. To so objekti, ki nimajo nobene povezave z bodočo jamo Šoštanj. Če pa bo do odprtja jame prišlo, bodo služili tudi njej.« 9 Kakšna je predračunska vrednost tega projekta? Franc Žerdin: »Predračunska vrednost programa je 110 milijard 370 milijonov dinarjev, s tem, da naj bi bilo že letos angažiranih 22 milijard 340 milijonov dinarjev. • Kdaj boste začeli z gradnjo prvih objektov? Franc Žerdin: »Program bo republiška komisija za oceno investicij dokončno potrdila v tem mesecu, mi računamo že na ta teden. V aprilu bi začeli potem z gradnjo zračilnega jaška in pa s primarno toplifikacijo Pohrastnika. Za dela v jami pa si moramo najprej ustvariti pogoje. Po zadnjem, večjem požaru v centralnem delu, je še velik del tega področja zaprt in zato še ne vemo, kdaj bomo v to področje sploh lahko šli.« • Če se povrnemo nazaj k odpiranju jame Šoštanj. Ali so v primeru, da do odpiranja pride, na tem področju zaloge takšne, da bi bilo odpiranje nove jame s stališča vsega tistega, kar morate ob tem nadomestiti, ekonomsko? So izračuni? Franc Žerdin: »Pri prvem investicijskem programu smo te izračune izdelali. Ugotovitve so bile, da se premog brez investiranja v jamo Šoštanj podraži. Če do odpiranja ne pride, se cena poveča za približno 21 odstotkov, zaradi odpiranja pa bi bila cena višja za okoli 6 odstotkov. To pa zato, ker so bila v preteklih letih, posebej pa v zadnjih letih, z gradnjo nadomestnih objektov Preloge vložena velika sredstva za zagotavljanje kontinuirane proizvodnje 4,9 milijonov ton lignita letno. Ta investi- cijska vlaganja so razporejena na vso proizvodnjo, ki naj bi iz RLV prihajala v naslednjih letih.« • Spet predpostavka: če do odpiranja jame Šoštanj pride, kdaj računate na začetek? Franc Žerdin: »Vse skupaj je odvisno od uresničevanja sklepov skupščine v zvezi z gradnjo čistilne naprave TEŠ. Sam začetek odpiranja jame Šoštanj se je zamaknil tudi po planih, ki pa niso še nikjer verificirani. Začetek eksploatacije jame Šoštanj smo premaknili na leto 2001, prej je bilo to leto 1994, in tu smo nekaj časa pridobili. Ta čas nam bo zelo dragocen tudi zato, ker bomo skušali v tem obdobju razrešiti zelo problematične in hude stvari v zvezi z gradnjo nadomestnih naselij za ljudi na tem območju.« • Po teh krajevnih skupnostih ste v zadnjem času pripravili zbore krajanov, zakaj? Franc Žerdin: »Prebivalce smo želeli seznaniti s koncepti odko-pavanja, želimo jih podrobneje seznanjati o vseh načrtih, ki se snujejo, ne glede na to ali so sprejeti ali ne in te programe sproti verificirati. Zbori krajanov so bili zelo živahni, bilo je veliko ostrih dialogov, veliko obtožb na račun rudnika, skupščine in republike. Ljudje, ki so na zborih sodelovali, so reagirali zelo čustveno, prizadeto. Najbrž bi tako reagiral tudi vsak izmed nas, če bi bilo predvideno, da se mu bo Hiša v naslednjih letih zaradi družbenih interesov porušila. Vsekakor pa je bil cilj teh posvetov dosežen. Ta pa je bil, da skušamo s skupno akcijo tako rudnika kot krajanov čim bolj omiliti te probleme, in da skušamo, če se bo le dalo, zgraditi nadomestno naselje in šele takrat, ko bo to zgrajeno, oškodovance preseliti.« • Kakšne so zahteve? Franc Žerdin: »Zahteva teh ljudi je približno takšna, kot jo kaže en primer. Prišel je človek in rekel, star sem že sedemdeset let. Svojo hišo sem v življenju že naredil. Polja sem obdelal in nimam nobenih potreb, niti želja, da bi se iz svoje hiše selil. Tu lahko do svoje smrti živim brez kakršnih koli problemov in boljšega tudi ne potrebujem. Če me želite seliti, če želite spodaj odkopavati, potem mi postavite nekje novo hišo, lahko pa tudi to obstoječo prestavite na novo lokacijo. Vendar to ni moj problem, to mora biti vaš.« • Spremenjen je tudi način financiranja rudarskih škod? Franc Žerdin: »Prišlo je do spremembe zakona. Sedaj smo lahko škode, tudi tiste, ki bodo nastajale v prihodnosti, plačevali iz rudarskih škod in direktno obremenjevalo tono premoga s temi škodami. Sedaj tega ne moremo več, ampak je za to Financiranje potrebno izdelati investicijske programe in sredstva potem črpati iz njih. Tako bi bili pri poravnavi škode udeleženi vsi porabniki energije v SR Sloveniji, in ne več najbolj samo ti, ki so tukaj v dolini.« • Prav je, da se dotaknemo tudi deponije. Koliko premoga je trenutno na deponiji? Franc Žerdin: »10. marca je bilo na deponiji 943.546 ton premoga. V petek zaradi napake v rudniku nismo obratovali, prav tako ne v soboto in nedeljo in ocenjujem, da je bilo v ponede- ljek na deponiji približno 920 tisoč ton lignita.« • Kdaj je bila deponija nazadnje tako polna, oziroma ali je sploh že bila? Franc Žerdin: »V letu 1978 je bila višja kot je sedaj. Takrat je bilo na deponiji en milijon in 100 tisoč ton premoga. Vendar pa je bila takrat energetska situacija nekoliko drugačna kot je danes in je deponija sorazmerno hitro skopnela. Po energetski bilanci je bilo predvideno, da bi deponija v tem času smela znašati okoli 500 tisoč ton, še bolj natančno, v začetku marca 494 tisoč ton. Mi pa smo za 500 tisoč ton višji kot je bilo planirano. Tudi zato, ker je bil že start v to leto povsem drugačen, kot je bilo načrtovano. Predviden je bil start z 670 tisoč tonami, mi pa smo startali z 850 tisoč tonami.« • Ste za zmanjšanje deponije sprejeli kakšne ukrepe? Franc Žerdin: »Sprejeli smo več internih ukrepov. Nadurno delo smo zmanjšali na minimum, oziroma ga ponekod popolnoma ukinili, intenzivirali smo koriščenje dopustov. Do konca aprila mora vsak izkoristiti vsaj dvajset odstotkov svojega dopusta, delamo 42 ur na teden. V odkopava-nje ne vključujemo odkopnega polja novega mehaniziranega čela, kjer bi morali pričeti z odko-pavanjem v maju. Čakamo pa tudi na to, kako se bomo dokončno dogovorili na Komiteju za energetiko, oziroma na izvršnem svetu, o politiki proizvodnje električne energije v letošnjem letu.« 9 So za zmanjšanje deponije še kakšne druge možnosti razen porabe v TEŠ. Recimo izvoz? Franc Žerdin: »Preverjali smo te možnosti in ugotovili, da jih ni. V poštev bi prišel izvoz v Avstrijo ali Italijo, kamor smo nekoč že izvažali. Avstrijci so sedaj omejili uvoz premoga, Italijani imajo podobno politiko. Vendar pa bi bilo možno izvažati, če bi prišle v poštev dolgoročne pogodbe, na katere pa rudnik, oziroma Slovenija, ne more pristajati in jih v dolgoročnem obsegu ne more zagotavljati.« • Upadanje in naraščanje deponije ima po spremljanju iz preteklih let določene zakonitosti. Kaj torej pričakujete do konca leta? — Franc Žerdin: »Bojimo se predvsem poletnih mesecev, ko je proizvodnja električne energije nizka. Vendar pa, ko spremljamo proizvodnjo v šoštanjski elektrarni, je bila ta v zimskih mesecih tako nizka, da praktično tudi v poletnih mesecih nižja skoraj ne bi mogla biti. Kljub temu nas je strah poletnih mesecev, ko zna deponija zrasti preko 1 milijona 200 tisoč ton. V jesenskih mesecih pa je potem predvi-den^ v skladu s proizvodnjo v TEŠ, spet padec. Po energetski bilanci je bilo predvideno, da naj bi v avgustu deponija znašala I milijon ton, po naših predvidevanjih bo okoli 1 milijon in 300 tisoč ton, do decembra pa naj bi po energetski bilanci deponija padla na 600 tisoč ton, po naših predvidevanjih pa naj bi bili nekje na sedanjem nivoju, to je okoli 900 tisoč tnn « Milena Krstič-Planinc »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog- dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451. 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprav^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 17. marca 1988 •k titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI * stran 3 S petkove novinarske konference v Gorenju Osnovna usmeritev — izvoz Preteklo leto je Gorenje sklenilo sorazmerno uspešno. Sorazmerno zato, ker so bili na nekaterih področjih rezultati bolj zadovoljivi, na drugih pa tudi nekoliko manj. Zlasti zadovoljni so v tej sestavljeni organizaciji z fizičnim uresničevanjem zastavljenih ciljev. Dosegli so namreč 6,3 odstotno rast proizvodnje. Posebej izrazit skok je dosegla Elektronika široke potrošnje, ki je lansko leto za 48,5 odstotkov povečala fizični obseg proizvodnje. Za 20 odstotkov so jo povečali v Tikiju, za 19 pa v Biri Bihač. Ostale delovne organizacije so fizični obseg proizvodnje povečale za približno 10 odstotkov, medtem ko sta Fecro in Mula ostala na višini predlanskih dosežkov, delovna organizacija Elektromotorji v Dakovici pa je imela v preteklem letu manjšo proizvodnjo od načrtovane, vendar to predvsem zato, ker so pričeli izdelovati nov tip elektromotorjev namenjenih predvsem za izvoz. To je nekaj podatkov s katerimi so novinarje—urednike seznanili na četrtkovi novinarski konferenci predstavniki Gorenja. V lanskei, j je Gorenje doseglo izvoz v višini 162 milijonov dolarjev. Od tega je bilo 144,3 milijone dolarjev ustvarnjenih na konvertibilnih trgih, ostalo pa na področju kliringa. Načrtovani izvoz ni bil dosežen v celoti, ampak celo manj kot 90 odstotno. Predvsem je zaostajalo področje kliringa, pa tudi na konvertibilnih trgih niso bili izpolnjeni planski cilji. Ti pa so bili, kot so ugotavljali v Gorenju že v začetku prejšnjega leta, zelo zahtevno zastavljeni. Da je temu tako, končno dokazuje tudi podatek, da se Gorenje med slovenskimi izvozniki vedno bolj utrjuje na tretjem mestu in se počasi približuje Iskri in IMV. Celotni izvoz so v Gorenju v ^ reteklem letu, v primerjavi z letom 1986, povečali za nekaj nad 17 odstotkov, na zahod pa so izvozili za 23,3 odstotke več kot v predpreteklem letu. Spodbudna je tudi ugotovitev, da Gorenje lansko leto ni imelo delovne organizacije z nekrito izgubo. Ob tem pa je vendarle treba opozoriti, da sta Elektronika široke potrošnje in Bira Bihač prikazali izgubo, ki pa je bila pokrita ob oddaji zaključnega računa. Elektronika široke potrošnje, ki je najbolj povečala obseg fizične proizvodnje, je izgubo izkazala zaradi bremen preteklosti t^oA likvidiranega Koertinga), medtem ko se je Bira Bihač v preteklem letu otepala s pomanjkanjem obratnih sredstev, občutila pa je tudi nekatere pretrese, ki so v Bosni in Hercegovini nastajali v bančnem poslovanju zaradi afere Agrokomerc. Tudi v načrtih za letošnje leto Gorenje načrtuje bistveno povečanje proizvodnje in še večji izvoz. Povečanje proizvodnje bodo skušali doseči z enakim ali celo manjšim številom delavcev. Tako se bo ponovno bistveno povečala produktivnost. Načrtujejo 10 odstotno rast fizične proizvodnje in ti prvi meseci kažejo, da bodo postavljeni cilj dosegli. Tudi izvoz bo vrednostno precej višji in sicer naj bi ga dosegli v višini 258 milijonov dolarjev, vendar pa je ob tem potrebno upošteva- POD PRHO Naša beseda 88 ti, da je to po novem tečaju in je primerjavo težko potegniti. Izrazito izvozno usmerjene bodo delovne organizacije Gospodinjski aparati, Bira in Elektromotorji Dakovica. Upajo, da se letos obveznosti iz dohodka ne bodo povečevale, pravzaprav menijo, da bi se morate zmanjševati. Navidezno se res zmanjšujejo že sedaj, vendar pa se praktično obremenitev seli iz dohodka v osebni dohodek, kar gotovo ne razbremenjuje gospodarstva tako kot bi si želeli. Ena od velikih oblik izdvajanja iz čistega dohodka je odvajanje sredstev za manj razvite. Za Gorenje znaša ta obveza 3,1 milijarde dinarjev in je to več kot neto ostanek akumulacije za njihove naložbe. Naložbe pa so jim še kako potrebne, saj so zaradi izgub v preteklosti marsikaj zamudili. V letošnjem letu si bo Gorenje še bolj prizadevalo za doseganje izvoza pod lastnimi blagovnimi znamkami, saj jim le takšna uveljavitev omogoča dolgoročno uvrstitev v višje cenovne razrede. Posebno skrb namenjajo tudi kakovosti, kjer so z nekaterimi izdelki (recimo pralnim strojem) že dosegli najvidnejše svetovne konkurente. Prav to uveljavljanje na tujih trgih in s tem višja kakovost izdelkov, pa omogoča Gore- nju, da v primerjavi z domačimi konkurenti postavlja tudi višje cene. Predstavniki Gorenja so na novinarski konferenci z zadovoljstvom ugotavljali, da je uspešno zaživel tudi njihov holding na Dunaju, preko katerega usklajujejo lastne zunanje finančne tokove, obenem pa jim omogoča tudi revizijo poslovnih enot v tujini. Na holding so ponosni še posebej zato, ker kot pravijo, praktično edini, med tistimi, ki so jih naše ozd odprle v tujini posluje tako, da svojo vlogo povsem opravičuje. In kakšne so dolgoročne usmeritve Gorenja? Predvsem bodo še naprej razvijali svoje štiri strateške sisteme, med katerimi je sistem DOM največji in zaposluje tudi največ delavcev. Naslednji trije sistemi so integrirani informacijski sistem, procesna oprema in zeleni program. Razvijajo pa že nov strateški sistem, ki ga zaenkrat delovno imenujejo »Komponente«. Prav proizvodnjo nekaterih vitalnih komponent naj bi v prihodnje prevzela delovna organizacija EKO. V preteklem letu so delovne organizacije Gorenja pričele 16 novih naložb skupne predračunske vrednosti 47 milijard dinarjev. To so bile predvsem naložbe, ki so omogočale zaokrožitev asortimana. Letos je v teku še 12 investicij, novih pa je II. Da si Gorenje vedno bolj pridobiva nekdanji ugled, tako na domačem kot na tujih trgih, dokazuje tudi želja številnih delovnih organizacij iz različnih krajev Jugoslavije po vključitvi v ta sistem. Vendar pa v Gorenju dokaj skrbno izbirajo svoje bodoče partnerje, saj se zavedajo, da bodo ob svoji usmeritvi v izvoz, lahko uspeli le s kakovostnimi sodelavci. Lansko leto so priključili obrat programatorjev v Slovenski Bistrici, letos pa bodo, prvega aprila. Procesni opremi priključili Puškamo Kranj. Tako se bo izpolnila želja Gorenja, da se bolj uveljavi tudi na področju namenske proizvodnje. V Gorenje naj bi se priključil tudi EKO, poleg tega pa bo ta sistem posegal še na področje turizma v občini Velenje, kjer naj bi povezali Vilo Herberstein, Rdečo dvorano in Terme Topolšica. Tako bi zagotovili ustrezne objekte za poslovni turizem ter preventivo in rehabilitacijo za delavce Gorenja. Kljub težavam, ki pestijo gospodarstvo, delavci Gorenja dokaj optimistično zrejo v prihodnost, trdno prepričani, da bodo s prizadevnim delom uspeli premagati tudi takšne slabosti. Občinska organizacija ZKS Mozirje Vse večje neskladje med besedami in dejanji Kadri, kadri Na zadnji seji občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje so se temeljito pogovorili o delovanju občinske organizacije v preteklem dveletnem obdobju, spregovorili o pomembnih letošnjih nalogah, vse skupaj pa je sodilo tudi v priprave na programsko in volilno konferenco komunistov občine Mozirje, ki bo 2. aprila. Temeljno usmeritev delovanja komunistov v občini Mozirje v zadnjem obdobju sta opredelila 10. kongres ZKS in 13.-kongres ZKJ, seveda pa ni manjkalo nalog, ki so jih terjale razmere v občini sami. Izhodišče kongresov je jasno in pravi, da se lahko socialistično samoupravljanje kot napreden sistem zgodovinsko uveljavi le z ekonomsko učinkovitostjo in z oporo na lastne sile, pogoj za to pa je v današnjih časih tudi temeljita prenova delovanja socialističnih subjektivnih sil, v prvi vrsti zveze komunistov. Kljub vjem sklepom in prizadevanjem za odpravljanje vzrokov za gospodarsko in razvojno krizo, se stanje po kongresih ni izboljšalo, temveč se je še naprej zaostrovalo. Posledice so jasne in dokazujejo dejstvo, da se od kongresnih ciljev oddaljujemo in še vedno odlašamo s spopadom s temeljnimi razlogi in protislovji, ki poglabljajo družbeno, gospodarsko in razvojno krizo. Zdru- Na seji so poudarili, da so še vedno oddaljeni od uresničitve vseh načrtovanih ciljev, kljub nenehnemu poglabljanju in zaostrovanju razmer pa so vendarle dosegli pomemben napredek. Spodbudnih dokazov za to je do- Poseben problem občinske organizacije je kadrovsko gibanje članstva. V obdobju dveh let je zvezo komunistov zapustilo 57 članov, devet jih je umrlo, sprejeli pa so le deset članov. Od 57 so bili štirje izključeni, 41 jih je izstopilo, 12 pa je bilo črtanih. Sprejemanje novih članov je vse slabše, vzroki pa so neustrezne razmere, ki sprejemanju niso naklonjene, številnejši sprejemi v preteklih letih, previsoka članarina in podobno. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da kar deset osnovnih organizacij novih članov ni sprejemalo štiri leta in več. ženo delo še vedno ne odgovarja za posledice gospodarjenja z družbenimi sredstvi, njegov položaj pa je celo vse bolj odvisen od nenehno se spreminjajočih ukrepov. Neskladje med besedami in dejanji je vse večje, vse večje pa je tudi nezaupanje v zvezo komunistov. Vse več je izzivov in vprašanj, na katera zveza komunistov ne more več posplošeno odgovarjati, še najmanj s položaja partijskih forumov. Vse skupaj je seveda vplivalo tudi na stanje v mozirski občini. volj, seveda pa ne morejo biti razlog za pretirano samozadovolj-stvo. Razlogov za zaskrbljenost je še vedno dovolj, z njimi pa tudi zahtevnih nalog. Uspešnost poslovanja je v občini rasla hitreje kot v regiji in republiki, z rastjo osebnih dohodkov so zaostajanje za republiškim povprečjem razpolovili, vseeno pa je bila njihova rast skladna z rastjo dohodka, ob le-sno-predelovalni industriji so v zadnjem obdobju dobili še dva močna oporna stebra gospodar- V Mozirju so letos po daljšem času doživeli Našo besedo, ki naj bi bila prikaz hotenja mladih in njihovega snovanja na kulturnem področju, kot plod prizadevanj tamkajšnje občinske konference ZSMS in zveze kulturnih organizacij. Prav tako menda v Žalcu. Kaj pa v naši občini? Prva leta je bila udeležba na Naši besedi resnično zelo množična. V kar dve skupini je moral organizator razdeliti vse, ki so hoteli širšemu krogu ljubiteljev te dejavnosti pokazati, kaj znajo in kaj zmorejo na plesnem, gledališkem, likovnem in še kakšnem kulturnem področju. Sčasoma pa so mladi naše občine namesto tega govorili še le o preživeli obliki, ki se podvaja z drugimi prireditvami, srečanji, revijami. Tako je zanimanje zanjo usahnilo. Ko so o tem spregovorili na seji tudi člani predsedstva občinske konference ZSMS Velenje, so sklenili: objavili bomo razpis; če bo zanjo kaj prijav, bomo prireditev organizirali, drugače pa ne; in pri tem je tudi ostalo. Tako so člani komisije za kulturo mladih pri občinski konferenci ZSMS Velenje,katerih naloga bi zagotovo morala biti tudi iskanje vzrokov za takšno neza-nimanje oziroma iskanj takšnih rešitev, ki bi mlade kulturnike vendarle pritegnile, objavili razpis za Našo besedo 88. Do 10. marca, ko naj bi potekel rok za prijavo, so se za sodelovanje na njej odločile le štiri skupine, in sicer člani gledališkega krožka elektro-računalniške usmeritve Centra srednjih šol iz Titovega stva — Modno konfekcijo Elkroj in Gorenje — Mali gospodinjski aparati, zlasti v Lesni industriji in Malih gospodinjskih aparatih so se zelo uspešno prilagodili za-j ostrenim razmeram na trgu in I vključili v izvoz z novimi programi, kmetijstvo se zaenkrat še upira vsem nesorazmerjem in nesmiselnim ukrepom, izgub praktično ni, kljub vsemu pa slabosti tudi ne manjka. Povsod v združenem delu se soočajo s kadrovskimi težavami, v nekaterih delovnih organizacijah niti ne vidijo potrebe po prestrukturiranju in se ne vključujejo v izvoz, težnje po uravnilovki so zavrle akcijo kakovostnega nagrajevanja po delu, poleg tega pa se vse manj pogovarjajo o dohodkovnih odnosih. Premikov na bolje in slabosti je torej še dovolj, velja pa poudariti, da je zaradi znanih razmer in zaradi notranjih slabosti akcija za spreminjanje razmer v delovnih organizacijah slaba, posamezni uspehi pa so največkrat posledica dela posameznikov, in ne organizirane politične akcije. J. P. Velenja — ti naj bi nastopili s komedijo v treh dejanjih Oh, moj očka, ubogi očka —, plesalci krožka kulturnega društva Oskarja Hudalesa iz Šmartnega ob Paki naj bi zaplesali Plese iz skrinje, mladi iz krajevne skupnosti Lokovica ter šoštanjskega Merxa pa so zanjo pripravili recital. Naša beseda bi torej v naši občini morala biti. — Že zaradi tistih, ki so pokazali toliko volje in pripravljenosti sodelovati tudi na takšni preživali prireditvi kot naj bi bil prikaz kulturnega snovanja in iiotenj mladih. Izmed nastopajočih bo treba izbrati tudi skupino, ki bo uspešno predstavila kulturna snovanja mladih velenjske občine na regijski tovrstni prireditvi. Vprašanj, ki se nam postavljajo ob koncu tega, pa je veliko. Ali res ni med mladimi naše občine več zagnanih kulturnih ustvarjalcev? Ce so bili mladi kje marljivi, so bili pretekla leta prav na tem področju. Ali res ni drugih podobnih oblik, ki bi mlade vendarle spodbudile k marljivej-šemu delu tudi v tej dejavnosti? Ali morda tisti, ki bi se morali tako ali drugače »pozabavati« s tem, svoje naloge niso opravili, ampak so zadevi dali enostavno predznak preživela ter se zadovoljili s tem, kar bo, pa bo? Podobnih vprašanj je še in še. Dokaz za to, da le ni povsem tako kot nekateri zatrjujejo, so prireditve Naša beseda v drugih občinah. Zatorej bo treba tudi v naši občini nekaj narediti, saj poznamo pregovor »brez muje se še čevelj ne obuje.« -tp- Samoprispevek v občini Mozirje Solidarnost oplemenitena z marljivostjo V mozirski občini se pospešeno pripravljajo na referendum za 4. samoprispevek, ki bo letošnjega maja. V dosedanjih treh so postorili ogromno, vsi pa se ob tem zavedajo, da brez sredstev naslednjega samoprispevka napredka ne bo, niti osnovnih pogojev zanj. Še zlasti to velja za krajevne skupnosti, zato je oblikovanje referendumskega programa zares zahtevna zadeva. Predvsem zaradi zelo zaostrenih razmer, ki samoprispevkom niso posebej naklonjene. V mozirski občini upajo, da solidarnost tudi tokrat ne bo zatajila, da bodo ljudje spoznali kaj vse so v zadnjih letih pridobili in kaj bi z neuspelim 4. referendumom izgubili. Programi morajo torej biti pošteni, kot mora biti pošten pregled vsega doseženega, morajo biti skladni s potrebami, željami in možnostmi, morajo biti sprejemljivi za večino prebivalcev po posameznih krajevnih skupnostih. ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Izteka se torej petnajsto leto samoprispevka v Gornji Savinjski dolini. V tem obdobju je občina bistveno zmanjšala zaostanek za razvitejšimi, temeljni cilj naslednjega samoprispevka pa je zmanjšati razlike med posameznimi krajevnimi skupnostmi. Velika ovira v dosedanjem razvoju je velika razprostranjenost obr činskega prostora z redko naseljenostjo. Ne smejo razreševati le problemov središč krajevnih skupnosti, pač pa tudi zaselkov in teh je v občini preko 60. Zato se tudi razmerje v delitvi sredstev za skupni program in za programe krajevnih skupnosti vse bolj nagiba v korist krajevnih skupnosti. Prvi samoprispevek je bil občinski, v naslednjem naj bi za skupni program namenili le petino zbranih sredstev, gre torej za samoprispevke v krajevnih skupnostih in znotraj tega za solidarnost med njimi. Deset odstotkov sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim naj bi namenili za solidarnostno prelivanje. »Nočemo in ne smemo namreč pozabiti, da so nekatere krajevne skupnosti v preteklosti dobile več, zato želimo ta dolg • delno poravnati z naslednjim samoprispevkom. Ne želimo in ne smemo si zapraviti zaupanja krajanov, ki so iz skupnih programov doslej dobili manj. Seveda je problem kako strniti vse v realne okvire, ob tem pa moram poudariti, da prehitro pozablja- mo tisto, kar smo dobili in vidimo tisto, česar še nimamo. Po temeljitih pripravah so že znani dejanski obrisi kakovostnih programov. Gornjesavinjski ljudje so bili vselej doslej solidarni, zato naj bo tudi tokrat tako,« meni predsednik občinske konference SZDL Mozirje Zdravko Novak. VSAK DINAR NEKAJKRAT OPLEMENITEN »Prav je seveda, da bežno spoznamo dosežke prvih treh samoprispevkov v občini Mozirje, da naši občani vedo koliko je pomenilo njihovo razumevanje, koliko so prinesle njihove odločitve za majhne, vendar pomembne obremenitve, za lepše življenje nas vseli in naših potomcev. V prvem petletnem obdobju od 1973 do 1978 smo veliko sredstev namenili za gradnje in posodobitve osnovnih šol na Rečici, Ljubnem, v Lučah in Gornjem gradu, pa še veliko manjših pridobitev je bilo. Bil je to občinski samoprispevek, krajevne skupnosti so za svoje delo dobile malo, takšno odločitev pa so pogojevale ogromne potrebe na področju šolstva,« meni predsednik SO Mozirje Anton Boršnak. Krajevne skupnosti so dobile več v naslednjem petletnem obdobju, ko je bilo za njihove potrebe namenjenih 44 odstotkov sredstev. Porabile so jih za telefonijo, največ pa za reševanje številnih ostalih komunalnih problemov. Iz skupnega programa so se sredstva razdelila za šole v Gornjem gradu, Šmihelu, Lepi njivi, Novi Štifti in Šmart-nem, za vrtec v Bočni in Mozirju, za dom upokojencev v Grmovju in za druge potrebe. V 3. samoprispevku, ki se izteka, so sredstva delili na pol. V polovici za krajevne skupnosti je bila zopet upoštevana solidarnost. Iz sredstev namenjenih za krajevne skupnosti je vsaka od njih dobila enak 20—odstotni delež, ostalo pa glede na število prebivalcev. Skupni program je bil dokaj raznovrsten. Otroško varstvo, zdravstvo, turistično gospodarstvo, osrednje odlagališče smeti in odpadkov v Homu, osnovna šola v Mozirju, delavska univerza, cesta od Radmirja do Gornjega grada, objekt PTT v Mozirju, kolektor od Nazarij do Mozirja in še kaj. »Krajevne skupnosti so sredstva porabile v skladu s svojimi načrti, pomembno pa je, da so jih nekajkrat oplemenitile. Naj lepši dokaz za to je opravljeno delo. ki se vidi na vsakem koraku in tega ljudje ne bi smeli pozabiti. Prepričan sem torej, da smo v Gornji Savinjski dolini naredili ogromno, da nikomur ne sme in ne more biti žal teh sredstev. Lahko smo ponosni na doseženo in upam, da bomo po naslednjem obdobju samoprispevka ponosni še bolj, ob tem veseli in srečni,« je sklenil svoje razmišljanje predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak. 4. stran ★ naS CSS DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO titovo velenje 17. marca 1988 sis družbenih dejavnosti Seje skupščin občine Velenje Delegacije SIS družbenih dejavnosti so te dni prejele vabila za seje skupščin: 1. Občinske raziskovalne skupnosti Velenje, ki bo v sredo, 23. 3. 1988 ob 12. uri, v zgradbi sodišča; 2. Občinske kulturne skupnosti Velenje, ki bo v četrtek, 24. 3. 1988 ob 12. uri, v mali dvorani Doma kulture; 3. Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, ki bo v petek, 25. 3. 1988 ob 12. uri, v prostorih Delavske univerze; 4. Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje, ki bo v ponedeljek, 28. 3. 1988 ob 12. uri v sejni dvorani Zdravstvenega doma; 5. Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje, ki bo v torek, 29. 3. 1988 ob 12. uri v prostorih Glasbene šole »Fran Korun Koželjski«; 6. Občinske izobraževalne skupnosti Velenje, ki bo v sredo, 30. 3. 1988 ob 12. uri, v prostorih Glasbene šole »Fran Koželjski«; 7. Občinske zdravstvene skupnosti Velenje, ki bo v četrtek, 31. 3. 1988 ob 12. uri, v sejni dvorani Zdravstvenega doma. Že uvodoma naj napovemo, da bodo delegati na teh sejah skupščin namesto običajnih minut za izobraževanje gledali film o bolezni AIDS in ukrepih za njeno preprečevanje. Osrednje teme sej bodo: — poročila o realizaciji programov in finančnih načrtov SIS v letu 1987, — predlogi programov in finančnih načrtov ter prispevnih stopenj za leto 1988, — programi dela skupščin SIS za leto 1988, — določitev predloga sprememb in dopolnitev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi ter sprejem sprememb in dopolnitev statutov, — ocena delovanja delegatskega sistema v dveletnem obdobju ter volitve funkcionarjev za nadaljnji dveletni mandat. IZ POROČIL O REALIZACIJI PROGRAMOV IN FINANČNIH NAČRTOV SIS V LETU 1987 SIS so za leto 1987 zastavile svoje programe v okviru omejenih možnosti, na tako zastavljene programe pa so tekom leta vplivala še strukturna gibanja prebivalstva: poraslo je število prebivalstva (750), število šoloobveznih otrok (120), število prebivalcev v starosti nad 65 let (100) itd. Obseg dejavnosti seje v primerjavi z letom 1986 povečal: Otroško varstvo — S I. 9. 1987 je pričel delovati nov oddelek celoletne priprave na šolo v KS Šmartno ob Paki, VVZ Titovo Velenje in Šoštanj sta skladno s srednjeročnim planom razširila program cicibanovih uric za otroke v starosti 3 — 6 let, ki niso zajete v VVZ — od 394 na 494 otrok, — s I. 5. 1987 je pričela veljati sprememba SaS o porodniških dopustih, in sicer se je povečalo nadomestilo OD od te mere,'da je zdaj enako tekočemu osebnemu dohodku delavke, če bi delala. S tem se je položaj mladih družin bistveno izboljšal. Izobraževanje Z novim šolskim letom 1987/88 se je prvega septembra število učencev povzpelo na 6.050, kar je za 230 učencev več kot lansko šolsko leto. Potrebne so bile večje spremembe v organizaciji dela na velenjskih šolah tako, da sedaj 3340 učencev ali 75 % vseh velenjskih učencev dela v dveh izmenah. Pri sedanjem delu in za tekoče šolsko leto je značilno in bo še tudi nekaj let v bodoče predvsem: pomanjkanje ustreznih učilnic, pomanjkanje ustreznih prostorov za telesno vzgojo, pomanjkanje specializiranih učilnic in sodobnih učil, ki so pogoj za kvalitetno vzgojnoizobraževalno delo po prenovljenih programih, preveliko število učencev v oddelkih, preobširnost učnih vsebin itd. Pomanjkanje šolskega prostora je osrednji pereč problem in bo še naprej izpostavljen, kajti sedaj dela v dveh izmenah kar 123 oddelkov in če bi hoteli uresničiti načrtovani prehod na delo v eni izmeni, bi v Titovem Velenju potrebovali vsaj 62 učilnic in tri telovadnice. Kultura — V Šoštanju so bili pridobljeni novi prostori za knjižnično dejavnost, — za 50 % se je povečal obisk v velenjski knjižnici. Telesna kultura — Občutno se je povečalo število udeležencev športne rekreacije (na preko 12.000). Socialno skrbstvo — Povečanje števila pošnikov in upravičencev do družbeno denarne pomoči — dopolnilni vir, zlasti pa edini vir, kar kaže na težaven gmotni položaj nekaterih skupin prebivalstva, — v Domu za varstvo odraslih je bilo pridobljenih 12 novih mest za nepokretne, — povečan republiški program. Zdravstvo Zdravstveno varstvo je uveljavljalo 55.600 uporabnikov ali 900 več kot v letu 1986. Najbolj seje povečalo število upokojencev in njihovih družinskih članov (za 6,6 %), — fluktuacija aktivnih zavarovancev med TOZD in OZD je bila velika, saj je bilo prijavljenih 4.816 in odjavljenih 4.655 zavarovancev ter potrjenih kar 10.200 zdravstvenih izkaznic, uporabniki so uveljavljali svoje pravice po celi SFRJ in je bilo zaradi ugotovitve pravice v breme OZS pregledanih, računsko preverjenih in poravnanih 42.000 računov, opravljenih čez 6.235 refundacij nadomestil in potnih stroškov, obračunano in nakazano 2.375 nadomestil, — kljub programskim usmeritvam v Skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije, da bomo v letu 1987 obdržali realizirane programe iz leta 1986 in te v določenih dejavnostih celo znižali (manjšali ho-spitalizacijo, racionalizirali porabo zdravil, zmanjšali odsotnost z dela), je prišlo celo do povečanja določenih programov, saj se je bolnišnično zdravstveno varstvo povečalo za več kot 1 %, odsotnost z dela je dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih osmih letih in povečalo se je število izgubljenih dni za primer, ko uporabniki uveljavljajo nadomestilo v Skupnosti. Dnevno je bilo odsotnih z dela 1.676 delavcev. Raziskovanje Osnovna značilnost programa Občinske raziskovalne skupnosti Velenje za leto 1987, po kateri se tudi bistveno razlikuje od programa Skupnosti za preteklo leto je bila v tem, da so v okviru njenega dosedanjega dela, to je raziskovalnega programa, vso prioriteto dobile raziskave skupnega občinskega pomena in to predvsem s področja ekologije. Vse bolj vidne degradacije okolja v Šaleški dolini so namreč privedle do spoznanja, daje potrebno nemudoma pristopiti k razreševanju te problematike v občini, v kolikor želimo vsaj zaustaviti nadaljnje propadanje okolja, če ne že njegovo sanacijo. Delegatsko delovanje Delegati skupščin SIS in njihovih organov so spričo prej naštetih razmer ugotavljali, da so njihove možnosti odločanja minimalne, saj so materialni okviri določeni vnaprej. Kljub temu smo skušali vsebino dela skupščin usmeriti v konkretne razmere na področju družbenih dejavnosti v občini in v usklajevanje potreb v okviru možnosti. Vsebina je bila razen v gradivu, objavljena v povzetkih še v Našem času pred sejo, sprejete odločitve skupščin pa po seji. Na ta način smo skušali informirati najširšo delegatsko bazo in ji dati možnost, da preko delegatov vpliva na delovanje skupnosti. V letu 1987 so bile sklicane 3 seje skupščin posamezne SIS, na katerih je bila udeležba naslednja (glej 4., 5. in 6. sejo). SIS I. seja 2. seja 3. seja 4. seja 5. seja 6. seja Otroško varstvo 84 % 68 % 77 % 63% 75 % 59 % Izobraževanje 73 % 69 % 75 % 76% 61 % 67 % Kultura 81 % 63 % 72 % 70% 56 % 57 % Telesna kultura 62 % 54 % 65 % 63 % 58 % 57 % Socialno skrbstvo 84 % 67 % 76 % 68% 66 % 89 % Zdravstvo 94 % 87 % 76 % 78% 68 % 64 % Raziskovanje 68 % 62 % 52 % 44% 51 % 42 % SKUPAJ 78 % 67 % 70 % 66% 62 % 59 % Slaba je bila udeležba delegatov nekaterih krajevnih skupnosti, manjših OZD pa tudi konferenc delegacij, pri katerih moramo izpostaviti nosilce teh konferenc, ki često ne opravljajo svoje funkcije. Prav zaradi slabe udeležbe delegatov teh sredin, skupščina Občinske raziskovalne skupnosti v tem letu kar trikrat ni bila sklepčna. Dejstvo je tudi, da lažje opravljajo delegatsko funkcijo delegati iz OZD, kjer so bolj ali manj vodeni: dobro imajo to urejeno v večjih OZD, zlasti v Gorenju, Eri, Vegradu in RLV-ju. Kljub temu so predlogi finančnih načrtov za I. 1988 pripravljeni tako, da upoštevajo zbiranje primanjkljaja iz leta 1987 ter najnujnejše povečanje programov v I. 1988. Glede na to je predlagana naslednja delitev sredstev skupne porabe: 1987 I98S v 000 SIS Realizacija Občinski Republiški Primanjkljaj Investicij- Skupaj Predi. pris. odhodkov program program in 1987 sko vzdrže- • stop. od solidarnost vanje 1.5. dalje OSOV 4.155.774 4.085.764 3.293.747 138.000 — 7.517.511 3,66 01S 7.119.187 10.949.115 397.021 69.617 737.056 12.152.809 7,21 OKS 544.260 922.399 - 10.000 932.399 0.53 OTKS 545.701 910.049 — 16.000 926.049 0,53 OSSS 586.659 804.178 265.347 22.934 1.092.459 0.63 OZS 14.252.483 22.133.003 2.128.090 1.258.267 621.823 26.141.183 12,98 OSZ 314.178 271.097 53.092 - 324.189 0.24 ORS 80.442 144.715 - 23.700 - 168.415 0.14 SKUPAJ 27.587.684 40.220.320 6.137.297 1.538.518 1.358.879 49.255.014 DELITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE LETO 1988 — OBČINA VELENJE OfTKS (2.0%) Finančno poslovanje Ob zaključnih računih leta 1986 smo ugotavljali, da so na uresničevanje družbenoekonomskih odnosov in svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti vplivale zlasti zaostrene razmere, različni protislovni pogledi ter interventni ukrepi, daje bila zmanjšana možnost izvajanja in usklajevanja interesov uporabnikov in izvajalcev kar vse je dajalo občutek nemoči za obvladovanje razmer. Leta 1987 je te razmere še zaostrilo: V letu 1986 so bila sredstva SIS družbenih dejavnosti omejena na 95% rast dohodka, v letu 1987 na 90% rast s tem, da smo ugotavljali dovoljeno rast sredstev za SIS šele po periodičnih obračunih za nazaj. To pomeni, da SIS praktično še danes ne vedo s kakšnimi sredstvi so »iahko« razpolagale v letu 1987! Dodatne težave pa so povzročile v 2. polovici leta uveljavljene določbe Zakona o celotnem prihodku in dohodku, po katerih so se že v I. 1987 dotedanji prispevki iz dohodka (zdravstvo, raziskovanje, zaposlovanje), obračunavali iz preostanka dohodka. Povedati moramo, da je v občini Velenje (predvsem v RLV) vendarle prevladala trezna presoja in je bila večina zahtevkov za refundacijo »preveč« vplačanih prispevkov (za zdravstvo) po starem sistemu, umaknjenih. Skupna poraba seje v letu 1987 formirala na osnovi interventnega zakona. Njegova značilnost je bila v tem, da seje le-ta linearno za vse občine omejevala na rast dohodka v republiki, in sicer: — januar—maj 1987: poprečna sredstva zadnjih treh mesecev leta 1986, — junij —avgust 1987: realizacija sredstev za enako obdobje leta 1986 povečana za 117,45 %, — avgust—november 1987: realizacija sredstev za enako obdobje leta 1986 povečana za 103%, — november 1987: sprememba interventnega zakona — realizirana sredstva za enako obdobje leta 1986 povečana za 117,45 %. v 000 SIS Dovoljena sred- Realizacija Razlika Povprečna stva 1987 prispevna skupne porabe stopnja 1987 OSOV 4.155.774 4.017.774 - 138.000 3,87 OIS 7.119.187 7.049.570 - 69,617 6,92 OKS 533.260 524.260* — 10.000 0,59 OTKS 545.701 529.701 — 16.000 0,59 OSSS 586.659 563,725 - 22.934 0,64 OZS 14.252.483 12.994.216 — 1.258.267 10,64 ORS 80.442 56.742 - 23.700 0,03 OSZ 314.178 314.178 — 0,28 SKUPAJ 27.587.684 26.049.166 — 1.538.518 23,56 OSz (o.7X) OSSS (2.ŽX) OKS (1.9X) OZS (53.0*) OTKS (1.9*) Posamezne SIS bodo nujno morale razširiti svoj program v 1. 1988: Otroško varstvo — Vzgojnovarstvena dejavnost — povečanje predstavlja planiran nov oddelek družinskega varstva, — skupni program: lanskoletna sprememba SaS o porodniških dopustih je povzročila povečano porabo sredstev od 1.6. 1987 dalje (7 mesecev), v letu 1988 pa bo to povečanje trajalo vse leto — v republiki planirajo povečanje 7 % v sredstvih, v občini Velenje po trenutnih kazalcih pomeni 5 %. Socialno skrbstvo — Kadrovske širitve pri nekaterih izvajalcih, — iskanje nadomestnih oblik za varstvo odraslih oseb, ker sredstev za izgradnjo še enega doma ne bo, — kljub prizadevanjem se je naša obveznost do republiških programov spet povečala, na kar pa nimamo nobenega vpliva. Kultura — Kadrovska širitev za enega delavca v knjižnici. Izobraževanje-* — Četudi nova šola ne bo zgrajena, bo potrebno 1. 9. 1988 odpreti 8 novih oddelkov v osnovnih šolah v mestu Titovo Velenje ter zato dodatno zaposliti ustrezno število delavcev. Zdravstvo — Program ukrepov za varstvo prebivalstva pred AIDS-om, — prekomerna podražitev zdravil, — močno povečana solidarnost — uveljavitev spremembe srednjeročnega SaS. V občinski resoluciji in programih izobraževanja in zdravstva je predvideno zbiranje sredstev za investicije (VIL OŠ in prizidek k Zdravstvenemu domu Velenje), realizacija te naloge bo možna skladno z dogovorom v republiki. Prizadevamo si, da bi v okviru poprečne republiške rasti sredstev za skupno porabo priznali občini Velenje večjo rast zaradi njenega specifičnega položaja zaradi nadpoprečnih potreb na področju družbenih dejavnosti (rast števila prebivalcev, starostna struktura). Delegatska vprašanja v zvezi z vsebinami sej skupščin posameznih samoupravnih interesnih skupnosti nam, po možnosti, pošljite vsaj dva dni pred sejo skupščine na naslov: Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Velenje, Titovo Velenje, Efenkova 61. p.p.l. IZ PROGRAMOV IN FINANČNIH NAČRTOV SIS ZA LETO 1988 SIS družbenih dejavnosti občine Velenje prenašajo iz leta 1987 primanjkljaj prihodkov glede na plan v višini 1.538.518 tisoč din. Resolucijske usmeritve SR Slovenije za leto 1988 nakazujejo nov premik delitve dohodka v korist sredstev za razvoj s tem, da naj bi sredstva za skupne družbene potrebe naraščala za 8 odstotnih točk počasneje od rasti doseženega dohodka gospodarstva. Še bolj omejuje možnosti razpolaganja z družbenimi sredstvi SIS zvezni interventni zakon za leto 1988, saj se lahko ta oblikujejo v znesku ustvarjenih izvirnih prihodkov v letu 1987, povečanih po stopnji, ki je za 10 odstotnih točk nižja od nominalne stopnje rasti ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva v republiki. Seveda takšne usmeritve oz. ukrepi ne upoštevajo niti stanja poslovanja SIS v preteklem letu (glej tabelo) niti strukturnih gibanj ter . novih zahtev. UZS (61.7X) 0RS (0.3*. osov (16.3*) OtS (24.7*) *pri kulturi znašajo prihodki po B-2 518,937, prenos presežka iz leta 1986 pa 4.323 tisoč din. DELITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE LETO 1987 - OBČINA VELENJE ORS (0.3*) 17. marca 1988 * titovo velenje OD TU IN TAM nas cas * stran 5 Letna konferenca DU Titovo Velenje 0 problemih danes in jutri V sedanjem kriznem času škriplje vsepovsod: inflacija raste in z njo cene, osebni dohodki padajo, prav tako standard. Starejši občani smo doživeli že marsikaj slabega in nismo tako razvajeni kakor današnja mladina. Pa vendar nas skrbi, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Vzeti upokojencu eno pokojnino, če nisi sam prizadet, je gotovo za nekatere to lahka stvar. Tudi če zaradi tega trpi recimo pol milijona ljudi. Nič (trugače ni črtanje iz srednjeročnega programa izgradnjo drugega doma za varstvo odraslih, češ — za te ljudi je še čas, bodo že počakali. Po drugih izkušnjah se do tistih ljudi, ki so dali vse od sebe za razvoj in napredek domovine lepše obnaša. Niso prepuščeni samemu sebi, ampak njihove izkušnje znajo izkoristiti. Prav tako jim družba omogoča, da dostojno živijo in preživijo do svojega konca. Pri nas takšne pesmi življenja trenutno ni videti tako blizu, saj ima okrog 50 odstotkov vseh upokojencev le približno 200 tisoč dinarjev pokojnine ali še manj. Družbi kot je naša gotovo ne more biti v ponos to, da tisti, ki je delal polno delovno dobo dobi pokojnino, ki mu ne zagotavlja niti minimalnega življenjskega standarda. Med sled- njimi so predvsem ljudje, ki so delali na manj zahtevnih delih. Na občnem zboru so se upokojenci jezili tudi na previsoko najvišjo pokojnino glede na prej omenjene prejemnike. Oskrba starejših oseb predstavlja v družbi vedno večje težave, saj je znano, da se proti koncu življenjske poti sami težko oskrbujemo. Še težje je nepokretnim. Med člani društva upokojencev Titovo Velenje je sedaj starih več kot 80 let 130. Da vendarle ne bi stali križem rok, so udeleženci občnega zbora naložili izvršilnemu odboru društva, da ponovno prouči to vprašanje in skupaj s Centrom za socialno delo Titovo Velenje prenese zahtevo o ponovni vključitvi izgradnje drugega doma za varstvo odraslih v srednjeročni program prestojnim organom in ljudem. Po izkušnjah v drugih državah je mnogo bolje graditi domove za ostarele kot te pustiti v družinskem stanovanju. Takih primerov je v Titovem Velenju veliko. Redno in sproti bi biio treba ugotavljati popolno izkoriščenost stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer prav tako stvari niso povsem urejene. Pa kaj zato, saj kvadratni meter stanovanjske površine stane samo nekaj več kot milijon dinarjev. Rudi Kotnik Šoštanj — konferenca članov ZZB Podpora mladim strokovnjakom V začetku tega meseca so se na redni letni konferenci zbrali člani združenja borcev NOV iz Šoštanja. Poleg ocene opravljenega dela so na njej največ pozornosti namenili delovnim nalogam za letos. Rezultati prizadevnega dela članov izvršnega in nadzornega odbora ter uličnih poverjenikov se kaže v dosledno uresničenem-delovnem programu za preteklo leto. Njegovi člani so na sejah obravnavali in poslušali po svojih najboljših močeh rešiti vsa or-ganiziracijska in borčevska vprašanja tako s socialnega, zdravstvenega, stanovnajskega področja. Prav tako so obiskali ter obdarili ostarele in bolne člane ter izvajali sosedsko pomoč. V borčevsko organizacijo Šoštanj je vključenih 163 članov, med njimi je 150 upokojenih, sedem zaposlenih in šest obrtnikov. Predsednik krajevne organizacije zveze združenj borcev NOV Šoštan j Rudi Bajec se je v svojem poročilu dotaknil sedanjega nerožnatega položaja naše družbenopolitične skupnosti ter seveda nizkih pokojnin. Ob koncu temeljite razprave o vseh teh vprašanjih so člani šo-štanjske borčevske organizacije strnili svoje zahteve v osem sklepov. Tako so sklenili, da se bodo aktivno vključili v razpravo o ustavnih spremembah in dopolnitvah ustave preko krajevne konference SZDL. Pri tem se bodo zavzeli za to, da se določbe ustave, ki izhajajo iz Avnojskih načel, ne bodo spremenile. Spremembe slednjih morajo omogočiti hitrejši razvoj proizvodnih sil in samoupravljanja. Po njihovem mnenju je predsedstvo SFRJ, kot tudi republik in pokrajin, v dosedanjem delovanju pokazalo premalo učinkovitosti, zato je vprašljiv njegov nadaljni obstoj. Med drugim so zahtevali, da delegat naše občine v družbenopolitičnem zboru Slovenije prenese' njihovo zahtevo po ukinitvi določb pravilnika o dodeljevanju izrednih pokojnin in takojšnjega prenehanja njihovega izplačevanja. Pri izvolitvi oseb za najodgovornejše naloge v republiki in tudi v zvezi podpirajo kandidaturo mladih strokovnjakov. Prav tako so zahtevali poostritev osebne odgovornosti in menili, da bi končno morali prenehati govoriti o kolektivni odgovornosti, za katero se skrivajo takšna in drugačna imena. Ob koncu so se dotaknili še službenih potovanj ter se zavzeli za zmanjšanje števila potovanj naših državnikov, saj so obisku, po njihovem mnenju, doslej naši družbenopolitični skupnosti prinesli premalo koristnega. Miloš Vovk Strokovnjak svetuje Telovadba za nosečnice Nosečnost je eno izme najzanimivejših obdobij v življenju ženske. Zanimivejši je lahko samo še porod. Porod je nekaj neznanega, novega in zato je večino žensk poroda strah. Strokovnjaki so si enotni v tem, daje porod lažji, če se žena pripravi nanj. Prvi korak na tem področju so tako imenovane materinske šole, v katerih poskušamo nosečnice teoretično in praktično pripraviti na porod in na bodočega otroka. Korak naprej je telovadba za nosečnice, ki poteka vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 16. uri na šoli XIV. divizije. Z organiziranimi vajami naj nosečica prične v četrtem mesecu nosečnosti. Mnoge žene, zlasti tiste, ki predvsem fizično delajo, mislijo, da se že pri delu v službi in v gospodinjstvu dovolj razgibljejo in da jim telovadba ni potrebna. To mnenje je zmotno, kajti namen telovadbe je: 1. okrepiti tiste skupine mišic, ki jih porodnica najbolj potrebuje 2. naučiti nosečnice mišične relaksacije 3. povečati oskrbo telesa s kisikom (dihalne vaje) 4. povečati prožnost hrbtenice in vseh sklepov, ki jih porodnica uporablja pri raznih legah in gibih med porodom 5. preprečiti ohlapnost mišičja trebušne stene in medeničnega dna 6. vzbuditi v nosečnici samozavest in voljo, da premaga morebitne težave pri porodu. Pridite torej bodoče mamice, poskrbite za svoje boljše počutje! Majda Menih referent za zdravstv. vzgojo DVIT Titovo Velenje Vztrajati pri strokovnem delu Varnostni inženirji in tehniki so se prejšnji potek zbrali na osmem občnem zboru v Delavskem klubu v Titovem Velenju, da so opravili letni pregled dela, izvedli volitve ter zastavili nove naloge. V poročilu predsednika o opravljenem delu ni bilo zaslediti samozado-voljstva, saj so bili strokovnjaki, katere povezuje motiv — strokovnost v pomoč delovnemu človeku — vedno objektivni in skromni. Vsa sredstva, ki jih potrebujejo za uresničevanje programa si prislužijo sami, z nekaterimi oblikami dela, predvsem s strokovnim izobraževanjem. Številne naloge, ki so jih v preteklem letu opravili, so bile v pomoč delovnim organizacijam, kjer opravljajo pomembno dejavnost varstva pri delu, zdravstvenega varstva, varstva pred požari, varstva delovnega in bivalnega okolja ter humanizacije. Ob tem pa ni izostala družabnost in tovariško povezovanje. Med osrednje naloge v lanskem letu gotovo sodi organizacija republiškega posvetovanja o varstvu pri delu, ki je bilo odmevno in s predznaki pomembnih sprememb v načinu in vsebini. Članom pa je poleg ugleda navrglo še nekaj prepotrebnih »cven-kov«. Varnostniki so organizirali strokovno ekskurzijo, nekaj internih posvetov v zvezi z zakonodajo s področja stroke, v precejšnji meri pa so sodelovali, oz. pomagali pri izobraževanju iz varstva pri delu na Delavski univerzi Velenje. Z občinskim sindikalnim svetom so uspešno izvedli posvet o problematiki delovnih invalidov ter delovanju odborov za varstvo pri delu. Pomembno pa je tudi dejstvo, da kot dobri znanci in prijatelji, člani društva koristijo neposredne izkušnje med delovnimi kolektivi s sorodnimi tehnologijami, oz. proizvodnjo. V tem pa je gotovo tudi postavljen cilj delovanja. Če naj pričakuje kdo kakšno družbeno priznanje, so to lahko prav strokovnjaki v takšnih in podobnih društvih. Vendar pa jim je največje priznanje, kot je bilo slišati, da so v sodelovanju z Republiško zvezo varnostnih inženirjev dosegli možnost sodelovanja in vplivanja s svojimi strokovnimi izkušnjami na kreacijo nove zakonodaje in normativne dejavnosti. Ob pripravi zajetnega operativnega programa dela za tekoče leto si niso delali utvar, da bo njihovo delovanje posegalo v dogajanja na področju zmanjševanja števila in resnosti nezgod od danes do jutri. Zavedajo se, da gre za sodelovanje s številnimi institucijami ter za proces vzgajanja in osveščanja delovnih ljudi. Zato so pripravili takšen program, da ga bo mogoče v veliki meri tudi uresničiti. Ko so razrešili dosedanje člane izvršilnega odbora, katerega je vodil dipl. ing. varstva pri delu Dobrica Dimič, so se zavedali, daje potrebno vse vključevati tudi poslej. Izvolili so nove člane iz vseh značilnih sredin, predsednik društva varnostnih inženirjev in tehnikov za naslednji mandat pa je postal ing. Boris Brešar iz službe varstva pri delu RLV. Jože Miklavc Brez farizejstva o okolju V petek 11. marca se je na redni seji sestal Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Velenje in pod drobnogled postavil predlog občinskega odloka o varstvu zraka, ekološko sanacijo Gorenja in informacijo o obveščanju javnosti o stanju onesnaženosti zraka v naši občini. Ob odloku za varstvo zraka se je razvnela ostra in dolga razprava. Dokument, ki ga je pripravil občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, je pred časom obdeloval občinski izvršni svet in ga gladko zavrnil predvsem zaradi (po mnenju izvršnikov spornih) določitev območij onesnaženosti zraka. Tudi člani sveta za varstvo okolja so največ časa namenili temu. Spor je namreč nastal ob vprašanju, ali so za določitev območij onesnaženosti dovolj podatki z merilnih postaj, ali pa lahko za kazalec onesnaženosti štejemo tudi stopnjo poškodovalnosti gozdov. Vprašanje ni akademsko, saj ima uvrstitev določenega območja v IV. razred onesnaženosti neprijetne posledice — zakon je v tem primeru jasen in neizprosen. Če bi skratka stopnjo poškodovano-sti gozdov upoštevali kot indikator onesnaženosti, bi v najvišji, torej četrti razred onesnaženosti prišel osrednji del Zavodenj, Veliki vrh nad Šoštanjem in del področja v KS Skorno— Florjan (tudi Pohrastnik). In kaj bi to pomenilo? Nič drugega kot to, da se tam vse do uspešnega zagona čistilnih naprav v TEŠ ne bi smelo nič obnavljati, graditi, popravljati . . . Izvršni svet naše občinske skupščine je temu nasprotoval, člani sveta za varstvo okolja pa so bili neizprosni: odločili so, da gozdovi morajo biti upoštevani kot ustrezen kazalec pri razvrščanju posameznih predelov občine v določen razred ogroženosti in pritrdili mnenju, da farizejsko zatiskanje oči pred golimi dejstvi (umirajoči gozdovi) ne bi bilo dopustno. Zatiskanje oči pred resnico, je lahko nevarnejše kot navidezni mir in slepljenje, so odločili člani sveta. Popustljivost se lahko hitro maščuje, kar dokazuje tudi primer Pesja. Dej-sto pa je tudi, da lahko uvrstitev določenih območij v najvišji, torej četrti razred onesnaženosti le pospeši sanacijo največjih onesnaževalcev, predvsem seveda TEŠ. Razprava o naporih Gorenja za ureditev ekoloških razmer je potekala pod vtisom seje občinske skupščine, ki je pred nekaj tedni gladko zavrnila možnost, da se opredeli do predloga, po katerem naj bi Gorenje svoje odpadke (ki nastajajo pri razlakira-nju obešal), sežigalo v TEŠ. K takšni odločitvi skupščine je pripomoglo tudi stališče sveta, ki je terjal, da se pred vsakim poizkusom sežiganja na dimnike TEŠ namestijo natančne merilne naprave. Predsednik Pavle Ažber je članom sveta še enkrat razgrnil razsežnost problema, obenem pa opozoril na dejstvo, da ekološki problemi v Gorenju niso nastali pred kratkim in da tudi očitne napore Gorenja za njihovo reševanje ne gre nekritično hvaliti. Svojo trditev je podkrepil s kopico dokumentov, člani sveta pa so presenečeno ugotovili, da je bilo Gorenje že pred osmimi leti resno opozorjeno na škodo, ki jo s svojimi odpadki povzroča okolju. Tako je junija 1980 občinski sanitarni inšpektor izdal določbo, s katero je Gorenju prepovedal odlagati odpadke na (divjem) industrijskem odlagališču v Ležnju — nikakor torej ne more biti res, daje problem nastal šele včeraj in še to zgolj zaradi ekološko vedno bolj budne in osveščene javnosti. ( Tudi nad obveščanjem javno-i sti o stanju onesnaženosti zraka ' v naši občini člani sveta niso bili j najbolj navdušeni. Premiki so si-' cer opazni, nova stalna rubrika v | Našem času, naprimer, je ustrezna, vendar so podatki pomanjkljivi. Po mnenju sveta bi morali biti objavljeni vedno na enak način, v pregledni tabeli in na vidnem mestu v časniku — najbolje bi bilo, če bi se rubrika vedno pojavljala na prvi ali zadnji strani. Tokrat ni bila dolgočasna niti točka razno. Ko so bili člani sveta seznanjeni z novico, da Izvršni svet Skupščine SRS predlaga omejitve za uveljavljanje širših družbenih interesov in interesov občin pri zagotavljanju lokacije za odlagališče jedrskih smeti, so ponovno trčili ob sindrom Ve-lunjski graben. Pri tem je luč dneva ugledalo dejstvo, da za območje naše občine sploh ni izdelana mikroseizmična študija, da skratka nihče ne razpolaga z rezultati seizmičnih meritev — vsaka sodba o potrebi varnosti tal se lahko opre zgolj na presojo, ki izhaja iz sestave tal (kamenin). Člani sveta so pritrdili tudi dvema pobudama in sklenili, da jih v pretres dostavijo Predsedstvo OK SZDL. Miloš Ležaič je predlagal razmislek o ustanovitvi občinskih ekoloških priznanj, Vane Gošnik pa, da se razpravlja o komentarju novinarja Radia Ljubljana Matije Hudovernika, ki je lani dan po protestnem shodu v Titovem Velenju v poročilih na radiu Ljubljana zahtevo tiso-čev ljudi, da namreč jedrskih smeti ne bi smeli trajno odlagati nikjer v Sloveniji, označil za eko-fašizem. Člani sveta so pobudi pritrdili in se odločili, da Predsedstvu OK SZDL Velenje predlagajo, da ta zahteva obravnavo izjave M. Hudovernika na Častnem razsodišču Društva novinarjev Slovenije. VG PROST! STREL # PROST! Dosje Koerting V času Fikretove vladavine je Agrokomerc ogoljufal družbo za fantastičnih trideset tisoč starih milijard (kako so njegovo zapuščino potem razmrcvarili še dediči je žalostno poglavje zase) in za to dejanje bodo on in njegovi po-magači v kratkem sodno odgovarjali. Tako bo razvpiti in že kar malce dolgočasni primer dobil sodni epilog. Vsakemu svoje — tako je prav. In ni, da bi se s tem ukvarjali še mi — Agrokomerc vzemimo samo za iztočnico našemu lokalnemu razmišljanju. Spomnimo se, da smo vedno z veliko mero ogorčenja in malo-dušne večvrednosti (češ, saj Jug se res ne spozna na ekonomijo, samo izkoriščali bi razvite .. .) s prstom kazali na Fenije, Obrovce in podobne triumfe naše socialistične ekonomije. Malce hitreje in za kanček bolj razumevajoče pa smo pospremili IMV, Iskro in naše Gorenje. Ampak čisto po krivici! Ko se je leta 1983 začela (uspešna) sanacija bolnika iz Velenja, je znašala ugotovljena škoda (predvsem kot posledica avanture Koerting) od 1400 starih milijard (po bolj uradnih podatkih) do 3000 starih milijard dinarjev — od tega seveda do-kajšen del v trdni valuti. Nekateri so se potrudili in brž izračunali, da je v tistem trenutku vrednost vsega družbenega stanovanjskega fonda v Titovem Velenju ravno tolikšna!!! Če za izhodišče vzamemo najnižjo varianto (1400 milijard) ter upoštevamo vsakoletno inflacijo, dobimo v letu 1987 številko okoli dvajsetti-soč milijard! To pa je vsota, ki si jo navadni smrtniki prav težko predstavljamo (recimo, da je to tržna vrednost tristotisočih pralnih strojev nižjega razreda) in, ki je že nevarno blizu prosluli Agrokomerčevi. »Pa kaj«, poreče kdo, »Gorenje je splavalo iz krize, poravnalo račune in gre hitro v prihodnost, kaj bi se zdaj ozirali in odpirali stare rane.« Temu bomo seveda oporekali, saj tudi v Gorenju trdijo, da ima vsaka prihodnost svojo preteklost. Povzročena je bila ogromna in upamo si trditi celo nepopravljiva škoda (večletni zastoj v razvoju, okrnjen ugled ...) za katero še danes uradno ne vemo vzrokov — medtem, ko je Agro-komerčev primer po pol leta že dokaj raziskan. Raziskati preteklost pomeni izogniti se podobnim krahom v prihodnosti! V prvem letu sanacije Gorenja je sicer bilo postavljenih dosti vprašanja (v tisku, republiški in občinski skupščini . . .) o vzrokih in odgovornosti za kritično stanje Gorenja. Takrat so bili odgovori približno takšni: zdaj je važno, da izplavamo, časa za ugotavljanje odgovornosti bo dovolj, s tem se bodo ukvarjali pristojni organi — za tisti čas vsekakor trezno razmišljanje. Toda minilo je drugo, pa tretje, pa četrto leto, prišlo je pet odgovorov pa še vedno ni. Sanacija je šla po enem ugotavljanje vzrokov in odgovornosti pa po drugem (očitno slepem) tiru. Uradnega obvestila nobenega, obtožnice nobene — pišemo leto 1988 in »dosje Koerting« ostaja zaprt. Po krivici pozabljena stran v zgodovini Velenja, Slovenije in Jugoslavije. Brez panike! Nikogar ne skušamo spraviti na vešala — hočemo samo jasne odgovore. Hočemo študijo, ki jo bodo s pridom uporabljali študentje ekonomije in aktivni gospodarstveniki ter politiki; študijo katere naslov bo: »Koerting ali kako prihraniti 200 mio USA S«. Hočemo torej učbenik iz katerega bo razvidno: 1. Kdo se je odločil za avanturo Koerting? 2. Zakaj seje odločil za to avanturo? 3. Kdo in kako je to avanturo vodil? 4. Kateri so vzroki, da je avantura propadla? 5. Zakaj so zatajile alarmne naprave? Skratka: hočemo objektivno resnico! In, če bi po naših zakonih moral kdo odgovarjati, potem naj se to tudi zgodi! Dokler uradne resnice o Koer-tingu ne bo, bodo med ljudstvom še naprej krožile številne domneve, ki bodo temeljile na polurad-nih, 'neuradnih podatkih, ugibanjih, pa tudi na čisto izmišljenih čenčah. Recimo: nakup Koertin-ga je bila ambicija lokalnih tehnokratov; nakup je bil očitna blaznost; nakup je bil pameten, izvedba nerodna; nakup je maslo republiških politikov; kriva je država z neumnim spreminjanjem pogojev; nakup je dokaz naše balkanske mentalitete;en kup ljudi seje brez kazni s Koer-tingom obogatilo . . . Dosje Koerting ne sme ostati zaprt, ker smo vetru prepustili dvajset tisoč milijard, ker smo krepko omajali zaupanje v nekatere samoupravne, socialistične vrednote in mehanizme, ker se hočemo na napakah nekaj naučiti, ter ne nazadnje tudi zato, ker so med (nad) nami še vedno krivci, ki bi jim morali že davno tega preprečiti, da bi se spustili še v kakšno narodu nevarno avanturo. Glede na nikakršne uradne ugotovitve drzno domnevamo, da ostaja dosje zaprt zaradi ve-čih možnih vzrokov: — zadeva je neugotovljiva — obtožnice niso vložene ker ni krivcev — preiskave so še v teku — v igro so vključeni še aktivni republiški funkcionarji, zato bi bilo odprtje dosjeja za njih neprijetno — prevladalo je spravljivo stališče, da je bolje, da pozabimo na preteklost, da vse sile usmerimo v prihodnost — politično stališče je, da se ne dajemo po nepotrebnem v zobe drugim republikam, ki smo jim sicer gospodarski vzor. Bogve kaj od tega drži, morda vse ali nič. Absolutne resnice ni, na uradno bo pa potrebno čakati (če jo bomo seveda dočakali). Tudi v ^tančico skrivnosti zaviti primer Koerting pomaga k temu, da med ljudstvom vlada nezaupanje do sodnih oblasti, nezaupanje v naš politični sistem in nezaupanje v nekatere funkcionarje, ki ob teh in naslednjih volitvah še vedno merijo na položaje- S poravnavo narejene škode so si delavci Gorenja, Velenja in Slovenije kupili delnice objektivne resnice o Koertingu — dokler te resnice ne bo, bodo imeli v rokah le brezvredne papirje! U. HRAST Onesnaženost zraka V tednu od ponedeljka, 29. februarja, do ponedeljka, 7. marca so bile na merilnih postajah v Zavodnjah, na Velikem vrhu in v Titovem Velenju izmerjene zelo nizke koncentracije žve-plovega dioksida. Povprečne dnevne koncentracije miligramov SO2 na kubični meter zraka so znašale: Datum: ZAVODNJE TITOVO VELENJE VELIKI VRH 29. 2. 0.02 — 0.06 1. 3. 0.02 0.04 — 2. 3. 0.00 0.02 — 3. 3. 0.03 0.04 0.04 4. 3 0.01 0.07 0.04 5. 3. 0.01 0.03 0.03 6. 3. 0.01 0.05 Največja dovoljena povprečna dnevna koncentracija je 0,30 mg SO* na kubični meter zraka. Poročilo smo pripravili na osnovi podatkov Hidrometeoro- loškega zavoda SR Slovenije. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja 6. stran * nSS CSS IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ titovo velenje * 17. marca 1988 Tovarna usnja Šoštanj Uspešna sanacija bo najlepše praznovanje Leta 1987 je bilo za delavce šoštanjskega tozda tovarne usnja Vrhnika slabo. Že na začetku leta so imeli veliko težav z naročili in je bila njihova proizvodnja v prvem četrtletju močno pod načrtovano. Zaradi tega so ustvarili veliko izgubo, ki se je niso uspeli znebiti, kljub relativno dobri in visoki proizvodnji v kasnejšem času. Izgubo so izkazali tudi ob zaključku poslovnega leta in sicer v višini 400 milijonov dinarjev. Ta izguba je znotraj delovne organizacije Industrija usnja Vrhnika pokrita. »V letošnje leto smo startali bistveno boljše, kot lani,« pravi direktor tozda TUŠ Aleksander Samobor. »Lani nismo imeli dovolj naročil, januarja in februarja letos pa smo planske naloge precej presegli in to na domačem in tujem trgu. Začeli smo torej dobro in upam, da bomo takšen tempo obdržali do konca leta. Da bo torej naše jubilejno leto, praznujemo dvestoletnico usnjarstva v Šoštanju, uspešnejše.« Nekaj težav pa so vseeno prenesli z lanskega leta. Premalo imajo govejih kož. Prav zaradi tega bodo, glede na to, da je svinjskih kož dovolj, proizvodnjo preusmerili v predelavo teh. Že dolgo ugotavljamo, da je treba šoštanjsko tovarno usnja, ki posluje z zastarelo tehnologijo, posodobiti. Aleksander Samobor poudarja, da se v kolektivu tega zavedajo in tako so posodobitev začrtali v predsanacij-skem in sanacijskem programu, ki so ju bili dolžni pripraviti, ker so poslovali z izgubo. Prav tako pa so predvideli tudi »ekološke naložbe«. Še letos morajo namreč dokončati drugo fazo čistilne naprave ter namestiti čistilno napravo tudi na dimnik. Občani, ki živijo v bližini TUŠ se že dolgo pritožujejo zaradi saj, ki padajo po bližnji okolici. Program tehnološke posodobitve nameravajo uresničiti v dveh letih. Za to bodo potrebovali okoli dve milijardi dinarjev. V letošnjem letu bodo vlagali predvsem v posodobitev zastarele opreme in skušali nadoknaditi zamujeno iz preteklih let. Če bodo imeli še naprej dovolj dela in če bodo uresničili začrtano posodobitev proizvodnje in ekološko sanacijo, ocenjujejo, da bodo imeli dovolj trdno osnovo za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, ki bo dajala tudi boljše poslovne rezultate. Sanacijski program so v delovnem okolju po družbeno političnih organizacijah in samoupravnih skupinah temeljito pretresli in ga potrdili. Tovarni usnja smo v občini Velenje mnogokrat očitali, da je odskočna deska nekvalificiranih delavcev za zaposlitev v ostalih kolektivih občine Velenje. Te svoje napake so se zavedali in sredi lanskega leta povsem prenehali zaposlovati nekvalificirane. V tem času niso zaposlili niti enega delavca brez izobrazbe. Število zaposlenih pa so tudi znižali s 576 na 522. Kljub tolikšnemu zmanjšanju dosegajo enako raven proizvodnje, kar seveda pomeni, da so precej izboljšali produktivnost. Letos praznuje kolektiv Tovarne usnja Šoštanj pomemben jubilej, dvestoletnico usnjarstva v Šaleški dolini. Posebnega praznovanja ne načrtujejo, saj poudarjajo, da bo najlepši praznik, uspešna sanacija. Načrtujejo pa, da se bo tokrat zbral celoten kolektiv DO Industrije usnja Vrhnika na svojem vsakoletnem srečanju, v Šoštanju. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi proslavo ob 200-letnici TUŠ. B. Zakošek Merx — tozd Prodaja Šoštanj Posodobitve in zamenjava opreme Temeljna organizacija Prodaja Šoštanj je ena sedmih tozdov delovne organizacije Potrošnik Celje, sozda Merx, ki ima v velenjski občini deset prodajaln. V njih poteka maloprodaja, predvsem živilskega in tekstilno-tehnične-ga programa, ki ga opravlja skupno 174 delavcev. V sedanjem težkem gospodarskem položaju tudi za to vrsto dejavnosti ni nič kaj rožnato in tudi v tozdu Prodaja se težavam niso mogli izogniti. Srečevali so se z visoko rastjo inflacije in ekonomskimi neravnovesji. Ob tem pa so jih pestila še lastna likvidnost, obračunavanje zalog in osebni dohodki. V preteklem letu so dosegli realizacijo prometa v višini 820 starih milijard dinarjev, ali za 122 odstotkov več. Ob upoštevanju porasta cen pa ugotavljajo, da se je fizični promet prodaje znatno zmanjšal, kar dokazuje, da se kupna moč občanov manjša. Ko smo direktorja Merxovega tozda Prodaja Šoštanj Draga Po-kleko vprašali, kakšni so načrti za letos, nam je povedal: »Letos ne načrtujemo nobene naložbe za nove objekte, obnovili in posodobili bomo le nekaj prodajaln in zamenjali opremo. V načrtu imamo obnovo trgovine v Starem Velenju, ki jo bomo s prenovitvijo spremenili v samopostrežno. Nadalje bomo posodobili bife v Šoštanju in v njem zamenjali opremo. Nekaj denarja pa bomo namenili za popravilo dotrajanih streh in poslovnih objektov.« Decembra lani ste ukinili restavracijo na Gorici. Kaj načrtujete v teh prostorih? »Tozd Hoteli-gostinstvo Celje je z restavracijo Gorica posloval dobro leto in pol. Kljub neneh- nemu prizadevanju vseh zaposlenih, da bi poslovali zadovoljivo, ni bilo uspeha. Promet ni dal pričakovanih rezultatov, čeprav smo v teh prostorih prirejali najrazličnejše prireditve za katere smo menili, da bodo goste pritegnile. Menim, da je to povezano tudi z lokacijo objekta. Še letos nameravamo iz restavracijskih prostorov urediti upravno-poslo-vne prostore tozda Prodaja Šoštanj. Sedanje prostore v Šoštanju imamo namreč v najemu. S preselitvijo bomo prihranili tudi znatna sredstva, ki jih moramo sedaj odšteti za najemnino. V drugem delu bivše restavracije pa nameravamo brez večjih vlaganj urediti prodajno-razstavni salon za določenega prodajalca. Ali bo to športna oprema, pohištvo, ali kakšen drug program, zaenkrat še ne razmišljamo. Skratka, povabili bomo tistega proizvajalca, ki bo za velenjsko občino zanimiv.« Na Gorici ste prvi v občini odprli diskont prodajo. Zakaj to in kako ste zadovoljni s prodajo? »Z odprtjem diskontne prodajalne v decembru preteklega leta smo želeli privabiti tisti del potrošnikov, ki kupujejo živilsko blago v večjih količinah. Tako je v diskont trgovini moč dobiti, z 10-odstotnim popustom, industrijsko pakirano blago, kot so testenine, praški, konzerve, sokovi in druge pijače večjih količin. Seveda vsega ne kaže naštevati, menim pa, da je ponudba tudi za zahtevne kupce dovolj pestra in raznolika. Po sedanjih obiskih v tej trgovini ugotavljamo, daje bila ta prodajalna v Titovem Velenju dobrodošla, zlasti za tiste kupce, ki ne želijo tekati pogosto po trgovinah za to ali ono potrebščino.« B. I^Jugerle Era tozd Vino Šmartno ob Paki Na pragu prestrukturiranja Za delavce Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki je bilo v lanskem letu značilno dvoje: uresničevanje obsežnega in zahtevnega naložbenega programa ter prizadevanja za uvrstitev njihove kleti v šmarško-vir-štanjski okoliš oziroma v posavski rajon. Na obeh področjih so povsem uspeli. Lani so ob koncu leta predali svojemu namenu skladiš-čno-prodajne prostore v Celju, ter sklenili sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju pri proizvodnji kakovostnega vina Virštanjčan s Hmezadom Kmetijskim kombinatom Šmarje. »Ne samo, da smo dali našim kletnim zmogljivostim s tem večji pomen oziroma začrtali njeno nadaljnjo pot razvoja, ampak si z uvrstitvijo v posavski vinorodni rajon ustvarili pogoje za obnovo vinogradov na ožjem območju velenjske občine. To je za nas pomembna pridobitev in nanjo smo seveda ponosni,« poudarja direktor te temeljne organizacije Gvido Omladič. Če je bila prej dejavnost trgovina na debelo prednostna naloga, v tem letu ne bo povsem tako'. Prav na področju druge dejavnosti, lastne polnitve vin, so si namreč zadali za letos vrsto nalog. Zelo obvezujoč je zanje sporazum s Kmetijskim kombinatom Šmarje, s katerim so se dogovorili za delitev dela. Tako naj bi z dograditvijo predelovalnice v Šmarju od kmetov odkupili grozdje, sama njegova predelava, obdelava — od mošta, negovanja, polnjenja do prodaje — pa naj bi bila naloga delavcev Vina. Virštanjčan bo tako svojo značko kakovostnega vina, še »utrdil«. Hkrati naj bi se na trgu pojavili še z drugimi vrstami, ki bodo uspevale na tem področju. Proizvodno zaledje v ožji okolici lastne kleti pa bodo poskušali zapolniti z obnovitvijo vinogradov z žlahtno trto, ki je nekoč na tem področju že uspevala. S tem aktivnosti še ne bo konec. Treba je namreč urediti še kooperantske odnose, veliko stvari pri samem izboru vrst. . . Globoka vinska kriza zadnjega leta oziroma padec prodaje vin pa narekuje zaposlenim Erine temeljne organizacije Vino še kaj drugega kot uvrstitev v prodajo tudi buteljčnih vin, za polnjenje katerih so usposobili lastne pol-nitvene zmogljivosti lani. Glede na to, da je bila dejavnost v preteklih letih usmerjena predvsem v komercialo, pomeni takšna usmeritev na področju lastne polnitve prestrukturiranje, od čiste komercialne do proizvodne kleti. Drugo področje, ki ga »obdelujejo« je trgovina na debelo. Ob prej omenjenih zastavljenih aktivnostih bo slednja sčasoma postala postranska dejavnost. Kljub vsemu tega področja ne bodo zanemarili. Z izgradnjo večjega objekta v zadnjih 10 letih, skladiščno-prodajnih prostorih v Celju, so si zagotovili teme-Ijitejši poseg na tržišče na tem območju, boljše so tudi možnosti za hitrejšo dostavo blaga, prilagajanju zahtevam in potrebam kupcev . .. Izgradnja slednjih je Vekos — tozd Komunalna oskrba Vzdrževanje in obnova cest bila za ta kolektiv velik zalogaj, zato v tem letu ne načrtujejo izgradnje večjega objekta. Aktivnosti iz obsežnega naložbenega programa bodo tokrat usmerili predvsem v posodobitev, nadomeščanje in vzdrževanje naprav ter sredstev. Precej dela pa jih čaka še pri razširitvi kletnih zmogljivosti. Do konca srednjeročnega obdobja jim ostajata iz bogatega naložbenega programa še dve nalogi, in sicer obnovitev starega skladišča na Partizanski cesti v Celju ter izgradnja nadomestnega objekta v Zagorju. Kljub dokaj ugodnim rezultatom poslovanja v preteklem letu je za delavce tega kolektiva povečanje produktivnosti dela, izboljšanje gospodarjenje z zalogami prednostna naloga. Eden pomembnejših ukrepov za boljše rezultate poslovanja je tudi dograjevanje sistema nagrajevanja po delu, organizacija delovnega procesa, izboljšanje kadrovske strukture. Zaradi sezonskega značaja dela pa je med njimi treba omeniti izdelavo terminskega plana za precej boljše koriščenje delovnega časa. Skratka »že prejšnja leta smo se trudili doseči čimveč. Kljub vsemu bo treba vložiti precej naporov, da bomo s trudom, delom ustvarili možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev,« je sklenil pogovor direktor Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki Gvido Omladič. PTT Velenje Halo, halo slabo odmeva Tozd za ptt promet Titovo Velenje je lansko poslovno leto zaključil z delno izgubo, ki so jo sicer uspeli pokriti znotraj delovne organizacije, vendar to pomeni, da so spet brez skladov. Še posebej zaskrbljujoče je, da nimajo poslovnega sklada, ki bi jim omogočal nadaljnji razvoj. Delno so napolnili le sklad skupne porabe, ki zadovoljuje interese delavcev, vse ostalo pa ostaja odprto in je odvisno od podobnega združevanja sredstev kot prejšnja leta. Stanku direktorjev s predstavniki izvršnega sveta. Dogovorili so se za pospešitev teh aktivnosti, vendar do 5. marca tega sporazuma ni podpisala dodatno niti ena organizacija združenega dela. Kot poudarja direktor velenjskega tozda za ptt promet Štefan Zidanšek, bi morali biti samoupravni sporazumi podpisani vsaj do 15. marca. Le tako bi namreč V preteklosti so na tozdu ptt promet Titovo Velenje prelivali sredstva iz telefonskega prometa v poštni. Lani, ko so uveljavili nekoliko višje cene in tako zagotovili nekaj več sredstev, pa ugotavljajo, da je v skupnem prihodku udeležena telefonija le še s 50 odstotki. To kaže na stagnacijo telefonije. S prihodki od telefonskih storitev namreč ne zagotavljajo več normalnega vzdrževanja, da o amortizaciji niti ne govorimo. Največ težav imajo s telefonskimi omrežji po vaških krajevnih skupnostih, ki so dolga po več kilometrov, okvare na njih pa dokaj pogoste. Že nekaj časa velenjska ptt ne more priključevati na telefonsko omrežje novih naročnikov. Prav zaradi tega so ponudili pred dvema letoma organizacijam združenega dela v podpis samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razširitev telefonskega omrežja, vendar na žalost v občini Velenje ni bil podpisan. V mesecu januarju so o tem govorili na se- lahko pravočasno naročili razširitev telefonske centrale za 30t)0 naročnikov. Ta zmogljivost pa bi bila skoraj v celoti razprodana, saj izkazujejo krajevne skupnosti veliko potreb po telefonskih priključkih, precej pa tudi organizacije združenega dela. Če bi naročili razširitev telefonske centrale še v tem mesecu, bi nove naročnike lahko priključili na telefonsko omrežje proti koncu prihodnjega leta. Uspešnejše se dogovarjajo v občini Mozirje, kjer pričakujejo, da bo sporazum o združevanju potrebnega denarja za razširitev telefonskega omrežja podpisan še v tem mesecu. b. Zakošek Turistična zveza Velenje Kmečki turizem je lahko pomembna gospodarska panoga Kmečki turizem postaja v Sloveniji vse bolj zanimiva gospodarska panoga. V mnogih okoljih, tudi v sosednji Gornji Savinjski dolini, so mu znali najti pravo mesto. Z družbeno pomočjo so usposobili turistične kmetije, ki jih danes radi obiskujejo tako domači kot tuji gostje. Vse več je namreč takšnih, ki se odločajo za dopust v neokrnjeni naravi, v domačem kmečkem okolju. Tudi v Šaleški dolini imamo pogoje za razvoj te dejavnosti. Številne hribovite kmetije ležijo v čudovitem okolju, kamor bi gostje prav radi zahajali. Pa vendar imamo doslej le dve turistični kmetiji. Pri Pirečniku, v Skornem 37, imajo 10 turističnih sob z 23 ležišči. Kmetija je usmerjena v mlečno proizvodnjo, na področju kmečkega turizma pa imajo že štirinajstletne izkušnje. Gostom nudijo polne ali polpenzione, gostijo pa tudi razne sindikalne skupine. Možnosti za prijetno preživetje prostega časa je tu veliko. Lepi so sprehodi okoli domačije, zanimiv je lov, vključujejo pa se lahko tudi v delo ona kmetiji. V letu 1986 so zabeležili na tej kmetiji 111 gostov in 359 nočitev, kar pomeni le 15 odstotno zasedenost postelj. Drugi kmečki turizem je pri Janku v Zavodnjah. Ta kmetija je usmerjena v pitanje goveda. S kmečkim turizmom se ukvarjajo od leta 1979. Za goste imajo tri sobe z 9 ležišči. V letu 1986 so imeli 30 gostov in 300 nočitev, kar pomeni 33 odstotno zasedenost postelj. Pri privabljanju gostov sta turistični kmetiji več ali manj prepuščeni sami sebi. Občinska turistična zveza pa si prizadeva, da bi na tem področju vendarle na- Plan komunalne skupnosti za letos je sprejet, s tem pa obveznosti za vse tiste, ki so odgovorni za uresničitev načrtovanega. Plan kolektivne komunalne rabe, katerega vir so prenos sredstev iz preteklega leta, prispevek iz dohodka od osnove brut-to dohodka in krediti, predvideva poleg vzdrževanja cest še precej drugih obveznosti. Zato bodo morali delavci Komunalne oskrbe Vekosa k tem nalogam pristopiti kar najbolj odgovorno in gospodarno. Nas je predvsem zanimalo, kako bo letos z obnovo in vzdrževanjem cest v velenjski občini. Na to vprašanje je vodja sektorja za vzdrževanje cest in javne snage Branko Nagode odgovoril naslednje: »Program dela za vzdrževanje in obnovo cest, ulic, trgov, pločnikov, prometne signalizacije ter funkcionalnih objektov, za to dejavnost za letos, je razdeljen na dva dela. Imenovali smo jih program A, za katerega so sredstva določena in program B, ki ga bomo izvajali le, če se bo zbralo več denarja iz prispevka brutto OD, kot je predvideno. V programu A so sredstva za vzdr- ževanje cest namenjena za naslednja dela: za redno vzdrževanje, ki je določeno s standardi in normativi, za sanacijo poškodovanih cest, pločnikov in trgov, ki niso predvideni za obnovo, so pa zaradi zimskih poškodb in zaradi drugih razlogov potrebni popravila. Potem so tu prenove asfaltnih prevlek v letu 1988, in sicer na Cesti talcev v Titovem Velenju, to je nadaljevanje del iz lanskega leta in Uriskove ceste v Pe-sju ter nekateri pločniki in avtobusna izogibatišča. Obnovili .in posodobili bomo še Tekavčevo -cesto v Šoštanju ter pripravili in-vesticijsko-tehnično dokumentacijo za Šlandrovo cesto. B program pa zajema naslednja dela: Koroško cesto v Titovem Velenju, cesto Matije Gubca v Šoštanju, pločnik ob cesti Vrnjačke banje ter pločnik ob cesti v Podkraj. Za razširjeno reprodukcijo bomo sredstva namenili za naslednja dela: Pripravili bomo projekt za izvedbo del na Kidričevi cesti in sicer za del od Efenkove do Kajuhove ceste ter investicijsko-tehnično dokumentacijo za križišče Jenkove in Tomšičeve ceste. Na koncu naj dodam, da kljub temu, daje bila letošnja zima dokaj mila in smo za zimsko službo porabili manj denarja kot smo predvideli, ne smemo mimo dejstva, da nas čaka še drugi del zime, to je novembra in decembra. Seveda bomo ostanek denarja namenjenega" za zimsko službo porabili za bolj intenzivno letno vzdrževanje cest.« B. Mugerle Ker so ceste v vse slabšem stanju, so tudi popravila zahtevnejša redili premike. Skupaj z Erino temeljno organizacijo kooperantov Kmetijstvo Šoštanj, ki je nosilka te dejavnosti pri nas, so pripravili posvet, na katerem so se dogovorili za konkretne aktivnosti. Era je izdelala celovit program razvoja kmečkega turizma, v katerem je opredelila kriterije za razvoj te dejavnosti ter tudi konkretna kmečka gospodarstva, ki imajo pogoje za to. Med drugim poudarjajo, da je za turistično kmetijo bistvena osnovna kmetijska dejavnost. Kmetija mora biti višinska, biti mora usmerjena in mehanizirana. Ležati mora v turistično zanimivem okolju, družina pa mora imeti smisel in veselje za delo z gosti ter osnovne higienske navade. Do kmetije mora biti mogoč dostop z osebnim avtomobilom, okolica mora biti urejena ... V omenjenem projektu ugotavljajo, da je v Šaleški dolini veliko kmetij, ki bi imele možnost za razvoj te dejavnosti, srečujejo pa se s pomanjkanjem delovne sile. Upajo, da se bo z leti ta problem razrešil, predlagajo pa tudi obliko ureditve počitniškega stanovanja na takšnih kmetijah, kjer bi imeli gostje na voljo kuhinjo in jedilnico ter si sami pripravljali hrano, ki bi jo kupovali na kmetiji. Za razvoj kmečkega turizma v naslednjih letih so v tozdu kooperantov Kmetijstvo seveda skupaj s kmetovalci predvideli 9 kmetij v Topolšici, Belih vodah, Ravnah, Plešivcu, Lazah in v Škalah. Nekateri bodo potrebovali le manjša sredstva v ta namen in se bodo za to dejavnost lahko usposobili še v tem letu. Skupaj naj bi pridobili na teh osmih kmetijah novih 54 turističnih postelj. Na posvetu o razvoju te dejavnosti pa niso govorili le o urejanju turističnih kmetij, ampak tudi o turistični propagandi zanje. Na tem področju bo več naredila turistična zveza, ki se je obvezala tudi, da bo pripravila več izobraževalnih oblik za nosilce te dejavnosti. Zavedajo se namreč, da je kmečki turizem eden najbolj zahtevnih turizmov, saj prihajajo na kmetije zahtevni gostje, ki jim je treba nuditi dobro, solidno, pa kljub vsemu domačo postrežbo. Mira Zakošek 17. marca 1988 * titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE * stran 7 Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Dvajseti Likovni svet otrok V Šoštanju bodo 26. marca odprli že dvajseto razstavo Likovni svet otrok. Slovesnost ob tem jubileju bo letos v kulturnem domu, jubilej pa bo z nastopom popestril tudi mladinski orkester glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega iz Titovega Velenja. V dveh desetletjih je tako Kajuhova šola, pa tudi sam Šoštanj postal tudi po zaslugi te likovne dejavnosti pomembno likovno središče mladih iz vse Slovenije. Šola je postala poznana lahko zapišemo vsem likovnim pedagogom iz Slovenije, njeno likovno dejavnost pa poznajo tudi še drugod. Kako so začeli? Na to vprašanje sta nam te dni odgovorila ravnatelj Karli Kordeš in njegov pomočnik Tone Bahor. — Pred dvajsetimi leti smo šolo poimenovali po našem rojaku, partizanskem pesniku Karlu De-stovniku-Kajuhu. Tega imena nismo hoteli imeti samo na šolskem žigu, ampak smo kar kmalu po imenovanju odprli Kajuho-vo spominsko sobo. To je bila majhna sobica in ko so začeli prihajati prvi obiskovalci ter se drenjali v njej, smo začeli razmišljati, da bi razvili še drugo dejavnost, ki bi predvsem mlade obiskovalce privabila tudi v naš čas, v sedanjost. Začeli smo razvijati razstavno dejavnost. Teh dvajset let je pokazalo, da smo prav ravnali. Kajuhova spominska soba, ki smo jo pred osmimi leti razširili še na kulturniško skupino XIV. divizije in likovna razstava sedaj zares pritegujeta pozornost osnovnih šol Slovenije, pa tudi nekaterih srednjih šol in tudi drugih raznih delegacij. Vsako leto obišče našo šolo blizu 4.000 ljudi. Za letošnjo jubilejno razstavo je, na primer, poslalo likovne izdelke učencev kar 95 šol. Kot zanimivost naj dodamo, da bodo letos prvič razstavljali oziroma da so letos prvič stopili v ta krog tudi mladi likovniki iz pobratene Vrnjačke banje in Subotice in tudi učenci naših zdomcev iz ZR Nemčije.« Najprej je bila to občinska razstava, zatem je prerasla v republi- nost predstavitve otroških likovnih del na vseh področjih likovnega delovanja, od risanja, slikanja, grafike, plastičnega oblikovanja do oblikovanja prostora. Pomenijo nam naprecenljiv vir gradiva za raziskovalno delo na področju likovne pedagogike. Prikazujejo nam dosežke likovne ustvarjalne dejavnosti mladih in dajejo mož- ško, letos ob jubileju pa je segla še dlje. Razstava se je tako uveljavila, da je pedagoška svetovalka republiškega zavoda za šolstvo prof. mag. Helena Berce, ki je že ves čas z nami in ima precejšnje zasluge za visoko raven te razstave, med drugim zapisala, daje ta naša razstava, ko jo je primerjala s svetovnimi dosežki na tem področju, več kot odlična. V letošnji katalog, ki ga bomo pravtako izdali ob razstavi, pa je zapisala tudi tole: »Danes pomenijo šo-štanjske otroške likovne razstave v slovenskem kulturnem prostoru zelo veliko. Pomenijo nam mož- nost za celovito delovanje mladih v širšem kulturnem prostoru. Ob teh razstavah imamo nešteto možnosti za doseganje mnogih vzgoj-no-izobraževalnih smotrov sodobne likovne vzgoje in še bi lahko naštevali.« s*. — V teh dvajsetih letih se je na šoli zbrala prava zakladnica otroških likovnih del z vseh področij likovnega ustvarjanja. »Mi imamo vseh dosedanjih devetnajst razstav seveda arhiviranih in ta zbrani arhiv je pomembno študijsko gradivo in zakladnica za nadaljnje raziskovalno delo na likovnem in vzgoj- | nem področju. Seveda vsakdo, vsaka šola, ki lahko dobi, kar želi iz tega arhiva. Med drugim so bila dela iz njega razstavljena že mariborski in ljubljanski likovni akademiji in so s tem bila na ogled bodočim likovnim pedagogom in tudi učiteljem likovnega pouka. V zadnjem času namreč lahko ugotovimo, da je vedno več in to dobrih risb tudi s šol učiteljev razrednega pouka, torej ne samo s tistih, kjer imajo profesorje likovnike. Lahko bi rekli, da je delna zasluga tega tudi naša razstava.« Precejšnja je tudi pomoč okolja pri ustvarjanju te razstave in gotovo brez nje ne bi šlo? »Gotovo se brez te pomoči v vseh teh letih naš likovni svet otrok ne bi bil tako razmahnil. Hvaležni smo pomoči občinske kulturne skupnosti. V zadnjih letih nam pomagajo tudi občinska izobraževalna skupnost, pa občinska zveza prijateljev mladine, izvršni svet, seveda tudi zveza kulturnih organizacij, krajevna skupnost Šoštanj. Pomembna pa je pomoč likovnih pedagogov. Med njimi ob prof. Bercetovi ne smemo pozabiti omeniti Toneta Skoka, ki je bil tudi sam že nekajkrat nagrajen. V zadnjem času pa vse več deluje v komisiji, predvsem pa pri smotrnem in strokovnem postavljanju razstave. Ob tem naštevanju je vsekakor treba tudi omeniti našo nekdanjo sodelavko Majdo Lesni-čarjevo, ki je vse — skozi pomagala pri organizaciji te razstave.« Za konec naj še enkrat zapišemo, da bodo jubilejno razstavo Likovni svet otrok odprli 26. marca; da so tudi tokrat dobili veliko izdelkov — kar blizu 3.000 likovnih del, razstavili pa jih bodo 510 in seveda pričakujejo, da si bo tudi jubilejne izdelke oziroma jubilejno likovno izpoved mladih ogledalo že na sami otvoritvi in potem skozi vse leto kar največ učencev, učiteljev in drugih. Društvo šaleških likovnikov Po začrtani poti V teh dneh potekata dva tečaja, tretji pa je tik pred začetkom. V šoštanjski Mayerjevi vili razstavlja Marija ZUPAN, v avli SOZD REK v Titovem Velenju pa Jure GODEC. Po prvomajskih praznikih posladek za ljubitelje domače obrti. Na pragu letošnje pomladi člani Društva šaleških likovnikov, kot kaže po njihovi dejavnosti, nimajo težav s pomladansko utrujenostjo. Celoletni tečaj iz teorije likovne umetnosti, ki ga vodi prizadevni likovni pedagog Klavdij Zornik iz Ljubljane, bo jutri in pojutrišnjem prešel v tretji mesec svojega trajanja. Doslej so slušatelji — teh je v poprečju okrog dvajset — obdelali temeljne pogoje in karakteristike likovne umetnosti, prostor in čas v likovni umetnosti, likovne tvorbe in oblike ter likovne elemente. Jutri, v petek, 18. marca, ob 18. uri pa bodo delo nadaljevali s predavanjem o svetlobi in temi v slikarstvu (valer). Vzporedno s temi predavanji poteka tečaj kiparjenja, ki ga uspešno vodi akademski kipar Ciril Cesar iz Titovega Velenja. Najbrž ne bomo pretiravali, če študij kiparstva uvrstimo prav med tiste dejavnosti društva, ki njegovim članom prinašajo največ nemirnega pričakovanja; to pa brez dvoma predstavlja dokaz več, da izobraževanje, kot metoda dela tega društva, še vedno pomeni prednost pred drugimi oblikami dejavnosti. Judi tečaj kiparjenja s Cirilom Cesarjem se bo nadaljeval jutri, v petek, 18. marca, ob 15. uri; oba tečaja bosta, kot običajno, v Ma-yerjevi vili v Šoštanju. Tretja skupina ljubiteljev likovnega ustvarjanja pa v teh dneh z nestrpnostjo čaka na začetek tečaja za risanje v oljni tehniki. Zaradi manjših težav pri usklajevanju prostih terminov z ustreznimi predavatelji — strokovnost in ustvarjalni ugled le-teh v društvu še vedno predstavlja prvi pogoj za njihovo angažiranje — se je začetek predavanj nekoliko zavlekel; kot kaže bo 15 interesentov za slikanje v oljni tehniki dočakalo začetek tečaja še ta mesec, o čemer pa bomo še poročali. Za sklep letošnjega spomladanskega obdobja člani Društva šaleških likovnikov pripravljajo še eno novost. Z namenom, da v svoje vrste pritegnejo tudi tiste ljubitelje likovne dejavnosti, ki niso vešči risalnega čopiča, v prstih pa čutijo sposobnost za ustvarjanje, bo najbrž kar pravšnja rešitev zanje v načrtovani izvedbi male šole umetne obrti s področja lončarstva. Zaradi tega so minuli teden predstavniki društva obiskali (še) mladega lončarja, mojstra umetne obrti Franca ZELKA iz Peča-rovec v Prekmurju. Naši bralci se bodo lončarja Želka najbrž še spominjali iz televizijske oddaje Srečanja, v kateri se je širši javnosti predstavil s čutaro velikanko; vanjo je bilo mogoče naliti nič manj kot 233 litrov tekočine. Predstavniki društva so se med obiskom pri Francu Zelku dogovorili, da bo takoj po prvomajskih praznih za teden dni njihov gost. V tem času bo v Mayerjevi vili v Šoštanju vodil malo šolo Lončarstva, v katero že sedaj vabimo prav vse, ki jih zanima lon-čarjenje kot izrazni način, vključno s tistimi, ki naj bi v naši dolini in zunaj nje skrbeli za to, da ta dejavnost ne bi utonila v pozabo. Da v tej šoli ne bo šlo samo za teoretično izobraževanje, najdemo dokaz v akciji društva, ki si sedaj prizadeva, da bi pravočasno izdelali vsaj deset lončarskih kolovratov in postavili majhno peč za žganje gline. S tem bi poročilo o spomladanskem utripu članov Društva šaleških likovnikov pravzaprav lahko sklenili, če ... Vsaj to je treba še dodati, da si v teh dneh člani prizadevajo zbrati material za izgradnjo podstrešnega ateljeja v šoštanjski Mayerjevi vili. Vse pogosteje namreč ugotavljajo, da naraščanje zanimanja za njihovo dejavnost izključuje istočasnost razstavljanja njihovih del z ustvarjanjem novih del v enih in istih prostorih. In podstrešje bo kar pravšnji izhod za rešitev njihove prostorske utesnjenosti, menijo. —bo — Kurirčkova torbica Med kiparjenjem: prvi z desne akademski kipar Ciril Cesar Slika: Lojze Ojsteršek KS Pesje Franca Leskoška Luke Pobratenje v Makedoniji Od 11. do 14. marca se je v Kamenici Makedonski mudila delegacija KS Franca Le-skoška-Luke Pesje s tambu-raši, Podkrajskimi fanti ter nekaj učenci osnovne šole Antona Aškerca, podružnice Pesje. Namen obiska je bil pobratenje obeh krajevnih skupnosti in sodelovanje v TV oddaji »DA SE ZNAJE, DA SE IMA«. Oddaja je potekala v nedeljo od 13. do 14. ure v živo, le da jo na naši TV zaradi smučarskih skokov nismo videli, ostale TV hiše po Jugoslaviji pa so jo v živo prenašale. Po oddaji so podpisali listino o pobratenju in sodelovanju med obema KS. KS Kamenica Makedonska je v občini Delčevo. To je rudarsko naselje v razvoju. Nosilec vsega gospodarskega napredka je rudnik Saša, kjer kopljejo cinkovo in svinčevo rudo, ki sta dokaj bogati. Sprejem je bil nepopisno lep. Tri dni smo bili njihovi gostje v pravem pomenu besede, saj so se domačini kot gostitelji zelo izkazali. Janez Zapušek KS Stara vas Slovesnost ob dnevu žena Tudi letos so pripravili samoupravni organi in vodstva družbenopolitičnih organizacij Krajevne skupnosti Stara vas priložnostno slovesnost ob Dnevu žena. Za zanimiv in prisrčen program so poskrbeli učenci osnovne šole Anton Aškerc — recita-torji, pevci in instrumentalisti. Zbranim ženam pa je čestital za njihov praznik predsednik Krajevne konference SZDL Stara vas Matjaž Klemenčič. V ponedeljek bodo ponesli pionirji iz Ljubljane kurirčkove torbice po petih različnih poteh po Sloveniji. Tako kot že petindvaj-setkrat, jo bodo tudi tokrat prenašali od javke do javke, po skrivnih partizanskih in kurirskih poteh ter tako obujali spomin na našo revolucionarno preteklost. Tokrat v kurirčkovih torbicah ne bodo prenašali sporočila, ampak konkretno nalogo tistemu pionirskemu odredu, ki mu bodo torbico predali. Naloge bodo s področja revolucionarne tradicije, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, dela pio- nirskih organizacij danes in v preteklosti, interesnih dejavnosti ter s področja petnajstih jugoslovanskih pionirskih iger. Sprejete naloge bodo morali uresničiti pionirji celotnega pionirskega odreda v mesecu kurirčkove torbice. Velenjski pionirji bodo tudi tokrat vključeni v »Koroško progo« kurirčkove torbice. Od sovrstnikov občine Mozirje jo bodo prejeli na Gneču v četrtek, 31. marca in jo predali v sredo, 6. aprila na Graški gori pionirjem občine Slovenj Gradec. (mz) i Franc Lomšek — 90 letnik iz Gaberk t Veliko je prispeval k napredku kraja Verjetno ste opazili, da v našem časniku namenjamo precej vrstic tistim občanom, ki imajo častitljiva leta. Večina jih je še vedno »korajžnih« in pripravljenih na klepet. Eden takšnih je Franc Lomšek iz Gaberk 94, ki je 18. februarja,zaokrožil devet križev, prav tako ga je najstarejši upokojenec TES-a. Ko smo prišli k Lomškovim, kar verjeti nismo mogli, da je Franc še tako vitalen in delaven, seka drva in postori še vrsto drugih lažjih opravil pri hiši. Prav ob našem obisku je nameraval postriči živo mejo. Komaj čaka, da je lepo vreme in da se lahko sprehodi okoli hiše. Ker je vajen delati, mu je mirovanje mučno. Trdimo lahko, da Franc Lomšek ni v breme svojemu sinu Maksu in njegovi ženi, s katerima živi v skupnem gospodinjstvu. Še več, razumevanje med njimi je zelo dobro, kar zgledno. To potrjuje tudi to, da Franc vsako drugo pokojnino nameni za izgradnjo nove hiše v Pesju, kajti sedanjo v Gaberkah bodo morali Lomškovi zaradi ugrezanja slejkoprej zapustiti. Franc Lomšek, ki se je rodil 1898. leta v Gaberkah, je kljub devetim križem izrednega spomina. Podrobno se spominja vrste dogodkov z natančnimi datumi. Ker slabo sliši, je pri pogovoru o njegovi bogati življenjski poti sodeloval sin Maks. Po končani osnovni šoli seje šel Franc učiti za kovača v Šoštanj. Po triletni učni dobi se je zaposlil na velenjskem rudniku v mehanični delavnici. Popravljali so razne jamske stroje in naprave za nakladanje premoga. Ko se je vrnil od vojakov, je vse od 27. leta dalje sodeloval pri pripravljalnih delih, pri gradnji in montaži naprav ta- kratne termoelektrarne. Ko je elektrarna pričela redno obratovati, je Franc ostal tam kot ključavničar, kasneje pa je bil vse do upokojitve leta 1954 turbinski strojnik. Lomšek sicer ni aktivno sodeloval v NOB, vendar je skupaj s hčerko partizanom pomagal tako, da jih je pogosto oskrbel s hrano in drugimi potrebščinami, aktiven pa je bil tudi po osvoboditvi. Še pred tem je leta 1930 pomagal pri ustanovitvi gasilskega društva Gaberke in je danes njegov še edini živeči ustanovni član. Leta 1965 mu je društvo izročilo diplomo častnega člana za 35-letno požrtvovalno delo. Bil je tudi dolgoletni blagajnik društva. Leta 1939 je organiziral odbor za elektrifikacijo Gaberk in se močno trudil, da je še istega leta zagorela luč. Po osvoboditvi je leta 1945 postal prvi predsednik krajevnega ljudskega odbora Gaberke in to funkcijo obdržal vse do združitve z odborom iz Druž-mirja. Še bi lahko naštevali njegova prizadevanja za napredek kraja, saj so bile njegove pridne roke pri vsem potrebne in v pomoč. Z vso svojo pridnostjo se je zapisal Gaberkam. V družini Franca Lomška sta se rodili dve hčerki in sin, Franc pa je že dvajset let vdovec. Zadovoljen je z življenjem, »le da bi bilo še tako naprej,« doda in nadaljuje, »da bi mi zdravje služilo in me noge nosile«. Mi pa dodajmo, da Franc ob rednem poslušanju radijskih poročil rad bere tudi Naš čas, katerega naročnik je že vrsto let. Oči mu sicer pešajo, toda ob močni svetlobi lahko bere. Ob slovesu smo Francu zaklicali še na mnoga zdrava leta in še kdaj nasvidenje. B. Mugerle Franc Lomšek je še danes vesel vsakega napredka v kraju Lftranirnas cas KULTURA Titovo Velenje * 1/. marca 1988 DVIGNJENI ZASTOR 79 Mail art Mail art (mail-art = poštna umetnost) se kot organizirano in osmišlje-no gibanje pojavi v začetku 60- i h let in to istočasno v različnih okoljih sirom sveta. Korenine mail arta segajo do nekaterih avantgardnih gibanj, ki so svoje akcije distributirala s pomočjo pošte (dadaisti, futuri^ti). vendar v tem primeru ne moremo govoriti o formiranju takšnega koncepta, kot ga danes poznamo pri mail artu. V zgodovini moderne umetnosti se kot usodni izvori upoštevajo New York Correspodence School, ki jo je ustanovil ameriški umetnik Ray Johnson (pošiljanje kolažev izbranim prijateljem in umetnikom), francosko gibanje Nouveau Realisme in mednarodna asociacija Fluxus. K temu je potrebno dodati še akti\nost japonske avantgardne skupine Gutai, ki je še danes prisotna na mail art sceni. Mail artist lahko svojo integriteto doživlja ob številnih publikacijah, ča-sopisifi, katalogih in knjigah, ki krožijo po poštnih tirnicah. Inventivnost posameznikov to umetnost komunikacije kreira z mobilnostjo medijev, ki jim še ne pripisujemo te afinitete dvosmernega umetniškega izražanja. In ker vstop v mail art ni akademsko blindiran, nosi to gibanje v sebi vrsto pozitivnih učinkov v premagovanju medosebnih, socialnih, ideoloških, rasnih in političnih konfliktov. V prvi fazi zgodovine mail arta so umetniki eksperimentirali s samim medijem, s tem, da so tipično poštne rekvizite parafrazirali in jih plemenitih s subverzirnimi akcijami na institucijo pošte kot simbola kanonizira-nega sistema, ki narekuje pravila obnašanja. Mail art uporablja vse, je medijski konglomerat, kjer so tekst, zvok (ka- PRIREDITVE Petek, 18. marca, ob 19.00, dom kulture Šmartno ob Paki DRUŽINSKI SMEH zabavajo vas Trefaltovi Številčna družina Mite Trefal-ta vam bo nanizala prizore iz vsakdanjega družinskega življenja, od brezskrbnega otroštva do problemov pubertete in zakonskega cirkusa ter vse do modrovanja Košnikovega Janeza o tem, kako je bilo pa včasih čist drugač' ... JOŽICE in JOŽEKI! Svoj god lahko praznujete tudi tako, da najprej obiščete kulturno prireditev in šele nato . . . Vstopnice po 2.000 din prodajajo v pisarni krajevne skupnosti ter eno uro pred predstavo. Sobota, 19. marca, ob 15.30 in 18.00 v Glasbeni šoli Titovo Velenje SREČANJE MLADIH PEVCEV Na 31. srečanju mladih pevcev občine Velenje se bodo zvrstili pevski zbori Vzgojno-varstvene-ga zavoda Velenje, osnovnih šol, Glasbene šole in Centra srednjih šol. Vstopnice 2.000 din! Sobota, 19. marca, ob 19.00, dom krajanov Škale OH, TA 'LBEZEN Komedija po A. P. Čehovu Režija: Rosvita Vugrinec Gre za premierno uprizoritev gledališke predstave, ki so jo pripravili prizadevni gledališčniki iz Skal pod mentorstvom Ljerke Belak. Torek, 22. marca, ob 19.00, obisk v ljubljanski operi Peter lljič Čajkovski LABODJE JEZERO balet Dirigent: Igor Švara Balet Labodje jezero sodi v sam vrh najbolj priljubljenih svetovnih baletnih stvaritev. Predvidoma zadnjikrat! Nekaj mest je še na razpolago! Odhod l 1 IK1 hI M M I 1 1 1 1 I I 1 REDNI KINO Četrtek, 17. 3. ob 18. uri LA BAMBA — ameriški, glasbeni. Vloga: Lou Diamond Phillips; ob 20. uri STRAST PO GIULIJI — italijanski, erotski. FEST-PA-RADA '88. Vloge: Serena Gran-di, John Leysen. Petek, 18. 3. ob 10., 18. in 20. uri ZAKON OROŽJA - ameriški, akcijski. FEST-PARADA '88. Vloge: David Carradine, Lee Van Cleef; ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA — NOVA EMA-NUELA — francoski, erotski. Vloge: Sylvia Kristel. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! Sobota, 19. 3. ob 16., 18. in 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA IV — ameriški, komedija. FEST-PARADA '88. Vloge: Steve Gut-tenberg. Nedelja, 20. 3. ob 16., 18. in 20. uri ter ponedeljek, 21. 3. ob 10., 18. in 20. uri AMERIŠKI PeTI ROKOPISI Ureja: Ivo Stropnik 1977-1988 Časopisna antologija šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler Dušan Brešar KONFLIKT Vrag naj vzame ta svet Zakaj sem se moral roditi v tem dolgočasnem ubijanja in zakulisnih iger polnem svetu Ce bi se rodil dosti prej bi z Dionizom sedela v Delfih in kje v kakšni zakotni krčmi lokala vino in šlatala Erinije se smejala Hermesovim dogodivščinam Brundala bi ob glasbi ki bi prihajala iz Orfejeve pljunke Bilo bi... hja! Nalivam pa se ga lahko tudi zdaj seta) in gesta (vido kaseta) enakovredni. Forma sporočila, material in izvedba niso primarnega pomena. Kreacijo predstavlja sama akcija komunikacije. zato iz te spontanosti in multime-dialnosli izvira širok diapozon uporabljenih tehnik in materialov: nalepke, razglednice, telegrami, pečati, znamke (avtorske), telefon, telegram, slika, grafika, risba, fotokopija, kaseta, ciklostil. fotokolaž, računalniški program, karton, lasje, filmski negativi, rokavice itd. Nastajajo z lepljenjem. risanjem, slikanjem, snemanjem, trganjem, montažo in zato je lahko umetnik, bolje rečeno mail artist, neomejen v svoji svobodi. Prav ta dimenzija kreativnosti dobiva nov pomen. ker je satisfakcija lahko toliko večja, če je ne omejuje volja galerista, tržišča aii ustanove. Odprta je tudi aktualnost, kajti pretok mail arta omogoča zasledovanje najnovejših trendov v umetnosti. Mail art je odsli-kava, optikum in avtorska transformacija nekega dogajanja v Parizu, Nevv Yorku ali Tokiu, če sodeluješ v mail art transmisiji. Prostega teka te komunikacijske transmisije ni, v prostem teku te pasivnost izloči iz kroga vabljenih, obveščenih in predstavlja-jočih. Mail artist lahko doživi svoje razstave hkrati na različnih scenah sirom sveta ne da bi zato njegova eksistenca bila ogrožena in ne da bi se j moral vključiti v umazane igre tržišča umetnosti. (STANH KLANČNIK) avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Informacije 854-747. Sreda, 23. marca, ob 19.00, obisk v operi v Ljubljani Giuseppe Verdi TRAV1ATA Dirigent: Vladimir Kobler Traviata je ena nesmrtnih oper z veliko slovečih melodij in arij. Predvidoma zadnjikrat! Nekaj mest je še na voljo! Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Telefon 854-747. Četrtek, 24. marca, ob 19.00, dom kulture Titovo Velenje Zvone Šeruga POTOVANJE K LJUDEM Zvone Šeruga je prvi Jugoslovan, ki je z motorjem obkrožil svet. V treh letih je prevozil Afriko, obe Ameriki, Evropo in Azijo, pred letom dni pa se je vrnil iz Avstralije. O svojih doživetjih in izkušnjah je napisal stotine zanimivih reportaž, njegova knjiga, Potovanje k ljudem, pa je prava poslastica za vse, ki radi pogledajo prek domačega praga. Pred odhodom na novo pot seje odločil, da bo pripravil tudi turnejo svojih potopisnih predavanj v nekaterih večjih slovenskih krajih. V Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je doslej večkrat predstavil svojo pot, je običajno zmanjkalo prostora za vse poslušalce, željne eksotike in popotnih vtisov. Vstopnice 2.000 din! Popustov Jutri, v petek, bo ob 20. uri v Stiskami nov, zgodovinski dogodek. Prvič bo namreč v Titovem Velenju odprta razstava o umetnosti po pošti — MAIL ART. Otvoritev bo popestrila poezija Staneta Klančnika, ki je znan po svojih zbirkah pesmi Umiranje do prvih znakov življenja! N1NJA II — ameriški, akcijski. Vloga: Michael Dudikoff. Torek^ 22. 3. ob 18. in 20. uri PRVE ZELJE — francoski, ljubezenski. Vloga: Monica Broeke. Sreda, 23. 3. ob 10., 18. in 20. uri POLICAJ IZ LOS ANGELE-SA — ameriški, akcijski. Vloge: Jim Michum. KINO DOM KULTURE Četrtek, 17. 3. ob 20. uri LA BAMBA — ameriški, glasbeni. MIN1FEST '88. Režija: Louis Valdez. Vloga: Lou Diamond Phillips. Nedelja, 20. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -SMRKCI IN ČAROBNA PIŠČALKA — amer. risanka. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 21. 3. ob 20. uri IME ROŽE - angl. franc. italij., zgodovinski. Režija: Jean-Jacqu-es Annaud. Vloge: Sean Conne-ry, F. Murray Abraham. Angleški frančiškanski menih William of Baskerville pride s svojim pripravnikom-novincem v svetu precej odmaknjen benediktinski samostan, kjer naj bi pripravil teren za srečanje predstavnikov frančiškanskega reda, predstavnikov papeštva in inkvizicije. Takoj po prihodu pa se odvijajo pred očmi meniha čudni in skrivnostni dogodki, umori in tudi grad sam ima skrivne prostore, predvsem knjižnico, ki je praktično nedostopna trdnjava. Seveda je njemu in njegovemu pomočniku da- no, da razvozlata skrivnost in prepričata tudi druge o tem, kaj se v gradu v resnici dogaja. Zelo zanimiv film. KINO ŠOŠTANJ Sobota 19. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — SMRKCI IN ČAROBNA PIŠČALKA — amer. risanka; ob 18. uri. AMERIŠKI N1NJA II — ameriški, akcijski. Nedelja, 20. 3. ob 17.30 in 19.30 POLICIJSKA AKADEMIJA IV — ameriški, komedija. Ponedeljek, 21. 3. ob 19.30 POLICAJ IZ LOS ANGELESA — ameriški, akcijski. Sreda, 23. 3. ob 19.30 IME ROŽE — angl. franc. italij., zgodovinski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 18. 3. PREDSTAVA ODPADE! Nedelja, 20. 3. ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA — SMRKCI IN ČAROBNA PIŠČALKA — amer. risanka. Torek, 22. 3. ob 19. uri AMERIŠKI NINJA II - ameriški akcijski. KINO ŠKALE Nedelja, 20. 3. PREDSTAVA ODPADE! KINO VELENJE SI ZADRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Piše: Vane GOŠNIK Specialna vojna Ti pač nisi tiste sreče človek, ki bi užival v nezmernem spraševanju dobro obveščenih, kdo da je U. Hrast, ki se trudi v sosednji rubriki Našega časa, imenovani »Prosti strel«. Razlog je povsem preprost: zato šteje le tisto kar je povedano, ne pa postava, frizura ali nos govorca. Povsem drugače bi seveda bilo, če bi se namenil povabiti ga (jo) na kavo in razdreti kakšno okroglo o naših družbenih prilikah — takrat bi že moral vedeti za njegov (njen) približen opis, saj ne bi tvegal, da ti za eno kavo tveze otrobe kdorkoli. Ampak tudi te želje nimaš. Če je verjeti informantom, gre pri Hrastu(ovi) za psevdonim, kar pri tebi zbuja še dodatne simpatije. Smejiš se scaganim državljanom, ki trdijo, da se zaradi svoje nenavadne kritičnosti boji izdati svoje pravo ime, saj ti je jasno, da bi bil v primeru potrebe dolžan takoj identiteto izdati ustreznim državnim organom. Znancem razlagaš, da gre za nekaj povsem drugega! U. Hrast(ova) je s preprosto potezo (uporaba psevdonima) polje »bojevanja« učinkovito premaknila) tja, kjer so pravi sovražniki naše domovine nemočni, neznaj-deni in nebogljeni. Vsilil(a) je pogovor ad rem in razpravljanje o tem kdo je v »resnici« premaknila) tja, kamor sodi: v zaprte pisarne in spalnice. Kdorkoli se bo hotel z njim (njo) pogovarjati javno (in drugače se ne bo dalo), se bo moral lotevati stvari in ne njegove (njene) osebe. To pa je strašno, saj veš kje so takšni lum-pi najbolj ranljivi: uničiš jih z namigi, problemi v službi, blokado napredovanja, kafkijanskimi zapleti, ki se ne ognejo tudi njegovih najbližjih, montiranimi disciplinskimi procesi in podobnimi metodami iz arzenala specialne vojne. Te pri nas izjemno učinkovito obvladajo branilci vsega naprednega. Včasih so bili lumpi onemogočeni brutalno, na en mah, danes pa so se metode zaradi razvoja demokracije (sic!) lepo prilagodile. Tako se jim vidno ne zgodi nič hudega, le korak za korakom izgubljajo tla pod nogami. Na koncu niti njegovi najbližji ne vedo, za kaj je pravzaprav šlo. In v takem se tudi v naši občini nenadoma pojavi Hrast(ova), ki ga(jo) niti na dolge proge ne moreš vreči iz službe in ribiške zveze. Predstavljaš si smešno sceno, ko človeka zabrišejo iz vseh naprednih organizacij, ga osamijo, povzročijo razdor v družini, nešteto obscenih škandalov, in nazadnje dosežejo, da naredi grozovit samomor. Toda ko si eksekutorji ogledajo kraj sklepnega dejanja, opazijo, da pod vislicami binglja ponarejena osebna izkaznica, izza ovinka pa se jim dobrodušno reži nekdo, ki se izdaja za Smrekarja ali Vrbarja. Smrekar, pardon Hrst(ova), je torej zadel(a) žebelj na glavo. Kar vidiš ga (jo), kako čemi v svoji sobici, lista po starih papirjih in časopisih, brklja po spominu in ponosno otipava tipke pisalnega stroja. Te bruhajo njegove resnice in prepričati te hoče, da so tudi tvoje. Toda končno »Preverite, morda ste že srečni« (Duško Radovič) odločitev prepušča tebi in tudi to ti je izredno všeč. Vnaprej ti je namreč sumljiv vsak, ki te hoče na vse pretege in z vsemi sredstvi prepričati, da ima prav le on. Hrast(ova) je skratka pametna in drzna oseba, ki se je odločila v zmernem toda uničujočem tempu razkriti zamolčane resnice naše doline in njenega glavnega mesta. Loteva se tem, ki so tudi tvoje. Njegov (njen) zadnji prispevek te je naprimer spomnil na nasmrtne praktične težave ki jih imaš, ko želiš neznani osebi pojasniti kaj da je na fotografiji. Če rečeš da je velenjska pošta, storiš greh, saj zamolčiš ime pokojnega predsednika. Ko za-jecljaš, da je to Titovo velenjska pošta, te za ušesa potegne notranji jezikovni policaj, poslušalec pa te začne opazovati z nekakšnim čudnim zanimanjem. Če si drzneš izjaviti, da je to Titova velenjska pošta, tvegaš nov in dodatni spor zaradi dedovanja. Odločitev, da izdaviš »to je TV pošta«, ti bo na glavo stoprocentno nakopala pravičen srd poštarjev in televizijcev, ki te bodo obsodili, da delaš razdor med tema dvema panogama gospodarstva. Tako ti ostane le omenjanje neke pošte, ki je nekje v Sloveniji, lahke dodaš, da je bila zgrajena s samoprispevkom, da so njene usluge odlične, hitre in prijazne itd. ipd. Toda ta tvoja težava je nepomembna v primerjavi s tisto, ki jo imajo Pesjani! Če že ti nisi preprosto Velenjčan, kaj je šele on?! Franc Leskošek Luknjan? Vse te težave pa so nepomembne v primerjavi z onimi, ki lahko dolete Hrsta(ovo). Nisi namreč povsem prepričan, da njegova (njena) prava osebna izkaznica ne bo kmalu znana tistim, ki znajo obračunavati v zakuli-sju. Pri tem niti najmanj ne sumiš uredništva Našega časa, ki je že nič-kolikokrat dokazalo da zna, hoče in si upa ohranjati integriteto svojih zunanjih sodelavcev. Bolj imaš na sumu tiste male človeške slabosti, ki prejko-slej pritisnejo na svoje omejene registre. Ponos ali zavisi najbližjih? Ustrahovanje posvečenih v skrivnost? Pijano blebetanje same(ga) Hrasta (ove)? Ampak vse je odvisno od časa. Če bi mu (ji) uspelo zamolčati podatke na neponarejeni osebni izkaznici dovolj dolgo časa, bi lahko doživel(a) celo kakšno občinsko priznanje. Saj ti dobro veš, kako se spreminjajo stvari! Danes sovražnik, jutri heroj: danes destruktivni čvekač, jutri predsednik občine; danes nevaren pisun, jutri minister za informacije; danes razbijač, jutri šef gradbincev, ki na ruševinah stare gradijo novo bodočnost. Hrastu(ovi) pa tudi zavidaš, saj ni nasedel(a) moralistični pozi, ki so jo donedavna zagovarjali ustvarjalci rubrike »Dvignjeni zastor«. Veš, kaj se jim je zgodilo! Ker so pričakovali subverzivna mnenja v javnosti, češ da s pisanjem v bistvu le služijo mastne denarce, so njihovi honorarji od vsega začetka potovali direktno na žiro račun kluba, ki se je pojavljal v za-glavju rubrike. Pisci seveda skladno s to moralistično pozo niso do danes prejeli niti ficka. Toda zgodilo se je, kar se je imelo zgoditi: v javnosti so začele krožiti govorice, da prejemajo bajne denarje. Celo do 10 starih mili-jončkov na mesec, ob tem pa naj bi baje uživali še ta privilegij, da prispevke pišejo v službi. To jih je (naivneže) pogrelo do te mere, da so prosili uredništvo Našega časa, da jim blazne denarje v bodoče nakazuje kar direktno na njihove privatne žiro račune. Seveda ti natančno veš, za kakšne mastne denarje gre. V letu 1987 so pi-suni objavili 46 prispevkov, zanje pa je klub prejel 199.323 din ali 4.333 din za prispevek. Strinjaš se, da je to hudičevo nemarno bogatenje, saj bi jim Novi tednik plačal približno 700.000 din, revija Dialogi pa kar 2.000.000 din. Toda natanko tudi veš, da je veliko vprašanje, če bi jim omenjeni publikaciji sploh hoteli objavljati čvekanje, ki ga spravljajo sku- .paj- Črkostihci »Dvignjenega zastora« te spravljajo v obup, saj jim očitno ne gre za denar. Takšni pa so najbolj nevarni. Še posebej zato, ker ti hočejo z novo potezo (fotografija v zaglavju) očitno vsiliti bedasto idejo, da jih lahko vsak teden na ulici pocukaš za rokav in vprašaš: »Koliko si zaslužil prejšnji teden s svojo pisarijo?« 17. marca 1988 * titovo velenje ŠPORT nas cas*stran9 Smučarski skoki Mladi skačejo vsepovsod Poleti v Oberstdorfu so za nami, z njimi pa znova kopica tekmovanj mladih skakalcev po vsej Sloveniji. Na republiškem prvenstvu za starejše pionirje v Planici sta Triplat in Čepelnik osvojila četrto in peto mesto. Na Ravnah je bilo tekmovanje za prvenstvo štajersko-koroške regije. Pri starejših pionirjih sta Triplat in Čepelnik osvojila prvi dve mesti, pri starejših mladincih pa je kar prvih pet mest pripadalo velenjskim skakalcem. Vrstni red je bil Tamše, Pušnik, Pogorelčnik, Danilo Rednjak in Dolar. V Loškem potoku je pri mlajših mladincih za pokal Cockte z novim rekordom skakalnice prepričljivo zmagal Pogorelčnik. Tudi v Moravčah je bilo tekmovanje za pokal Cockte. Pri pionirjih C šta Luka Ograjenšek in Miklavžina osvojila četrto in peto mesto, pri pionirjih B je zmagal Murko z Ljubnega, Lipičnik pa je bil peti. Planica, Planica . . . Z medaljami na olimpijskih igrah in na poletih v Oberstdorfu so naši skakalci dosegli dva največja uspeha v zgodovini skokov pri nas, tretji višek te izredno uspešne sezone pa naj bi bila sklepna tekma za svetovni pokal v Planici in prav tako zelo željen uspeh doma. Z njim bi si naši skakalci le še utrdili mesto v svetovnem vrhu. ZTKO občine Velenje bo pripravila avtobusni izlet na to prireditev. Cena za odrasle je 9.000 in za šolsko mladino 8.500 dinarjev, vanjo pa je vključen avtobusni prevoz, vstopnina, malica in organizacija izleta. Vplačila sprejemajo na sedežu ZTKO na Foitovi 2, do ponedeljka, 21. marca. Golte 4. srečanje pripadnikov TO V organizaciji občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje, bo v soboto, 26. marca, na Golteh 4. tradicionalno srečanje pripadnikov JLA, TO, ZRVS in borcev iz velenjske in sosednjih občin. Za omenjeno srečanje, ki vsako leto pritegne vse več pripadnikov — ljubiteljev zimskih tekmovanj, prejemajo prijave na občinskem štabu TO, Kopališka 3, v Titovem Velenju, do srede, 23. marca. Organizator bo poskrbel za avtobusni prevoz, avtobus pa bo odpeljal s parkirnega prostora pred zimskim bazenom v Titovem Velenju, 26. marca ob 7. uri. . b. m. Invalidski šport Preteklo soboto je bilo na Zelenici nad Ljubeljem republiško prvenstvo v veleslalomu za vse kategorije invalidnih oseb. Zaradi bolezni nekaterih posameznikov se ekipa D1 Velenje sicer ni najbolje uvrstila, a v svojih skupinah so invalidi Zvone Kovač, Rudi Sevšek in Rudi Satler solidno zastopali naše mesto, čeprav so morali priznati, da so zlasti invalidi iz gorenjskih društev pač najbolje pripravljeni in so razumljivo bili povsod prvi. Nastopilo je kar 95 tekmovalcev iz 23 društev. Dokaj številna ekipa plavalk in plavalcev D1 Velenje pa je bila najboljša na medregijskem plavalnem tekmovanju, ki je bilo preteklo nedeljo v Celju. Tako je ekipa tekmovalk Zvonka Batista, Silva Berlot in Anica Centrih zasedla v skupini plavalk pod 50 let piNo mesto. Moška ekipa pa tudi, kljub temu da so manjkali nekateri najbojši, ni imela tekmeca. Tako je prvo mesto pripadlo naši ekipi v sestavi: Jože Kralj, Bukovec Damjan, Igor Mežnar in Novak Lakič. Na tek- movanju, ki ga je v čast mednarodnega dneva invalidov organiziralo MDl celjske regije, je nastopilo 28 tekmovalcev iz 8 društev. V občini pa so invalidi že opravili prvi del občinskega prvenstva v plavanju, šahu in kegljanju, pa tudi v namiznem tenisu. Tako sedaj pripravljeni čakajo na regijska, medregijska in republiška prvenstva. Že v nedeljo pa bo Dl Velenje organiziralo, ob tehnični pomoči NTK Tempo, v telovadnici osnovne šole v Pes-jem medregijsko prvenstvo v namiznem tenisu, kjer se bodo za najboljša mesta borili tudi invalidi iz naše občine, ki so doslej na republiških tekmovanjih dosegali dobre rezultate, a tekmovalec Antlej Matjaž je v skupini paraplegikov v preteklih letih sodeloval tudi na mednarodnih prvenstvih! Kot posebno zanimivost naj še navedemo, da bodo šahisti-invalidi v soboto v našem mestu gostili vojake-graničarje iz karaule iz Podolševe, s katerimi se bodo tudi pomerili v šahu! -trih Mali nogomet Igralci Karake občinski prvaki Zanimanje za igro malega nogometa je v Šaleški dolini že ne- kaj let veliko. Po podatkih zveze telesnokulturnih organizacij ozi- gorenje Delovna skupnost Gorenje Interna banka Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge NAČRTOVALEC - PROGRAMER INFORMACIJSKIH SISTEMOV Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri — da ima 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu — da obvlada programski jezik na osebnem računalniku. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenje Interna banka, Delovna skupnost, Komisija za delovna razmerja, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku Občinsko sindikalno prvenstvo Na Golte jubilejno in rekordno V nedeljo je bilo na Golteh letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu za ženske in moške, ekipno in posamezno. Prvo takšno tekmovanje je bilo pred desetimi leti v Belih vodah, torej je bilo nedeljsko jubilejno — deseto, pa prav gotovo ne zadnje. Ob tem je bilo tudi rekordno, saj se občinskega sindikalnega prvenstva doslej še ni udeležilo 249 smučark in smučarjev iz večine delovnih kolektivov velenjske občine. Celotna organizacija tekmovanja je bila v rokah delavcev RTC Golte, ki so svoje delo opravili odlično in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Obe progi, krajša in daljša, sta bili dobro pripravljeni in postavljeni, kar je potrdil tudi prvi-predtekmovalec Andrej Marine in zatem, sicer dober smučar, s kančkom zavisti spremljal vožnje naslednjih predtekmovalcev — najmlajših članov velenjskega smučarskega kluba. Tekmovanje je teklo zares hitro, bilo je sicer nekaj odstopov in nekaj »nerodnosti«, vendarle je proga »prenesla« vse. Pretiranega navijanja v ciljnem prostoru ni bilo, saj je večina po prevoženi progi želela izkoristiti možnost ugodne smuke. Le lanski najboljši in letošnji favoriti so zaskrbljeno zrli na progo in nestrpno pričakovali čase najhujših tekmecev. In prav najboljšim so se dogajale »čudne« reči. Na startu so jim v sne- gu ostajale palice, na progi so naleteli na ledene ploskve, pretesno jemali vratca in podobno. Pa je bilo vseeno v redu, saj večina že računa na »maščevanje« prihodnje leto. Da je bilo vse zares v redu, je potrdil tudi najstarejši udeleženec tekmovanja, član ekipe zveze društev upokojencev, 72-letni Maks Dvornik, ki se je uspešno spopadel s progo in jo v svoje zadovoljstvo ter veselje vseh prevozil brez napak. Še rezultati: ženske do 30 let: 1. Majda Šinko (Vegrad), 2. Bri-gita Stropnik (Zdravstveni center), 3. Andreja Cesar (Iskra Delta) itd.; od 30 — 40: 1. Nataša Črešnik (Zdravstveni center), 2. Vidka Hernaust (Gorenje SOZD DSSS), 3. Milena Prelog (Ljubljanska banka) itd.; nad 40 let: 1.—2. Silva Silovšek (Ljubljanska banka) in Nada Hribar (Zdravstveni center), 3. Jožica Mandič (Vegrad) itd.; moški — do 30 let: I. Aleš Pušnik (Gornje GA), 2. Zvone Miklavžina (ESO), 3. Drago Rošer (RLV) itd.; od 30—40: 1. Drago Kren-ker (Iskra Delta), 2. Alojz Zupane, 3. Jože Koper (oba RLV) itd.; 40—50: 1. Vili Podojsteršek (ESO), 2. Jože Silovšek (ERA), 3. Drago Drev (Gorenje GA) itd.; nad 50 let: I. Venčeslav Tajnik (RLV), 2. Ferdo Korpnik (RLV Mehanizacija), 3. Rudi Ževart (RLV) itd.; ekipno — ženske: 1. Zdravstveni center, 2. Vegrad, 3. Ljubljanska banka; moški: 1. Gorenje GA, 2. RLV, 3. ESO. roma novembra lani pri njej ustanovljene komisije za mali nogomet (Aljaž Boštjan — predsednik, Marko Boruta sekretar in zdravko Golob, Adem Biščič ter Robert Goršek — člani) je v občini registriranih skorajda že 40 ekip malega nogometa. Zato lahko pritrdimo njihovemu mnenju, da je to najbolj množična celoletna športna rekreativna prireditev. Novoustanovljena komisija je lani nekoiko spremenila sistem tekmovanja in ga tudi poenostavila. Vse prijavljene ekipe so 9. in 10. januarja igrale kvalifikacije za dopolnitev enotne lige, ki jo je sestavljalo 20 ekip. Te so nato razdelili v A in B skupino. V skupinah so nato ekipe igrale med sabo za uvrstitev v končnico tekmovanja. Vanjo so se uvrstile štiri najboljše iz obeh skupin, zadnji dve ekipi pa sta izpadli. Iz skupine A so se v končnico uvrstile naslednje ekipe: Karaka, Mušketirji, Pesje in Beli labodi, iz skupine B pa Zeleni bar, Albatros — bistro Živkovič, Klub 81 in Lajše. Osem najboljših ekip je tako v nedeljo v nadaljevanju zimske lige odigralo še srečanje 5., 6. in 7. kola, zvečer pa so najboljšim ekipam in posameznikom predstavniki komisije podelili priznanja in nagrade. Letošnji prvak malega nogometa je ekipa Karake, vrstni red ostalih je naslednji: 2. Mušketirji, 3. Zeleni bar, 4. Albatros — bistro Živkovič, 5. Klub 81, 6. Pesje, 7. Lajše, 8. Beli labodi; Najboljši strelec je bil R. Huda-rin s 17 zadetki (Zeleni bar), za najboljšega vratarja so razglasili Ledineka (Mušketirji), za najboljšega igralca Radivojeviča (Karaka), najlepši zadetek je dosegel Carli Svelčan (Zeleni bar), najbolj nenavaden zadetek je dosegel Navršnik (Mušketirji), najbolj organizirana ekipa so bili Mušketirji in najbolj disciplinirana oziroma ekipa z najmanj izključitvami Albatros. Med tem je komisija že razpisala letno turnirsko tekmovanje v malem nogometu. Prijavilo se je 14 prirediteljev. Odločili so se, da bodo 10 turnirjev točkovali (od I. do 8. mesta) in najboljših 8 ekip se bo tako uvrstilo v končnico za tekmovanje letnega tur-nirskega prvaka. Pozimi pa bodo znova nadaljevali zimsko ligo. Srečanja tokratne zimske lige so sodili Jovanovič, Krsmanovič, Šmit, Sopolšek in Špehar in po oceni komisije so sodniki svoje delo v večini primerov dobro opravili. Elektra: Zagorje 105:62 Najvišja zmaga Po treh slabih predstavah so košarkarji Elektre tokra' /.-.igrali veliko bolje in visoko premagali ekipo Zagorja. Vsi so se zelo potrudili, zlasti dobro je igral Sevšek, posledica vsega pa je najvišja zmaga Elektre v tej sezoni. V naslednjem kolu bo igrala Elektra v Ptuju in igralci upajo, da se bodo tokratnim gostiteljem oddolžili za poraz v Šoštanju. Igrali so: Sevšek 23, Mrzel 21, Leskovšek, Pašič 12, Mackovšek 8, Kugonič 6, Bogataj, Breznik 31 in Brešar 4. (.REK Termoelektrarne Šoštanj n.sol.o. I—Šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DSSS Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge OBDELOVALEC ZA ENERGETSKI SISTEM VN NAPRAV pod naslednjim pogojem: VII. stopnja strokovne izobrazbe elektroenergetske smeri. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov. DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta DSSS. i * ■r Favoriti so sicer spremljali vožnje tekmecev, ostali so uživali na drugih smučiščih Maks Dvornik, z 72 leti najstarejši udeleženec, je vožnjo opravil brez napake To pa je povračilo za čestitko po (ne)uspešni vožnji Ni dolin brez hribov Planinsko društvo Titovo Velenje že od leta 1976 dalje prireja ob mednarodnem dnevu žena izlet v naravo s prijetnim zaključkom. Doslej smo obiskali Kremžarjev vrh in Rdeči breg na Pohorju, Zgornji Razbor, Hora nad Griža-mi, Goro Oljko, Bele vode— Skorno, Sleme, Tolsti vrh—Piršev dom, Paški Kozjak —Dobrno, Graško goro—Šmiklavž, Zavod-nje—Topolšico. Letos smo se spet podali čez Goro Oljko. Na pot nas je pospremila misel igralca in pesnika Toneta Kuntnerja: »Ni dolin brez hribov, ni hribov brez dolin, naš svet ni svet ravnin. Življenje razumeti in se na vrh povz-peti, je hrib in dol živeti.« Nedelja, dne 6. marca zjutraj. Mesto pred sedmo uro še spi, zunaj pa je po nočnih padavinah prijetno sveže. Na železniški postaji že čaka na peronu potniški vlak za Celje. Zaradi odhoda po voznem redu nam prijazno osebje omogoči, da lahko vozovnico kupimo tudi v vagonu. Vožnja z vlakom je poceni in udobna. Spomnimo se, da je bila železniška proga Celje —Velenje zgrajena leta 1891 v rekordnih osmih mesecih, kar bi bil podvig tudi v današnjih razmerah. Človeka pa vseeno preseneča zakaj ob vsesplošnem napredku po skoraj sto letih postajni poslopji v Titovem Velenju in Šoštanju praktično nista spremenili izgleda? Vožnja z vlakom odpira nove poglede na naše tovarne in skladišča, vsa žal niso dobro pospravljena in urejena. Na desni pa zastira razgled količina nad 900 tisoč ton premoga. Vzadaj so Škale, kjer se je pesnik Anton Aškerc do leta 1898 boril za delavske pravice. Ali se ga bomo ob 90-letnici prisilnega odhoda v Šaleški dolini kaj spomnili? Še novi udeleženci v Šoštanju. Že smo pri tovarni usnja. Letos bo že dvesto let od njene ustanovitve. Dobri kronisti bi lahko po- vedali marsikaj zanimivega za sedanji rod. V času med obema svetovnima vojnama je bila celo največja usnjarna v Jugoslaviji. Zaposlovala je do 350 delavcev, kar je manj kot sedaj. Prav bi bilo, da bi se letos visokega jubileja tovarne spomnil še kdo poleg učencev, ki pišejo spise! Železničarji v Šmartnem ob Paki so bili kar malo presenečeni, ko se je iz jutranjega vlaka vsul skoraj cel bataljon ljudi. Pot nas je nato vodila skozi Mali vrh in po snežni idili na Goro Oljko, kjer smo se v koči PD Polzela najprej malo ogreli, »privezali dušo«, pokramljali in tudi zapeli. Sestopali smo skozi Dobrič v Andraž in po stari vozni poti v Ložnico. Še zadnji vzpon v Kavče, kjer smo si bodisi od blizu ali tudi bolj od daleč ogledali nad 200 stanovanjskih objektov, od katerih je večina zrasla v zadnjih petnajstih letih. Sedaj pa prizadevni krajani že vneto razmišljajo o širitvi cest in toplovodu. Upajmo, da jih bodo pristojni na osnovi strokovnih rešitev tudi ustrezno finančno podprli. V lepo preurejenem domu krajanov Kavče—Podkraj smo imeli še zaključek izleta. Delavci hotela Paka so poskrbeli za okusno kosilo, pijača pa je bila kar v naši režiji. Za prijetno počutje je skrbel ansambel Darinke Oder. Vsi udeleženci so prejeli še skromno, a domiselno in prisrčno darilce. Nikomur ni bilo dolgčas. Za uspešno izvedbo vseh dosedanjih izletov sta predvsem zaslužna Edi Hriberšek in Andrej Kuzman z vztrajnimi sodelavkami Majdo, Danico, Julko, Milico, Tejo, Vikico, ki so namenile dosti svojega prostega časa za brezplačno delo. Zato smo jih dolžni vsaj javno pohvaliti. Miroslav Žolnir Karake 10. stran * DSS CS5 OBJAVE, RAZPISI . titovo velenje ★ 17. marca 1988 Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. del. OBČINA VELENJE DO TERMOELEKTRARNA dipl. ing. elektrotehnike obdelovalec za energetski sistem VN naprav X nc 15 600.000 1 SOZD REK FLL-DSSS dipl. ekonomist ekonomska dela na finančnem področ- ju 3 nc 8 560.000 1 GORENJE NO—DSSS ing. kemije ali dipl. ing. kemije samostojni razvojni tehnolog 2 nc 8 550.000 1 GORENJE INTERNA BANKA ekonomist ali organizator dela načrtovalec programer informacijskih sistemov 2 nč 8 570.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev U všK&L DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titove Velenje, Koroška 37 b TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. Vodenje knjigovodstva Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju službe Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 60 dni. 2. Saldakonti kupcev in dobaviteljev Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — opravljen pripravniški stalež Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO »VEKOS«, Titovo Velenje Kadrovska služba, Koroška 37/b Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. V spomin Ivo Petrej Nepričakovano, mnogo prerano je preminil naš iskreni prijatelj, tovariš in sodelavec, ki si je svoje mesto v družbi, med sodelavci in krajani ustvaril s tisto izjemno človečnostjo, ki odlikuje le redke. Ob delu je ohranjal pravo mero do stvari, do odnosov med ljudmi in bil zgleden delavec. Rdečemu križu je s svojo aktivnostjo kot funkcionar v delovni organizaciji REK, ESO, v občinski organizaciji Rdečega križa Velenje in krajevni skupnosti Šmartno—Velenje, prispeval velik delež humanega poslanstva in operativnega dela, mnogim pa je pomagal kot človek izrednih vrlin in kot darovalec krvi. Kar 33-krat je podaril kri, to nujno življenjsko »silo«, ki ohranja zbolele in poškodovane ljudi pri življenju. Kot predsednik komisije za krvodajalstvo je vzpodbujal, vodil in organiziral akcije odvzema krvi, skoraj četrt stoletja je bil član raznih organov v naši humanitarni organizaciji. Nazadnje predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev krajevne organizacije RK Šmartno—Velenje. Ohranili ga bomo v spominu kot lik izjemnega tovariša in prijatelja, dolžni smo mu zahvalo za plemenito delo in nadaljevati z njim. OBČINSKA organizacija RK Velenje Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek Luka, 0. Titovo Velenje REK VELENJE DO — RUDNIK LIGNITA VELENJE Na osnovi sklepov DS TOZD JAMSKA MEHANIZACIJA in TOZD ZUNANJA DEJAVNOST se na JAVNI LICITACIJI odprodajo naslednja osnovna sredstva: Zap. št. NAZIV OS TIP tov. št. INV. ŠT. IZKLICNA kom CENA 1. Viličar VD 2502-0104 8625/10 52427 1 2.500.000,- 2. Viličar Diesel 2502 65168 1 2.500.000,— 3. Viličar Diesel 3,51 HF 67264/677 81689 1 1.500.000,- 4. Traktor diesel 52 kM IMT 41251/A 45090 1 3.000.000,- 5. Kalkulator el. 0LIMPIJA CD 161 258474/ 66469 1 3.000,- 6. Stroj računski CITIZEM 626108 27818 1 1.000,— 7. Stroj računski FACIT 1107643 17381 1 1.000,- Licitacija bo 03. 04. 1988 na prostoru zunanje dejavnosti NOP, s pričetkom ob 8. uri. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela. OPOMBA: Pod zaporedno št. 3 viličar ni v voznem stanju. Komisija za licitacijsko prodajo pri DO RLV rvs I terme topolšica Term6 Topolšica — hotel VESNA vabi v soboto, 19. marca, ob 20. uri na 1 I I JOŽEFOV PLES z ansamblom SLOVENIJA Jožice in Jožeki imajo prost vstop (osebna izkaznica) v soboto, 26. marca, ob 20. uri na PLES z ansamblom PREROD iz Ptuja s SHOW PROGRAMOM. Vabljeni! L Priporočamo rezervacije na tel.: 891-120 891-114 J V spomin Bruno Trebičnik Le kdo ga ne bi poznal? Nasmejanega, s torbo v roki, z besedo vedrine za vsakega znanca, hitečega po našem mestu. Takorekoč, dnevni popotnik, je hitel s seje na delo in z dela na sejo, kjer je potekalo dogovarjanje za nadaljne akcije. Bruno Trebičnik, aktivist, odbornik, delegat, član različnih samoupravnih in strokovnih organov v delovni organizaciji, v krajevni skupnosti v družbenopolitičnih organizacijah. Tovariš, lik občana, ki mu je kdo mogoče celo zavidal zagnanost, vsestranskost. Človek, ki je izjemno cenil vse lepote življenja, saj je v mladosti spoznal bridkosti pri tujih ljudeh — in prav pri njih se je naučil tudi ljubezni do bližnjega. Pripadnost ljudem je dokazoval še posebno pri delovanju v humanitarni organizaciji Rdečega križa, kjer je pričel kot tajnik okrajne- ta odbora Rdečega križa oštanj že leta 1952, nato pa vsa leta do zadnjega, kot vidni funkcionar, tajnik in predsednik Občinskega odbora RK Velenje ter nosilec funkcij predsednika komisij in odborov v tej občinski organizaciji ter v krajevni skupnosti. Več kot le to, pa smo cenili njegovo zvestobo do izvajanja tega poslanstva, zanesljivost za opravljanje dogovorjenih nalog in iniciativo, s katero je presegal vse okrog sebe. Znal je pokarati nedisciplinirane sodelavce, z mero dopustnega in tudi z dovti-pom, ki je razoroževal v vsaki situaciji. Da se je razdajal za družbo, za ljudi, je dokazal tudi kot darovalec krvi s skoraj sedemdesetimi darovanji. Tak, korenjak in veseljak, je bil resnično steber v Občinski organizaciji Rdečega križa skoraj štirideset let. In takega bomo ohranili v spominu. Težko ga bomo nadomestili v borbi proti posledicam nesreč, bolezni in bede, a to je naša obveza in naloga. Bruno je odšel prerano in kot žrtev bolezni, ki je tudi združeni še nismo uspeli premagati. Pa jo slej ko prej moramo, tako je vedno upal tudi tovariš Trebičnik. Občinska organizacija RK Velenje VZGOJNOIZOBRA-ŽEVALNI ZAVOD VELENJE JENKOVA C. 2 TITOVO VELENJE Svet šole TOZD OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLE-DO, Kidričeva 21, Titovo Velenje objavlja razpis za imenovanje — pomočnika ravnatelja šole (ni reelekcija) Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena zakona o osnovni šoli ter ima vsaj tri leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit. Drugi pogoji za imenovanje so kandidatove strokovne in organizacijske sposoonosti ter aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in NOB ter do razvoja demokracije in delegatskega sistema. Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave, o izbiri pa bejdo kandidati prejeli obvestilo v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Vloga naj bo v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo«. Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem in večni mir mi zaželite! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka ter člana ZB Jakoba Ramšaka . po domače Jurjevega očeta s Paškega Kozjaka. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih dneh, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja tovarišu Grmiču, sosedom: Tonijevim, Šuklerjevim, Štefanovim, Kapci-narjevim, Joštovim, Bajtnarjevim, družinama Ramšak in Meško za nesebično pomoč, ki ste nam jo izkazali v trenutkih največje stiske. Iskrena hvala tudi č. g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Evica, hčerke Veronika, Zofka, Štefka in Anica, brata in sestre z družinami ter 12 vnukov. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in brat Franc Vreček Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Hribarjevi, duhovniku za opravljen obred, govornikoma, rudarski godbi, REK DO ESO — Elektrostrojni obrati in Kinu Velenje. Žalujoči: žena Marija, sin Albin ter sestri Rozika in Erna z družinami 17. marca 1988 -A titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran n Koledar ČETRTEK, 17. marca - JE-DERT PETEK, 18. marca - CIRIL SOBOTA, 19. marca — JOŽEF NEDELJA, 20. marca - KLAVDIJA PONEDELJEK, 21. marca -NIKO TOREK, 22. marca - LEA SREDA, 23. marca - VIKTOR Mali oglasi OSEBNI AVTO 126 P PRODAM. Letnik 1979, neregistriran. Telefon 855-991, popoldan. ŽAGO ZA RAZREZ HLODOVINE in krožno žago za tesan les prodam. Gostilna Vovk, Pleši-vec, telefon 893-994. ROLETE IN ŽALUZIJE V VSEH BARVAH in izvedbah izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296. PRODAM ŠIVALNI STROJ BAGAT — SUPER SLAVICA, kot nov. Telefon 853-496. JASHICA FR-I elektro, (27 SM) fleš NOAL automatik, stojalo Culman, fotomaterial, luč, prodam. Telefon 853-312, interna 2115. ZASTAVO 750 IN FORD TAU-NUS XL POCENI PRODAM. Telefon popoldan, po 16. uri, na številki 856-650. OSEBNI AVTO ZASTAVA 850, star 6 let, 32.000 km, garažiran in barvni TV Gorenje TRD-703 z daljinskim upravljanjem, star 6 let, prodam. Telefon 854-040. OSEBNI AVTO R-18, letnik 1984, 43.000 km in ustrojeno govejo kožo, prodam. Telefon 858-884. ZAPOSLIM ZIDARJA, SKUPI-NOVODJA, OD 500.000 din. Telefon 891-133, zvečer. SEDEŽNO GARNITURO KEA in otroško nadstropno posteljo ugodno prodam. Telefon 857-018, popoldne. ZASTAVA 850, letnik 1985, prevoženih 18.500 km in barvni TV Gorenje, star 7 let, prodam. Telefon 855-477. ZAPOSLIM TRI DELAVCE 2 KV in 1 PK ključavničarje. Ključavničarstvo »Koželj«, Ravne 23, Šoštanj. ODBORU RK SKORNO-ELOR-JAN se opravičujem za neresnične izjave. ki sem jih izrekel o delitvi finančnih sredstev. Rudi Potočnik. FOTOAPARAT PRACTICA MTL3. objektiv 135 mm ter bliskalica, skoraj novo, prodam. Telefon 858-810. FRANCOSKO POSTELJO. razte gljiv kavč. 2 fotelja in tabure poceni prodam. Telefon 856-204. STAREJŠI BARVNI TV GORENJE in starejši krojaški stroj Singer, dobro ohranjen, prodam. Pocajt, Škale 46. telefon 857-957. KAVČ Z JOGIJEM, kombiniran štedilnik (4 plin. 2 elektrika) in 120 I hladilnik, prodam. Kličite po 16. uri po telefonu 855-764. OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA vzame v najem sobo ali manjše stanovanje za učitelja. Telefon 855-971. VIDEO RECORDER SANVO 2300 v garanciji, s carinsko deklaracijo, prodam. Telefon 857-125. BARVNI TV GORENJE, star 3,5 let. brezhiben, prodam. Trebičnik, Kersnikova 5, Titovo Velenje, popoldan. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO IN KLUBSKO MIZICO UGODNO PRODAM. Telefon 854-093. 500 LITROV I7.ABELE prodam po 800 din in 500 litrov jabolčnika po 400 din. Telefon 884-190. NOV TV, BARVNI, ekran 25 cm in digitalni avtoradiokasetofon z avtore-versom in uro 50 W, prodam po nabavni ceni. Telefon 853-411. DVA ČRNOBELA TV PRODAM. (Gorenje — na daljinsko upravljanje in Niškega). Šercerjeva 9, Sarajlič, Titovo Velenje, stanovanje št. 12. KATRCO PRODAM PO DELIH. Avgust Oblak, Škale 31, Titovo Velenje. ZA OBMOČJE ŠTAJERSKE honorarno zaposlimo osebo za prodajo obrtniškega izdelka. Telefon 063-26-196. HONORARNO DELO DOBI SPOSOBEN PRODAJALEC. Pisne ponudbe pošljite, pod šifro »Obrtnik«, na upravo lista. UGODNO PRODAM BIFE (nov) v Zadru, 50 m'. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Zadar«. 4 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Marije Potočnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ZB, društvu upokojencev, pevskemu zboru, govornikom, delovnim organizacijam Vekos, VVZ Šoštanj, zdravstveni center Šoštanj-Velenje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in izrekli sožalje. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina Stanka Zagoričnika iz Lipja se iskreno zahvaljujeva sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izraze sožalja, cvetje in spremstvo na tako prerani zadnji poti. Hvala sodelavcem REK Mizarska dejavnost, veleblagovnici Nama in Rek Družbeni standard. Zahvala velja rudarski godbi, pevcem, govornikom, častni straži in duhovniku za lepo opravljen obred in tolažilni govor. Prisrčna hvala bivšim sošolcem za cvetje in špalir. Neutolažljiva: očka in mamica ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Terezije Kumer iz Malega vrha 50, rojene II. 10. 1905 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku pri odprtem grobu, dr. Stuparju za lajšanje bolečin, pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo družinama Primožič in Kovačič ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. ŽALUJOČI: hči Pavla z družino, sin Stanko z družino in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Bruna Trebičnika iz Titovega Velenja 1924 — 1988 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnice Slovenj Gradec, osebju zdravstvenega doma Titovo Velenje, delavcem DO RLV, DO ESO, SO Velenje, govornikom, pevcem, godbenikom, RK, KS Levi breg, društvu upokojencev, DPO ter vsem, ki ste nam izrazili pisna ali ustna sožalja. ŽALUJOČI: žena Slavka, sin Mirko in hčerka Olga z družinama, sin Bojan in vnuki. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Ivan Verdev iz Topolšice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju internega oddelka bolnice Topolšica, hvala dr. Menihu in patronažnim sestram za nego na domu. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, godbi Zarja Šoštanj in duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa solzijo se rosne oči. ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre Pepce Stropnik iz Raven se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ji darovali toliko vencev in cvetja, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Hvala govornikoma Mariji in Francu Hudomalovima, pevcem za odpete žalostinke, praporščaku ZZB Ravne in duhovniku za opravljen obred. Dom, ki si ga imela tako rada je ostal tih in prazen. Toda dokler bomo živeli mi, boš z nami živela tudi ti. ŽALUJOČI: mož Ivan, hčerki Slavka in Jožica z družinama, sestre Marija, Štefka, Helena, Fa- ni z družinami in ostalo sorodstvo. Ko bi solza te zbudila, bi te zemlja ne zakrita. ZAHVALA Bolezen je bila močnejša od volje do življenja in je strla plemenito srce dragemu možu, bratu in stricu Francu Viherju iz Bevč 4 1920—1988 Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji, mnogo prerani poti. Zahvaljujem se dr. Sonji Šifer-Dobnik za dolgoletno zdravljenje, govornikom za poslovilne besede, častni straži RLV, rudarski godbi pevcem za zapete žalostinke, ZB Šalek, GD Bevče in ostalim društvom ter g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala velja dobrim sosedom za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČA žena Emilija in ostali sorodniki. Republiško prvenstvo v krosu — v nedeljo še državno Domači atleti izvrstni Velenjski atleti so imenitno začeli novo atletsko sezono. Na nedeljskem republiškem krosu ob velenjskem jezeru so presenetili vse, sebe, svoje trenerje in tudi gledalce. Na prvo mesto v vse-ekipni razvrstitvi so sicer upali pred začetkom krosa. Martin Stajner, ki je bil v nedeljo vodja tekmovanja, pa je celo napovedoval to skupno zmago. Toda nihče ni mislil, da bodo domači atleti in atletinje kar za 96 točk prehiteli drugouvrščene atlete Kovinotehne Kladivar iz Celja. Skupni zmagi so seveda dodali še vrsto dobrih posamičnih uvrstitev. Natalija Mraz je z veliko prednostjo zmagala med mlajšimi mladinkami. Tudi Grega Su-hadolnik je odlično tekel med starejšimi mladinci in bil kar za 9 sekund boljši od drugouvrščene-ga tekmovalca Ravnjaka iz ŽAK Ljubljana. Miha Pohar med mlajšimi mladinci — in Samo Cmok med člani — sta le za las izgubila zlato medaljo. Pohar je vseskozi odlično tekel, v ciljni ravnini je z izrednim finišem bil vse bliže Vodebu (Kovinotehna Kladivar Celje), toda zmanjkalo mu je čisto malo moči in prvo mesto je izgubil samo za sekundo. Izredno zanimiv je bil tek članov na 12 tisoč metrov. Tudi konkurenca je bila zelo dobra. Od prijavljenih ni nastopil le naš najboljši maratonec Mirko Vin-diš, ki je prišel v Titovo Velenje in povedal, da se sedaj pripravlja za nastop na velikem dunajskem maratonu 10. aprila in bi nedeljski nastop gotovo zmotil njegov ritem priprav. Ton teku sta vseskozi dajala domačina Samo Cmok in Miran Hudournik, kije bil tudi odlični Mariborčan Jože Osvald. Vse je presenetil tudi Albin Gaber, ŽAK Ljubljana. Tega atleta nihče ni uvrščal med kandidate za najvišje mesto. Tudi med samim tekom ni kazalo tako. Samo Cmok je vodil vse do nekaj 10 metrov pred ciljem in prav tu ga je z zadnjimi atomi močmi prehitel Ljubljančan. Cmok je bil sicer nekoliko razočaran, ker si je pritekel »samo« drugo mesto. Tudi to je izvrstno, še zlasti, če vemo, da je za Cmokom v tem času že vrsta nastopov. Najprej se je moral potegovati za uvrstitev v državno reprezentanco, nato pa je bil prav tako dober kot član naše reprezentance na nedavnem balkanskem prvenstvu v Istambulu. Omenili smo le nekaj naših v nedeljo najboljših atletov v posameznih razvrstitvah. No, najboljši so bili seveda vsi, saj so osvojili vseekipni naslov. Koliko pomenijo velenjski atleti in tudi ostali slovenski atleti v jugoslovanskem merilu, bo pokazalo državno prvenstvu v krosu v nedeljo, 20. marca, prav tako ob 10.30 uri in prav tako ob velenjskem jezeru ter v organizaciji velenjskega atletskega kluba. Gotovo bodo posamezni teki še zanimivejši, še večja konkurenca in najboljši z republiškega prvenstva se bodo hoteli še enkrat dokazati. Tisti, ki pa v nedeljo niso bili zadovoljni s sabo, bodo poskušali to na državnem krosu popraviti. Če bo še vreme ugodno, se bo splačalo preživeti nedeljsko dopoldne in opoldne v lepem športnem parku. Vabijo vas organizatorji, (vos) Rezultati Pionirji (2000 m): I. Boris Repnik (TAM Maribor) 6,29, uvrstitve Ve-lenjčanov: 5. Robi Kožar 6,46, 12. Robi Habjanič 7,12, 18. Dušan Roš, 19. Grega Marovt, 20. Boštjan Meh, EKIPONO: 3. AK Velenje 15 točk; pionirke (1000 m): I. Tina Potrata (Kamnik) 3,43, uvrstitve Velenjčank. 5. Melila Rant 4.07, 7. Valentina Josič 4,12, 14. Andreja Tišlarič 4,19, 18. Simona Borovnik, EKIPNO: 2. AK Velenje 22 točk; mlajši mladinci (4000 m): 1. Igor Vodeb (Kovin. Klad. Celje) 12,38, uvrstitve Velenjčanov: 2. Miha Pohar 12,39, II. Gašper Suha-dolnik 13,32, 15. Dragan Kovačevič 13,46, 17. Gorazd Razbornik, EKIPNO: 1. AK Velenje 21 točk: mlajše mladinke (2000 m): I. Natalija Mraz (Velenje) 7,17. ostale Velenjčanke: 4. Badema Dedovič 7,34, I I. Nataša Ra-ner 8,24, EKIPNO: I AK Velenje 36 točk; starejše mladinke (3000 m): I. Ljiljana Mihovi janec (Kovin. Klad. Celje) 11,00, uvrstitve Velenjčank: 7. Marjana Glavnik 12,37, 11. Darja Si-banc I?,14, EKIPNO: 3. AK Velenje 14 točk; starejši mladinci (6000 m): 1. Grega Suhadolnik (AK Velenje) 18,50, EKIPNO: 1. AK Velenje 20 točk: članice (4000 m): 1. Silva Rožič (TAM Maribor) 13,47, uvrstitve Velenjčank: 6. Slavica Poznič 15,54, 7. Ani Babič 15,59, EKIPNO: 3. AK Velenje 19 točk: mlajši člani (8000 m): 1. Anton Naner (Kovin. Klad. Celje) 25,39, uvrstitve Velenjčanov: 3. Jože Gorjup 28.25, 4. Blaž Barbarič 31,32, 5. Aleš Žaubi 31,51, 6. Grega Svitlica 33,20, 7. Dejan Herman 33,21, EKIPNO: 1. AK Velenje 55 točk; člani (12.000 m): I. Albin Gaber (ŽAK Ljubljana) 35,45, uvrstitve Velenjčanov; 2. Samo Cmok 35,50, 4. Miran Hudournik 36,35, 7. Dragan Anič 38,15, 13. Spasoje Tešanovič 41,40, 14. Sead Ba-ručič 41,47, EKIPONO: I. AK Velenje 41 točk: VSEEKIPNI VRSTNI RED: I. AK Velenje 243 točk, 2. Ko-vinotehna-Kladivar Celje 147 točk, 3. TAM Maribor 89 točk, 4. ŽAK Ljubljana 89 točk, 5. 1BL Olimpija Ljubljana 75 točk, 6. Novo Mesto 55 točk, 7. Domžale 50 točk. 8. Ptuj 44 točk, 9. Murska Sobota 41 točk, 10. Spodnja Idrija 38 točk. Odbojka Dekleta uspešnejša V slovenskih odbojkarskih ligah so moški odigrali 17. in dekleta 15. kolo. Izkupiček naših treh ekip je dober, vse tri pa so igrale doma. Igra obeta dobre dosežke tudi na sobotnih srečanjih, čeprav vse tri ekipe gostujejo. Topolšica:Titan Kamnik 0:3 Odbojkarji Topolšice so doma klonili proti najboljši ekipi v ligi z 0:3 ( — 6, — 9, — 10), vendar se gostom niso predali vnaprej. Kakorkoli že, gledalci so videli raznovrstno, zanimivo in predvsem športno srečanje. V prihodnjem kolu bodo gostovali v Izoli, njihovi gostitelji pa so mesto za njimi na lestvici. Topolšica Kajuh:Krim 3:0 Igralke Topolšice Kajuha so doma z nekoliko težav, vendar zanesljivo premagale ekipo ljubljanskega Krima s 3:0 (13, 9, 12). Tekma je bila na povprečni kakovostni ravni, pa zato toliko bolj borbena. V naslednjem kolu se bodo v Črnučah pomerile s predzadnjim Partizanom. Ljubno:Rogoza 3:0 Izkazale so se odbojkariee Ljubnega, ki so donia premagale tretjeuvrščeno ekipo Rogoze s 3:1 (11, 4, — 10, 11). S tem so se po točkah izenačile z njimi in so trenutno na četrtem mestu. Domačinke so sicer igrale oslabljene, vendar so se z borbenostjo izkazale mlade igralke. V soboto se bodo v Ljubljani pomerile s Kri- Rudar:Šmartno 1:2 (0:0) Bo v nedeljo bolje? V nedeljo, 30. marca, bodo nadal jevali spomladanski del prvenstva tudi nogometaši v slovenski ligi. Igralci Rudarja se bodo v prvem kolu sestali z ekipo Vozil. Prejšnjo nedeljo pa so na igrišču ob jezeru v pokalu Nogometne zveze Slovenije igrali z enajste-rico Šmartna. Maloštevilni gledalci so bili nezadovoljni z igro domačih igralcev. Boli veseli so bili gostje, ki so v drugem delu drugega polčasa s streli Korberja povedli z 2:0. poraz pa je malo pred koncem omilil z zadetkom Boškovič. Upamo, da to ni pravi odraz moči sedanje Rudarjeve enajsterice. Še zlasti, ker niso zaigrali v popolni postavi. Pred nadaljevanjem prvenstva seje Rudar okrepil s petimi novimi igralci. MILIČNIKI SO ZAPISALI 9. marca letos je izginil osebni avtomobil, last Centra srednjih šol, parkiran pred kuhinjo doma učencev. Osumljenec mladoletni J. Z., je z njim čez dva dni karam-boliral v Šentrupertu in tam so ga miličniki tudi izsledili. KRŠILA STA JAVNI RED IN MIR Malo po 22. uri, 10. marca letos, so morali posredovati miličniki v SK1 baru na Stantetovi ulici v Titovem Velenju, kjer sta razgrajala vinjeni Ivan M. in Franc R. Zahtevala sta pijačo po zapiralnem času. Malo kasneje, nekaj po 23. uri, pa so morali posredovati še v hotelu Paka, kjer je Sead S. fizično napadel Avgusta L. Vsi kršitelji javnega reda in miru se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške. VEČ VLOMOV V STANOVANJA Z bližajočo pomladjo se je spet povečalo število vlomov v stanovanja. Vlomi, opravljeni prejšnji teden pa imajo eno skupno lastnost — vlomilec je svoje delo opravljal izključno v dnevnem času. 10. marca dopoldne je še neznani storilec vlomil v stanovanje (ključavnico je odklenil s podobnim ključem) Marije C. z ulice Vrnjačke banje. Odnesel je denar. Istega dne je bilo vlomljeno tudi v stanovanje Marjete L. s Stantetove ulice. Svoje dejanje je neznanec opravil okoli 12. ure. Odnesel je zlatnino in denar. 12. marca pa je prav tako neznani storilec vlomil v garažo AMD na Trebeliškem. Iz avtomobila je odnesel avtoradio neznane znamke in varilni aparat. Pa še en vlom moramo omeniti. 13. marca je zopet v dnevnem času neznanec vlomil v stanovanje Zorana D. z ulice Vrnjačke banje. Odnesel je zlatnino, srebrno uro in denar. MILIČNIKI RAVNALI V SKLADU S POOBLASTILI V zadnjih dneh so se med občani Titovega Velenja in okolice začele pojavljati posamezne neprimerne govorice o vzroku smrti mlajšega fanta iz Lipja. Govorice navajajo, da naj bi k odločitvi o nadaljnji usodi o svojem življenju pripomogel tudi postopek miličnikov Postaje milice Titovo Velenje. Ker se s tem širijo neresnične vesti, miličnikom pa se dela krivica, moramo primer nekoliko pojastjiti. Delavci Postaje milice Titovo Velenje so 4. marca obravnavali skupino mlajših fantov, ki so s svojim početjem delali škodo na premoženju občanov. Postopek z njimi je bil v skladu s pooblastili organov za notranje zadeve. Izveden je bil korektno in tako ni mogel vplivati na tako usoden korak mladega fanta. pisarne UNZ Celje Miroslav Nikolič (prej mariborski Železničar) in Željko Macura, ki je prišel iz Prijedora, naj bi tu ostala dalj časa. Za polletno igranje pa so se sedaj dogovorili z Robertom Pevnikom (prej NK Usnjar Šoštanj in sedaj igralec NK Osijeka), Marjanom Mišev-skim in Jovančetom Bizimoskim, ki sta prišla iz Skopja. Cicibani za pokal ZTKO Na Golteh sklepno tekmovanje V nedeljo bo na Golteh sklepna tekma cicibanov in cicibank v veleslalomu za pokal ZTKO občine Velenje. Pravico nastopa imajo cicibanke in cicibani letnik 1979 in mlajši, tekma pa se bo pričela ob 10. uri. DEŽURSTVA DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 18. februarja do 25. februarja Ivo ZAGOŽEN, Jerihova 32, Titovo Velenje, telefon 858-704. DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Četrtek^ 17. marca dnevni dežurni dr. Zubrova, nočni dežurni v,-. Izdatna zmaga domačih atletinj in atletov (vos) Borovo.Velenje 23:22 (8:7) Kljub porazu dobra igra Velenjska dekleta so nepričakovano dobro zaigrala proti domači ekipi. Zlasti to velja za prvi polčas, ko so zapravile vrsto tako imenovanih 100-odstotnih priložnosti. Če bi v prvem delu igre zaigrale bolj zbrano, bi se morda domov vrnile s točko. Ta se jim je nasmihala tudi v nadaljevanju, saj so v drugem polčasu celo povedle, v odločilnem trenutku pa zastreljale sedemmetrovko. V soboto bodo proste, ker so srečanje z Železničarjem preložili. Ta odmor zanje seveda ne bo to, ampak ga bodo izkoristile za naporne treninge. Po 14. kolu so namreč na predzadnjem mestu. Imajo samo osem točk, zadnjeuvrščena ekipa VIS iz Varaždi-na pa le točko manj. V vodstvu so Splitčanke s 25 točkami. Velenje: Misaljevič, Zidar 4, Golič 9, Felle 2, Olič, Lakič, Delič, Cefarin 2, Budjinski 5, Kmetič. Plavanje Rednakovi dva naslova Na državnem prvenstvu za starejše pionirje in pionirke v Zrenjaninu se je izkazala Rednakova, ki je dvakrat zmagala. Naslova državne prvakinje si je priborila na 400 in 800 metrov kravi. Rokomet Velenjčanke najboljše Na turnirju za mlajše pionirke v Titovem Velenju so bile najboljše igralke prve ekipe Velenja, ki so premagale velenjsko drugo ekipo s 30:8 in ptujsko Dravo s 17:6, drugo mesto pa je osvojila Drava z zmago nad drugo velenjsko ekipo z 8:3. Najboljša igralka turnirja je bila Barbara Hudej, največ zadetkov pa je dosegla Mirica Jan. dr. Draško Vrabič. Petek, 18. marca dnevni dežurni dr. Silvana Popov, nočni dežurni dr. Kočevar Sobota, 19. marca glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Gusič Nedelja, 20. marca glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Gusič DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI: Sobota in nedelja, 19. in 20. marca dr. Ivan Janežič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje. Gibanje prebivalstva ROJSTVA: Rodilo se je 25 dečkov in 24 deklic. SMRTI: Maksimilijan ŠMIGOVC, upokojenec iz Rečice ob Paki 51, roj. 1908; Ivan VERDEV, upokojenec iz Topolšice št. 40, roj. 1919; Anton OGRIZEK, upokojenec iz Celja, Kočevarjeva 2, roj. 1910; Konrad BRGLEZ, upokojenec iz Radane vasi 18, roj. 1933; Marija KLEMEN-ŠEK, upokojenka iz Robanovega kota 8, roj. 1913; Terezija KUMER. upokojenka iz Malega vrha 50, roj. 1905; Baltazar AVBERŠEK, upokojenec iz Paške-ga Kozjaka 34, roj. 1898; Franc VREČEK, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 6, roj. 1919; Viktor URANKAR, upokojenec iz Ojstriške vasi 36, roj. 1926; Stanislav PODOJSTER-ŠEK, upokojenec iz Prevalj, Per-sonaji 28, roj. 1937; Apolonija ILEŠIČ, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1900; Alojz VOLČIČ, upokojenec iz Celja, Ulica 29. novembra št. 40, roj. 1904; Franc OROZEL, kmečki upokojenec iz Laz št. 17, roj. 1910; Franc FIDLER, upokojenec iz Šentjurja pri Celju, M. Zidanška 2, roj. 1925; Ludo-vik ŽUPANC, upokojenec iz Repna št. 9, roj. 1907; Marija POTOČNIK, upokojenka iz Šoštanja, Tekavčeva 11, roj. 1915. Plesni klub Velenje Po 14 letih znova zlato Dobra nekajletna usmerjena dejavnost z najmanjšimi v velenjskem plesnem klubu se je obrestovala na najlepši način. Na raznih nastopih oziroma na zadnjih kvalifikacijskih plesnih turnirjih so mladi velenjski plesalci bili vse boljši, dobivali vse višje ocene in segali po vedno višjih mestih. Vrhunec, za sedaj, pa je bilo nedeljsko državno prvenstvo v ljubljanskem Tivoliju v latinsko-ameriških plesih za vse skupine. Velenjski klub je imel pred- stavnike med pionirji in mladinskimi plesnimi pari. Pri pionirjih resda samo par Peter Uplaznik— Mirjam Šulek, vendar je bil ta med 14 pari najboljši. Med mladinskimi pari pa sta drugo zlato kolajno Velenjčanom priplesala Mirko Škorjanc in Katja Klep. V tej skupini je nastopilo kar 27 parov. Zelo dobri so bili tudi ostali velenjski plesalci, saj so se vsi uvrstili v četrtfinale, polfinale pa Miha Rabič in Nataša Ževart. (vos) Kar tako naprej! Favoriti na papirju, v dvorani pa... Konec prejšnjega tedna so končali zimski odmor tudi rokometaši v slovenski ligi. Igralci Šoštanja so gostili goste iz Škofje Loke in gledalci so bili prepričani pa verjetno tudi sami igralci, da bosta to za njih novi dve točki k bližanju želji — to je osvojitvi slovenskega naslova. Pa so se sedaj od nje zelo daleč. Gostje so jih presenetili s srčno in podjetno igro, in že takoj na začetku povedli s tremi zadetki (0:3, 1:4). Domači igralci so se sicer trudili da bi spreobrnili rezultat, vendar več kot 11- krat izenačiti jim ni uspelo. Štiri minute pred koncem so gostje znova povedli s tremi zadetki (25:28). Nato so se jim Šoštanjčani še enkrat približali na zadetek in dobre pol minute pred koncem imeli lepo priliko za izenačitev. Toda odlični gostujoči vratarje ubranil Požunovo žogo. Domači igralci so v tej tekmi nastopili brez Vrečarja in Plaskana. Pa jim to ne sme biti izgovor za ta nepričakovan poraz (27:29), kajti tokrat skorajda nihče ni imel svojega dne. Šoštanj: Gradišnik, Dremelj, Kre-jan 6, Ramšak 2, Ocvirk 6, Jančič, Po-žun 8, Štrigel 2, Lesjak 5, Blagotinšek, Svečko, Vajdl (vos) NK Elkroj Za sredino lestvice V nedeljo se bo znova zavrtel vrtiljak (z vsemi ljubimi in neljubimi značilnostmi) na igriščih v slovenski nogometni ligi. Vsako od moštev ima svoje želje in cilje, nogometaši mozir-skega Elkroja pa upajo, da se ne bodo borili samo za obstanek v ligi, temveč računajo tudi na uvrstitev v sredi- no lestvice. Osnova njihovega optimizma so dobre priprave, s katerimi so pričeli konec januarja, delali so dobro in odigrali 12 tekem za trening. Ocenjujejo, da so dobro pripravljeni, moštvo igralsko ni preveč izgubilo, prišli pa so Pranjič, Rednak in Janežič. V prvem pomladanskem kolu bodo v nedeljo gostovali pri vodilni ekipi Ljubljane, svojim navijačem pa se bodo prvič predstavili prihodnjo nedeljo, ko bo v Mozirju gostovala ekipa novogoriških Vozil. j- P- radio velenje Lestvjca Ponedeljek, 21. marca, na Radiu Velenje 1. BALLA BALLA II — F. Napoli 2. I SHOULD BE SO LUCKY — Kylie Minogue 3. I NEED YOU — B.V.S.M.P. 4. GET OUTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR (re-mix) Billie Ocean 5. O.K. Okay 6. TOGETHER FOREVER — Rick Astley 7. HOT STUFF - Boys from Brasil 8. I 'M NOT SCARED - Eight Wonder 9. STOP FOR THE MINUTE — Sandra 10. TELL IT TO MY HEART — Taylor Davne Moj predlog. Moj naslov _ « « € i « « 4 4 4 4 4 4 4 ■ i 41 i i i i i i • 4