*2Cm številka.
Vrat. v |Mm«'<l«'jrk "20. novem lira I
IVfcij XXIV.
..Edtnoct"
ir.hHiH (Ivnkrnt n>i	dim. rsiim iif.lHj in
premikov. zjutraj	in ivečer olt 7. uri.
O ponedeljkih in	po prsmi ki h izlmi* ol> uri zjutraj.
Nitro^nlmi /un<n :
Obe izdnnji na lato . . . g|,f, 21
/>h MHino večerno ix<Inn	^ ) _
Za pol 1«U. četrt leta in na mcsec rnr.inertio.
Naročnino je plačevati naprej. N* na-r«W*be hrer priložene naročnine unrava ne osir*.
>Ja drobno ae prodajajo v Trutu »jutranje »tevillre po S nvč. večerne Številke po 4 iivč.; ponedeljake zjutraiij« »te- , Tilke po 2 nvč. Izven Trst« po l nvč. več.
EDINOST
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon »tr. H7«.
4 nvč.
V edinosti Je wi«Č
Offlaal
računajo po vr*tnli v oeiitu. /.* >W-kratno naroČilo ■» primernim popustom. Pnalana. osmrtnice in javne khIiviiIp. do-mufi oclaai i t« 1. «e rnčiimijo po pniro-l1>i.
Y«i dopisi nuj se polil j« jo iin-iliiišlvii. Nefrankovniii dopisi »e ne sprejemajo. Rokopisi <e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ojtin^e sprejema iipruvnMIro. Naročnino in mrl mm* je plačevati loco list.
Vr«llltMlni in tiaharna se ualiajMla v uliti (-arintia Mv. 1*2. 1'prnviiiStvo. <mI-pnmiKtvo In vprejeuiiiiife hiseralov
v ulici Molin piccolo -iv. .">. II. imdstr.
zdajatalj in odrnvorni urednik K ran O o d n i k.
Lastnik konsorcij Usta „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija tista „Edinost" v Trstu.
Gorskemu razmišljevalcu.*)
(Dopis iz Goriškega.!
Kmalo 1111 to, ko je bruhnil nesrečni razpor na Goriškem, se je oglasil idejahii »gorski razmi-šljevalec«. Vsaka beseda njegova je govorila, <la toga Vašega dopisnika navdiha v roža želja po spravi. Poleg grofa Alfreda Coroninija je videl on v osebah dra. Antona Gregorčiča in dra. H. Turne i/voljene voditelje naroda slovenskega na Goriškem. Mož ni mogel umeti, zakaj prav /a prav so se sprli ti možje, niti ni mogel verjeti, da bi se taki blagi možje ne srečali in /družili zopet v »krščanski ljubezni«. Sedaj pa je ta Vaš »gorski raz misij e-valee« jel postajati malo manje idejalen. Na to spremembo kaže njegov poziv, da naj bi se vseh 10 slovenskih poslancev umaknili in s tem izrekli sudbo sami nad seboj : zavozili smo jo do cela, malo smo dosegli in sedaj ne vemo, kako naprej.
V zadnjem dopisu svojem v cenjenem Vašem listu pa postaja mož še nekam kritičnejši, kajti kliče strogo: Ako bi gospodje — delali, ne bi imeli časa za mejsehojni prepir !
Dokler je l>il ta Vaš razmišljevalee malee preveč idejalen, zdelo se mi je skoro greh, ko bi hotel rušiti lepe nade njegove, sedaj pa, ko je postal realnejši, se mi zdi, da ne bi škodilo, ako se malo pogovorim žnjim.
Ali je sprava na Goriškem mogoča ? .laz menim: da! In ako so gospodje res vneti za blagor ljudstva, se tudi morajo spraviti!
Na Goriškem se je ustanovilo »Trgovsko obrtno društvo«. Ako sta gospoda Turna in Ga-bršček res hrepenela po kakem načelstvu, no, saj sta postala obadva voditelja, če že ne nove politične stranke, pa vsaj nove smćri. Na drugi strani pa gospodje dr. Anton Gregorčič, Ivan Berbuč in dr. Roje zopet brez vsaeega prigovora vladajo v političnem društvu »Sloga«. Jaz l>i menil torej, da
*} Odgovornost za ta izvajanju prepuščamo gospodu dopisniku.	ifred. »Edinosti«.
P O I) L I S T K K

Sursum corda!
Spisal E—n,—n.
—	Ne, ne. Vi si domišljate nekaj. Morda imate kakšno veliko bolest v srcu in hudo trpite. To tajite morda pred svetom in preti seboj. A človek se ne sme tako prepustiti svoji boli. Vedno \ as vidim takega in tedaj moram biti žalostna tudi jaz.
—	Tudi Vi? Zakaj Vi..?
—	Kdo ne bi bil žalosten, ako Vas vidi vedno tako tu ž nega ? V tem lepem svetu živite kakor v grobu.
V Savičevem srcu so se dvigala čudna čut-stva. Kaj se godi? Kaj je treba vsega tega? Kako je prišlo to? Jeza, silna jeza gaje grabila, a čutil *e je brezmočnega. Neka tuja moč mu je silila zobe skupaj, da jih jo stiskal in pesti so se mu krčile. Ah, kaj je bilo treba vsega tega?
—	Nasmcjajte se vendar malo, gospod profesor! Meni na ljubo.
Savič jo je pogledal. Ona je zrla vanj s pro-sečimi očmi. V tem trenotku je bila krasna. V njenem obrazu je bilo nekaj, kar ga je spominjalo
s tako uredbo morejo biti zadovoljni vsi in obe ti društvi bi lahko pod takimi spretnimi načelstvi blagonosno tekmovali v delu za blagor ljudstva. To bi sicer ne bila taka sprava — tako najiven nisem —, da bi si gospodje, ki so se do sedaj obmetavali z vsemi možnimi priimki, kar hkratu ležali okolo vratu v prisrčnem objemu, ali bil bi to blagodejen kompromis — na <1 el u !
Kmetsko ljudstvo na Goriškem in delavci tudi krvavo potrebujejo gospodarske organizacije. Na volitvah za državni zbor nnm je v velikem poHe-stvu vsakokrat manjkalo le par glasov. Kako lahko bi pridobili še teh par glasov, kajti veleposestvo v slovenskem delu dežele bi bilo možno prav izdatno razširiti in okrepiti.
Ni-li političnemu družtvu »Sloga«, z drom. Gregorčičem, in s takimi pomočniki, kakor je profesor Berbuč in trudoljubivi dr. Hoje, na čelu, dovolj plodonosnega dela, zahtevajočega po jedili strani moči vseh teh gospodov, a na strani obetajočega toli lepega sadu in vspehov za slovenski narod na Goriškem ? !
I11 »Trgovsko podporno društvo«?! Za to društvo je sedaj veliko vneme mej trgovskim in obrtnim stanom na Goriškem. Ali to društvo — s takim delavnim človekom, kakor je brez vsaeega dvoma dr. Tuma, in s takim agilnim človekom in peresnikom kakor je Andrej Gabršček — ne bi moglo kar kreniti naravnost proti svojemu cilju, zbuditi stanovski ponos trgovcev in obrtnikov, združiti v svoji sredi vse te moči in po takem združenju — Izvojevati Slovencem večino v trgovski hi obrtni zbornici goriški In dosledno tudi v deželnem zboru 11
(iospoda na obeh straneh- razmišljajte! Ako vam strankarska strast in osebna mržnja nisti za-temnili ljubezni do naroda in usmiljenja do svoje krvi. potem morate priti do zaključka: lahko pridemo do s pr a v e i 11 moram o p r i t i, ker j o r a z m e i- e zahtevajo, ker jo zahteva ž i v lj e n s k a korist na r oda!
na sikstinsko madono. Ta pogled — ta pogled. — Ali vstajajo zopet čari iz davnih, davnih, pozabljenih časov ? . . Polotila se ga je neumevna omotica. Oh, ako bi se sedaj nasmejal, storil bi dobroto, ki bi bila več vredna od vseh teorij. Hotel se je po sili nasmejati — mesto smehljaja na obrazu se mu je prikazala solza v očeh.
Tonka je opazila ves boj Savičeve duše in tudi njegov izid. Seveda ni umela vsega, a slutila je, tla mora biti v tem srcu nekaj težkega, nekaj silno silno važnega.
—	Kaj Vam je, za Boga, gospod profesor, kaj Vam je? Ah, kaj sem zopet storila? Sem-li Vas užalila?
A hitro so je spomnila, da se človeku, ki trpi, ne sme govoriti v tonu usmiljenja. Spremenila je torej svoj glas.
—	No. jaz som neumna goska. Vidite, take smo. Menda leži to v naši naravi. Prosim Vas, oštejte me . . .
Obmolknila je, ker je opazila, da govori v zrak. On menda ni niti slišal njenih besed. Prvi solzi je sledila druga in sedaj je jokal, jokat in ihtel. Ona pa ni več vedela, kaj naj pravi. Mučila se je, da bi našla pravo besedo, a nobene ni »««hi.	(Pride še.)
Ni za vspešno delovanje političnega društva »Sloga«, ni za plodonosno delovanje »Trgovskega obrtnega društva« ni prav čisto potrebno tisto — ostudno zmerjanje in obkladanje z raznimi priimki v »Soči« in v »Gorici«. Ne! Ako vodilni gospodje obeh strank res dobro mislijo z svojim ljudstvom, morajo poskrbeti za to, da se po redakcijah listov ublažijo duhovi in pisava ! Koliko preveč razburljivih besed se je že napisalo!! Ce gospodje resno mislijo na korist volileev, katere zastopajo, Če res sočutstvujejo se svojim narodom, potom bi morali dr. Gregorčič in prof. Berbuč, kakor zastopnika kmečkega ljudstva, in dr. Koja kakor zastopnik veleposestva pahniti od sebe vsakogar, ki živi in diha le ob opravljanju nasprotne politične stranke, ter se lotiti tistega dela, ki so jim je odkazali volilei!
Dr. Tuma pa naj opusti tisto brezvspešno iistanovljanjo zavarovalnic za govejo živino in naj se raje loti dela za korist trgovskega in obrtnega stanu! Saj on je zastopnik trgov in obrtnega središča na Goriškem!
Tako spravo bi jaz svetoval gospodom, spravo, ki bi poinenjala deljenje narodnega dela. Tu se zlagam z »Gorskim razmišljevalcem«. Pustite torej razdor, o gospodje, in na delo! In jaz bi rekel celo, da je ta nesrečni razdor največ zakrivila brezdelica, oziroma premalo hrignnja od strani volileev za delovanje in postopanje izvoljenih poslancev.
Javni shod
političnega društva Kdlnost« v Kojanii
dne 12. novembra 18911.
(Dalje.)
Občinska uprava v Trstu.
Dr. Kvbitf je zaključil svoj govor:
Pa še pravijo tržaška gospoda : Saj mi skrbimo še bolj za vas Slovence, nego Vaši poslanci. Mi pa smo videli, da se denar, ki teče tudi iz naših žepov troši v vse druge svrhe, ne pa za potrebščine tržaške okolice.
Ali bodimo pravični! Nekaj so vendar napravili za dovoljene jim milijone, nekaj jako važnega : s v o j o ga r »I o so o h 1 e k 1 i v n o v e 1111 i-forme! (Homeričcn smeh). To je bilo res potrebno. (Ponovna veselost). Dosedaj ti gardisti namreč še niso izgledali kakor «slavni« generali, ki so bežali v Afriki... (Veselost) kakor oficirji laSke kavalarije. Tudi pred magistrat so postavili stražo, da čuva tamkaj /. golo sabljo v desnici	milijone. Na-
incstništvo sedaj nima več straže. To so izkoristili gospoda, pa so postavili svojo stražo pred magistrat, češ, da so bo videlo, da sedaj v Trstu ne stoje na straži avstrijski vojaki, ampak italijanski oficirji. (Klic: In namestništvo gleda mirno vse to!)
Da, slavna vlada gleda mirno. (Veselost). A v drugem slučaju postopa vse drugače. I*red nekaj meseci je občina Pazi uska predrugačila uniforme svojih občinskih stražarjev. Dala je napraviti obleko, ki je nekoliko podobna narodni noši na Hrvatskem, t. j. surke in kape s peresi. Hrvati na Hrvatskem in Pazinei živijo siceer, kakor se mi zdi, še pod istim cesarjem. A vladi se je zdela narodna noša hrvatska strašansko velik greh : za to je prepovedala nositi tisto obleko, ker bi ista žalila par priseljenih iredentarjev, živečih v Pazinu. Ko pa so pri nas občinsko stražo oblekli v čisto
italijanske uniforme, se ni nihče oglasil — niti ekseelenca g. name-tnik no. To ni žalilo niti avstrijskih čutov našega namestnika ((»las: Stanuje zunaj mosta, pa ne vidi! Veselost). Drugače je seveda / hrvatsko narodno nošo. In vendar, Co me ne vara spomin, pravi zgodovin«, da so Italijani vedno 1»■ I i sovražniki Avstrije, a Hrvatje so hili tisti, ki so }K>iioviiu rešili to državo s svojo krvjo in z svojim junaštvom. (I*'renetični živio-kliei — Klic: L. 1S|K, | Mio.) A sedaj je velikn pregreha nositi oldeko, ki je poilohna narodni noši teh Hrvatov !
S tem, kakor je naša občinska uprava postopala glede uniformiranja svoje straže, je že pokazala, kakega mišljenja so ti gospodje. S tem mi je dan nekak prehod k drugemu delu mojega govora, v katerem vam spregovorim nekoliko o političnem delovanju sploh našega mestnega svčta, oziroma deželnega /,hora.
Načelom, katera vodijo politiko mestne gospode, so ostali tudi /vesti, ko je šlo /.a to, da ho pri ilveh oerkvali v okolici napravijo poslopja /a duhovnike. Po vrsti so se poslane i večino vzdigali takrat in so rekli, da ne treba trošiti toliko denarja v ta namen, ker — ti /upniki delajo /.a Slovence. (Veselost) /a Boga, ti duhovniki živijo vendar med slovenskim ljudstvom, in <la no bi smeli delati /a to ljudstvo!
Seveda, Vi tukaj v Rojanu imate v tem ozirn nekako drugačne razmere. V vas je dolžnost župnika, da skrbi v prvi vrsti za	magistrat.
|Raznovrstni vskliki).
•la/ pa mislim, da dober dušni pastir mora e U t ' t i za narod, med katerim živi, in dehti zanj. (Tako je!)
Torej, za dve župnišei je bilo predlagano .'»O.OOO gld. A poslanci večine so rekli,daje 15,000 gld. zadosti. In ko jih je opozoril sam ravnatelj tehničnega urada, da ti» je premalo, ker je edino žnpnišče pri sv. Križu stalo čez 0000 gld., ni pomagalo niti to. Rekli so: nam je vse jedno!
In ko je šlo za to, da hi v Barkovljuh razširili cerkev, so rekli: Tega pa ne. Saj Boga se l hko moli tudi pod milim nebom. Mi bi pa jih j vprašali lahko: zakaj pa skrbe za cerkve v mestu I in zakaj se tam ne postavijo na veliki trg ter ne | molijo pod milim nebom?! (Veselost. Klic: Oni j ne poznajo Boga).
Cerkev v Barkovljah u. pr. je dandanes res mnogo premajhna. A liberalnem, ki ne znajo ne za vero ne za Uoga, se zdi širjenje cerkva popolnoma uapotrcbnn. Niti v to niso imeli časa, da bi poslušali, ko je bil govor o tem predmetu. Zbežali so iz dvorane.
A kedar jim iz. Pirana prihajajo kake čestitke, naperjene proti škofu iit duhovščini, takrat pa imajo j časa dovolj, takrat so vsi na svojem mestu, oelo i galerije ho polne. Takrat se zanimajo za cerkvene stvari. Le kedar gre za potrebe okoličanov, le tedaj nimajo času. (Vsestransko pritrjevanje.)
V najlepši luči pa se je pokazalo politično prepričanje mestne gospode o neki drugi priliki. Pred dvema letoma je namreč vaš poslanec, gosp, I)ollenz, predlagal, naj bi v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja — neko ulico krstili : «eorso Kranceseo (JiuHcppe». Takrat so sklenili, da je to stvar izročiti posebnemu odseku, ki naj se posvetuje o njej. Dobro, to bi naj še bilo. A ko je lanskega leta, o priliki petdesetletnice, stavil isti poslanec zopet predlog, naj vendar že enkrat rešijo to stvar kajti posvetovali so se menda dovolj dolgo je listal maguifieo® g. župan ter je zavrnil ga. Dollenza, češ, da bi bilo veliko razža-Ijenje za mestni svet, če bi ta sklenil nekaj, česar ni sklenila delegacija, da se o stvari še ne more sklepa ti, ampak tla se morajo še naprej posvetovati. In to posvetovanje traja - še danes! (Veselost).
Najbolj čudno pa je bilo o tej priliki to, da so na namestništvu zamerili gu. Doltenzu, ker je s svojim predlogom dregnil v italijanski - patrijo-tizem tci' da se je predrznil v mestnem svetu spregovoriti ime Njegovega Veličanstva. (Frenetično ploskanje).
Ko pa je nedavno temu »slavni< general Garihaldi (ne vein sicer, če je res tako »slaven«, pa pravijo tako ; ne vem tudi, če je general, pa tudi to pravijo o njem) (.Veselost.), ko je torej slavnic general prišel v Trst, ga ni pozdravljala samo tržaška malarija, ampak sam g. župan ga je svečano sprejel v mestni zbornici in general je iz-
razil svoje zadovoljstvo, da je videl thnto slavno zl>ornieo, kjer se tako junaški borijo za italijanstvo te zemlje. (Vsklikanje.)
Takrat niso dali kaki komisiji v pretreso-vanje, ali bi bilo res dobro, da g. župan sprejme »slavnega« generala, ampak župan je vedel satn, da bodo gospoda mestni očetje popolnoma zadovoljni s tem, kar sam ukrene. In takrat ni bilo noben«' zamere na namestništvu, kakor je bilo, ko je g. Dollenz v zbornici imenoval Njegovo Veličanstvo cesarja !
Iz tega vidimo, kakega mišljenja je naša mestna uprava in kaj nnmerjajo gospoda.
(-e mi beležimo take dogodke, nam očitajo, da smo špijoni, da Italijane denunciramo slavni vladi. Temu ni tako. Ce je slavna vlada zadovoljna z načinom, kakor se stvari razvijajo tukaj, mi smo tudi zadovoljni. Njena škoda ho, ako se danes ali jutri kaj zgodi. Mi niti ne zamerimo Italijanom, da kažejo o vsaki priliki toliko ljubezen za svoje brate onkraj luže. (e si želijo priti [»od Italijo, če hočejo jesti suho polento (Ploskanje), mi nimamo ničesar proti temu. Naj le poskusijo, kaj se pravi plačevati tolike davke, kakor jih plačujejo njih »odrešeni« bratje.
Naša krivda ne bo, če se danes ali jutri zgodi s Trstom kaj takšnega, kakor se je zgodilo z Benetkami in Lombardiju. Ampak tega ne moremo trpeti, da nam vlada očita, da smo in i še b o l j n e v a r n i A v str i j i, k a k o r naši I j ubi italijanski sosedi. (Viharno odobravanje.)
Mi smo se o vsaki priložnosti pokazali, da smo še preveč zvesti Avstrijci. Slavna vlada nima pravice, da nam pravi: Mi moramo podpirati Italijane, kajti vi ste še hujši.
Kdo je branil naše obrežje leta 18(»(i? Oko-ličanski bataljon. Meščani pa so zbežali v Italijo. Neki tak begunec, I m b r i a g a n i, (Hrupna ve-veselost.), ali kakor mu je že ime, jim je tam sedaj nekak voditelj. (Smeh.)
S takimi očitanji nam torej \ lada ne sine priti. Na tak način se ne damo žaliti. > (Frenetično ploskanje.)	^
Ako pa pojdejo stvari tako naprej, kakor se \ godi sedaj, pa s(; že lahko zgodi, da o prihodnji priložnosti bomo tudi mi Slovenci manje vneti za j svoje - stare tradicije. (Splošno pritrjevanje.)
Politični pregled.
TK8T 20. -novembra 1&9&.
K položaju Politični položaj ni bil že dolgo tako kritičen in zamotan kakor je sedaj, niti tedaj ni bilo tako hudo, ko je vihrala najhuja nemška ohstrukciju. Parlament res takrat ni deloval, ! na polju zakonodaje je bila res popolna stagnacija, od- i nošnji v parlamentu so bili popolnoma posurovljeni, vendar pa je bilo parlamentarno načelo obvarovano < vsaj v toliko, da smo imeli večino in vlado, ki se sicer niste identificirali jedna z drugo, ki pa sti v najhujih bojih vendar šli na roko jedna drugi. Sedaj pa imamo to kričečo anomalijo, da imamo vlado in večino, ki sti v odkriti vojni mej seboj : imamo vlado, ki zaničevulno prezira večino, in imamo večino, ki odreka vladi — denar, da poslednja ne more vršili obveznosti te polovice države. Imamo vlado, ki se hoče opirati le na manj- i šino, a imamo večino, ki sili vlado na parlamentarno i reševanje vprašanj v prvi vrsti nagodbe zOger-sko a imamo zopet vlado, ki ne more v parla- j mentaino areno, ker ve, da nima veČine, a brez j večine ni parlamentarnega razpravljanja in reševanja stvari. Y tem prav se izraža vsa zmedenost ! situvacije, kakor je je ustvarilo nesrečno minister-stvo Clnrvjevo, da je v li tednih že dvakrat za-prosilo krofto za pomoč.
Da, sedaj zopet. Ali v isti hip, kotita ga. Kathrein in .lavorski došla iz dvorne palače v Budimpešti, se je uvrhovatila nova potežkočn : pogajanja obeh kvotnih deputaeij so se definitivno razbila. In di- ' ferenca je znašala srnino borih 5100,000 ghl Kaj je ' ta svota v proračunu kakoršnjega ima Ogersko ? j Ali Madjarom je lahko biti trdim tudi v bagatelah, ko vedo, da imajo proti sebi parlament kakoršen ! je avstrijski, prečuden parlament, v katerem je ; večina proganjena (»d vlade in kjer imamo vlado, j ki je brez moči, ker nima parlamenta za seboj.
To je tsto, kar smo hoteli reči gori: nesrečno j ministerstvo < 'larvjevo je navstalo po volji manj-
šine in je torej prisiljeno spolnjevati voljo manjšine ! Tako stanje je nenaravno in mora dovajati do komplikacij. Kar se dostaje kvote, pač je ni več druge poti, nego da zopet krona poskoči vmes in da ona določi obojestranske prispevke za ukupne potrebe za dobo jed nega leta. Sodijo, da se krona bržkone odloČi za zadnjo ponudbo kvotne deputacije ogerske, torej za .'14 '-•">"/„ od ogerske in tuV75°/„ o«I avstrijske strani.
Torej ovire na vseh straneh. Auf dem Dache sitzt ein (ircis in ta starček jc ministerstvo ( larvjevo. Gori na slemenu čepi iu si ne ve pomagati, na nobeno stran. Cepi in grozi! Da, to ministerstvo grozi. In sicer ima dve grožnji. .ledna je ta, da razpusti državni zbor, druga pa ta, da za njim bi prišel le kakov general ostrili zob, ki bi neusmiljeno vladal s $ 14.
Na prvo grožnjo že odgovarja Politik«, da se je — Clarvjeve grožnje namreč — nikdo ne boji. Ako bi kdo izišel decimiran iz volilnega boja, bi bili to nemški liberalci. Zlomila bi se torej prav tista veja, na katero je splezal grofClarv, in na kateri sedi in b katero pade! Druga grožnja s g 14. pa ne bi bila iz nobenih ust tako čudna, kakor prav iz Clarvjevih. Prišel je, da odpravi vladanje s t; 14, a jedini vspeh njegovega dela naj bi bil poojstreni s? 14.! Ali ni grof Clarv povedal s tem, daje njegovo ministerstvo prav brez potrebe prišlo, saj £ 14. je pel že pred njim?! Ali je grof Clarv mogel huje ironizirati sebe in svoj kabinet, nego je storil to s to drugo grožnjo?!
Protestno gibanj« proti odpravi jezikovnih naredeb plove po deželah čeških z nezmanjšano silo. Lahko se reče, da je to gibanje splošno. Včeraj so bili protestni shodi po vseh večiii mestih, kjer imajo okrajno zastope. Shodi, katerih so se udeležili načelnih okrajnih zastopov, členi istih, županje, so bili sijajne manifestacije. Lahko je reči, da grof Ciarv ima proti sebi ves narod češki. V očigled takemu mogočnemu gibanju najnaprednejšega naroda v Avstriji — kako pritlikava je grožna grofo Clarvja z razpuščenjem državnega zbora!
Ruski »Svit« o dogodkih na kontrolnih shodih V Avstriji. »Svet« trdi, da tisti nemški »hier« nikakor nima take važnosti, kolikor jo je dobil vsled nemškega hujskanja. Tudi popred, sosebno na Ogerskem, se je pogosto dogajalo, da so rezervisti v narodnem jeziku odgovarjali. Nikdo pa ni temu prisojal kake veče važnosti. Častniki so se zadovoljevali s posvari lom, da pravilni odgovor je »hier«. Čehi so začeli demonstrativno odgovarjati z »zde« še le potem, ko so Ne.nci zapričeli strasten boj proti jednakopravnosti jezikov na < V-škem. S prvega je bilo le posamičnih slučajev in častniki so, kakor poprej, le karali. Takrat je ministerstvo — vsled pritiska od nemške strani - J te Častnike kaznovalo radi nezadostne strogosti in general Krieghammer jc zapovedul, da je odslej vsaki taki slučaj kaznovati z zaporom. Se le s tem so češki o ti g o v o r i zadobili p o I i t i š k o v a-žnost. Tako so postulati pangermanov tudi v vojni upravi napravili zmešnjavo. Vse težke žrtve, ki jih jim vladni krogi dunajski doprinašajo, p r e-trešuj o le stabilnost h a b s l> u r ž k e m o-na rhi je, ne da bi mogli Nemcem jamčiti konečno zmago.
Domače vesti.
Odprt grob. V Hojami je umrl iniuolo noč častitljiv mož, glavar mnogoštevilne, občespoštovane rodbine, gospod M i h a e I V e n u t t i. Pokojni k je dosegel visoko dobo 77 let. Počivaj v miru ! Vsej rodbini pa naše sožalje !
Pogreb — združen z sveto mašo - bo v sredo predpoludne ob 0. uri.
('itnteljeiii. .Jutri bomo imeli v Trstu velik Mirijin praznik. »Kdiuost« torej jutri ne izide. (tg. naročnikom v odškodnino smo tej številki pridejali današnje /jutranje izdanje.
Krčilo naprej! Pišejo nam : Krasno jesensko vreme je izvabilo tudi mene iz mestnega zatišja in napotil sem se minolo nedeljo v prijazni Skedenj. Pot me je zapeljala seveda slednjič tudi k čašici izborne kapljice. Po naključju sem prišel v gostilno, kjer so škedenjski tamburaši imeli prijateljski sestanek in zabavo. Brzo sem pohitel po stopnjieab v dvoranico, da bom tudi jaz deležen tega užitka.
In glej! — <>b dolgem omizju je bil razvrščen lep zbor tainbumšev iti tamburaši«* ; a kar j«' bib» ostalega prostora, bilo je zasedeno v* do zadnjega kotička. I'osebno mnogo jr bilo tudi mestnega laškega oličinstva, mej njimi več gospod«1. Vse je bilo radovedno. A ko je odzvenela prva pesem, ni bilo ploskanju ne konca ne kraja. Tuje občinstvo je bilo kar presenečeno; povpraševali so, odkod da so tamburaši, in skoraj niso hoteli verjeti, da bi s«' za mogel Skedenj ponašati s kako tako stvarjo. Kar zamaknili so se v zbor in mnogi se kar niso mogli ločiti od gostilne, /bor je zasviral še več točk ob burni polivali občinstva. Povpraševali so potem, da-li bodo sploh še kdaj svirali? In zatr-jali so, da niso mislili nikdar, <la bi domačini za-mogli prirediti kaj taeega. Suj so se pa tudi lahko čudili. Tako preciznega igranja tamburašev se ne čuje vsikdar. ('ast vrlemu vodji, a tudi vsemu zboru !
Sedaj pa še nekaj. Tamburaši in tambu-rašice škedenjske so lahko ponosni na utis, ki so ga napravili na tuje občinstvo. Tako naj bi se tudi drugod po okolici zbirali tamburaški in pevski zbori ob nedeljah v prijateljske sestanke, saj se s tem utrjuje vez vsega zbora, oživlja zavest narodna, a ob enem pa tudi kažemo tujcu, kaj da zmoremo mi. Tako bi omajali steber onih zagrizenih nasprotnikov, ki dan na dan ščuvajo proti nam in blatijo-naš rod in omajali bi tudi predsodke proti nam mej dobrim delom laškega občinstva! Misel, ki si jo je izbral tamburaški zbor v Skednju, je dobra. A čast onemu narodnemu buditelju, ki jo je izprožil. Morda bo tudi ljudij, tesnosrčnih, ki bodo oporekali temu, češ: bolje je, da smo sami za-se. Ne! Mod svet, naprej, in bodi si tudi pred oči tujca! Pokažimo, da smo tu in da se ne strašimo nikogar!
Ti, vrli tamburaški zbor le nadaljuj zapričeto delo! Ne glej ne na desno ne na levo, ampak tvoje geslo naj bo;
»Srčno naprej !«	—r.
Tako treba! Pišejo nam : Minulo nedeljo sta šla dva vrla okoličana <i. kupovat nekaj izvršene obleke zn otroke. Ker pri naših trgovcih nista dobila, česar sta želela, sta se podala (da-si nerada) v neko židovsko trgovino na Corsu. Mož je za« teval, naj mu pokažejo to in to blago, ali f>—<> tam službujočih oseh niso umeli — slovenski!
Potem so poskusili z nemščino, seveda brez uspeha, kajti naš okoličan je sklenil kupiti le tedaj, ako mu postrežejo v slovenskem jeziku! Zidje so poskusili srečo z spremljevalko našega moža, ki je bila žena g. (i., toda z istim uspehom, kakor prej! Ko so se prepričali, da se ne da nič doseči, je rekel jeden starejših uslužbencev: »Orpo, ohe duri« (To so vam trdi!), na kar sta oba naša navzoča krepko reagirala ter sta povedala čifutu, da ona dva sta prava Tržačana slovenske narodnosti in da vršita le svojo dolžnost, ako se o nakupovanju poslužujeta svojega slovenskega jezika, ki je ob enem deželni jezik v Trstu. In trgovci in njih služabuidtvo bi morali dobro vedeti to in uvaže* vati! Morete si misliti, kako debelo so gledali iz-nenadjeni lahončki, videči, da so sami bolj trdi, nego naša človeka, ki govorita deželna jezika! <'udom so se čudili in molčali so vsi, raztin enega, ki se je osokolil in rekel: *Znajo laški, pa govoriti nočejo!«
Tako, dragi meščani in okoličani, tako bi morali postopati mi vsi ! Najprej Iti morali gledati, da kupujemo pri naših, in ako to ni mogoče iz tega ali drugega razloga, pa bi morali tudi pri tujcu dosledno govoriti svoj lepi in za nas baš tako sladki slovenski jezik kakor je našim nasprotnikom sladak njihov jezik! Ako pa nočejo ali ne znajo, pa pojdimo ven in poiščimo vsaj takih, ki znajo, kakor sta to storila tudi tu omenjena naša vrla okoličana!	Nekdo.
»Unski kružok« v Trstu. Kakor čujemo, se med našim meščanstvom dela na to, da ustanovi takov klub, kije za nekatere ljudi baje grozna prikazen! Le resno na delo! Želeti bi bilo, da bi ljubljanski listi objavili pravila, na katerih se tam ustanavlja tak «kružok*, ker bi se tako stvar olajšala.
Vabilo na domačo veselico, katero priredi tržaška ženska podružnica družbe sv.Cirila in Metoda jutri dne 21. t. m. v slovanski Čitalnici, v ulici S. Franeesco št. 2, ob f>. uri pop. in sicer na korist »božičniee«. Vspored: 1. „.*,(: »Oče naš«, petje,
/J>or bratovščine sv. < 'irila in Metoda. š«>*tero-glason mešani zbor. 2. .los. Ileišmnnn : »Triglav«, |»etje, zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda, ■ie-steroglasen mešani zbor.	Igra: »Dva g o-
spoda in jeden sluga, uprizore d i leta ntje iz sv. Marijo Mag. sp. Cstopnina 20 nvč. sedeži 10 nvč. Kadodarnosti se ne stavijo meje. Na obilno udeležbo vabi uljudno	Odbor.
Pogreb barona Nclimidt-Zabiennva. bivšega dež. predsednika na Koroškem, se j<> vršil v Opatiji dne lH. t. m. V imenu deželo Koroške je došel na pogreb deželni glavar Zono (roess. Dalje je dospela deputacija politiških uradnikov. Iz Trsta je jI ose I namestnik grof" (roess. Za politično mišljenje pokojnikovo je značilno, da so državni poslanci koroški in deželni odbor doposlali sožaljne brzojavke.
Ni več nevarnosti. V » \Viener Aliemlpost« čitamo: Tudi v zadnjih 24 urah se ni v Trstu pojavil noben sumljiv slučaj. Ker se torej v 14 dneh po onem slučaju s pomorščakom turškega parnika ni pripetil n o h e n n o v s u m I j i v s i u č a j oku ž en j a in ker je torej nehala nevarnost okuženja, se boleti ni o zdravju v Trstu ne bodo več objavljali. To bodi v pomirjenje zlasti onim, ki so čuli in morda tudi verjeli govorico, ki se je bila razširila po mestu, da je tudi zdravnik Nidias, ki je zdravil onega pomorščaka s turškega parnika, zbolel za kugo.
Z IItisili post. Iz Plavij pri Kopru nam pišejo: Neverjetno, ali resnično je. Da, zgodilo seje, da je pismo od Trsta preko Zavelj v Plavje rabilo celili 70 dni j. Zalcpka je bila oddana v Trstu dne 17. avgusta 1H1>(.I, a sprejeta v Zavijali dne 1. novemlva. Pošta v Zavijali služi namreč za Plavje, Škofije in Hrib, za kakih 2000 duš Slovencev. Vendar uradujejo le laški. Posebno nam I Mavcem se godi krivica, ker imamo sleherni dan opravka na rečeni pošti. Dotična gospiea vprašuje namreč: C osa e (piesta ..Kmetijska družba", e (piesto „Društvo strazza' („Straža")?! Mi moramo znati, kaj je na pošti, uradnica pa ne vc, kaj ima v uradu.
Prosimo torej slavno poštno ravnateljstvo, naj nnm na pošto v Zavijali pošlje osebo, ki bo umela govoriti z nami in bo znala čitati naše naslove. Mi vsaj sodimo tako, da so uradniki za ljudstvo in ne ljudstvo za uradnike.
RaZirltl*. Od e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva sino prejeli:
V	zmislu naredbe e. kr. trgovinskega mini-nisterstva od JI. januvarja r. I. št. 70150 e.\ 1 Sl,)H (Pošt, in brz. naretlbenik št. 7 e\ 1N(.M>.) so se po posebnem, c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu prideljenem odseku uradno odprle one nevročljive poštne pošiljatve, katere so prejetimi poštni uradi predložili tekom meseca oktobra t. I.
Tem povodom se ni moglo izvedeti, kdo je oddal na pošto v priloženem zapisniku navedene, priporočene ali vrednosti obsezajoče, pošiljatve.
Dotični od daj alci, ki žele, da se jim ta pisma vrnejo, so s tem vabljeni, da dokažejo svojo lastninsko pravico do njih potom dotičnega poštnega urada, ali pa neposredno na podpisanem e. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu.
V	slučaju, da tekom onega leta nikdo ne dokaže lastninske pravice do teb pošiljatev, se njihova vsebina, v kolikor je prikladna v to, proda na javni dražbi ter se i/kupljeni, v pismih even-tuvelno najdeni in k poštnim nakaznicam spadajoči zneski zaračunijo na korist poštnega ernrjn. Vsebina ostalih pošiljatev se pa uniči.
V	Trstu so bila oddana na pošto nevročljive pošiljatve z nastopnimi naslovi : Rella Marij, St. Veit a) (ihin, liracht Ana, Cairo, Krneli t Ana, Cairo, Ven tura Dragotin, Monzn, Hansu Aleks, lice, De ni pote Julija, liucnos- A i res, Fossa Jožef, lnomost, Leokndija K. Pereira, Uio de Janciro, Morandini Anton, Hattum, IMovie Alojz (limiii, Nigris Katerimi, Villn Santina 'J blagiijnična lista, ti lir i tal., Oerne Stanislav, Bucnos Aires, Mirna de Covacicb-( J risgotio, Trst, Sozdih Uaial, IVesbtirg, Derndicli Jožef, Giidosella, Ventiini Dragotin, Monza. Viezzoli dolin, Ne\v York, Kossn Jožef, lnomost, Vidrich Silvester, San Paolo, liiancbi Agata, Menaggio, Hianchi Agata, Menaggio, IJianchi Agata, Menaggio, Crschitz Jožef, Heč, Andricli Ivan, lbienos Aires, Božič Jurij, Buzet, Mfiller Adolf, Pulj, Cozzi Alojz, Cardiff,
v Pulju : Kreuzinger Teodor, Beč, Kota Henrik, Trst, Kovaz Ivan, Zara, Lovv L-ijos, Maros
Szlatina, Lttcich Tereza, Buenos- A v res, M. Z. poste-restante. Venecija 1 blagajnični list 2 liri ital., <». Hottinger, Sarajevo;
v Opatiji: D. Selinsler, Ljubljana, I'ran Makszitn de Bedeliaza, llad (iostein;
N Gorici: 1'aseolo 1'uskval, Augsburg, Zitta Berta, Beč ;
v Voloskem: Vičič Jožef, Kler: v Kanalu: Mcdvešček I1'ranko, Kerlaeh ; v rolminu : Kavčič Maliael, Sarajevo, Kavčič Miha, Sarajevo ;
v Ljubljani: (rraf Olivier, Pulj, Kaidiga Nace, Morautseli, Fister Klisabet, Petan, Bastijati-čič Ciltka, Zagreb, Ko/.ek Matej, Kansaseitv ; v Kočevju: Seli meh Matej, Hrvoklvn ; v Kamniku: Hribar Bolantin, Neudorf; v Novem Mestu: -lurie Marko, Cicago; v Trebelnem : Smit. Matije, Kansaseitv; v Domžalah: Štele Janez, lteifnitz ; na Razdrtem: Vadnov Martin, St. Paolo (Brasil.)
Pes jc uuri/uil v soboto popoludue 10-letncga Viljelma Kaguseo iz ulice Solitario št. 12 v levo nogo. Na zdravniški postaji so ranjencu podelili nujno pomoč.
Skrivnostna rana. V soboto večer so našli na javni cesti 2< »-letnega K mesta Jakulina iz ulice Rena štv. 2, ranjenega, z globoko ureznino v trebuhu. Rešilna postaja ga je spravila v bolnišnico. Ranjenec noče povedati, kdo ga je ranil.
Dražbe premičnin. V sredo, dne 22. novembra ob 10. uri predpohulne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ul. Pasijtiale Be-senirhi št. 10, hišna oprava; v ulici Piccolomini štev. 4, hišna oprava; v ulici dei Bachi Stev. 4, hišna oprava; v ulici del Pešce St. 5, hišna oprava, miza in steklenice.
Mili moj!
Opozarjaš me na št. 2014. »Slov. Naroda« od IG. hitečega meseca in me haraš, da li sem čital stavek »ilvala Bogu« ?
Hm, ni slabo; poslali so klictfrja, da mi napove boj — in boj mora biti za dragoceno samo-evetno kamenje, za bogate livade, zn krasna polja... za puhlo repo, za plitvo juho je boj nepotreben... Ti veš dobro, da mi je bil in mi je še zmerom učiteljem v prvi vrsti priprosti naš narod iti dobra slovanska knjiga ; na velikem gimnaziju seni imel za slovenski in grški jezik učiteljem moža, kakor-šnega ljubljanske šole za Metelka sčm več niso imele, — za ocenjevanje sploh pa mi je bil učiteljem Fran Levstik — samouk; žal, da tega mojstra nisem dosegel, ostal sem pohlevniši... Kolikor se tiče puhle repico ter plitve juliiee, ki mi ju očita hojaželjni klicar, prepuščam sodbo drugim razsodnim možem; v tako očitanje menda ni (Dalje na četrti strani.)
t t^l Z Z Z t Z Z Z Z Z Z Z Z
Zaloga in tovarna
pohidtva vsake vrste
Ofl
AlessaMro Levi Minzi v Trstu.
IMiizza Rosa rio žtev. 'i.
(šolsko poslopje).
Bogat Izbor v tapetarijali, zrcalili In slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Daila Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo !
upravičen on sam, ki je v stavek »Hvala |lngu<-iako majhen, v te pel <lf»et j e z i k o v n i h kozlov...
Sicer |>i bilo pa res na j pametneje, da se g. prut. Levee sam nad-se spravi in sam sebe dohro pobije ; čim bolj korenito to stori, tem veče veselje ho nam vsem in slovenski rod mu l»o zahvalen.
Ali seda pa — pred Filipe! Daleč je.
M i l i v o j I v a n o v.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dllliaj 20. Danes je vsprejel cesar tudi predsednika zbornice poslancev dra. Kuehsa in češkega veleposestnika grofa Palttv-a. Ni dvoma, da so te avdijeneije v zvezi s političnim položajem, oziroma s težavami, ki so na potu parlamentarnemu razpravljanju o važnjih vprašanjih, katere je rešiti.
Diliiaj 1'.'. Predsednik v ministerskem svčtu, grof Clarv, je hil danes popoludne vsprejet od cesarja v privatni avdijenciji.
Dllliaj 20. Včeraj je cesar vsprejel ministra /a v nanje stvari, grofa Golueho\vskega v avdijenciji, ki je trajala jedno uro. — Danes pa je cesar v prejel predsedstvo gosposke zbornice.
Dllliaj 20. [zvrševalni odbor desnice je imel danes predpolmlne sejo.
Vojna v jušni Afriki.
Loudoil 1 D. «Dailv Mail» javlja iz Laurenzo Manpiez dne 1H. t. m. : Tu sem došla poročila pravijo, da 10.000 Hoercev pričakuje prihod generala Bullcrja. General Joubert in Bost sta na potu z močnimi oddelki, da zaustavita Bullerja. Pričakujeta, da med ('olenso in Esteourtom naletita na Bullerja.
Loildoil 10. Boeroi so dno 13. t. m. zasedli Alhvalnorth, dne 14. Burgersdorf in IS. Colesberg in so v proglasili to ozemlje kakor last države < >ranž.
Dlli'bilil 18. Brzojavka lista »Times of Na-tal« javlja iz Ladysmitha, da so Boerci dne 0. t. m. uprizorili splošen napad, da so bili odbiti, pa so se zopet zbrali in so vnovič napadli. Slednjič so bili odbiti na vseh straneh. Zgube Boereev znašajo 700—800 mož.
Loildoil 10. Reuterjeva pisarna javlja iz Ksteourta: Danes zjutraj so Boerci nenadoma naskočili Esteou rt, toda bili so zavrnjeni. Boerci so imeli na okolo stoječih gričih več dobro nastavljenih Lopov, ali dobro streljanje angleških pomorščakov je napravilo zmešnjavo mej njimi, tako, da so hitro umaknili svoje topove.
Mlad trgovski pomočnik
izurjen v mnnifakturni, spcecrijski in galanterijski stroki, vešč slovenskega in nemškega in deloma hrvatskega jezika, spreten prodajalec, želi vstopiti v kako trgovino kje na Primorskem ali v Istri. Naslov pove iz prijaznosti upavništvo tega lista.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoči. Za obilen obisk se priporoča
Jo^ef Furlan.

Žalosti potnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi oče, brat in stari oče, gospod
Mihael Venutti
danes ob 1. uri popolnoči, po kratki bolezni, previden z sv. zakramenti za m i raj oče in v 77. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo z sv. mašo v sredo predpolmlne ob 0. uri, iz hiše žalosti št. 2f>8. v Roja n u (pri dvanajstih mrvah).
V Kojan, 21. novembra 1800.
Žalujoča rodbina.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta lHiil.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na »varovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga In zavarovanje na življenie. Društven« glavnica in reserva dne
31. decembra 1893.....gld. f»8,071.l>73'84
Premije za poterjati v naslednjih
letih...........30,M 1.700*64
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 18!>4. . . . „ l»>i>,i>*M>2f»-03 Plačana povračila:
a)	v letu 1894......... 9,737.614-48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894........292,491.706-51
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Htazione ftt. 888/1 v lastnej hiši.

NOVA DROGERIJA
DRAGOTIN-A JENULL
v TRSTU, Via fteppa vogal Via Carradorl 0.
je preskrbljena ?. vsem v to stroko spadaj očim blagom. Priporočam zlasti vvse predmete za čiščenje, barvanje in zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, prešiče itd., razkužilo proti bubonični kugi, raz-kužljiva mila in razkužljivi prah za obtožiti zrak v vodnikih, straniščah, jamah itd. £fW Vse po niskih oenih < >ziraje se na svoje *26-letno službovanje v drogerijah v ulici Ghega in Benvenuto ter obljubujt* točno in pošteno postrežbo se priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi.
Spoštovanjem
Dragotin Jenull.
PRSNI PRAH (prah za izvožčeke)
(ne kašljaj).
najbolje sredstvo proti kašlju, hrlpavostl, zasližanju, nahodu in drugim kataričnlm afekcljam.
Skatljiea z navodilom po 30 nv8. Dvbiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, ,.Pri dveh zamorcih"
občinska palača, Trst.
Zunanje naročbe izvršujujejo se obratim pošto.
Proda se
2301 seženj <>runo zemlje na Prošeku. Povprašati na upruvniStvu našega listu.
Šivalnih strojev |vjinjl |aY a tovarniška zaloga IVdnd Jd* a
v LJubljani
Dunajska centa 13.
priporoča svoje pri-poznuno najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo in obrtniške potrebe
F.
TRST. - Via delle Pošte štv. 10.
istrska in dalmatinska vina iz najslovečih kleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko novo Htm $0, boljše .12. Dalmatinsko fino :»0. Opollo novo fino v vaakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franku na dom na katerikoli kraj mesta, izven mesta franko užitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s
poštno dopisnico.
Prva kranjska tovarna
Žnideršič & Valenčič
v Ilir. Bistrici
priporoča svoj«' priznano iibOttie testenine, kot makarone, fideline in različne vloge sa na juho v različnih kakovostih.
Prvi sijajni uspeli najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin znvžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva.
Spoštovane gospodinje, se z i te po teb
pristno domaČih testeninah, katere pri nas sedaj še oni se slastjo zavživajo, ki dosedaj niso hoteli vedeti o njih, kajti najine testenine so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge in gotova sva,da se nun-ajo vsakemu priljubiti, kdor jih le pokusi.
Dobfc se v vseh prodajalnicah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po l/i z najino firmo.
Trgovcem po&iljava cenik zastonj in franko.
i : t
t z z
::::::::
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjeni zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudoe pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, Vili Deutschegasse 8.
ZALOGA POHIŠTVA IN OUAL
Hafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalofa pohištva za jedilnice, spalnice la »prejemnice, žimtilc In peresiiic, ogledal in železnih bi a vaj n, po eeiiali, da se ni bati koiikureaee.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva iu specijalist za očesne bolera
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od S do S9/t zjutraj n od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do H v ulici Molin piecolo štev. 1, I. nadati-.
Ff LIJ ALKA
BANKE UNION
V TRSTU
o peira /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a)	Vsprejema uplatila nu tekoči račun ter jih brestu je:
Vrednostne papirje:
po 28/h°/„ proti 5 dnevni odpovedi
2T/h% .,12	n
-i "1 mesečni ., 3" "	8
„ ns/8°/0	1 letni
Napoleone:
im i i u/0 proti 20 dnevni odpovedi oi; o/	JO
H « I« /0 •>	-1
•2i"4°/0	3 mesečni
8 »i
Tako ohrestovanje pisem o u plači lih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 234"/w do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplučiio obresti od due uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - eovrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, aienjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
u) Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih.
e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter i/.tirjava nakaznice, inenjice in kupone proti primerni proviziji.