^Uxmzzzzm SPOMNITE SE s1-ovenskih beguncev s kakim Darom i SKft AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME 116 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 13, 1946 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII V Evropo se lahko pošlje zdaj 49 funtov hrane za 15 dolarjev razna vprašanja pojasnujemo, da se more poslati hrano, !tlCem ali drugim ljudem po organizaciji CARE. Na vsaki j dobite tozadevne "application blank," ki ga izpolnite in, r|ete na naslov: CARE, 50 Broad Street, New York 4, N. j ' Priložite denar. aket tehta 49 funtov in stane samo $15. Paketi so prime-' h'tro oddani naslovljencu, ker ima ta organizacija pakete Evropi. Vzeti jih je treba samo iz skladišča in odposlati na ! i"teii naslov. S Prošnjo ali aplikacijo lahko pošljete bančni ček, money ali svoj osebni ček. "ažno. Organizacija odpošlje te pakete v sledeče države: (;0' Avstrijo, Francijo, češko in Poljsko. Torej lahko od-zdaj te pakete tudi našim beguncem v Avstrijo, kar je ^rugače po pošti nemogoče. a organizacija posluje brez dobička in samo v odpomoč lju-"v Evropi, zato je bila odobrena od predsednikovega odbora hi relif. '.Jugoslavijo se teh paketov ne more poslati zaenkrat. Orga-; biy§ je napravila ponudbo tudi na jugoslovansko vlado glede ia teh paketov, pa do danes še ni prejela odgovora Mihajlovič se je boril proti Titu na ukaz Angležev, trdi Razne drobne novice iz Clevelanda in le okolice Danes je Danes Minister Bevin je , zagrozil, da podpise separalen mir Mi ne moremo biti kar naprej v vojnem stanju z drugimi deželami, pravi Bournemoth, Anglija. — Zunanji minister Bevin je zagrozil, da bo podpisal separaten mir \ imi osiškimi državami in % sliko, da ne bi kak kolčen OBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) J0 IN NJEGOVE SLIKE, ^'kovanje Titovo se v v'ji nadaljuje. Listi mo- Fnesti vsaj vsak teden vernik pozabil na novega boga. Posebno ko so proslavljali oblet-lttleli vsak dan njegovo sli-okrog prvega maja, so vsak dan njegovo sli-,|flS6bnost za Jugoslavijo pa ,a' da so prinesli tudi nje,-sliko v civilu. Fotografi ^jdejo nobene nove pozi-^ "maršala," pa so zt^čeli ''riti njegove slike v civi-Je vendar nekaj novega, vsak dan bolj kaže je-med fašizmom in komu- V jl!° E BENITO TUTTO UN z' A in komunistične metode partiza nov z gornjim izrekom, ki pome- mi ni: Tito in Benito (Mussolini) sta ena in ista stranka. Partizanom pravijo tudi rdeči fašisti. BLAGO, KI GA JE UNRRA PRIPELJALA v Jugoslavijo prodajajo. Tito se je z UNRRA dogovoril, da postane vse blago, ki ga ta dostavi v Jugoslavijo last države in da ta z vsem razpolaga. Tako Amerika zalaga dejansko tudi Titovo armado z raznim blagom, zlasti pa z gazo-linom. Mnogo blaga ppšlje Jugoslavija dalje v Rusijo, ker je Jugoslavija samo nekaka ruska podružnica. Tako more Titova vlada z ameriškim blagom plače- jj vati zasluge svojih ljudi. Kdor j | osiškimi njih sateliti v Evropi, ce se ministri ne bodo mogli zediniti. Bevin je govoril to na letni konferenci delavske stranke. "Tem potom izjavljam, da me nobena posamezna država ne bo primorala biti za vedno v vojnem stanju z drugimi dežela-je izjavil Bevin. "Kak izhod se mora najti, ker na ta način ne moremo iti naprej." Rekel je tudi, da bo proti takojšnji naselitvi 100,000 Judov v Palestini. Izjavil je dalje, da ne bo proti ekonomskim sankcijam napram Španiji. "Prihodnji teden bo pokazal, če bo Evropa razdeljena med vzhodne in zapadne bloke in prihodnji tedn se mora to tudi odločiti," je izjavil minister. LAUSCHE JE IMENOVAL HURDA NA APELATNO Guverner Frahk J. Lausche je včeraj imenoval okrajnega sodnika Joy Seth Hu.rda na ape-latno sodnijo. Tam je bilo izpraznjeno mesto, ko je odstopil sodnik Lieghley. Imenovanje je do jesenskih volitev, ko mora sodnik Hurd kandidirati. Ako bo izvoljen, bo v uradu do nov. 1949. Sodnik Hurd bo zdaj izstopil iz okrajne sodnije, nakar bo guverner lahko imenoval namestnika. Ako ga bo vzel iz mestne sodnije, bo potem zopet koga imenoval tje. # -o—i- Senator bi rad, da armada vzame Poljake v službo S tem Jbi se ustavilo ali zmanjšalo rekruti-ranje mladih fantov Za delavca in za delodajalca Pcroča U. S. Employment Officc Tržačam se nor- ^ko primerjajo fašistične J ~ |Hurghu bodo v j So odkrili ploščo to vojakom '^a društva fare sv. Lov-_ se zavzela, da postavi-l ^'nsko ploščo padlim vo-jz te fare. Na tej plošči pisana vsa njih imena. To v veliko slovesnostjo, 0 vršila to nedeljo. programa bo sv. ma-. rkvi sv. Lovrenca ob 8:45, ^rovana za padle vojake. J1® ob 2 bo pa povorka iz-na 80. cesti. Zbiranje l,:30 popoldne. Vsi vetera-^brodošli so tudi od dru- je z vlado in trobi v režimski j Vladna posredovalnica za de-rog, dobi od ameriških pošiljk, J10 (U. S. Employment Service) drugi pa dobe blago samo z de-je vpeljala zdaj novo metodo, s fDallP na 2 srranl> i d Policija straži glavni trg v Rimu, da se ne pograbijo vroče glave V Neaplju je še vedno vse napeto, toda topovi ustrahujejo izgrednike k ; ij Pridejo v vojaških uni- j katero bo zlasti mnogo pomaga i no osebam, ki niso dosti zmožne | angleščine. Tisti, ki pridejo v ta urad za delom, lahko vzamejo ' prošnjo domov, kjer jim kdo, ki poroka— se bosta poročila v Angleški polkovnik Bailey da mu je ukazal, naj pobije^f ^ komuniste, je izjavil Mihajlovič pri obravnavi. Mr. in Mrs. Jakob J a neha r iz 110302 Prince Ave., Cleveland, Belgrad. — General Draža Mihajlovič je izjavil pri obravnavi včeraj, da je dobil od angleške misije v Jugoslaviji ukaz, naj uniči pnrtizanske čete maršala Tita. 1 je vešč angleščine,- pomaga polniti prošnjo za delo. 1Z- Delodajalci, ki bi radi trenirali mlade fante in može za delo, naj se zglasijo v tem uradu. ki ima imena vojnih veteranov, Washington. — Senator Robert Thomas iz države Utah, ki je načelnik senatnega vojaškega odseka, je včeraj predlagal, naj bi se ustavilo ali vsaj zmanjšalo rekrutiranje ameriških mladih fantov s tem, da bi se vzelo v armado tuje veterane, zlasti Poljake. Te bi se porabilo za službo pri okupaciji. Senator je prišel s tem predlogom ob času, ko sta si senatna in poslanska zbornica v laseh glede obvezne vojaške službe, glede starosti in glede višje plače vojakom. Dočim je senat za to, da se jemlje v vojake 18 in 19 let stare, je poslanska zbornica odločno proti temu. Njegovi kolegi niso nič kaj veselo sprejeli predlog senatorja Thomasa, ki je rekel,' da bo prišel s tem p6novno na dan. -:-o--— Mihajlovič je vprašal sodni I zbor, ki sestoji iz treh sodnikov,] naj bi mu dovolil tajno pričevanje v tej zadevi. Sodni stol mu je pa to odklonil ter mu ukazal, naj govori javno. Gen. Mihajlovič je nato pripovedoval, da je bil v njegovem glavnem stanu angleški polkovnik William Bailey, ki se nahaja zdaj z angleško misijo v Bolgariji. Državni tožilec je nato Mihajloviča vprašal, kaj da je Bailey rekel. "Polkovnik Bailey je rekel likvidirati komuniste," je izjavil Mihajlovič. Ko so ga vprašali glede njegovih odnošajev do drugega angleškega častnika, podpolkovnika William Hudsona, je Mihajlovič odgovoril: "Imeli smo spore radi majhnih stvari." Mihajlovič je tudi priznal, da je nekaj njegovih četnikov dobilo municijo od Italijanov. Povedal je tudi, da je bila morala med četniki včasih slaba, ker so bili v sporu med seboj. Mihajlovič je tudi dolžil nekatere svoje bivše poveljnike, da so sodelovali z osiškimi četami. Eden teh je bil D. Jevdjevič, ki je zdaj interniran pri Angležih in katerega namerava jugoslovanska vlada soditi kot vojnega zločinca. -o- Senat je sprejel predlog, da se zviša cene na 1941 Ta lestvica bi garantirala cene izdelkom oktobra 1941 Washington. —• Južni demokrati in republikanci so se včeraj združili v senatu in sprejeli j predlog senatorja Tafta iz Ohio! z 44 proti 29 glasovom. Glasom! nanja' da lega predloga bi se garantiralo tovarnarjem cene, kot so bile 1. do 15. oktobra 1941. tega bi se dodalo še vse-jzvišane stroške, ki so nastali po tem ča-j Peta obletnica O., in Miss Pauline Tičar, hčerka družine Mr. in Mrs. Joseph Tičar iz 5701 W. Mitchell Ave West Allis, Wis. Poroka bo ob 10 dop. v cerkvi St. Mary's. Jancharjevi, o,če in mata ter bratje in sestre so se odpeljali k poroki. Ženin se je pred kratkim vrnil iz službe Strica Sama. Vse najboljše želimo mlademu paru. Zelo rasna seja— Po pobožnosli v cerkvi nocoj bo zelo važna sea Oltarnega društva fare sv. Vida, Vse članice naj se gotovo udeleže. Prodaja kruha— Jacob Laub Baking Co., naz-od sobote naprej ne bo več prodajala kruh od hiše do hiše. Pomanjkanje moke je Poleg I vzrok. Pekarij a je imela vsak ! dan na cesti 70 voz s kruhom. su. Zagovorniki predloga trdijo, da bi to dalo tovarnarjem mnogo dobička, toda bi zvišalo produkcijo, kar je edino zdravilo proti inflaciji. Za predlog je glasovalo 16 de- V petke ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josipa Prijatel v spomin 5. obletnice njegove smrti. Zadušnica— V petek ob 7 bo darovana v cerkvi Brezmadež. Spočetja mokratov, vsi iz juga, in 28 re- na Superior in 41. cesta maša publikancev; proti pa 25 demo- za pokojnega Antona Pekol. kratov, 3 republikanci in en pro-i Sprememba seje— Višja cena za mleko siede- farmarjem, ki vozijo ,im. — Močni policijski kor- čih strokah: v plastiki, radijih, m]-i.ft fWplfllld i so zasedli glavni trg v Ri- monterstvu, mizarstvu, izdelova-'v t-ICVClrtilu ..Program se bo vršil pred ',3o> po programu odidejo v cerkev k blagoslovu . *>o pa banket v SND. Vo-vsi brezplačne vstop / dom. Kdor bi je slučaj-I naj se zglasi pred Pri gdč. Vicky Hochevar. Hetu bo pa prosta zabava )jfeŽ1)a pri tej redki slavno-j Gotovo velika, da se take 'SVečanostjo počasti spomin ^ padcev, ki so dali svoja U življenja za svojo domo- kateri bi se radi izučili v ....... i Rim cioni mu, Piazza del Popolo, da prednju orodja, za električna dela. prečijo spopade med monarhisti popravljanje avtov, in republikanci. Kralj Umberto! * * * se še vedno trmasto brani pri-1 Urad ima na razpolago zdaj znati republiko. 20 del za moške, ki znajo poprav- 11 jati električne stroje za vare-Policiji pomaga vojaštvo S(nje> Delo je pri znani cleveland-tanki in konjenica. Na vec kra- g]d fjrmi in plača je za izkušene jih so se vršili včeraj spopadi škg izredno dobra. Prosilci med monarhisti in republikanci. I naj se takoi zgasijo v tem ura_ S palicami in železnimi drogovi dU; m2 w g gtreet so si hladili buče. * * * V Neaplju je še vedno položaj i Urad ima v zalogi knjigo "The j ako napet. Včeraj so namera-j Veteran Comes Back." Deloda-vale delavske unije napraviti de- jalci, ki imajo uslužbenih več ve-monstracije proti monarhiji, pa ■ teranov, na bi poslali po to knjigo jih v zadnjem trenutku odpo-; go, kjer je dosti pojasnil o pravi-vedale. V šahu drži izgrednike! cah veteranov in drugih važnih vojaštvo, ki je razpostavilo topo-'zadevah. Knjigo dobijo, če pove in tanke po ulicah. kličejo CHerry 0980. Ne bo dolgo, ko vam bodo povedali groce-risti: riža ni! Washington. — Prekupčevalci v rižem pripovedujejo, da v skladiščih ni skoro nič več riža razen onega, ki je določen za izvoz v Evropo. Trdijo, da bo položaj še dosti slfibši. Lanska letina riža v Kaliforniji je šla skoro vsa I v inozemstvo, od letošnje jo je ' Društvo Bled št. 20 SDZ bo imelo sejo v soboto večer ob 7:30 namesto v nedeljo. Članstvo naj vzame to blagohotno na znanje. Poroka— V soboto 15. junija se bosta j poročila v cerkvi sv. Bonifaci- I ja ob 9:30 dopoldne Clarence ! Vokač, sin Mr. in Mrs. Victor jVokač iz 1165 E. 61 St. in Miss j Elizabeth Oswald, hčerka Mr. lin Mrs. Joseph Oswald iz 3548 Armadnikor inženirjev bo po-1 w 4g> gt Bilo srečno! Seja odbora— V nedeljo ob 11 dopoldne bo 'imel važno sejo celotni cerkveni odbor fare sv. Lovrenca. Se- gresivec. Pred senatom je tudi predlog, da se odpravi kontrola cen na vsem lesu, olju, bombažu, mleku, živini, tobaku, perutnini, ribah, žitu, sadju in zelenjavi. Ta predlog bo senat najbrže,danes sprejel z določbo, da stopi v veljavo 1. julija. -o—- Vlada bo prodala več poslopij v Ravenna, 0. nudil publiki v nakup 120 poslopij na prostoru armadnega ar-zenala v Ravenna, O. V tem so vključene farmarske hiše, sked-nji, hlevi, kokošnjaki, razna dru-l ga farmarska poslopja in še 40 j a je zelo važna, zato naj bodo gotovo vsi navzoči. ^Hcija dobi ladjo Evropo Ntfurt. — Nemška ladja ij > ki so jo zaplenili Nem-J1 k' je nekaj časa prevaža-{teriŠke čete, je bila izroče-iL^coski vladi kot del vojne H Na razpolago imamo dosti del za ženske, ki znajo šivati na ši Washington. — Farmarji, ki preskrbujejo mleko za Cleveland, bodo dobili 5% več za svoje izdelke, če bo odobren predlog vlade oziroma od vladnega poljedelskega urada. To bi pa ne zvišalo cene mleku odjemalcem. Razpečevalci mleka se bodo najbrže temu uprli. V tistem .-lučaju bo vlada vprašala farmarje, naj glasujejo za ali proti višjim cenam. Če bo večina farmarjev za povišek, ga bo vlada ukazala, ne glede na opozicijo. Vlada ima za vsa večja mesta in njih okolico določene cene za mleko. S tem se zagotovi stalna in dovoljna dobava mleka. Po tej novi ceni bi dobili farmarji za 1. vrste mleko v maju in juniju $3.61, v oktobru, novembru in decembru 83.91 in pa še več določene za izvoz. Da ga gre ogromna količina iz dežele priča to, da ga primanjkuje tukaj kljub temu, da smo ga lansko leto pridelali nad 70 milijonov bušljev, kar je bilo za 34% kot povprečno druga leta poprej. 12 žrtev 2 vojaškim bombnikom B-29 Gatlinburg, Tenn. — Blizu meje Tennessee in North Carolina je treščil v goro bombnik B-29. 12 vojakov je bilo ubitih. Bombnik je bil na potu iz Florida v Chicago. drugih poslopij, ki jih je zgra-i _ _ dila vlada tekom vojne. ' u a||7 A n A n A 11 I Poslopja bodo odprta kupcem' fgOVl GROBOVI za ogled 5 dni začenši prihodnji) pondeljek, vsak dan od 8:30j Matija Proksa zjutraj do 4 dopoldne. Pri teli i V torek zvečer je poslopjih bo mnogo dobrega lesa, j ^Ja Proiksa, ki je vse naprodaj. --o- Sabotaža na U. S. ladji v Havrah Pariz. — Na neki ameriški tovorni ladji v pristanišču Havre je izbruhnil velik požar. Sumijo, da je imela prste zraven sabotaža. Predsednik ne bo šel na Filipine Washington. _ Predsednik učiti temu. Dela so na vzhodni'pitno mleko. Za2in3 ^ nrinrwoHai avni nhi«lc in zapadni strani mesta, ženske mleka, k. je za sladoled n tiine. valnem stroju, ali ki se žele pri- druge mesece $3.76. To je za vrste Truman je odpovedal svoj obisk m zapadni strani mesta, ženske mleka k. je :^ Filipinov na 4 julija. Namera- »*j *e zglasijo v tem uradu, kjer, ge izdelke, bi dobili nekaj manj. val je prisostvovati slavnostim dobe vsa pojasnila glede del, k. 4. julija, ko bodo Filipni progla- so razpolago. šeni neodvisnim. Predsednika bo -0- zastopal notranji tajnik Krug.' Kadar morate ponoči preko Predsednik ne more iz prestolni- ceste, imejte na sebi vedrto kak ce, ker bo kongres takrat še v bel predmet, da vas voznik la-zasedanju. ž je opazi. umrl Ma-samski, stair 57 let. Stanoval je pri Mrs. Anna Hanko, 15715 Trafalgar Ave. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov. Doma je bil iz Češkega, kjer zapušča brata in tri sestre. Bil je krojač in upo-slen pri Brazis Bros. na Waterloo Rd. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 7:30 iz Svetkovega j pogrebnega zavoda v cerkev* 1 Marije Vnebovzete in na Kal-varijo. ' Pogreb And. Šmajda Pogreb za pokojnim Andre- VARNOST OTROK JE TEKOM POČITNIC VSA LEŽEČA SAMO NA STARŠIH Varnostni direktor Frank D. je vedela, da je njen otrok,na!jem Šmajd bo v soboto zjutraj Celebrezze v Clevelandu polaga1 varnem v šoli. Zdaj pa ne mo-ob 9 iz Zakrajškovega pogrebne-staršem toplo na srce, naj tekom I rejo razen, če preskrbe prej, da ga zavoda v cerkev sv. Vida in Mesna produkcija 27% manjša od 1945 Washington. — P o 1 j e d elski urad poroča, da je padla mesna industrija za 27% od lanske kvote. počitnic, ki trajajo 3 mesece, posvečajo večjo pozornost na varnost svojih otrok, ker so zdaj samo pod njih varstvom. Zdaj ne bo več učiteljice, ki je dan za dnem svarila šolarje o nevarnosti na cesti ter jim zabičavala, naj bodo previdni, kadar gredo iz šole in kadar gredo v šolo. V času šole je šla mati lahko i v trgovino ali kam drugam, ker bo otrok varen doma. Ako so na Kalvarijo. otroci v taki starosti, da se jih —--o- ne more same pustiti brez skrbi, Senator Bankihead je ■ naj bo gotovo pri njih kaka od- včeraj umrl govorna oseba, dokler gre mati kam po opravkih. Ako pa tega Washington. — V sredo je ne morejo, naj vzamejo otroka ornrl senator John H. Bankhead, ali otroke s seboj. Saj veste, star 73 let. Doma je bil iz Ala-otroci, kadar so sami, iztaknejo bame in je služil v senatu od vse, polate se vsega in nesreča 1930. V znak žalovanja je senat je tukaj. prekinil zasedanje do četrtka. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) »117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio __Published dally accept Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po razna&alcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. čsrtrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. V. S. $4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. 0. S. $2.50 far 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. _ Entered a« second-class matter January 6th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _______ iiiUBBh S3 No. 116 Thurs., June 13, 1946 __ ■» .. ..... Slovensko Primorje Svet z nestrpnostjo čaka, kaj prinese 15. junij, ko se zopet snide konferenca štirih zunanjih ministrov v Parizu. Tembolj s tihim strahom čaka slovenski narod, aii bo morda ta konferenca spet pomenila delitev naroda na več držav. Stanje je tako, da ne moremo pričakovati dobrega od napovedane konference. Resno se je bati, da se krivica iz mirovnih pogodb po zadnji vojski še enkrat ponovi in da naše Primorje ne bo v celoti pridruženo ostalemu narodu. Ničesar se ne da pror.okovati, toda izgledi za dobro rešitev so /alibog slabi. Pri zadnji konferenci so imeli diplomatje pred seboj štiri načrte, kako razdeliti Primorsko med Italijo in Jugo-savijo. Majmanj nudi Jugoslaviji ameriški predlog. Ta sledi najtesneje nekdanji Wilsonovi črti in varuje istrske premogovne rudnike za Italijo. Angleški predlog prepušča te rudnike Jugoslaviji. Francoski predlog odstopa Jugoslaviji tudi del zapadne Istre, tako da bi Pulj, Rovinj in Poreč prišli izpod italijanske oblasti. Trst in Gorico in tako večino tržaške slovenske oko!ice, večino goriškega Krasa, naša Brda in goriško okolico pa prepuščajo vsi trije načrti Italijanom. Od Trsta proti severu bi po teh načrtih šla meja malo vzhodno od železnice, ki veže Trst in Gorico skozi Julijske Alpe s severom. Nekako ob sotočju Soče in Idrijce bi šla meja naravnost na sever, tako da bi bil Tolmin na jugoslovanski strani, Kobarid in Bovec pa na italijanski. Velika Britanija in Amerika sta v kompromisnem predlogu ponudili, da sprejmeta francosko črto. Tako bi istrski Hrvatje po večini pnišli v Jugoslavijo, nič pa ne bi ta kompromis spremenil neugodnih razmejitvenih predlogov v korist Slovencev. Ruski načrt je za naš narod najpravičnejši. Ta zahteva, da pride pod Jugoslavijo vsa slovenska Goriška in izključuje Furlane. V tem načrtu je obsežena stara slovenska narodna zahteva. Ker je Trst v tem ozemlju samo poitali-jančen otok v slovanskem morju, spada geografsko in ekonomsko k državi, h kateri spada njegovo ozadje. Zadnja konferenca se je razšla brezuspešno. V tem času je Byrnes v imenu Amerike naglašal, da glede Trsta ne more odnehati Rusom. Prav tako je Bevin v. imenu Velike Britanije govoril, da Trst ne more pripasti Jugoslaviji. Jugoslavija pa je v tem času svojo zahtevo poudarila z zbiranjem čet na meji med B in A zono, v kateri je začasno razdeljena Julijska Krajina. Ali je pričakovati kak kompromis? Iz raznih izjav, posebno pa iz Bevinovega govora, bi sledilo, "da bi bile zapadne sile za tak kompromis, da postane Trst neka mala država pod zaščito UN. Ta rešitev za Slovence ne bi bila ugodna. Prvič to pomeni zopetno delitev Slovencev. Dalje ostaja še naprej odprto vprašanje, kam bo enkrat taka začasna državna tvorba pripadala. Nihče si ne domišljuje, da je to kaj več kot nekako trenutno reševanje v zadregi. Potem pa ne vemo, kaj naj bi obsegala ta državica. Verjetno ozemlje med rusko in francosko črto, o kateri smo zgoraj govorili. Kraji, kjer ni nobenega Laha, bi tako ostali v italijanskem območju. Ne smemo si namreč zakrivati, da bi imeli v tem slučaju Italijani s Trstom in Gorico večino nad slovenskimi vasmi. In kaj ima Slovenec od Laha pričakovati le predobro vemo. Italijanska premoč bi enkrat kasneje tako državico spravila pod italijansko suvereniteto. Kljub lepim Byrnesovim besedam je vendar jasno, da Zedinjene države ne zagovarjajo pripadnosti Trsta k Italiji radi kake narodne pravičnosti. Pri Trstu in njegovem zaledju v resnici ni več vprašanje, ali naj se vztreže slovenskim ali laškim narodnostnim zahtevam. Glavno, vprašanje je postalo, kje moreta Amerika in Anglija zastaviti zmagoviti pohod orientalskega komunizma. Ali ga moreta pri Trstu? Na vsak način ga poskušata tu zadržati. Tako je sedaj igra za Trst igra med zapadnimi demokracijami in vzhodnim komunizmom. Naša nesreča je, da je Jugoslavija sedaj samo privesek komunistične Rusije. Radi komunizma nočejo dati Jugoslaviji Slovenskega Primorja. Povedali smo že v našem listu, kako se je partizanstvo naravnost trudilo, da bi Ame-rijkancenrin Angležem dokazalo, da jih sovraži in da je slovenskim partizanom prvo mednarodni komunizem. Pred seboj imamo poročilo svojega dopisnika, ki nam pripoveduje o razpoloženju proti Amerikancem. Piše nam: "Odličen gospod, slovenski narodnjak, ki je v Brdih mnogo deloval za osvoboditev izpod fašističnega jarma in tudi sodeloval v začetku z Osvobodilno fronto, mi je pripovedoval: "Takoj po odhodu partizanske vojske iz Brd (v juniju 1945) sem prišel v neko vas V Brdih. Zelo sem bil presenečen, ko sem slišal ljudi, kako so sovražno govorili proti amerikanski vojski, ki je imela priti tja. Začel sem jim dopovedovati, da so to vendar naši zavezniki in da naj jih ljubeznjivo sprejmejo, ker bodo ti odločevali naše narodno vprašanje. Pa so mi jezno odgovorili, da se tako glase navodila, ki so jih dobili "od zgoraj." Tako je bilo že tedaj pripravljeno načrtno sovražno razpoloženje proti zaveznikom, pripravljeno od slovenskih partizanov." Ukaz partizanov je bil tedaj sovražiti Amerikance. Kako naj jih potem pridobe, da bi bili za našo Primorsko? Partizani so s svojimi shodi in govori, s svojimi dejanji, zlasti pa s svojo fraternizacijo z italijanskimi komunisti dokazovali, da jim je prvo srp in kladivo pa rdeča zvezda, torej ne slovenska trobojnica in slovenska narodnost, ampak mednarodni komunizem. Kako naj sedaj ti kaj očitajo Amerikancem, če ti v strahu pred mednarodnim komunizmom ne spoštujejo naših narodnih pravic? Vse so zidali partizani samo na Rusijo in njeno udarno silo, z zapadnimi zavezniki niso hoteli računati. Prav tako so tudi slovenski ameriški partizani gledali samo na Moskvo in namenoma pozabili na Washington. Sedaj se ta uslužnost SANSovcev do komunistov maščuje nad našim Primorjem. Kako naj uspe sedaj v Washingtonu beseda tistih ameriških Slovencev, ki so se prodali z vso dušo Ameriki sovražni Moskvi? Nas boli ta situacija, ki jo je ustvarila politika komunističnega sovraštva in klečeplazenja pred Moskvo. Zavedamo se, kaj izgubi slovenski narod v starem kraju narodnostno in gospodarsko s zopetno delitvijo njegovega ozemlja in z izgubo Trsta, tega izhodišča v veliki svet. Ne zagovarjamo stališča zapadnih velesil v tržaškem vprašanju, kajti kar je narodnostno krivično, ostane vedno krivično. Vemo, da bi tudi oni del slovenskega naroda, ki ga komunizem doslej še ni zajel, šel skozi strašno trpljenje, če pride pod brutalni Titov režim, toda radi tega ne moremo želeti, da bi ta del naroda za vselej utonil v laškem morju. Saj je upravičeno upanje, da režim nasilja enkrat propade. Ob tej boleči rani našega naroda tembolj obsojamo strankarsko kratkovidnost tistih ameriških Slovencev, ki so divjali za komunističnim partizanstvom irf tako spravili kljub dobrohotnim in pravočasnim svarilom naše največje narodnostno vprašanje tako daleč, da more res le izreden dogodek rešiti naš narod v stari domovini pred novo delitvijo. ne \ l i nnwn are wwiwrw« BESEDA IZ NARODA Odkritje spominske plošče v Newburghu Dasi je žalost za 17 staršev iz naše fare, katerih sinovi se ne bodo več vrnili iz vojne, je pa to obenem tudi veselje za vse one, ki so se vrnili zdravi iz te grozne vojne, ki je divjala nad štiri leta in v katero je bil zapleten skoro ves svet. Da se spomin na to grozno vojno in posebno pa na one, ki so na bojnih poljanah dali svoje mlado življenje, ohrani še poznim rodovom, zato. so se zavzeli zastopniki skupnih društev in bodo postavili spominsko ploščo, na kateri bodo vklesana imena v tej vojni padlih vojakov. Kar naši padli vojaki sedaj najbolj potrebujejo od nas, je molitev. Zato bo v nedeljo ob 8:45 zanje maša v cerkvi sv. Lovrenca. Prav nas vseh pa je dolžnost, da se jih spominjamo v molitvi. • Popoldne pa bo sledeč program : Vsi naši vojaki, ki so sedaj doma, naj se, če le mogoče vsaj za to popoldne oblečejo svoje vojaške uniforme, da s tem počaste spomin svojega padlega tovariša, ki je dal svoje mlado življenje v vojaški obleki. Zbiramo se ob 1:30 pred SND na 80. cesti. Ob dveh odkoraka vsa povor-ka: Godba Cathedral Lfitin višje šole, društvene zastave iz fare sv. Lovrenca, katere naj bi nosili vojaki v uniformah, dalje vnanji oddelki vojnih oddelkov vojnih veteranov, St. Lawrence Post CWV No. 553. Korakanje po 80. cesti, po Masn-field, po 82. cesti in Crawford na 81. cesto pred cerkev sv. Lovrenca. Vodja programa je Mr. Louis Ferfolia. D vign j en je zastave, kar izvrši St. Lawrence Post. — Godba igra ameriško himno. Otvoritveno molitev izvrši Rt. Rev. kanonik Oman. Izročitev plošče. Mr. Fred Krečič, predsednik Skupnih društev, katero sprejme Rt. Rev. kanonik Oman. Ploščo odkrije Charley Kočevar Jr. v spremstvu dveh belo 'obelečnih deklic in dečkov. Govor: clevelandski župan Thomas A. Burke in vojaški duhovnik Rev. Edward Maher. Zaključna molitev Rt. Rev. kanonik Oman. Trobentač zatrobi v zadnji p6zdrav, St. Lawrence Post odda salvo, nato godba zaigra v zadnji pozdrav padlim Po programu pred cerkvijo pa se podamo vsi v cerkev k blagoslovu. ■ n »rria urin«n h umu Tako bivši vojaki, tudi vi ste bili premnogokrat v smrtni nevarnosti, tudi krog vas so letale smrtonosne krogle. Bili pa ste tako srečni, da vašega imena ni na tej spominski plošči. Ali ne boste iz spoštovanja do svojega padlega tovariša tudi vi prišli na to žalostno slav-nost. Kdor izmed vas se ne bi od^al temu vabilu pač nima dovolj spoštovanja do padlega vojaka. Udeležbo so obljubili od Kinsman Post, Blazek Post, St. Stanislav Post, Nativity Post od Blazek Post pridejo tudi de kleta veteranke v uniformi. Nekateri se izgovarjajo: i mam hlače raztrgane, bluza mi je prevelika itd. Nič za to, saj to ne bo parada pred generali. To bo le spomin udanosti padlemu tovarišu, ki je dal svoje mlado življenje za zmago Amerike. Saj večje žrtve ni, kot če da kdo svoje življenje za svoje prijatelje. In te žrtve so bile doprinešene v pretekli vojni tudi od naših vojakov prijateljev. Slava jim in nepozabni spomin. Po blagoslovu v cerkvi se razidemo iii/zvečer pa naj pridejo vsi vojaki v dvorano Slovenskega narodnega doma. Vsi straši padlih vojakov naj bodo že pred drugo uro popoldne pred. cerkvijo, kjer bodo zanje pripravljeni sedeži in zvečer pa gotovo v dvorano, kjer bo zanje pripravljeno posebno o-mizje. Vsi vojaki dobijo vstopnice brezplačno na dom. Kdor pa bi jo slučajno ne dobil, naj se zglasi pri Vicki Hočevar in to gotovo še pred nedeljo, da bodo lahko rezervirali sedeže. Kdor se želi udeležiti tega banketa, naj si vstopnico preskrbi pred nedeljo, ker na banketu se vstopnic ne bo prodajalo. Da se prej zglasite je potrebno tudi zato, da bodo kuharice vedele, za koliko ljudi pripraviti. Na banketu bo govoril samo Rt. Rev kanonik Oman in sicer v priznanje vojakom-junakom, ki so fzvojevali tako veliko zmago in premegali dva tako močna sovražnika. Po banketu pa bo ples, za katerega bo igral Zabukovčev orkester. S tem upam, da je naznanjeno vsem, kaj in kako bo v nedeljo 16. junija pri nas v Newburghu. Opozarja se tudi tiste, ki se boste pripeljali s svojim avtomobili, da istih ne pustite nikjer od SND do Crof-ford pa do Mansfield, ker te ceste morajo biti med parado proste, za kar bo skrbela policija. Red med vojaki bodo držali vojaški oficirji in med civilisti pa Mr. Louis Gliha. Vsem faranom fare sv. Lov- S3BX-" renca in vsem našim prijateljem pa priporočam, bodite navzoči še pred drugo uro popoldne. Mr. A. Grdina pa vabim, da pride in vzame vso parado na film, da bodo lahko potem še po drugih naselbinah videli, kako pri nas častimo vojake-junake. J. Resnik. Zguba Primorja in Trsta nam preti Za slovensko Primorje in Trst, za našo slovensko last se gre. že narava sama zahteva od vsakega Slovenca, da je odločno proti temu, da se na tako sramotno kramarski način baranta za naše slovenske kraje, ki po vseh božjih in človeških postavah spadajo k slovenskemu ozemlju. Posebno pa še z ozirom na to, da se hoče te kraje vzeti Jugoslovanom, ki so ves čas vojne zvesto stali na strani zaveznikov in se tako junaško borili in s tem pripomogli do zmage, do poraza sovražnega osišča, pa iste dati roparski in verolomni Italiji, ki je bila ves čas vojne proti zaveznikom in na strani osišHih d!ržaiv in obenem fcujdi povzročiteljica svetovne vojne. Namesto, da bi se Italiji za kazen za to njeno delo kaj vzelo pa dalo Jugoslaviji za plačilo, pa ravnajo sedaj zavezniki ravno nasprotno. Ravnajo tako brezobzirno, nehvaležno in krvično, da hočejo svojim sovražnikom priznati tuje ozemlje, svojemu prijatelju in svojemu sobojevniku pa ne priznajo niti njegovega lastnega ozemlja. To je pač najboljše priporočilo' zaveznikov Jugoslovanom v kakem morebitnem slučaju v bodočnosti, ko se sedaj kažejo tako milosti j ive in radodarne premaganemu sovražniku, proti svojemu sobojevniku pa tako nehvaležne in krivične, da mu hočejo vzeti njegovo last pa nagraditi svojega sovražnika. Tako postopanje zaveznikov nasproti premeganemu sovražniku in nasproti svojemu sobojevniku je res vse obsodbe vredno. Da pa zavezniki vsaj nekoliko opravičijo to svojo napačno postopanje in tako grdo kupčijo z našimi kraji, se sklicujejo na komunizem, kateri točasno vlada v Jugoslaviji in istega navajajo za vzrok, zakaj naj naše Primorje s Trstom ne prideta pod Jugoslavijo — v kateri vlada komunizem. S tem pa zavezniki svoje postopanje le še bolj potrdijo'za v^e obsodbe vredno. Kdo pa je drugi kot oni pripomogel komunizmu do moči in vlade v Jugoslaviji? Ali so to storili namenoma zato, da jim je sedaj komunizem strašilo »katero naj jim služi za vzrok, zakaj ne prepustiti Jugoslaviji našega Primorja in Trsta, oziroma nam dati istega nazaj, katerega se nam je vzelo po prvi svetovni vojni in dalo Italiji? Torej, ubogi pa pošteni narod v Jugoslaviji, ki se je v vojni tako zvesto in junaško izkazal, ki je zaveznikom tako pomagal, ki je radi vojne, katere on ni hotel, toliko pretrpel, toliko zgubil, je postal po vrhu vsega tega od strani zaveznikov še deležen strašnega blagoslova v obliki komunizma, da ga sedaj kruto preganja in mori, da mu je deželo požgal in opustošil, da mu je pobil in pregnal toliko tisoč najboljših mož in fantov, da se radi njega sedaj potika po svetu toliko naših ljudi kot begunci — in ali se bodo mogli še kdaj vrniti nazaj? Vse to gorje, ki je narod v Jugoslaviji zadelo, vse razdejanje, vsa tragedija kakršna sploh more kak narod zadeti, vse to ima Jugoslavija od zmage v zadnji svetovni vojni. Na sramoto civiliziranega sveta, posebno pa še zaveznikov, je usoda Jugoslavije po vojni hujša kot katere koli druge premagane dežele in da je današnja Jugosla-cija najnesrečnejša dežela na svetu. In vsega tega bi naj še ne bilo zadosti, k vsemu temu naj bi se dodalo še krivico, še en smrtni udarec, da ji odvzamejo še NJENO zemljo. Da, po vsej pravici tudi o naši od vsega sveta teptani in mučeni domovini bi veljale svetopisemske besede: "Vi vsi, ki mmio greste, poglejte, ali je še kaka bolečina, kot je bolečina moja?" Ali res ni za nas nobenega smisla, nobenega usmiljenja, nobene milosti, nobene pravice. Ali ima res prednost pred nami ropar in verolomnež? Pri vsetn postopanju zaveznikov v zadevi glede Primorja in Trsta imajo pa velik delež tudi tisti, ki so v domovini in tudi tukaj v Ameriki tako vneto pri reševanju vprašanja glede našega (Dalje na 3 strani) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje s 1 strani) narjem. Da, večino ameriškega darovanega blaga se prodaja po vladnih prodajalnah po visokih cenah. Tako vlada tudi dobi denar, da more podpirati komunistično propagando. To so stvari, ki jih danes v Jugoslaviji ve vsak otrok. Vse to seveda ne dviga ugleda Amerike, ki se je dala po svojih komunističnih uradnikih tako potegniti. In spet je komunistom samo prav, če Amerika izgubi med narodom na dobrem imenu. To je komunističen sistem. Najhujše pri tem pa je, da se prodaja celo stvari, ki so jih posamezniki darovali za reveže v Jugoslaviji, ko je UNRRA napravijala zbirke za obleko. Vem slučaj, ko je nekdo dal za suknjo 400 dinarjev. V njenem žepu je dobil listek, kdo je suknjo daroval. Tako je natančno vedel, da je kupil darovano blago in da so komunisti napravili dobiček. TAKOIMENOVANI VOJNI DOBIČKARJI. — Država prihaja sedaj do denarja tudi na ta način, da ljudi, ki še kaj imajo, obdolže vojnega dobičkarstva in jih obsodijo na take kazni, da jim v resnici pobero prav vse. Tako se vzdržuje z ropom državna blagajna. Naslednja imena navajamo po komunističnem j listu: "Slovenski poročevalec." | Navedeno je povsod, za ko'iko jej kdo "kaznovan." Martine Fra-j nja, trgovka, Tyrseva (182,000 j din); Kovačič Marija, trg., Mi- klošičeva (470,000 din) ; Mertl Franc, mesar, Miklošičeva (197,000 din); Zmazek Ivanka, kavarna, Miklošičeva (105,000 din); Strmoli čtefan, trg. in pos., Malgajeva (114,000 din); Kleč Frida, prof. in pos., Ver-štovškova (53,200 din) ; Olup Josip in Albina, trg in pos., Stari trg (130,000 din); "Arbor," lesna d. z. o. z, Tyrševa (1,042,740 din); "Papirles" d. z. o. z., Gledališka (73,654 din) ; Ivan Ogo-relec & Comp dr. z. o. z., Cesta V Rožno dolino (291,35S din). Holynski Karol, fotograf, Aleksandrova (178,500 din);. Kastelic Alojzij in Slavka, slaščičarna, Erjavčeva (141,000 din) ; Plevčak Anton in Marija, manufaktura, Prešernova (598,-000 din). Babnik Franc, pos. in gost. Tomačevo (228,263 din); Breznik Franc, pos. Stožice (171,810 din) ; Kunstelj Anton, Ježica (274,641 din) ; Pečnik Ivan in Marija, gost., Stožice (225,625 din); Por]e Jože, čevljar, Tyrše-va (135,987 din). TOBAK je v Jugoslaviji monopol, to se pravi, pridelovati ga sme samo kdor ima zato dovoljenje in prodati ga sme samo državi. Vsako sajenje tobaka je zato prepovedano, če ni pod strogo kontrolo države. Med vojsko je marsikak ljubitelj tč trave začel saditi tobak na svojo roko. Sedaj je Titova vlada spet izdala stroge odredbe proti tistim, ki bi si upali posejati kako tobako-vo seme na svojo roko. Vse to seveda zato/"da ne bi v no;' Jugoslaviji ljudje pozabili, daJe vse, kar je bilo v "stari" s» ga pod Titom ostalo. „ ŠE NEKAJ ZA TOBAKA*' JE. — Monopolska upra^ Ljubljani poziya vse q vžigalnikov, naj plačajo »* ' ki znaša brez ozira iz kaks"et,t0 materiala je vžigalnik na.. . 200 dinarjev. .(V Jugoslaviji menjajo sedaj dolar za 50 • ta H 1 Je t Dr l! I ati iilo k Nekega dne sem pa kar s jn |a raj žil in brez potrkava JjJ '^j vriskanja odkrevsal k dok da me bo pretipal in Preisk^vill. povedal naravnost in brez kov, če sem še za ta svet, ali ^ že škarta in da bom šel na 0 ^ 'nad zvezdami". Kar bo, Pa. naa zvezaamr . ivai j.,)r ^ Ampak namenil sem se pa ,,x ji * naprej, da če bo zdravnik * ^ > t V da je kaj hudega in da ^ predpisal kako stvar, ki n11 ^ po volji, bom napravil tak^ prijatelj Jim, ki mu je c v e» , , .. v «rr,, ne * tai prepovedal pijačo. 1» ^ ^ nič, kaj se pa ta na P^jj^ ti ., t- ku, ki ni videl v pijači 111C ^ i/M ---- * . 1 J stopi," je vdano konštatir«' in šel ročno k drugemu zj1^. oni .očasi zdravi"' iii ga. In Jim je še danes p^. ^ kot mi je pisala Urška - ^.j. Texasa. še vedno ga 1 v božjem strahu diha. iz Tudi na to sem bil pi^f Ijen, če bi mi doktor nat^ in brez ovinkov povedal, ^ me ni več pomoči na tei« tj , in da je vsak cent proč ^od |s i« ive Ja: Iti k M ls( bi ga dal za komelce in nnil * take amendmente. Spo^^-n^j se o slučaju, ki se Je " ^ pripetil, žena je poklic«1^^ J vnika k bolnemu možu. yatr • vnik pride in začne Pre® '.^lu*1 bolnika. Tiplje mu žilo- P ? tistim telefonom na srCf' m^ ;„ ka s prsti po košu, pre.?'6' ti < »Zli % jezik, zmeri furnez, potenj več> tira' obrne k .ženi in ji konšta "Za vašega moža m moči! Je že pri kraju i 0b-Mož pa, ki je svojo ^'^tirs ta' sodbo slišal, odločno- Pr' . rekoč: "Baba, kaj P» k"Vg^i kega, ki še nič ne zast°P' ^jji, pa ta ve! Drugega in' ' Kaj, jaz da bi že umrl, ki nad nji* i i i \ tako zakej!" "šerap!" zavpije n£ , ljubezniva ženica. 1 vedo, kaj govorijo." . ge Se reče, še najbolj bilfva. mazal, če bi zdravnika ^ doma, sem si mislil. Tak ^ j0 ^ stvar vsaj za nekaj časil^slo žila, kar bi že precej ' Pa mi je zopet prišlo ' ^ spomin za tak slučaj, imel pomena zame. mo za to, da se ne P0^ ^1' n .s* Nekdo se je močno Vie V grlu ga je stisnilo, da J »J? s j bil glas in je mogel sa^0^ taje govoriti, pa še t0.Ztejn, težavo. Ker smo že P^.^Wi k ft, i Za Sc Š n M yQi1* i/j j ^^ potil nekega večera na fjt eh, saj ne bo tako hudo! ^ ^ se gor po stopnicah in ' bil na vrhu, sem s6 premišljal, ali bi potrka ta, ali bi jo ubral naz»J'Jrjj i'J|] me vzamejo v roke d0" ^ V me pošljejo t je, odkoder ^^ nitve ni, vsaj za nell10 v srce. "Snubi' lah-iJrkoli!» ftne razumeš!" je bruhajoč si vse, kar je kdaj 5lslila o Mafijcu. "Ali je stric poslal od teto! Ali ne vidiš, rhl druge strani baran-Matij ec?" »ič hudega ni. Kra-v hlevu!" je tlesknil Krava I .. 1 U1 ,'l 'kakor otrok, »levu!" ni več v hlevu!" je 0(lločno rekla s svin-Franca. "'O, moj ■Ve več v hlevu! In :a«jec," je j oka je oči-aJ nisi tega prej po- bo (ot lot ve m ni' jej 4 C Jaz sam ne vem; saj ...... | do besede nisem pri i'1 "r i6 stric tako naglo za-Potme si odšla ka- rJa. Kaj jaz vem ^ je prepozno!" je Se> "zdaj je prepoz- prepozno, Franca? ,te ti je kaj zame kdaj ,nd Le ti je, Franca, reci! .1 | zapiševa oklice!" ''Veš?' Rekla sem, da Zavezana sem, o JNana!" Ce nisi rada, fl|;„°dveži! jtt i) $ 31« r» r» "F tr- im i si Iflfo 1» i H nisi Samo če ni- ,rem, Matij ec!" fe.ffeš?" je vprašal ter kakor da se -pogre-'asen občutek mu je za- V ,ne morem! Tine ntal. Matijec!" me S,5 kaj rekla, beseda še i» Le vidiš, Matijec, ali ne ■M, kaj je z menoj. J6 vidijo, tvoj oče že Jj0 ti, samo ti bi vzel iiase!" je s čudnim bese- atljem' planila ! tu j greh ? Tuj greh °v greh!' se mu je pred oč- ! Sele sedaj,so mu mis\ da je razumel. bi bil rekel: 'Jaz te vzamem', samo to, Samo te besede!" je jokala' Franca, "bi vedela, da je vse tako kakor je bilo pa praviš: 'še danes in kakršna si!' Iz usmiljenja praviš!" "Jaz te vzamem," je počasi slovkoval Matijec, "jaz te vzamem. Kar bo, Franca, ne bo pogrešalo očeta!" "Prepozno Matijec, čemu bi še tebi bila v pokoro. Naj bo meni v pokoro, jaz moram za pravim očetom, jaz moram za Tinetom!" In.sta si stala nasproti, oba tako nesrečna in bedna, tako trpeča in trepetajoča od srčne bolečine. "O, da bi umrla!" je dahnila Franca. Matijec pa je nemo, s čudno grozo v očeh odtaval iz kuhinje v hlev, sedel v jasli ter ni opazil, kako mu teliček slini parznične hlače. XVII Mohor je tri dni ždel pred hišo kakor bolan. Ni' prišel k skledi, ni odgovarjal na vprašanja, nič. Kruh je otepal in vodo pil, naslanjal glavo na palico ter zrl predse. Človek, ki ga ni poznal, bi dejal, da ždi, toda domači so se ga ogibali. Vedeli so, da njegov sivi pogled izpod polpriprtih vek bedi nad težko mislijo. Dva sta vedela, kaj ga grize. Franca, ki je čakala s strahom in trepetom, kdaj se usuje nevihta, Tine, ki je s čudno samovestnostjo škodoželjno mislil na gospodinjine besede, ko ji je pijan oni večer povedal, da je staremu vse izdal. "Zdaj je vsega konec!" "Konec? Kakšen konec? Gospodinja si!" ' "To je tisto!" je vzdihnila. "Tako misliš mene upehati!" "Kaj bi te upehal. Sama veš, kako lahko urediš!" In je tisti večer vriskal pred hišo, da je Franci paralo dušo in da je Mohor, ki je ležal, planil pokonci ter zahreščal skozi ubito šipo: "Tiho, vedomec!" In je prišla nedelja. ' Mohor je ždel^pred hišo. "Boš že videl vedomca, stari!" je dejal Tine, ko se je spomnil teh besed ter ga izza hleva uzrl ždečega pred hišo. "Tudi star maček se mora privaditi novemu gospodarju!" (Dalje prihodnjič) ZGVBA PRIMORJA IN TRSTA NAM PRETI da ga je kdo udaril MALI OGLASI (NadaljevtnJe z 2 Kt-ranU Primorja in Trsta. Posebno na ši tukajšni partizani s svojim Sansom, ki>so tako slepo in trdovratno drveli čez drn in strn v največjo škodo in nesrečo narodu ter delali na to, da je zadeva gleda Primorja in Trsta prišla zdaj v tako težak položaj, nosijo veliko krivdo tega, če bo ta naša zemlja sedaj za nas izgubljena. Vse to blazno drvenje naših tukajšnji partizanov za komunizem, ki so bilj in so še slepi in gluhi za vse opomine in za vsako dokazovanje, da so na napačni poti in da je komunizem največja nesreča za vsak narod in za vsako deželo in nas vse, ki smo za pravično rešitev primorskega vprašanja in ki smo proti komunizmu, spravila naše stališče v kaj čudno zmedo. Ker vse tako izgleda, kot bi ne bili dosledni; na eni strani smo proti komunizmu* obenem pa hočemo; da Primorje in Trst prideta pod Jugoslavijo, kjer vlada komunizem, in da smo tako za komunizem in proti njemu obenem. Ker pride Primorje in Trst pod Italijo, če ne pride pod Jugoslavijo, smo res raje zato, da pride ovca v hlev, v katerega spada, čeprav v tem hlevu gospodari volk, kakor pa da ista pride v tuji hlev in bi bila tako gotovo za nas za vselej izgubljena. Ce zdaj vlada v Jugoslaviji komunizem in tak režim, ki je tako protinaraven, bo zato isti prej ali slej samega sebe uničil in šel rakom žvižgat — zemlja, narod pa bosta ostala. Treba je najprej skrbeti, da se kaj ne zgubi, za drugo se bo pa že potem poskrbelo. Sicer pa zaveznikom, posebno Angliji, ni nič na tem, čigav je Trst in Primorje in kdo istega dobi, nič jim ni na tem, če sg komu naredi še taka krivica, ampak njim gre bolj v Račune, ;la Tr?t in Primorje dobi Italija, ne radi nje same, temveč radi Anglije, katere kramarski 'politiki je toliko za koga, kolikor je to le njej sami v korist. Zato pa kolikor smo proti komunizmu, kakor nas boli, da v Jugoslaviji ni za narod nobenih pravic in svobode, kakor se nam zasužnjen in preganjan narod smili, kakor tudi mi težko z njim čakamo, da bi se te strašne razmere spremenile in da bi se naši begunci že skoro mogli vrniti domov, smo vendar za to in tudi zahtevamo, da Trst s Primorjem pride pod Jugoslavija in ne pod Italijo. T. Hrabroslav. Begunec poroča o dogodkih v borovniški okolici H naslonil na steno ter Predse ponavljal: irf tuj greh! Fran- J si nam to storila?" D^kaj ?" je mrzlo kot ^vila Franca. v^aj ne omožiš? Ti se ('endar omožiti?" , iloče! On hoče grunt, 'Ako plačal mešetarino. dal njivo!" jedkostjo je govo- esede. C daj grunt, da ne boš , > Franca!", je jeknil j, "Pa mu ga daj! Po-j na Mohorjevem •■JH» da ne bo sramote." moj, grunt je oče- Je spravil skupaj, Utrdil Matijec. "Pa pol !" '»če vse!" P { ranca, jaz bi te bil ako rad vzel brez grun-e še danes, še danes ' franca. Franca, š$' Kakršna si!" L ^ sunkom je zadušil I ^an hladen odpor in ,Custvo ob misli na vse Občinstvu v naznanje Cenjenim rojakom naznanjava, da sva prevzela farmo od Jack in Ane Lenaršič v Geneva, Ohio, Route 534. Priporočava se, da naju ob priliki obiščete. Vsak je dobrodošel. Mr. in Mrs. Anton Mihelič (117) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini. Podrobnosti izveste na 6511 Metta' Ave. (117) Bungalow naprodaj Lahko takoj selite Nahaja se v Eucildu, blizu Babbitt Rd. ima 3 spalnice, je star 5 let, jako moderen, nanovo dekoriran; gorkota na vroč zrak, soliden dovoz, garaža z dvigaj očimi vrati, lep lot. Cena je $16,000. Za sestanek pokličite LI 1965. (117) —Skoro ena sedmina površine države Ohio je pogozdovljena. * * * —Perzijska zgodovina sega najmanj 1,400 let v dobo pred Kristusovim rojstvom. (Nadaljevanje) Ta bratomorna vojna se je širila po vsej Sloveniji vsak dan z večjo silo. Da so partizani resnično sodelovali z okupatorjem, kažejo sledeča dejstva. Noben Italijan se ni bal partizanov; vse orožje so dali partizanom, ki so skupno z Italijani razbijali slovenske vasi (Turjak, Grčarica, Begunje itd.) Pomislite, tudi Italijani so se borili za nas SLOVENCE. Pamet! Komunisti so hoteli doseči oblast tako ali tako. Da jo bodo dosegli na tako ostuden način si pa tudi g. Churchill ni mislil. Ker pa je komunizem mednaroden; niso izbrali ali je Italijan ali ^fe-mec ali Slovenec, samo da je bil komunist. O tem bi vam mogel napisati magari deset debelih knjig same Čiste resnice, tukaj, pa vam opišem le nekaj bolj važnih stvari. Nemci so prišli v Borovnico pred polomom Italije. Tudi ti so nam takoj pokazali svojo ''kulturo". Bili smo že vsega siti ck> grla, a najhujše pa je šele prišlo. Da boste vedeli, partizani niso niti enkrat skušali uničiti naš most, ki je važnega pomena in čeprav so se opevali z raznimi krilaticami. Vse gorje pa je zadelo Borovnico, ko so pričeli napadati ang-gieški avijoni most in postajo. Metali so 1,000 kg težke bombe in to po več sto na dan. Verujte mi, da več let ne bo zrastla trava na nekaterih krajih. Kurje vasi ni več. Tam, kjer je bila nekoč Kobitiova vila, je sedaj še samo velika luknja. Tudi žage'ni več. Ma-rajonova je pa tako uničena, je tudi ne bo več. To bombardiranje je trajalo od avgusta pa do božiča 1944. O božiču pa je bil vendar most uničen in nesposoben za promet. Takoj nato pa sO# se Nemci pripravili a novo progo in jo dovršili ravno do* svojega propada. Ta proga, ki je samo zasilna, se na obeh koncih mosta spušča po vznožju Planine in Trebelnika zaokroži pa nad Cerkovo žago. Ta proga je tudi sedaj v prometu. Partizani pa so se pripravili na drugo boljšo in daljšo progo, pa ne vem če bo v 10 letih gotova. Priznati moram, da je biia Borovnica v splošnem zelo partizanska, pa če bi danes prišli tja Angleži, bi jih gotovo sprejeli kot odrešenike. Petrič Ivan je dal marsikateri težak milijonček za partizane, se je do danes gotovo že premislil, saj ima dovolj časa v ljubjan-ski ječi. Tudi Švigelj Franko, ki je .zelo grdo gledal domobrance, bi gotovo že rad zapustil zlato svobodo v norišnici' na Vse Slovence v Ameriki pozdravlja — begunec. -o- Kako Ameriški Rdeči križ pomaga Jugoslaviji Studencu. Od svega hudega'vam. da bi morali na svoji koži je znorel. Cukala, zvest pris- j spoznati pravo resnico iz do-taš komunizma, ima danes prav j movine, toliko v Borovnici kot jaz v begunstvu v Italiji. In Mara j on tudi. Pa boste rekli, da je to bilo pri nas potrebno že prej, da se odvzame veleposestnikom. Da, res je. Kako je pa sedaj? Tisti, ki je res potreben, ni dobil nič. Namesto Galeta je komisar, ki upravlja njegovo zaplenjeno premoženje. Tako je življenje v republiki Sloveniji. Domobrancev je bilo nekaj čez sto iz Borovnice. Kakor vsi drugi, so bili tudi oni poslani nazaj v Titovino in pobiti. Zato vam vedno pišejo iz Jugoslavije; "za fante ne vemo nič." Jaz pa dobro vem kje so — v Kočevskem rogu . . In še nekaj. Zadnje čase prihaja iz Jugoslavije pošta brez cenzure. Ali veste zakaj ? Zato, ker morajo oddajati odprta pisma . . . Res svoboda tiska in besede. Večkrat slišite besedo "izdajalec." Ali pa veste, kdo je to? Mi, slovenski domobranci, ki nismo oskrunili in onečastili slovenske zastave tudi pod okupatorjem ne. Zato smo izdajalci, ker smo se borili, za svoj obstanek, zato, ker smo hoteli obvarovati slovenski narod gotovega pogina. Izdajalec sem! Zato, ker sem bil anglofil, sem bil v italijanski internaciji in zato, ker sem anglofil, sem mo. BELO DOBIJO ral zapustiti svojo trpečo, raz-,, t> t - i i • • j ,.v . ',.. riskega Rdečega kriza, ki ie od biČanO 111 ' nnniMiin TOmlucn " ' Veliki del pomoči ki jo prejema Rdeči križ Jugoslavije od inozemskih društev Rdečega J križa, odpade na Ameriški Rdeči križ. Po ključu za razdeljevanje pomoči na federalna društva RK, je bilo do sedaj razdeljeno Rdečemu križu Slovenije naslednje blago, ki ga je poslal Ameriški Rdeči križ. Oblačil, perila in nogavic je prejel Rdeči križ Slovenije 254 bal, 198 zabojev in 526 karto-1 nov. V njih je bilo novo moško! in žensko perilo, perilo za ot-! roke, nekaj opreme za dojen-' čke, razna moška, ženska in otroška obleka. Čevljev je bilo 12 zabojev, 11 zabojev pa odej. Hrane je prejel Rdeči križ Slovenije 6 bal, 2370 zabojev in 2757 kartonov. To so bile razne konzei*ve, kondenzirano mleko in paketi kot jih že vsi poznamo. Med sanitetnim materialom je bilo precej ribjega o-lja, obvezilnega materiala in zdravil. Vspga je bilo 3 bale, 722 zabojev in 87 kartonov. Pralnega in toaletnega mila ter mila za britje je bilo 5 bal, 456 zabojev in 386 kartonvo. Raznega drugega blaga od Amei in ' ponižano žemljico, svoj dom in svojo družino. Ni lahko zapustiti vse svoje najdražje in se podati v negotovost in pomanjkanje, a r. je, ker imamo čisto vest in čiste roke. Vrjemite mi, da veliko lažje prenašam trpljenje in gorje vojske in težave begunstva ob zavesti, da sem delal pravilno, kakor pa če bi dobil vsak dan sto dolarjev iz Amerike. Vem, da mi ne1 boste vsi in tudi ne, vsega verjeli, pa mi tio ne dela nobenih preglavic. Ne privoščim vam, da bi vi to doživeli, kar smo mi, a če bi, pa bi nekaj velikega le imeli od tega — spoznanje. Tudi mi nismo vrjeli, kar se je govorilo o Španiji, sedaj pa vemo, da je še mnogo več. Rad bi tudi videl, da bi Nemci zasedli vso Ameriko in potem bi tudi vas sodili, da ste sodelovali z okupatorjem. Tovarne so morale delati, kdor je hotel živeti, je moral ubogati, sedaj pa . . . sodeloval je z okupatorjem. Veste, pa ne mislim, da ste v Ameriki sami komunisti. Vem, da so tam tudi ljiidje, ki čutijo z nami in nam želijo dobro. Zato pa vam vsem priporočam, da pridno segajte po A-meriški Domovini, ki zavzema popolnoma pravilno stališče. Vsem Slovencem v Ameriki želim, da bi iz naših pisem spoznali kaj je prav in nas pravilno presojali, ne želim pa padlo na Rdeči križ Slovenije je bilo 129 bal, 382 zabojev in 237 kartonov. To je bil predvsem zobni prašek, semena, zlasti mnogo brisač, krema za čevlje, razne krtače in takozvani moški kompleti. V moških kompletih je odeja', brisača, milo, copate, nogavice, pisalne in toalete potrebščine, pidžame in perilo. AVneriški Rdeči križ je posodil RKS tri tovorne avtomobile Z nosilnostjo 4.5 .tone ki jih je Glavni odbor Rdečega križa Slovenije dodelil v uporabo okrožnima odboroma Rdečega križa Slovenije Celje in Novo mesto in Pokrajinskemu po-verjeništvu v Ajdovščini. Vse to blago razdeljuje glavni odbor Rdečega križa Slovenije, čim ga prejme od Ispostave Središnj^ga odbora Rdečega križa Jugoslavije, okrožnim in okrajnim odborom Rdečega križa Slovenije, da ga naj pravičnejše razdeljujejo najpotrebnejšim. O načinu razdeljevanja in poslovanja našega Rdečega križa se je prepričal in pohvalno izrazil gospod Robert B. Dickie, posebni predstavnik Ameriškega Rdečega križa za Hrvaško in Slovenijo, katerega velika zasluga je, da prejema Rdeči križ Jugoslavije hitro in izidatno pomoč Rdečega križa. ŽENSKE ZA 1 DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Delo na farmi Iščem priletnega moža za delo na farmi. Kdor želi iti, naj pokliče IV 4511. (117) Oskrbnik dobi službo Ima stalno delo. Oskrba dvoran in nadzorstvo dveh stanovanjskih hiš. Dobi plačo po dogovoru in prosto stanovanje. Zelo lepa prilika za samca ali starejši zakonski par. Več podrobnosti se izve v klubovih prostorih Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave. Tel. MU 9675 (Jun 13, 14, 18) Za pranje želi se dobiti žensko, da bi pra-ia en dan na teden. Zglasite se na domu Mrs. Alice Kazaglow, 1182 E. 83. St. ali telefonirajte RA 4689. (118) MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje. gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premen jamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd ENdicott 0487 Govorimo slovensko Cx) Furnez naprodaj Naprodaj je furnez, cena zmerna. Vprašajte na 1019 E. 66. Place, (117) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša iz opeke za 1 družino na 1197 E. 168. St. Za podrobnosti se obrnite na Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644. IV 0678. (x) .Par išče stanovanje Novoporočeni par išče 3 do 4 sobe. Rad bi jih imel do 1. julija. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 5 popoldne EX 4581. (117) ti llel Se je za mizo in po_ g1^!. Kakršna si!" s> še danes in kakršna FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj MALI OGLASI Naši fantje in dekleta, ki služijo z našo armado v Franciji, najdejo tudi tam kak ameriški kotiček za razvedrilo. Gornja slika nam kaže prostor v Parizu na 2 Rue de Havre, kjer dobe naši fantje in dekleta tipični ameriški sladoled in vse druge sladkarije, lci so s tem v zvezi, kakor tudi mehko pijačo in pivo, s čemur jim postrežejo francoske natakarice. Hišo vam prodamo Kupci z gotovino kupijo hišo ali jo zamenjajo. Pišite, telefonirajte, ali se ustavite pri nas. Mr. William Sintic Real Estate 18419 St. Clair Ave. KE 0974. ___ (125) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NV AUTO BODY CO. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bp kot nov. Popravljamo body in Xenderje. Welding! JOHN 3. FOZNIK GLenville 3830. 982 East I52n«l St Peč naprodaj Naprodaj je kuhinjska peč izdelka New Process in pa furnez. Za podrobnosti pokličite EX 6384. (116) fhomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4318 Vas muči revmatizem? Mi proti nas. E. 71. St. Naprodaj sta dve hiši na velikem lotu. Hiša spredaj ima 11 sob in je za 2 družini, 2 furneza; hiša zadej ima 6 sob in furnez. Hiši sta v dobrem stanju. Ne zamudite te prilike, če ste resen kupec. Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054 — J. Lushin. (117) imamo nekaj posebnega revmatizinu. Vprašajte Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastollc 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vaiega avtomobila. Delo točno In dobro, , ROMAN Cleaning JAids:> , ustvarjal in dopuščal, da je Apecid je pritrjevaje priki-( trajalo dalje? . Perzijci so si to mal. ! raztoimačli .fak^,' da so si mis-, "Človek mora verovati," je! lili še nekega .'čhvha, ki je sam nadaljeval Egipčan >; žalostnim ;na sebi hudoben, jn se od veko-j glasom, "mora svoje nade ne-j maj bojuje z M$om vsega do- na j svobodno le pozdravila, vstopi. Obširna veža je bila razsvetljena z visokimi, umetno izdelanimi kandelabri iz brona, stene pa so bile poslikane z ve- je šiloma odtrgal. Ker je videl, jlikimi hieroglifi v temnih bar-da bo moral le z naporom pre-|Vah, kar je bilo čudovito nas-magati neodločnost, ki jo je vz-! prot.je z ljubkimi in sijajnimi bujila zgovornost kristjana v j slikami, ki so bile v navadi pri njegovih razvnetih možganih, si tedanjih je zavihal obleko in bežal tako naglo, da ga ni bilo več mogoče dohiteti. Italcih. Na koncu veže ga je sprejela sužnja, katere obraz sicer ni bil afriški, vendar za nekaj senc temnejši od običajnega rimljanskega. "Iščem Arbaca," je dejal svečenik s tresočim glasom. Sužnja je molče pokimala in vodila Apecida skozi neko krilo poslopja po ozkih stopnicah brega. Mi Efi|)čanje smo si. zamislili enakega demona v ne-sV.-ahoviteBi Tifonu. Pač. kam prikleniti. Taka je dediščina naše narave. Ako blodiš, prestrašef) in prepaden, ker se ti trže iz srca predmet tvpje! bege ječa zmota, ki nas še bolj vere, po temnem in brezkonč-napeljuje!—- Nicest, ki je na-nem morju negotovosti, ldičeš!stala iz prazjie domišljije in nana pomoč in. hrepeniš- po kaki udih iz one neznane moči te-deski, na kateri naj bi pripla-1 iesno, človcSko bitje, •nevidne-val, če treba tudi v daljno in ;. u; drla vidno naravo in ga pusto deželo. Zatorej poslu-"odieila z vidnimi svojstvi. — Saj! _ Ali se še -sppominjaš' Toda mi hočemo dati tej moči najinega današnjega razgovo- j ime, ki ne bo več mešalo poj-ra?" i mov — in skrivnost nam bo "Kako naj bi ga bil pozabil V" i ::ianj prikrita — to ime je: Dejal sem ti, da so vsa ona : otioba. ii lull lil) ii in i mu wm m...... —„ the he"1 Cleaning might be i in the McArdle household witholi. of son, Robin, 2, bul ......i mighty tough job without «oaP. |t t,ke» McArdle saves every c... .> of used cooking fat, for she Kno of ftcv four pounds of salvag-ivi fat to make just the four large tsox