Marmonta
JUTRA
Maribor, torek 15. januarja 1929
Vrttfaillvo km vpravat Maribor, Alekuadm* NM «t
izhaja razu« nadalj« in prašnikov v«ak dan ob 16. uri Raftna pri fifcm tek. aM. * lfabQ*at IL H.-40B V*Jj« MN&M, pnjtMi v apmai aN a* paH W Ota, AMMMa aa da« pa It 01*
Poštnina pridana ir gotovini.
ftiaf&S&zr--*ras* .
CSTfa 1 Din
Leto III. (X.)y štev. 12
Fašistična križarska vojna proti Slovanom v Primorju
Splošno je že znano, kako italijanske oblasti v Istri in drugih obmejnih krajih spreminjajo stara slovanska rodbinska imena nasilno v italijanska, ter utemeljujejo svoj postopek z enostavno trditvijo, da vsa današnja rodbinska imena korenlnijo v starih italijanskih odnosno latinskih oblikah, druga pa, ki nedvomno kažejo slovanski značaj, da so bila prevedena iz italijanskega. Izmislili so si bajko, da so te deformacije prvotno italijanskih rodbinskih imen izvršili slovenski in hrvatski narodni škofje in duhovniki, učitelji itd. s pomočjo nekdanje Avstrije. Kakor oni, ki je kričal »držite tatu!«, da je sam lahko mirno kradel.
Kako lažnive so fašistovske bajke, za to je najbolj klasičen dokaz popis nrcbivatstva, izvršen v južni Istri leta 1645 in sicer v občinah Burban in RukalJ. Ta zgodovinski dokument je bil lani objavljen v poljudnoznanstvenem zborniku »Luč«. Popis je bil izvršen za vlade fevdnega gospodarja Franca Loredona, ker so Benečani s pogodbo od 23. dec. 1535 prodali obe občini plemiču Leonardu I.oredanu v fevd za 14.760 dukatov. Popis je sestavil benečanski uradnik kanetan Bartula Manzinl na poziv vlade v Kooru- Glasom tega popisa je bilo I. 1645 v obeh občinah 1527 duš. Med temi 1527 imeni je 1520 slovenskih in le 7 italijanskih (rodbine doseženih beneških uradnikov). V popisu žensk je navedena n. pr, žena Šalina kot Snilnka. ž^na Dobrana kot Dobranka itd. Ali Je bil morda tudi beneški urad nik, ki je podpis sestavljal, kak slovanski »pop« ali učitelj, ki ga je v »slavizlranju« imen podpirala avstrijska vlada?! In kakor v teh dveh občinah, tako je bilo v vsej ostali Istri. Gospodje fašisti bodo zato pač že morali najti kakšno verjetnejšo tezo za svojo križarsko vojno proti slovanskim' rodbinskim imenom. Ako hoče biti fašizem — kakor se to trdi po italiianskih listih — iskren ter brez dvoličnosti in ovinkov, naj iskreno prizna: v Istri je slovenski In hrvat-ski element s slovenskimi in hrvatski mi priimki, in ker se imena ne dajo asimilirati, ne preostane drugo nego nasilna sprememba imen. Križarska vojna proti slovanskim rodbinskim imenom Je Italijanom potrebna, da iz istrskih Slovanov umetno napravimo za vnanji svet Italijane!
Z enako silo, kakor križarsko vojno oroti slovanskim immom nadaljuje fašizem vojno proti slovanski knjigi. Vkljub vsem protestom proti nezakonitemu posfonkit oblasti in vkljub vsem sladkim obljubam višjih oblasti se vrsti zaplemba za zaplembo. Kdor se protlvl plenitvam s strani karabl-nljcr.iev. ga tako dolgo batinaio In za-pro, da odda končno knilge, ki romajo v peči karabinjerskih stanlc. Slovensko deco. pri kateri Italijanski uči-
Proučevanje proračuna
PRVI REALNI PRORAČUN. - NAJETJE VELIKEGA POSOJILA V INOZEMSTVU. - MINISTRA MAŽURANIC IN KUMANUDI PREVZELA POSLE.
BEOGRAD, 15. januarja. V finančnem ministrstvu sedaj z vso intenzivnostjo proučujejo finančni položaj države ter iščejo pota, kako bi najhitreje sanirali naše državne finance. Finančni minister dr. Švrljuga se je najprej odločil, da spravi proračun za prihodnje leto v sklad z dejanskim položajem. Posebna komisija sestavlja nov proračun, iz katerega bodo izplačane ne samo investicije, temveč bodo reducirane tudi one postavke, ki imajo več ali manj značaj strankarskih fondov.
Spo redno z napovedano redukcijo uradništva se bodo znižali personalni izdatki za 20—30 odstotkov. Kljub vsem tem redukcijam pa bo proračun najbrže še vedno deficiten, ker name rava finančni minister pri proračunu upoštevati med dohodke res samo realne postavke.
Ker pa bodo. vsled temeljitih reform v državnem gospodarstvu potrebna večia denarna sredstva in ima vlada v načrtu razna investicijska dela, namerava finančni minister najeti večje inozemsko posojilo. Kakor se zatrjuje, bodo v kratkem obnovljena pogajanja za najetje posojila v znesku 50 milijonov funtov šterlingov (13 milijard dinarjev). Te dni je že prispel v Beograd delegat Rothschildove banke, ki je včeraj posetil finančnega ministra dr. Švrljugo, predsednika Narodne banke ter predsednika Državne hipotekarne banke.
Z jutranjim brzim vlakom Je prispel danes v Beograd novo imenova-in trgovinski minister dr. Zelimir Ma-
žuranič, ki je nato skupno z novim poštnim ministrom dr. Kumanudijem v vladnem predsedstvu prisegel v roke ministrskega predsednika generala Zivkovica, nakar sta oba prevze la posle v svojih resorih. Minister Kumanudi Je odšel potem na dvor, kjer Je bil sprejet od kralja v avdljen-ci, po povratku pa Je odšel še v zunanje ministrstvo in prevzel tamkaj posle kot zastopnik bolnega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Tekom dopoldneva je posetil dr. Kumanudija med drugimi tudi italijanski poslanik Galli.
Kralj Je sprejel danes v avdljencl tudi ministra prosvete Božo Maksimoviča, minister dvora Božo Jeftlč pa je imel daljšo konferenco z ministr skim predsednikom generalom Ziv-kovičem.
Današnje »Službene Novine« objav Ijajo sledeče tri nove zakone: L Zakon o ukinitvi dosedanjega volilnega reda za narodno skupščino. 2. Zakon
o	ukinitvi volilnega reda za oblastne, srezke in občinske samouprave. 3. Zakon o ukinitvi uradniške stalnosti, ki odreja: Imenovanja, premeščenja, prevedbe v drugo stroko, po^vlje-nja na razpoloženje, upokoH*- ’-i odpuščanje državnih ush’*’- - vseh glavnih skupin «e v“'	1 nljevim
ukazom na predlog r' ' '^ga ministra v soglasju s predr 'nikom ministrskega sveta, državnih uslužbencev ostalih skupin pa z odloki pristojnih ministrov v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.
Dr. Željko (Tkižuranič
Dr. Zelimir Mažuranič, odvetnik v Zagrebu, ki je bil včeraj imenovan za ministra trgovine in industrije, je najmlajši sin pokojnega predsednika banskega stola in predsednika Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Vladimirja Mažuraniča ter vnuk zna nega hrvaškega pesnika Ivana Mažura-niča. Izvršil je z najodličnejšim uspehom juridične študije na Dunaju in v Zagrebu in si potem kot mlad odvetnik takoj pridobil mesto v prvih vrstah hr-vatskih pravnikov. Dr. Mažurantd je kot človek čist karakter, fanatik poštenja in pravičnosti. Poverjeno mu je bilo' že ponovno juridično vodstvo številnih angle ških, francoskih in nemških trgovskih in finančnih transakcij v naši državi. V njega se stavljajo velike nade in se zlasti pričakuje, da se mu bo posrečilo ozdraviti naše omajano gospodarsko življenje ter pridobiti zaupanje inozemskih finančnikov v gospodarsko moč Jugoslavije.
Or. Kosta Kumanudi.
novi minister za pošte In brzojav ter zastopnik zunanjega ministra dr. Marinkoviča za časa njegove bolezni, se Je po končanih pravnih študijah na pariški univerzi posvetil vseučHlški karljeri in je znano zlasti njegovo delo o administrativnem pravu. Od prevrata dalje je bil poslanec demokratske stranke in je vodil že resore prosvete, za zunanje zadeve ter za šume in rudnike. Po občinskih volitvah l. 1926 je bil izvoljen za župana v Beogradu.
Zasuti od laulne
PARIZ, 15- januarja. Pri plezanju na Mont Jevet pri Aniecyu je ogromna la-vina zajela 11 turistov in jih vlekla 800 m s seboj. Osem oseb se je kmalu rešilo iz kritičnega položaja In so dobili le lahke poškodbe, trije turisti pa so postali žrtev katastrofe in so jih našli tovariši šele čez par ur mrtve.
telji najdejo slovenske knjige, kaznujejo s strogim zaporom. V času od 5. do 12. decembra so karablnljerjl plenili slovenske knjige v Kobaridu, Mirni, Sv. Vidu pri Vinavl. Podragi. Vrhpolju. Sežani, Vevčah itd. Najbolj Drenjajo omladlnske knjige »Prvi koraki« in »Venec domačih pravljic«. Kddr širi te knjige, mu grozi V^nf-; nacija ali večrrmc^ni 7',nn*' v P*,'v bnvM so kar^blniiprii nivfjl? kletnemu Francu Gorupu, da ga bodo za-
prli, če jim ne izroči »Zgodb sv. Pisma«, ki Jih Je izdala — Mohorjeva družba.
In če je končno fašizem glasom najnovejših vesti za Novo leto 1929 na brutalno zavraten način z enim mahom ubil vse slovansko časopisje, kar ga je še ostalo v tužnl Julijski Krajini, je to samo en dokaz več, da fašizem v svojem slepem, nebrzdanem sovraštvu do vsega, kar Je slovansko, naravnost —• nori*
Žrebanje razredne loterij*
BEOGRAD, 15. januarja* Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 60.000 Din je zadela St 25.180; 30.000 Din št. 85.371; 20.000 Din Št. 115.886; 10.000 Din Št 43.573 in po 34)00 Din Številke; 6-691, 40.245, 41.628 ter 81.06». Razen tega je bilo izžrebanih večje Število dobitkov po 500 Din.
Rumunsko paao|llo u Hem£l|t
BUKAREŠTA, 15. Januarja. Pogajanja romunske vlade t Dresdensko banko in tvrdko Kampfmayer glede najetja posojila so že zaključena. Pogodba je bila podpisana že v petek, vendar Se ni bila objavljena, da se prepreči hausse na borzi. Dresdenska banka bo izplačala Rumuniji 400 milijonov lejev, tvrdka Kampfmayer pa bo preskrbela za 400 milijonov Sita, ječmena ln koruze za pasivne pokrajine.
26.000 žrtev »Španske"
NEW-YORK, 15. januarja. Zdrav« stveni urad objavlja, da je »španska bolezen« v zadnjih 7 tednih pobrala 26A00 oseb. Kljub energičnim ukrepom tdrav* stvenih oblasti epidemija ie vedno ni po* jenjala.	i
topot posKtis samomori!
V stranišču neke gostilne na TrfaK! cesti se je na križ straniščnega okna o* besil okrog polnoči 361etni A< S. Od poH-clje takoj aviziranl rešilni oddelek je obupanca, ki je že bil v nezavesti spravil po uspešnih rešilnih poskusili v bolnico ter je upati, da mu rešijo življenje.
Nezgoda foatlloičarla. Gostilničarja znane delavske petiarne g. Josipa Rogina je včeraj doletela težja nezgoda. Pri spravljanju sodov se tna je zakotalil težak sod na roke tet mu de sno roko občutno zmečkal- Moral ie !-skati zdravniške pomoči. Upati ie, da na na nt nevarna.
Zopet težka nezgoda drvarja.
V ozemlju Brezno-Ribnlea spuščajo sedaj hlode, ker je sneg Izvrstna podlaga za hitro spravljanje hlodov v dolino. Delo se vrši v vsej Dravski dolini neumorno in v velikem obsegu. Nedolgo tega smo poročaU o težki nesreči dveh drvarjev iz istega okoliša. In zopet je zahteval nevarni poklic drvarja mlado žrtev. Komaj 28 letni Jesenek Jernej, delavec znane lesne tvrdke Germnth v Breznem, je prišel pod tak hlod- Zlomilo mu je levo stegno- Ponesrečenca so pripeljali na kolodvor v Mariboru, odkoder ga je rešilni oddelek odpremi) v bolnico.
Smrtonosna zatneofova.
Po pomoti je izpila 711etna Marija Lešnik steklenico s tinkturo za stenice. Hotela se je z žganjem okrepčati* — Davi je reva umrla kot žrtev težkega ’astrupljenja.
Doslednost?
— Dober večen gospod Veterniki prosim, kje pa Je ulica Zagata?
— Odkod pa pravnprav poznate moje ime?
— Uganil sem ga!
— No. potem pa še ugasite, bfe fe Zagata,.	«
Mariborski V E C E R N I K Jutra
V M a r S,h o r u, dne IS. I.	-
Med Pohorci
ZIMSKI ŠPORT IN POHORCI. — »NA PREJI« V KMEČKI HIŠI.
V PLANINAH.
»KRIZA«
Mariborski in dnevni drobiž
Pohorje postaja slavno! Letošnja zima {e nepričakovano dvignila njegov pomen, saj bo v prihodnjih tednih tu glavna postojanka zimskega športa. Sankaška tekma v Rušah je pa že na dau treh kraljev , pokazala, da je Pohorje Vredno take slave in časti•••
Naši Pohorci se zadovoljno »muzajo«, ko vidijo cele kolone s smučmi in sankami natovorjenih športašev stopati proti Arehu ali Rogli. »Naj si izkusijo naše trpljenje!« se je zadnjič obregnil dobrodušen domačin, ki ni vedel, da je šport daleko od — trpljenja •.. Poletiin pozimi zahajajo naši meščani v planine črpat lepote in dobrote, ki jih nudi narava vsem v izobilju. Le malo obiskovalcev pa izrablja to priliko, da spozna ljudstvo in se seznani z njegovim življenjem- S tem bi izginili razni predsodki, ki jih še lahko najdeš tuintam.
Pretekli teden smo na neki športaški ekskurziji stopili v preprosto pohorsko hišo, deloma radi počitka, deloma iz radovednosti- Pa nam res ni bilo žat!
Postavljeni smo bili nenadoma v ono romantično dobo kmečkega življenja, ko se je ob zismkih večerih zbiralo staro in mlado »na prejo«. Pri slabo brleči le-ščerbi so brneli kolovrati, predice so sukale niti, ostala družba se je ob pripovedovanju starega deda dobro zabavala. Pripovedki je sledila pesem, tej zopet šale in razne zabave v pozno noč.
Ni še dolgo, odkar je neki slovenski, folklorist trdil, da so »s Pohorja izginila modra lanena polja in z njimi so baje izginili oni, poezije polni, bajno-krasni prejni večeri.« Ne, niso še izginili! Kolovrat še ni pozabljen! Še celo važen del nevestine bale je v »pravi« pohorski
Tri leta po nedolžnem u kaznilnici?
Ljubljana ima zopet svojo senzacijo-Dne 15. marca 1927 je zapustil mariborsko kaznilnico Alojz Ferahčič, sin bogatega ljubljanskega trgovca, obsojeni ud: ljubljanske porote na štiri leta težke ječe radi uboja Fanike PetkovŠkove,.' mlade in lepe blagajničarke kina »Tivoli« v Ljubljani. Dasl je mladi obtoženec ves čas vsako krivdo odločno zanikal in za njegovo krivdo ni bilo nobenega dokaza, je bil po senzacljonelni razpravi po zaslišanju nad stopetdeset prič na podlagi indicev obsojen, ne sicer radi umora, kakor je bil obtožen, ampak radi uboja. Dnevno časopisje ljubljansko je imelo dovolj snovi za cele tedne, da je tešilo senzacij željno vročekrvno publiko.
Sedaj je izda! Jerančič posebno knjigo svojih spominov pod naslovom: PET LET POZNEJE. Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca. V tej knjigi skuša v prikupni obliki živahno pisanih spominov dokazati svojo trditev, da je na za-goneftil smrti lepe mlade prijateljice popolnoma nedolžen in da je postal žrtev napačnega krivdoreka porotnikov.
V	prvem delu »Mlada ljubezen« slika svoje komaj devet in dvajset dni traja-ieče znanje in ljubezen s Faniko Petkovškom v drugem delu »Osumljen« svoj križev pot pet dni trajajočih policijskih poizvedb in dolge sodne preiskave, ki je zaključila s porotno razpravo, v zadnjem delu »V kaznilnici« pa svoje večletno bivanje v moški kaznilnici v Mariboru.
1	Jerančičeva knjiga je iz raznih vidikov izredno zanimiva ne le za senzacije željne čitatelje romanov, ampak tudi 24 pedagoge, psihologe in predvsem 'za juriste - kriminaliste. Kakor poglavje iz kakega romana o Španski inkviziciji se čitajo strani 95 in sl. o prizoru v mrtvaš* ntci, ki ne kaže preiskovalnih oblastev na višin!, kakoršno bi smeli zahtevati v moderni dobi v srednji Evropi potem, ko je bil kazensko-pravdni red že petdeset let v veljavi. Tudi to in ono izvemo, kar v XX. toletju v policijskih in sodnih zaporih ne bi smelo biti več mogoče.
Nas v Mariboru zanima predvsem tretji del o bivanju v kaznilnici, katero v Jerančičevih spominih opazujemo s stališča zdoma precej razvajenega kaznjenca, ki se čuti nedolžnega in ki Se radi tega težje in z večjo nevoljo pre-
družini! Gospodinja, domača hčerka in dve dekli sta imeli z vrtenjem dovolj posla: veliki kosmi lanene preje na preslicah so se le počasi združevali v tanko nit med palcem in kazalcem... Naš poskus, odvrniti jih od tega — dandanes nerentabilnega — dela, je bil brezuspešen- »Domače platno« je po mnenju pohorskih ženic pač najboljše in »v mesta« ga ni dobiti nikjer. Samo dve uri imajo v dolino, pa kljub temu vztrajajo na prastari produkciji- še celo obleko imajo iz domače ovčje volne. Tak »loden« prekaša baje vse drage »fabriške« izdelke- In prav lepo ubrano so zapeli znano »Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi . . ,«
Prijazen gospodar nam je v svoji gostoljubnosti ponudi! kruha in »mošta«. Pričel se je prav prisrčen domač pogovor, med katerim smo sl razkrili srca. -Domači običaji, razmere, letina in — kriza! Tudi ta je segla v planinske višave: draginja, davki, stagnacija lesa-. To so križi in težave našega Pohorca. Pa jim še bije zelo ona konservativna žilica, ki je mnenja, da rabijo od sveta samo — sol, vse drugo imajo doma na kmetiji. Če ne bi bilo davkov , bi dobro živeli, kot njihovi dedi in pradedi...
»Modernizem« še v te višine ni prodrl; kriza današnjega gospodarstva zadržuje, oziroma pospešuje primitivnost kmečkih razmer- Marsikje se pojavlja že celo — prezadolženost- Slabe volje pa Pohorci kljub temu ne kažejo in marsikje najdeš originale kot je »Večernikov» Tijek-
Razurstiteu flnanžnih uradnikou
Radi nove organizacije državne finančne službe, po kateri imamo od 1- tm. za vso Slovenijo finančno direkcijo v Ljubljani in 27 davčnih uprav kot prvostopnih finančnih, uradov v provinci, so dobili te dni finančni uradniki dekrete o namestitvah oz. premestitvah. V naslednjem naj navedemo le nekaj bližnjih davčnih uprav:
Davčna uprava Maribor: Vršilec dolžnosti šefa davčne uprave višji inšpektor Avgust Sedlar, sekretar Ivan Predi-ka; kontrolorji gosp. Masten, Fran Gril, Avgust Cejan, Ignac Ozvatič, Fran Dona j, Anton < Vodopivec, Matija Najžar, Ludvik Jutraš, Bogomil Železnik, Fran France, blagajnik Ferdo Kocuvan; davkarji Josip Sever, Leopold Haller, Mar-. tin Ferenčak; arhivar Alojz Megla in po močnik arhivarja Miloš Kramar.
Davčna uprava Ptuj: Vršilec dolžnosti šefa davčne uprave višji inšpektor Hinko Perne, kontrolorji Albert Princ, Franc Košar, Simon Fiirer, Jakob Arnuš; : blagajnik Ladislav Jerše, davkarji Ivan Bobak iz Maribora,, Matija Križan iz Sv. Lenarta, Alojzij Jagodic iz Sv- Le narta, Anton Ribič, Slavko Devetak in nrotokolist Avgust Kos.
Davčna uprava Murska Sobota: šef davčne uprave Ferdinand Prelog, blagajnik Anton Dolenc, davkarji Fiiip Dvoršak iz Maribora, Janez Ružič, Al-Lazar, Josip Gregorc, Franc Perkič in Štefan Koltaj. . . . v (
Davčna uprava Slovenska Bistrica: blagajnik in vršilec dolžnosti šefa davčne uprave Josip Pihler, kontrolor Vinko Gal, davkar.Alojz OŠina.
Davčna- uprava Ljutomer: blagajnik in vršilec dolžnosti .Šefa davčne uprave Lovro Kuharič, davkar Mohor Zupančič, pripravnik Viktor Mairtinjak, proto-kolist Roman Rek; kot davkar je še pri-deljen „Rudolf Knaflič iz Gornje Radgo-ne. ,,	'
Davčna, uprava Ormož: davkar Franc Jakopin in protokolist Romuald Hribernik,
V dotojl Lendavi vršilec dolžnosti šefa davčne uprave, davkar Anton Prudič iz Kočevja.
V mariborski oblasti so ukinjeni davčni uradi Rogatec, Sv. Lenart in Gornja Radgona. —
Mariborski oblastni odborniki razrešeni svojih iunkcll.
Kakor smo že včeraj poročali, je vlada imenovala dosedanjega predsednika mariborskega .oblastnega odbora in obla stne skupščine za komisarja mariborske oblastne samouprave- Vsi dosedanji obla stni odborniki so torej razrešeni svojih dosedanjih funkcij, ker ministrstvo za no tranja dela ni pristalo na predlog, da bi se komisarju dodelil v pomoč še posvetovalni odbor.
Umrl je
včeraj popoldne po kratki težki bolezni v bolnišnici g. Feliks Cotič.morna-riški teh: kapetan I. ki. v p. v starosti 68 let. Pokojnik, brat nekdanjega glavnega urednika »Edinosti« g. Maksa Cotiča, je bil izrazita samonikla osebnost. V mladostni dobi je šel kot delavec k mornarici, kjer je s sVojo pridnostjo in nadarjenostjo naglo napredoval. Izumi! je celo važrfo ladijsko napravo- Preobrat ga je zatekel v Pulju kot mornariškega nad-pošlOvodjo- Sprejet v našo mornarico jc služil še tako dolgo, da je dosegel rekordno službeno dobo — 48 let. Pogreb blagopokojnega bo v četrtek ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju, sv. maša-zadušnica se bo pa brala v petek ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Bodi mu blag in časten spomin, rodbini pa iskreno sožalje. —
Sabljaški krožek.
V	Mariboru, se- je ustanovi! sabljaški crožek in se sprejemajo tudi začetniki. Poučevala se bo italijanska metoda in loret. Ce bi se kdo zanimal tudi za nem ško sabljanje, bo ime! priliko, da se lah-co nauči tudi te metode. Poučevalo se bo: vsako nedeljo od 4.30-6-30 in vsako sredo od 8.30—10. ure v telovadnici ljudske šole v Samostanski ulici
Zdravniško društvo v Mariboru
ima svoj letošnji redni občni zbor dne 26. januarja ob 17. uri v Mariboru, Jurčičeva ulica, hotel »Stara pivama« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora o delovanju društva v letu 1928. 2. Volitev predsednika, podpredsednika in ostalega odbora. 3- Določitev društvenih prispevkov za prihodnje leto. 4- Slučajnosti. Ob priliki občnega zbora bo predvajala tvrdka Behringwerke zanimiv film. Vsi člani društva se ponovno vabijo, da se občnega zbora osebno udeležijo.
O priliki lOOletniee jezikoslovca Janežiča
predava v klubu Korošcev prof. dr. Kotnik v sredo, dne 16- t- m. ob 20- uri v klubskih prostorih pri Zamorcu, Gosposka ulica. Poleg članov kluba so vabljeni tudi ostali Korošci in prijatelji Korošcev. — Klub Korošcev v Mariboru, — Prevoz pošte.
Dne 4. februarja se bo vršila pri mestnem magistratu v Mariboru dražba za oddajo v zakup mariborskih poštnih voženj. Pogoji so na vpogled pri mestnem magistratu in pri poštah v Mariboru— Izseljevanje v Kanado.
Vlada v Otavi je pravkar silno omejila naseljevanje in to iz razlogov svoje kolonizatorne politike. Zanimivo je, da se iz naše države smejo še nadalje izseljevati v Kanado samo Nemci in da so vse druge narodnosti in narodne manjšine od tega izključene. Nasprotno pa je dovoljeno po novi odredbi kanadske vlade naseljevanje celih rodbin in to brez ozira na narodnost. Tako se n- pr J odslej ne more več izseliti kmečki fant - sam ali kmečko dekle samo- Toda cela kmečka rodbina se lahko kot doslej vsak čas naseli v Kanadi. —
Tretja velika, oblastna, vinska razstava in sejem v Ptuju.
Lanska, kakor tudi predlanska vinska razstava v Ptuju je gotovo vsem poset-ni-kom in razstavljalcem še v dobrem spominu. Splošni želji ustrezajoč se priredi v Ptuju letos zopet vinska razstava z vinskim sejmom za vso mariborsko oblast in sicer v dneh 3., 4. in 5. mar:a. Vsakdo lahko razstavi br.čziJkičrto poljubne vrste vina, pridelanega v mariborski oblasti, izvzemši šmarnice- Kdor žeii razstaviti, naj javi to razstavnemu odboru najkasneje do 10. februarja, da se ga lahko uvrsti že v katalog- Navede naj: ime, bivališče, pošto, nakladno postajo, vrsto vina, letnik, vinski vrh, za prodajo namenjeno količino in ceno. Prijavi je priložiti kavcijo 10 Din, ki se vrne, ako bo prijavljeno vino razstavljeno. Od vsake vrste je razstaviti 5 normalnih buteljk ali 4 litre. Vino mora biti najkasneje do 25- februarja oddano v kleti društvenega doma. Razstavi se lahko tudi vino, ki ni na prodaj. Prazne bu teljke se lastnikom vrnejo, vino se uo plača. Kdor buteljk nima, jih dobi na po. sodo- Za odlična vina so namenjena odlikovanja. —
Delavstvo v Jugoslaviji.
Po podatkih raznih socijalnih ustanov je izdelalo ministrstvo za socijalno politiko statistiko zavarovanih delavcev v naši državi- V Hrvatski in Slavoniji je 184.204 zavarovalnih delavcev, karzna-Či 7.8% vsega prebivalstva, v Srbiji 123.155 (3-2 odst.) v Sloveniji 116.585 (11%!), v Vojvodini 94-764 (5-3%), Bosni in Hercegovini 89-440 (4.6 odst.) ter Dalmaciji in Črni gori 29.181 (2.6%); skupaj 637.333 delavcev ali 5.3% vsega prebivalstva- Tu upoštevani delavci so zavarovani pri uradu za zavarovanje de lavcev. dalje pri bratovski skladnici rudarjev, železničarskih fondih itd- Največ zavarovancev je torej v Sloveniji, ki jim sledi Hrvatska in Slavonija. Razume se. da ni zavarovano vse delavstvo, zlasti ne ono v Srbiji. Poljedelski delavci pa vrh tega nimajo niti obveznega zavarovanja-
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki se je vršil dne il. tm- v Mariboru, je bilo pripeljanih 30 svinj, prodanih pa je bilo 11- Cene so bile sledeče’- 7—9 tednov stari praši-či Din 225—250, 3—4 mesece stari 280 —450, 5—7 mesecev 480—540, 8—10 mesecev 580—750, 1 leto 1.100—1200,
1	kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže Din 16—18.
Lep del narodnega živjjenja nam je razkril ta kratek obisk pohorske kmečke hiše, tam sredi zasnežene planine.-.
naša neprostovoljno življenje v ječi-Dasi stoji mariborska kaznilnica že štirideset let in je nudila svojo »gostoljubno streho« že blizu dvanajst tisočem kaznjencem, vendar še ni našla svojega romanopisca, kakor razne druge, tudi jugoslovanske kaznilnice. Le nekaj odlomkov o kaznilniškem življenju je priobčil lansko leto Večernik izpod peresa bivšega kaznjenca, katerega obširnejši »Izobčenci« še niso našli založnika.
Tako je Jerančičeva knjiga prvi obširnejši opis večjemu krogu čitateljev neznanega življenja za zamreženimi okni in zastraženim obzidjem, kjer se toliko duš pokori za svoje grehe in hrepeni po svobodi, kjer pa si skušajo ne-prosti prebivalci z »nedovoljenimi sredstvi« skrivaj olajšati svoj položaj, zlasti če imajo v svobodi petične svojce, kakor Jerančič.
»Pet let pozneje« je izpoved dvajsetletnega mladeniča, ki »ni zakrivil drugega, kakor da je bil 29 dni zaljubljen«,
o	najbednejšem, najžalostnejšem in najstrašnejšem poglavju svojega življenja-Jerančič je aii ženijalno domišljav ali pa je bil res po nedolžnem v ječi. V.
Pianist Anton Trost,
ki bo koncertiral v četrtek, 17. t- m- v kazinski dvorani, si je izbral za svoj nastop sledeči spored: 1. Bach: Preludij in tripelfuga za orgle. Za klavir prosto pri-1 redil F- Busoni. 2. Brahms: Variacije na lastno temo, op. 2i. 3. Chopin: Sonate v b-molu, op. 35. 4. Škrjabin: a) Tragična pesem, op. 34, b) Valček, op- 38. 5. Marx: Rapsodija. Da bo dostop mogoč vsakomur, so se odredile običajne, izredno nizke cene.
Delavnost v ministrstvu trgovine.
Te dni bodo v ministrstvu trgovine,, oddelku za zunanjo trgovino, dovršeni mnogi zakoni, ki so bili v glavnem že delj časa sestavljeni, a iz najrazličnejših vzrokov ni prišlo do njihovega uveljavljenja. Z novim zakonom bo vlada osnovala poseben zavod za izpopolnitev zunanje trgovine, z drugim zakonom se u-redi kontrola izvoza poljedelskih proizvodov, s tretjim zakonom se bodo proglasile svobodne cone v glavnih pristaniščih, s četrtim bodo urejene ladjedelnice; nad vse resno pa delajo tudi na zakonskem načrtu o ustanovitvi gospodarskega sveta, o čigar'potrebi so go^o rili že več let, a ga niso mogli oživo-tvoriti. —
Izgubljeni Jaz
AMNEZIJA. - DVA ZNAČILNA PRIMERA.
(I
Statistike vseh večjih mest izkazujejo že nekaj let v vedno večjem številu slučaje, ko so izginili ljudje brez sledu, ko vse preiskave v pogledu zločina, bega.
■ samomora itd- ostale negativne in ko so se pogrešanci naenkrat zopet pojavili kot večje ali manjše duševne podrtije z — izgubljenim ali izbrisanim spominom. Človek je ostal, propadel je pa njegov »jaz«, njegova osebnost, ne spominja se več na svoje ime in ysa njegova preteklost se je nekje — potopila.
Zdravniki in psihologi so daH temu Čudnemu pojavu naziv »amnezija«. Amnezija je delna ali popolna- Po težki živčni krizi propade človeku včasli za nekaj časa ali pa za vedno spomin na gotove dogodke, navadno one, ki so krizo povzročili. To je delna amnezija So pa tudi slučaji in sicer jih je vedno več, da se izgubi ali izbriše spomin nesrečnim ljudem popolnoma. Delna amnezija je lahko pravi dar božji. Kdo se ne bi rad Iznebil spomina na kako neprijetnost v življenju! Izgubljeni »jaz« je pa nekaj groznega.
Dva najnovejša primera iz Londona:
Bančni sluga John B- Cur\vood je že 10 let vestno opravljal svojo službo. Dan za dnem je dostavljal denarne poši* ljatve, nihče ni dvomil o njegovi poštenosti in živel je v vzorno urejenih razmerah. Nekega dne na izgine z večjim denarnim pismom. Misli se na vse: na nesrečo, rop, poneverbo, beg in tudi preiskave se dolgo vršijo v vseh teh smereh. Vse zaman, kot da se je mož
pogreznil v zemljo. Po preteku več tednov ga pa aretirajo v Manchestru. Ves je zanemarjen in sestradan, po sliki na tiralici se ga pa še vendar da spoznati. Na policiji ga izprašujejo vse mogoče, mož pa ne ve ničesar o sebi. V žepu njegove razcapane suknje so našli denarno pismo — nedotaknjeno. Tudi o tem pismu ni ničesar vedel- Najprej so mislili, da je vse to trik, igranje, kmalo so se pa prepričali, da se tako ne da igrati. Prišla je slugina žena, prišli so otroci, mož je pa na prošnje in jok odgovarjal kot človek, ki ima sicer s tujimi ljudni sočutje, a se jezi, ker ne ve, na kak način spravljajo njega z njimi v zvezo.
Postalo je jasno, da je v glavi ubogega Johna neka kruta goba zbrisala vss spomin, vso preteklost- Zdravniki so mnenja, da je to posledica rane na glavi. katero je dobil nesrečnež v vojni.
Mlada in lepa Betty Lee pa ni bila v vojni, nikdar ni bila ranjena ali bolana. Bila je srečna nevesta. Par dni pred poroko se je odpravila v neko trgovino ter se ni več vrnila. Iskali so jo in preiskave so se vršile po vseh mogočih teorijah in domnevah. Končno jo najdejo v nekem malem Irskem kraju, kjer se je bedno preživljala z raznimi slučajnimi posli. Nesrečno dekle ni n!česar vedelo o svoji preteklosti do tistega hipa, ko se je znašlo v zakotni vasi- Poznalo ni ne starišev, ne ženina, drugače je bilo pa popolnoma zdravo.
Podobnih slučajev je še več in učenja ki si nad njimi belijo glave.
ilčenfce obglavile učiteljico
V'Stouthamu v Virginiji je bil izvršen Strašen zločin, ki si ga oblasti dolgo nišo znale tolmačiti, končno pa je preiskava le ugotovila krivce in vzroke grozodejstva.
Pet dni -ved Božičem so našli obglavljeno 451etfto učiteljico Ano Prehorst-Vsi predati so bili vlomljeni in vse stanovanje je bilo v največjem neredu, denar in dragocenosti pa so ostale nedo-/ taknjene. Oblasti so takoj osumila sestro, umorjene, ki je bila radi dedščinc sp^ta,,#,.učiteljico. Tej je uspelo dokaza* ti ‘alibi, tekom preiskave pa se je dognalo, da so bili pri zločinu zaposleni otroci, kar so izdali prstni odtisi na pohištvu- Doznalo se je tudi. da so jo učenke močno sovražile m da ie na dan zb-čina kaznovala tri učenke- Učiteljica je morala pismeno obvestiti ravnateljstvo o vsaki kazni. Obvestila je običajno oi-sala doma. Policija jih v njenem stanovanju ni našla, čeprav ravnateljstvu še niso bila oddana, kar je vzbudilo sum, da so zločin izvršile učenke same. Pri zasliševanju so zanikale dejanje, končno Pa so priznale, da so umorile zasovra-ženo učiteljico iz strahu, da bo obvestila tudi sta riše. Proti večeru so jo obiskale na stanovanju in jo prosile, naj jim tokrat prizanese. Miss Prehorst pa je surovo zavrnila njih prošnjo in jih ponovno žal!la- V obupnem strahu je 13-letna Micholson zgrabila za nož, ki ie ležal na pisalni mizi in ga zasadila učiteljici v vrat. Slučajno jo je pogodila na krvne žile in učiteljica se je, predno je utegnila izdreti smrtnonosno rezilo, grudih na tla. Nato so ji učenke z ,stim nožem odrezale glavo In preiskale vse stanovanje- Najdena kazenska ob-y®,s™a Pa so sežgale in neopaženo zapu-stanovanje- Zločin, zlasti pa izvr-
. J. k vzbudil splošno senzacijo. Kri-™Lnai'Su.ka nt P°mnl. da bi troje metnih deklet izvršilo tako grozen zločin.
Baron-kauač med aristokrati
V	Katovicah je senzacijonalna družab-.Ja 'j a , ^nogo prahu. V tamkajšnjih aristokratskih krogih je igral najvažnejšo vlogo baron Raiph Kalay, ki sc je pred sedmimi leti poročil s hčer ko bogatega barona Chrodowietza. Od takrat se je v njegovi okolici zbirala najuglednejša družba, njegov grad pa je bil središče gomješleske aristokracije. Lahko je torej razumeti splošno presenečenje, ki' je zavladalo v visokih kro* Kih, ko se je zvedelo, da je policija aretirala mladega barona na podlagi prijave lastne žene. Ugotovilo se je, da je
baron drzen pustolovec, ki ni bil nikdar plemič, niti kavalefijski častnik v bivši avstrijsk’ armsdi. Baron pl. Kalay je bil navaden kovaški pomočnik, ki se je tekom let razvil v nevarnega mednarodnega pustolovca- Razeij tega je bil tudi bigamist. Predno je poročil baromco, je bil že dvakrat poročen. Njegova druga žena je bila Poljakinja, s katero je imel več otrok, a jo je pustil na cedilu. Ugotovilo se je, da je bil že šestnajstkrat kaznovan in da ga zasleduje celo londonska policija. Sleparije so mu uspevale na podlagi aristokratskega obnašanja in izredne elegance. Mnogo pa mu je k temu pripomoglo tudi znanje jezikov Laži-baron obvlada namreč štiri jezike-Sedem let mu je poslednja, genijalna pustolovska poteza omogočala sijajno življenje, ki mu je pač bolj prijalo, kakor pa vihtenje kovaških kladiv.
fTložgani genija in navadnega člouefca
Že dolgo vrsto let se trudijo zdravniki, da bi ugotovili razliko med navadnimi človeškimi možgani in možgani genija- Po dolgoletnem marljivem delu in študiju skuša sedaj odgovoriti dr. Keith, ki pa kljub trudu in znanstvenemu delu ne more točno in definitivno povdariti razliko.
Niz mikroskopskih fotografij posameznih možganskih delov, povečanih več tisočkrat, daje vrsto neznatnih točk, ki predstavljajo razvite živčne celice. Torej milijoni takih celic tvorijo človeške možgane.
Temu pravi dr. Keith »mikroskopska arhitektura« možgan. v kateri tiči mentalna moč človeka. Velikost možgan ni merodajna za mentalno sposobnost človeka- Možgani francoskega pisatelja Anatola Francea, ki so jih tehtali v Toursu, so tehtali 25 odstotkov manj kot povprečno tehtajo človeški možgani.
Toda možgani genija opravljajo speci-jalne funkcije. Močno razvite emocijo-nalne sposobnosti, ki so karakteristika genija, so čestokrat vzrok pomanjkanja lastnosti, ki jih posedujejo povprečni ljudi- Pomanjkanje sposobnosti za delo, za samostojno presojanje in trezno ter prevdartio odločanje, je karakteristično za takozvane »artistične temperamente*.
Zelo mogoče je, da so možgani genija majhni. Abnormalni razvoj ene same sposobnosti pač lahko dovoljuje pomanjkljivost drugih sposobnosti. Težki možgani pa so mnogostranski. Vsak specl-ialni del je razvit do popolne sposobnosti.
mariborsko giečališče
REPERTOAR:
Torek, 15- januarja ob 20. uri »Divja raca« ab. A. Kup^,
Sreda. 16. janus	'iprto.
Cetriek, 17. janu;	ob 20. uri »Bajade-
ra« ab- B- Kupo;ii- Znižane cene. Gostovanje. g. Nerata.
»Na cesaričino povelje« na mariborskem odru. Prihodnja operetna novost bo ljubka in zelo zabavna opereta »Na cesaričino povelje«, ki se je v bivši Avstriji igrala pod imenom »Na vojvodki-no povelje«.
Ptujsko gledališče. V pondeijek, 21. jan. dve predstavi: popoldne ob 3. otroška s petjem, godbo in plesom »Jaako In Metka«; zvečer letošnji operetni <,la-ger »Adieu Mimi«, ki je i v Mariboru i v Celju izredno ugajal in zabaval-
5e o „Qiuji raci“
Ni odveč ponovno izpregovoriti o tej vprizoritvi. ker je drama idejno tako bogata, da se ne da zlahka pregledati, dalje, ker se je vprizorila v proslavo stoletnice in ker je končno bila to prva drama v letošnji sezoni, pri kateri se d pravi notranji režiji sploh dž govoriti.
Gosp. Pregare je vprizoril stvar tako, kakor je treba. Gledalec je poleg oder-ske igre in zunanjih dejanj jasno razumel tudi dramo ideje, kako je nastajala, se razvijala, zašla v konflikt in tragično končala- Med tema tragedijama posreduje bogata simbolika z divjo račko in z iluzijami starega Ekdula, kar je režier o-stro podčrtal. Ne samo popolno razumevanje Ibsenove me s-frovine, ampak tud* moč dejanske Intrivcvaclie v neki samonikli noti je pokazal gosp- Pregare-Zato je glavna zasluga, »da je bil dobro podan velik psihološki kompleks«, na režiserjevi strani, dočim je gospa Bukše. kova storila, kar je pač mogla; kajti v ulogi Gine se sploh ne rešuje psihološka ali idejna tema drame in je Gina samo sredstvo, ki se psihološko sploh ne razvija, idejo pa razčlenijo Ekdal, Werle in Relling (Ibsen sam).
Igralsko je bil brez dvoma prvi gosp. Skrb;nšek v ulogi mladega VVerleja. Tip je bil eksakten, strog, stesnjen, ki ga vsega nosi zveličavno poslanstvo, ki je v svoje zmotne idejne terjatve absolutne resnice ravnotako zaverovan kot v svoje zmote, ki mu kažejo prijatelja Ekdala kot junaka.
Gdč. Kraljeva je bila v svoji formi; zelo bister, dober naiven otrok, ki dozoreva in utrpi svojo otroško tragedijo, pač pa ie premalo plastično izrazila svoj odhod v smrt.
G- Rakuša je bil vseskozi dober, ali njegovo ulogo je treba prav razumeti: to je človek, ki se ima sam in ki ga tudi Werle šteje za junaka, je pa slabič, ki ga imajo v boljši družbi za norca, ki se pa doma napihuje, živi fantazijam o svoji ženijalnosti, v resnici pa v lastni hiši ne vidi nerodnosti in ne čuti, da ga tudi gospodarsko nosi žena- Celo v konfliktu s familijo ni iskren in vsak čuti, da iz njegovega krika ne bo nič- To je tak fičfirič, ki so silno značilni še za našo dobo. Q. Rakuša je to nalogo izpolnil. Res, v tako strogi formi ko gospod Skrbinšek ni bil. Morda malo nedisponiran , vsekakor pa je skozi vso igro držal pravi ton. štejem ga med najboljše člane gledališke družine.
Gosp. Furjan kot stari Ekdal je bil zelo labilen, imel pa je vsekakor karakter in pravo noto, kar je zasluga za začetnika- Zmota pa je, da bi bila izborna maska gosp. Rasbergerja in njegova igra na klavir v I. aktu kaj pripomogla »v prospeh duha in pravega sklada«. Odkritosrčno povedano, maska ni nič odločevala, klavirske igre za odrom pa med pogovorom v I. aktu ni nihče slišal; radi! mene bi mogel igrati Radeckega mar?, to pa tembolj, ker je I. akt propadel radi kričavosti in neokretnosti komornikov, ki so bili vse drugo preje ko odl:čnjaki. Tudi g- Grom ni bil oni zlobnež, ki je vir vsega zla-S tako heterogenim ansamblom ne bo nikoli mogoče doseči popolne enote, zato je treba brez vsake druge namere postaviti vsakega igralca na ono mesto, ki mn gre po svojih sočastih kvalitetah. Da celota niti pod gosp. Pregarcom ni uspela, to je najboljši dokaz za moj cefenim censeo: da treba popolne in radikalne •preosnove.	M.	S.
Sokolstvo
Ha pomoč trpečim bratom! Vsem bratskim županom b društvom.
Iz bratske župe »Aleksa Šantič v Mo. staru nam dohajajo strašne vesti. Vher-cegovinskih gorah, kjer se seljaki organizirajo v sokolske čete, sta zavladala1 neverjetno siromaštvo in takšen glad, da so naši bratje s svojo deco in družino prepuščeni na milost in nemilost samim sebi in izročeni v plen neizbežnemu pro padu.
Sokolstvo ne sme ostati gluho, ko u-darjajo na naša srca obupni klici teh trpinov in mučenikov, ki so vzdržali do skrajne skrajnosti v najtežjih razmerah, a sedaj ne morejo več. Neizrečna beda jih goni v smrt. Pa ako nihče ne vidi te velike naše nacionalne sramote, Sokoli jo morajo videti in očistiti ta črni madež na našem imenu in na naši časti!
1. Ni mogoče zahtevati, da Sokoli sa* mi preskrbe hrane vsem tisočem, ki nimajo kruha; tega ne more nihče storiti brez najizdatnejše državne pomoči. Toda, kar moremo, to moramo storiti nemudoma, da rešimo, kar se še da rešiti* Treba ]e dobiti dela in zaposlenja vsa] za neka] stotin naših bratov, ki so ravno tako dobri in vredni Sokoli kakor mi, ako ne še boljši od nas- Naši bratje v tej težki nesreči, ki ji slične ne pomni nihče, ne prosijo milosti, nečejo tolažil* nih besed, temveč prosijo pošfenegai dela, ki ga zmorejo Sokoli seljaki, da sl z delom sami pribavijo sredstev za skromno preživljanje umirajočih svoj cev-
2. Vzporedno z akcijo pridobitve dela in zaposlenja začnite z zbiranjem starega perila in stare obleke, da tudi s tem ublažite nesrečo naše sirotmje, ki ječi pod pritiskom krute zime. Lani ob tem času je besnela v hercegovinskih gorah velika nesreča, a letošnje po obsegu in strahoti z ono ne moremo primerjati.
Pomnimo, da je bratska župa mostarska naša najvzomejša župa in da Sokoli seljaki, ki v teh črnih časih gledajo smrti v lice vzlic nečloveškemu in nekulturnemu trpljenju ne zanemarjajo In ne opuščajo nobene naših organizač-nih dolžnosti! Večje in čistejše sokolske zavesti sl ne moremo misliti, ker Jo ni nikier na svetu!
Župni In društveni socialni odseki na] se brez odloga lotijo organizacije pomožne akcije podi.) in2-) ter, naj prav tako brez odloga o vsem, kar ukrenejo, obveste brata Č e d o Miliča/ starosto sokolske župe »Aleksa Santi6« v Mosta-ru. Na isti naslov naj odpošljeio tudi nabrano perilo in obleko. Prepuščeno pa je vsaki župi, vsakemu društvu in poedin-cu, da nujno pomaga nesrečnim bratom tudi po lastni inicijatlvi, kakor kdo more in zna, samo da bo pomoč hitra in izda tna-
Bratska župa mostarska bo o uspehn tega rešilnega dela sokolskega bratstva poročala v »Sokolskem Glasniku«.
Dvakrat da, kdor hitro da!
Zdravo!
Ljubljana, 15. januarja 1929. Starešinstvo Jugosl. Sokolskega Saveza
E. Gangl,	Dr. Riko Fux,
starosta.	tajnik,
Prostovoljni jetnik
V	New Orleansu je umrl v ječi te dn? neki George Guillot, ki je bil 1. 1008. obsojen radi potepuštva na mesec dni zapora. Možu pa se je takrat v zaporu tako dopadlo, da je ostal v celici kar naprej polnih — dvdjset let. Ko je obsedel svoj obligatni mesec, ga na noben način niso mogli pripraviti do tega, da bi šel uživat zlato svobodo. Dejal je, da je jet-nišnica ena najbolj človekoljubnih ustanov naši h časov- Marsikateri potepin se ž njim strinja! Poveljnik straže je Gull-lotu — bogve pod kakimi pogoji ali po kakšnem predpisu — res dovolil ostati kot gost in prostovoljen jetnik na ričetu. Zanimivo je bolj to, da mož do svoje smrti ni spregovril z nikomur besedi, ce in da je živel vseh dvajset let kot pravi samotar mnogo bolj spokorjeno in meniško življenje kot marsikateri pravi redovnik-
Popravilo snežnih čevljev in galoš
z najnovejšimi »Rudo!« preparatmi po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9.	2367
so najlepše in najprimernejše p leten« obleke! katere izdeluje solidno in po nizki ceni
pletarna L GOLOB
Maribor - Orožnova ulica S*. S
DOBRO ZNANO
kakor, svete nemotene
polenovke se zopet dobi
pri tvrdki
SN 240J
IVAN SIRK
trfovfna ipacerlje Maribor« Olaval trg Ro tort.
in angleški kovaški premog dospel. Kovaški in kurilni koks stalno v zalogi
Mejoviek
Tattonbaehova 13, teL475
MARIBOR, Gosposka ulica 17 CELJE, Aleksandrova c. 1 PTUJ, Slovenski trg, »Petovla"
Itdfija KonsorcJJ »Jutra* ,v Ljubljani; predstavnik IzdalateJJa in urednik: Pran Brosorlflv Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik '	Stanko	Drtelav Maribora,
mmmzrvvireifiiTKim
mm
V Marib"oTu, (lii¥ 15 I 1929]
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
Tajna sila mora biti na delu in po njeni volji sem Vas našel v Londonu. Mogoče boste sedaj mislili, da izgubljam notranjo oporo. Če pa človek tolikokrat spi pod milim nebom, z zvezdami pose-jenim, če mu je nebo okus, postelja kakor plavajoč otok na morju, potem je lahko včasih v dvomih, ali je vse okrog njega res, ali pa samo domišljija.
Tajni sili je treba slediti, kamorkoli ga vodi. Irska bo končno le dosegla svojo svobodo tudi če mi podležemo, kar se lahko v kratkem zgodi- Slišal sem, da pride 28. zopet dosti angleškega vojaštva. Samo če Draper pride, se bomo zopet lahko nekaj časa držali-
Nisem saVam še zahvalil za vse to, kar ste zadnjič zame storili. Kaj pomeni zahvala? Zame je Irska v Vašem bitju in Vi ste Irska in borim se za obe s krvio v žilah in z voljo, ki je skrha nekje v moji glavi.
Drugi teden ste lahko vsaki dan pripravljeni, da stopim pred Vas- Natančno ne morem povedati, kedaj. Angleži so sedaj tako prepričani, da me bodo tu nekje zasačili, da bom, ko pridem doli v
Ardogino, lahko tako varno hodil okrog, kot so oni svetopisemski možje — imena sem pozabil — mimo in varno šli v ognjeno peč- Če bi videli mojo sliko na tiralici, potem bi šele vedeli, kako varen bom lahko.«
Pismo ji je zdrknilo na krilo. Ničesar o ljubezni ni stalo v njem, vedela je pa, da je to edino prave strasti polno pismo, katero je prejela.
To noč ni mogla spati- Tudi drugo ne. John Madden je polnil njeno sobo s svojo prisotnostjo- To ni bilo — samo Irska. Preveč je izražalo njegovo pismo. Nič več ni vedela, kako bo končalo.
V pondeljek popoldne — ko se je že pomirila v mirni vsakdanjosti — je po obedu s Stephenom sedela na travi ter naenkrat slišala, da so se odprla vrtna vrata za njima- Stephen se je prvi ozrJ.
»Bože moj!« je vzkliknil-
Še predno se je ob tem vzkliku ozrla, je vedela, kaj je.
Tu je stal John Madden. Smejal se je. In ona je vedela, da je varen pred vsako zlobo usode, dokler bo ta smeh v njem.
9-
Tudi v 'Jani se je odzval smeh. Dnevi čakanja so minuli. Do tega dne ni vedela, kako dolgi so bili. Bilo je, kot da leži za pol življenja nazaj dan, ko je stal o-mamljen od težke trudnosti pred njeno
posteljo in ko je v luči sveče gledala njegovo izmučeno bledo lice.
Drug človek je bil sedaj. V enem tednu sta solnce in veter rujavo ustrojila njegov obraz. Njegova duša je sedaj Imela telo, da v njem lahko prebiva. Tedaj v noči je bil pa samo prazen človeški obed- Sedaj je bila poosebljena živ-ljenska sila in upanje v njegovih očeh je bilo tako prepričevalna da je bila njena prva misel: Varen je pred vsako zlobo usode, dokler je ta smeh v njem.
K Mali oglas
Spahe sobe,
polne politirane, na prodaj. Mizarstvo Krekova ulica 18, dvorišče.	75
   ........*	<■■	I	-	I-	Til-	I	I	.	-	I
Prazno lepo sobo
na ulico oddam takoj. Vprašati: Cvetlična ulica 23 priti.
Lokal na ulico
lep, oddam takoj- Naslov pove uprava lista. —	82
Poučujem glasovh-
samo začetnike. Naslov v upravi lista-	79
Vzklik ji je izdal, da je Stephen v skrbeh radi Johnove varnosti. Sama ni bila v skrbeh. Na njegovem čelu je bila poleg rade zapisana tudi velika sme-' lost. Eno nevarnost je že delila z njim. Sedaj bo pa delila z njim čas, ko bo prost in nezasledovan. Najprej je stopil k Stephenu ter mu podal roko. Smehljala se je, ko mu je dejal:
(Dali« prihodnji!)
Pozor!
Naznanjam cenj- občinstvu, da sem nanovo otvoril krojaštvo v Vetrinjski ulici 22. Postrežba točna. Cene zmerne. A. Granduč.	72
Za posipanje trotoarjev
se dobi vsako množino Škerlovo hitro topljiva sol po Din 1.- za kg na Meljski cesti 12.	32
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo prijateljem tn znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat In tast, gospod
Feliks Cotič
mornariški teh. kapetan L kL v p.
danes ob 4. uri popoldne po kratki tetki bolezni, previden s tolažili sv. vere v 68. letu starosti boguvdano odšel v večnost.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 17. tm. ob 15. uri iz mrtvašnlee mastnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnlca se bo brala v petek 18. tm. ob 7. url v magdalenski cerkvi.
Maribor, dae 14. januarja !9Jt.
Roza, soproga. Alfred, uradnik, Evgen, morn. teh. poslovodja (. ki.. Albin, ing., Rudolf, zasebnik, sinovi Elvira in Elza, hčeri. Makso in Josip, brata. Marjja, vd. Uršič, Berta, vd. Silvester in Ema, poi Gallovritsch, sestre. Henrika in Franci, sinahl. Albert Vieel, trgovec ia Herbert Fritz, nading., zeta. Vnuki In ostali številni sorodniki	83
Poskusite enkrat masaio Ilca
po metodi .Chiro-practic" ali pa „Vibratora“,orig. ameriški sistem, ki ga izvršuje dolgoletni strokovnjak iz Amerike. Priporoča se
CESALNI SALON f. DOBAJ
»	GOSPOSKA	UL.	38
a
s
Standard Oll Comoany of Juaoslavia Maribor
prej* Slavonske amerikantka petrolejska drutba *.•*.)
ie preselila
svoj pisarniški lokal iz Trga svobode 3 v
palačo Pokojninskega zavoda Dworakova c. l/lll
Telefon št. 10	Brzojavni	nialov:	,Socony	Maribor-