filli. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Töl 54 Deseti tečaj, 188©. --AVHK^C—-—- V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač (Bger). r w _ KAZALO. Pesni. Stran. Na svet večer..................2 Kraljevič Marko.........14 Górski zvón..........17 Zmaga sv. križa........33 Kmétsko zn&menje........41 Otročje igre v pésencah 43, 59, 60, 77, 93, 109, 125, 175 Opomin............44 Puščivnik...........49 Nepričakovani piruhi.......57 Kazen, pokora in odpuščenje .... 65 Prvega majnika dan.......76 Mladini ...........81 Gräänikova molitev.......87 Otročja léta..........97 Slovó............103 Slepa neskrbnost........113 Desét lét...........118 Deček in leteči zmaj.......120 Kosec............129 Sirota............145 Kje si uže?.........• . 154 Dijaška.........~ ... 156 Slovó............161 Preprostega otroka molitev .... 168 Mati.............177 Na svet večer.........182 Povesti, pripovedke, prilike in basni. Koliko trpi uboga mati............3 Déd in vnuk..........18 Nevesta sneženega moža.....21 Lisica in golobici (basen).....23 Jelen, riba in ptič........23 Anica............27 Kožica in Minka........34 Siromak-dobrotnik........37 Spomini iz poprejšnih let.....38 Bolno dete in angelček......40 Popotnika...........40 Povsod je dobro, a doma najboljše . . 50 Car in kmetica.........51 Mati božja in nema kraljica .... 54 Kako se godi lenuhu.......55 Skrivna dobrotnica.......81 Ljubezen do staršev.......84 Cvetje sadnih dreves.......84 Angel varuh..........85 Stran. Zlatice............85 Pes v jaslih (basen).......86 Vezilo za god.........97 Kako se je bogatin naučil moliti . . 101 Lep zgled slovenskim učencem . . . 102 Medved in lisica (basen).....106 Čevljar............108 Mali Peter..........108 Prijatelj v potrebi........113 Slaba trgovina.........115 Razmišljen občinski pisar.....117 Devica Eesnica.........119 Oslova senca (basen).......120 Kakó se je godilo Jakobu, predno je bil za apostola.........121 Prepozno...........121 Kdor ne uboga, tepe ga nadloga . . 133 Peter Klepec..........138 Božje jezero..........139 Žrebljički ali lisičice.......140 In ne vpelji nas v skušnjavo .... 146 Usmiljenje..........149 Hvaležnost in nehvaležnost otrok . . 150 Kudeče klasovje.........151 Otroci bodite složni.......152 Šopek črešenj.........161 Zvit kmet...........164 Miško in vrabci.........168 Na vernih duš dan.......170 Sreča............178 Spodobno se obnašaj.......185 Nepremiseluo drevó (basen) .... 189 Zemljepisni, zgodovinski in drugi poučni sestavki. 0 vulkanih ali ognjenikih.....11 Vile.............14 Iz ruske zgodovine (Po Nestorn) 15, 29, 44, 78, 107, 122, 142, 159, 172, 187 Umételjnost in vera pri Egipčanih . . 28 GradCàni v Pragi........41 Studenci...........42 Ukrajinec...........58 Kozaci............58 Poguba rodu Abenceragov.....75 Križarska vojska otrok......87 Balon............89 Svinjkanje (Pastirska igra).....91 Izreki............92 Slovstvene novice. Zvon. Leposloven list......32 Popotnik. List za šolo in dom ... 32 Nauk slovenskim županom.....48 Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem..........48 Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kuhnovega.........48 Stran. Cesar Jožef H. pri plugu.....104 Marijno Celje.........105 Afrika............124 Trije prijatelji.........135 Avgusta meseca 18. dan 1880. leta . . 136 Mladeničev trojna domovina .... 141 Dunajske slike (Cerkev sv. Štefana) . 153 Emona............155 Pravila življenju........155 Rimski boj na Lipävskem.....167 Dvorno operno gledališče.....169 Od kod navada, da o Božiči jaslice stavimo ...........185 Cesarica Marija Terezija.....186 Prir odopisno-natoroznansko p olj e. Strupene rastline........45 Baker ali kotlovina.......46 Oves.............61 O hrostib ...........61 Srebro............63 Živo srebro..........63 Ptičja gnezda.........94 Živinska klaja.........110 Prosò............126 Travniki...........127 Veverica...........174 Lišček............175 Senica............190 Kraljiček...........191 Gledališke igre za mladost. Najdena listnica (gledališka igra v treh dejanjih)..........66 Otrokova prošnja (gledališka igra v dveh dejanjih)..........130 Zabavne in kratkočasne stvari. Drobtine ... 31, 47, 111,160, 176, 191 Kratkočasnice ... 47, 63, 111,128, 176 Uganke..... 32, 47, 64, 80, 128, 176 Računske naloge.......32, 47 Rebusi............47 Šaljive uganke........47, 191 Str «o. Izgledi bogoljubnih otrok.....80 Molitve iz kristjanskega nauka poglavitne reči..........00 Slovensko-nemški abecednik .... 112 Pisanke za slovensko lepopisje . . . 112 Glavna vodila umnega gospodarstva . 128 Nauka o gnoju i gnojenju.....128 Spisi Krištof Šmida.......144 Avgusta meseca 18. dan......144 Cesar Franc Jožef 1........160 Nekaj o načrtu za prirodoslovje na sred- njej stopnji.........160 Dvajset pedagogičnih pogovorov . . . 160 Kraljevič Marko u narodnih pjesmah . 176 Peter rokodelčič.........192 Četvero pravljic z barvanimi podobami 192 Nauk t gospodinjstvu......192 Spomeniki umrlim. Minka Hrašovec........16 Jožefa Strus, prednica v Ljubljanskem uršulinskem samostanu.....31 Franc Pire, amerikanski misijonar . . 31 Dr. Jakob Razlag........lil Tomaž Pire..........111 Podobe. Vulkani ali ognjeniki (tri podobe) 11, 12, 13 Lisica in golobici........23 Umeteljni stebri pri Egipčanih ... 28 Apis.............29 Rožica in Minka........36 Crni téloh ali kùrice.......45 Mačka in mačiće........57 Oves.............61 Prvega majnika dan.......76 Devica Marija.........87 Ptičja gnezda (6 podobic) .... 94, 95 Cesar Jožef II. pri plugu.....104 Marijni lasci..........110 Deček in leteči zmaj.......120 Proso............126 Svinjski rep..........127 Cesar Franc Jožef 1........136 Cesarica Elizabeta........137 Cerkev sv. Štefana na Dunaji . . . 153 Rajčica............157 Lov na rajčice.........158 Dvorno operno gledališče.....169 Veverica...........174 Cesarica Marija Terezija......186 Senica............190 Kraljiček...........191 Štev. I. V Ljubljani 1. januvarja 1880. Leto X. Preljuba gladina! Bo smo se lanskega leta s poslednjim „Vrtčevim" listom razstali, obljubili smo Ti, da se z novim letom zopet vidimo, obljubili, da Ti hočemo tudi dalje še podajati, zdrave in tečne dušne hrane, prijetne zabave, lepih podob in še marsikaj druzega, kar Ti bode v prijetno in nedolžno veselje. Vse to smo Ti obljubili, ker znamo, da rada poslušaš lepe nauke, da pridno čitaš lepe in poučne sestavke, ter da rada gledaš, kar je lepega in na okó prijetnega. Mi smo to svojo obljubo izpolnili s tem, da „Vrtec" stopi v deseto leto svoje dobe, želšč, da bi Ti, preljuba mladina, v čegar ròkah je bodočnost, sreča in blagostanje naše mile domovine, živela in vzrastla Njej ua diko in slavo ! In tako stopamo z božjo pomočjo na delo s tem kratkim vošilcem : Vse, kar srce obtežuje, S starim letom naj zbeži Mir, ljubezen naj kraljuje Dobro naj se v s e m godi ! Uredništvo „ Vrtčevo." Na svet večer. *J Ledena zima razprostira Svoj beli plašč na božji svet, In kamor koli se ozira, Otrplosti zapušča sled. Nje zbali se so ptiči mili, Pojoč umolknil jim je glas, Siróticam trepééim r krili Še pernatem budó je mraz. Prirode ljubljenci največi, Cvetličice premrle so, Samó duhovi njih blesteči Na okencah se kažejo. Povsodi, oj, povsodi tmina. In bol in grobni molk globók, Brez krasnih zvezdic je višina, Hrib zapuščen in dol iu log. — A vendar nocój je vse v blesku in cvetji, Cez bédo povésil je gost se ovòj, Človeštvo vse druži v hvalečem se petji, Ker dete svetlejše kot solnčni je sòj, Potuje po zemlji v ljubezni presveti, Po zemlji, ki zlà je rešilo in zmot, In bratje, zavriskajte srečni, razvneti: To detece k nam tudi našlo je pot! Oj glejte, kakó se drevesce leskače, Razsipale nänje so zvezde svoj žar, Obleka in knjižice, lepe igrače — In vse to otroka nebeškega dar! A druga nam v srci ž»ri luč ognjena. Ki davno tam Božič je ljubi prižgal, Življenja ne vgasne je doba nobena, Še v smrti nas greje nje plamen svetal. Hvaležnost je živa, hvaležnost goreča Do zlatih nebes in do njih, ki bede Nad nami, katerih je róka ljubeča Otrla nam rahlo bridkosti solzé. Hvaležnost do njih, darovali ki bla^o Nam varno zavetje za mlade so dni, Kaj pravim zavetje, dona o vj e predrago, Za ktero se duša v ljubezni topi. — Cvetlice pod snegom in ptičice v hosti ! Ubožice moje, oj, ve ste same, A k nam so visoki prihajali gosti, Pri nas preobilo je sreče sladke. In kar zdaj želimo se bode spolnilo : Dobrotnikom našim poplati vse Bog; Saj on nas poklical je k sebi premilo In prošnjo zatorej usliši otrok! — Lujiza Pesjakova. *) Ta pesen je bila zložena za božićnico deškega zavetišča (azila) iu deklamovana 28. decembra p. 1. zvečera v Alojzevišči. — „Vredn." Koliko trpi uboga mati. (Resnična dogodba.) Poslednje dni meseca januarja 1841. leta je bila nenavadno huda zima; — zima, kakoršne najstarejši ljudje pdmneli niso. Ulice mesta D ** so bile na debelo s snegom pokrite in gosta megla se je valila po njih. Ostra burja je rezala v lica ter marsikoga pognala z hišnega praga v hišo k toplej peči. Da-si je bil zelò zelò hud mraz, vendar je okolu devete ure zjutraj už0 vse polno ljudi vrvelo po ulicah; —šel je vsak po svojem opravilu. Mlajši so delali urne korake, da bi se s hojo nekoliko ugreli, starejši so hukali v róke, a delavci in drugi siromaki so idóé sìm ter tjà mahali z rokami. V istem času stopala je po priprostih in bolj zapuščenih ulicah mlada gospodična. Videti je bilo, da oudotne prebivalce dobro poznä, ker šla je malo ne v vsako ubćžnejšo hišo ter se je iz vsake povrnila vesela in zadovoljna. Ogrnena je bila v siv, gorak plašč, a na glavi je imela žametast klobuk, ki jo je čuval ostre burje, da-si je imela lici uzé popolnem rudeči. Draga kožu-hoviiia vila se jej je okoli vratu, in roki je držala v prekrasnem rokóvniku. Vse to so bila pač znamenja, da je gospodična hči bogatih roditeljev. Kavno je mislila v nizko, ubožno hišo ob voglu omenjenih ulic, da ugleda Jovano, svojo najboljšo prijateljico, ki jej pride ob voglu naproti. Komaj da nekoliko postoji pred hišo, in — bile ste skupaj. Veselo jo pozdravi mlada gospodična, podavši jej rokó, rekoč: „Dobro jutro, Jovana; kakó si?" „„Dobro, dobro; in kako si mi ti?"" „Bogu hvala! zdrava sem, in kakor vidiš — vesela in zadovoljna." „„Čudim se temu; — vreme je danes tako neprijetno."" „Jaz mislim vse kaj dražega, ljuba moja Jovana. Poslušaj me: pred jedno uro sem šla iz doma iii obiskala sem už0 desetero ubožnih družin. O koliko siromaštva in koliko nadlog sem videla v tem kratkem času! Pri pogledu tolike béde, čudim se, da človeku od sočutja srcé ne poči. Glad, mraz, bolezen, poleg tega pa še slaba postrežba, o ljuba Jovana, to ti je žalost in siromaštvo, da se Bog usmili! In kako srečna sem jaz, da me je Bog z obilim premoženjem oblagodaril, ter da morem tem ubogim siromakom dobrote deliti!" — „„Vidi se mi, da se ti \iž0 okó solzi; ne bodi vendar tako občutljiva, draga moja Anica. Ubožni ljudjó, o katerih mi pripoveduješ, niso tako nesrečni, kakor ti misliš, in tudi niso tolikega pomilovanja vredni. Pač da je ostra zima, ali pomisli, da se povsod skrbi zanje: drv, kruha, moke, krompirja in vsega dobé dosti. Tudi jaz sem včeraj darovala v ta blagi namén petdeset goldinarjev, in ljubše mi je darovati denarjev, da se porazdeli med trpeče siromake, nego da bi jaz sama hodila po teh nesnažnih in zaduhlih hišah."" „Ne takó, ljuba moja Jovana! Vidim, da ti ne znaš, kaj je uboštvo. Nikar ne misli, da so samo óni pravi siromaki, ki raztrgani hodijo po hišah prosèó kruha in denarjev, ter si še sami obleko mažejo in trgajo, da bi jim ljudjé tem prej kaj vbogajme dali. Ne takó, ljuba moja Jovana! Z menoj idi, in jaz ti pokažem prave siromake, ki ne nosijo raztrgane obleke, niti ne prebivajo v nesnažnih, zaduhlih sobah, tudi ne prosjačijo po hišah, nego na 1* tihem hvalijo in blagoslavljajo svoje dobrotnike. Idi z menoj, poglédi jih sama, in na licu jim boš videla strašen glad, v suhih koščenih rokah suh kruh, slišala boš jök uboge matere, jök nedolžnih otročičev in videla — obup žalostnega očeta.... Oh ! ako pogledaš v to némo podobo pomanjkanja in trpljenja, nebeško začutiš slast, ako tacemu uboštvu olajšaš trpljenje s svojo blagotvorno rokó. In kako bodo neđolžui otročiči od veselja k tebi hiteli, kako bode ubožna mati roki sklenila, da se ti dostojno zahvali, in — o presrečni oče — velicega veselja stisnil bo tvojo nežno rokó v svojo koščeno, da jo z gorkimi solzami poljubi! — Dà, dà, potlej se bo tudi tebi okó solzilo samega veselja. Idi tedaj z menoj, Jovana, idi z menoj, spomin na take ure, dela mi največjo radost, največje veselje!" Ko je gospodična Anica vse to pripovedovala, ni izpregovorila Jovana niti besedice. A videlo se jej je, da so jej Aničine besede globoko segle v srcé, in ko jo Anica pogleda, otrla si je Jovana z robcem solzé, ki so se jej po rudečih licih vdrle. „„Anica! znaš, da si mi najljubša prijateljica, daj da grem s teboj, ter pomagam siromaštvu in bedi. Denarjev imam pri sebi dosti. Idive tedaj, da skupaj izvršujeve ta dan dobra dela usmiljenja in delive milodare med ubožne ljudi. O kako sem vendar srečna, da sve se sestale!"" Anica pogleda Jovauo in na licu se jej vidi, kako je srečna in zadovoljna, da je dobila svojim ubožnim sokristjanom zopet jedno dobrotnico, ki jim bode olajševala britkosti in trpljenje. In šle ste skupaj, da skupaj obiskujete ljudi, ki jih tare pomanjkanje in béda. II. Poleg sobe je čumnata. V njej prebiva ubožna družina. Pusto stanovanje je bilo očividno znamenje največje nesreče in siromaštva. In pogled na ta žalostni prizor napolnjeval je človeku srcé ne samo z bridkostjo, nego tudi z gorkim sočutjem. V čumnati je bil zrak mrzel kakor zunaj na ulici, in obleka ubožnih stanovalcev je bila vlažna in mökra. Na ognjišči je bilo nekaj ognja, kolikor se ga je moglo dobiti od polomljenega pohištva. Slab je bil ta ogenj, — le zdaj in zdaj malo zaplapotà, ter kmalu zopet ugasne. V revnej posteljici, ki je bila v čumuati, ležalo je bolno dete, nekaj čez jedno leto staro. Eumena ličeca. suhi ročici in globoko upadli oči, vse to je dovolj kazalo, da ta nedolžna stvarca kmalu najde počitek v hladnem grobu na pokopališči. Na velicem kämenu poleg bolnega deteta je sedela mlada žena, oči si je z rokama zakrila. Obleko je imela iz tenke, slabe tkanine; ali suažnost in druge malenkosti bile so priča, koliko si žena prizadeva, da bi prikrila svoje uboštvo. Zdaj in zdaj se jej ukrade iz boléfiih prsi globok vzdihljej, in na roki, s katerima si je oči zakrila, pocedi se jej debela solza. Bolno detetce se je včasih malo ganilo, in žena povzdigne glavó, da ustrasena pogleda ličeca nedolžne stvarce, ki tako mirno leži v boruej posteljici. Ogrne mu slabe ude z odejo in zopet se spusti na kamen. Grobna tihota je vladala v tej bornej čumnati siromaštva in nesreče. Slišati ni bilo druzega nego sneg, ki je padal po zamrzlih šipah na oknu, in ogenj pokljati na ognjišči. Žena je sedela na kamenu dolgo kakor bi bila mrtva, in bolno dete v posteljici se niti ganilo ni več. Vse je bilo tiho in mirno. Zdajci se zasliši slab in hripav glas izza ognjišča: „Mama, oh mama. lačen sem, lačen!" Bil je to glas šest let starega dečka, ki je sključen sedel v kotu za ognjiščem, da g a niti zapaziti nisi mogel. Trepetal je po vseh udih. kakor da bi ga mrzlica tresla, in če bi ga bil kdo bolj na tanko poslušal, slišal bi ga bil tudi klepetati z zobmi. Bodi-si temu, kakor mu drago, bodi-si. da mati ni slišala njegovega glasu, ali da ga uslišati ni mogla, dosti je, ako vam rečem, da mu mati niti odgo-govorila ni. niti se je ganila z mesta. Zopet nastane grobna tišina; a deček za nekaj časa zopet izpregovori: „Mama. oh mama, lačen sem. Dajte mi skorjico kruha!" Zdaj se uboga žena vzdigne : glas ubozega dečka segel jej je kakor oster nož v materino srcé. Temen ogenj jej posije iz oči, a na licu se jej vidi, da jo tare obup. S solzami v očeh odgovori dečku : „Dete, ljubo moje dete, utolaži se, prosim te, kakor se Bog prosi v nebesih, utolaži se in bodi tiho. Jaz sama umiram gladi, niti drobtine kruha nimamo pri hiši." „Ali mama. samo malo kruha vas prosim. Prosim, prav lepo prosim!" Potéze na dečkovem licu so bile tako proseče, in glad se je v njih tako očividno odseval, da se je mati ustrašila te dečkove podobe. Vstane, kakor da bi hotela iz obupnosti storiti nekaj odločnega; s tresočorokó potegne odejo z bolnega detetca, vzame majhen košček kruha in ga podi dečku. „Na, vzemi Ivanko," reče mu, „ta kruhek sem še prihranila, da skuham malo juhe tvojej bolnej sestrici, ali vidim, da jej ne bode nič več treba." Te poslednje besede zaprle so jej glas, ker velika bolečina in bridkost zapekla jo je v njeno materino srcé. Ko je Ivanko zagledal kruh, poskočil je od veselja, z obema rokama hlastno zagrabil po njem in nesel ga k ustom. Uzé je nekoliko koščekov snedel, da pogleda s poželjivimi očmi na ostanek. Nu, vsega vendar ni hotel pojésti, skoči k materi, podä jej ostali košček kruha, ter reče z milim glasom : „Nate mati, ta košček sem prihranil za bolno Marijco; lačen sem, to je. in še sem zelò slab, ali počakati hočem, da pridejo oče in nam prinesó veliko kruha. Kaj ne, mama?" Uboga žena objame dobrega dečka in ga pritisne na svoje srfcé ; ali kmalu ga izpusti ter se zopet zatopi v prejšno žalost in bridkost. Ivanko tiho pristopi k postelji ter reče bolnej sestrici: „Spančkaj, le spančkaj, Marijca! oče se kmalu vrnejo in nam prinesó kruha!" To rekši zgine za ognjišče, po-tukne se v kot ter tiho in mirno čepi oudu, kakor bi ga ne bilo v hiši. Vse to se je godilo v tfnem trenotku, ko je miločutna gospodična Anica stala pred vrati ubožne hiše, da pričaka svojo prijateljico, ki se jej je približevala. Minula je cela ura, predno se ubožna žena probudi iz globocega razmišlje-vanja. Tudi ona je bila lačna, videlo se jej je na licu, in morćče bridkosti so jej razjédale srcé. Ali vendar se ne gane, tiho sedi ob postelji bolnega déteta, ter pričakuje v skrajnej tesnóbi onega trenotka. da v poslednjem vzdihu izpusti njeno ubožno detetce svojo dušico v roke božje. V tacih groznih mislih, ali je tudi misliti mogla na svoje bolečine, na svoje trpljenje? Nikakor ne. Mati ostane mati, bila ona srečna ali nesrečna, bogata ali ubožna; ona nima glo-bokejšega niti čistejšega čutila, nego li je ljubezen matere do svojega otroka in ta ljubezeu raste in raste, ter vedno z večjim plamenom plamti v srcih onih mater, katere prenašajo mnogo trpljenja, žalosti in bridkosti zaradi svojih otrok. To ubožni starši najbolje vedó. Odbila je ura deset. Deček in žena se vzdigneta ob enem, ter obà v istej sapi zavpijeta: „Evo očeta, Ivanko!" — „Oče so tukaj, mati!" —Ćula sta namreč voziček pred hišo. Obà sta mu hotela naproti, ali prej nego li prideta do vrat, stopijo oče v čumnato. Otresejo si sneg z ramena, potlej primejo Ivanka za roko in ga milo pogledajo. Drugo rokó podajo ženi in žalostno jo gledajoč, rekó : „Magda, nesrečni smo! Od ranega jutra uže stojim pred kolodvorom z vozičkom, ali do zdaj nisem zaslužil niti krajcarja! Kaj naj storimo? Veruj mi, rajše bi, da bi me ne bilo. Prosjačiti me je sram!" To rekši nagnè mož glavo ter vpré oči k tlam. Žena pozabivši lastno bolečino, razumela je moža, objame ga, ter z globocim vzdihljejem izpregovori naslednje besede : „Umiri se, ljubi moj, umiri se, saj ne bode večno tak<5 trpelo. Da smo tako nesrečni, to ni tvoja krivda! Bog nas ne zapusti, — le mi ne zapustimo njega!" „Oče, lačen sem!" zavpije Ivanko. „Ali ste prinesli kruha?" Te besede so bile oster nož za srcé ubozega očeta. Tresel se je po vsem telesu, oči je uprl v ubozega dečka, ter ga tako dolgo in divje gledal, da se otrok ustraši očetovega pogleda, ter se potisne nazaj*v kot za ognjišče, od kodpr jokajoč zavpije: „Oh oče, odpustite, nečem, nečem več kruha prositi!" Oče ga ni več gledal, nego pristópi k postelji, da pogleda umirajoče dete, katero je svoja slaba očesca še po malem privzdigovalo k ljubeznjivemu si očetu. „Magda!" reče, „jaz ne morem več prenašati tega pogleda. Tedaj mora vendar do tega priti!" „„O Bog! kaj misliš storiti?"" reče žena. Mož prime osupel o mater za roko in jej s solzami v očeh reče: „Magda, ti znaš. da nisem še nikoli, odkar sva se vzela, potratil nobene ure; delal sem vselej pridno, da zaslužim sebi in tebi kruha, in zdaj — čez deset let, da grem prosjlčit ! ? Mar da naj kruha, katerega sem si do sih dob v potu svojega lica služil, iščem od zdaj prosèc od hiše do hiše? Magda, tega ne storim, in ko bi tudi vsi poginili od gladi. Kadarkoli na to pomislim, zarudim od sramote. Prosjačiti da moram? Nè, nikoli nè! Samo jedna stvar mi še preostaje, da vas saj za nekaj dni še preživim. Danes je somenj ; grem in prodäm voziček. Pozneje morda da dobim dela. in varčni hočemo biti, da si tem prej kupimo nov voziček. Potrpite samo samo še pol ure in vsem vam prinesem kruha." Voziček je bil jedino sredstvo, s katerim je pridni oče sebi in svojej družini služil kruha. Ni se tedaj čuditi, da se je tako težko odločil prodati ga. Tudi žena se je pri tej odločbi svojega mož£ ustrašila. Ali bodi-si, da je njeno materino sreč neprestano klicalo v pomoč za ubožna otroka, rekla je možti: „Idi na trg in prodaj voziček, ker Ivanko od gladi malo da ne umira, a tudi jaz sama sem uže tako slaba, da se komaj držim na nogah, in ta nedolžna stvarca tukaj uzé je v zadnjih trenotkih svojega bornega življenja. O da bi uzó skoraj ubožno detetce bilo angelček v nebesih!" Zopet jo oblijó solzé. Mož ne more te béde strpeti, naglo otide. Slišati je bilo, kako voziček drdrd, a kmalu zopet vse omolkne. Na trgu je bilo na prodaj vsakovrstnih stvari. med njimi tudi voziček z dvema kolesoma. Ne daleč je stal globoko zamišljen človek, ki je s solznimi očmi in plaho pogledaval voziček. V tem, da je on tukaj tako stal, šle ste po trgu dve gospodični, katerima je bilo videti, da se jima mudi. Jedna izmed njiju je mogla opaziti žalost in bolečino ubozega možž, ker naglo se ob oglu ulice ustavi, prime tovarišico za róko in jej reče: „Ali nisi videla, Jovana, črno bridkost, ki pokriva čelo onega ubožnega mozä?" „„Čegavo čelo, Anica?"" „Glej, ónega človeka tam, ki stoji pri vozičku s solznima očema ter tako globoko vzdihuje. Ni dvombe, da ga je huda nesreča zadela." „„Mogoče, Anica, ali kdo vé, če ni to le gola hudobnost izpridenega človeka?"" „Ni nè, Jovana, jaz notranjo bolečino dobro poznam v človeškem srci. Ona vabi miločuteče srcé k sebi, ter z obupnim pogledom prosi usmiljenja in pomoči. A zlóba in zvijača odbijate vsacega od sebe. Veruj mi, Jovana, da se ne varäm. Ta ubožni človek je žrtva dolge in hude zime-. Le poglédi njegovo obleko, ni mu ne zamazana ne raztrgana. Stopive k njemu, rada bi ga povprašala, odkod mu je toliko žalosti, toliko bridkósti ?" In res, gospodični krenete proti njemu ; a ravno ko se mu približujete, razgovarjal se je s človekom svojega stanü, kateri mu je rahlo potrkal na ramo, rekoč : „Kaj praviš ti k tacemu vremenu? Mraz je, mraz! Idi z menoj na kozarček žganji, da se malo ogrejeva!" Ubožni človek stopi malo v stran ter ne reče niti besedice. „Ali Ivan," nastavi drugi besedo, „kaj ti je, da si danes tako pobit in žalosten ?" Niti na to vprašanje ne'odgovori Ivan ničesar. — Gospodični pristopite v tem nekoliko bliže, da bi nesrečnemu človeku malo bolj pogledale v lice. Naposled vendar izpregovori siromak in reče : „Ti me prosiš, Blaže, da bi šel s teboj pit, ali rajše umrjem, nego da bi šel s teboj na zganjé. O da ti znaš. kakošne skrbi in nadloge tepó mene ubozega siromaka!" Te poslednje besede je s tacim žalostnim glasom izgovoril, da so Blažeta omečile, ter je začel resneje z nesrečnim človekom govoriti: „Ivan, prijatelj moj, povedi mi, kaj te takó pritiska ; né, vidi se mi, kakor da bi hotel v tem hipu dušo Bogu izročiti? Ali ti je znabiti žena umrla?" „„Nè, to nè, Blaže. Ali pomisli, Magda, moja dobra žena, nima uže dva dni kaj jesti ; moj Ivanko gladi umira, a raoje malo dete, moja ljuba Marijca, znabiti da je uì£ v Gospodu zaspala .... Glej, kadar na vse to pomislim, obup mi lomi dušo in srcé. Jaz sem uže vse prodal in zastavil; jedino ta voziček mi je še ostal. Zelò varčno smo živeli, da smo si ga kupili ; nu zató smo pa tudi daljé časa samo suh kruh jedli. Ali zdaj nas je ljubi Bog s svojo skušnjo obiskal; bodi si. njegova sveta volja naj se izide! Da bi le skoraj prišel kak človek, da bi kupil voziček in jaz kruha svojej ženi in otrokoma!" „Smiliš se mi, Ivan! Nu reci mi, ali še stanuješ v ónih ulicah na voglu?" „„In kje drugej hočem stanovanja iskati?"" Nató pristopi nekdo k ubogemu očetu in ga vpraša, koliko stoji voziček ? Gospodični ste si v tem nekaj na uhó pošeptale. „Dal sem zanj dvajset goldinarjev," odgovori siromak. Kupec zmajé z glavo, kakor da bi hotel reči, da mu je to predrago. Ali glej, jedna gospodičin pristopi in kupi voziček. Ubogi oče vzame denar in hoče takój domóv k svojej družini. Ali gospodična ga pridrži in mu reče: „Ali bi ne hoteli, da si kaj zaslužite?" Siromak nekaj časa pomišljuje, in potem reče : „S čim naj vama postrežem, dobri gospodični?" „„Rade bi, da nama voziček domóv odpeljete."" „Zelò mi je žal, da tega storiti ne morem; silno se mi mudi domóv k mojim." Anica, ki je dobro poznala uboge ljudi, reče naglo ubogemu človeku: ,,Me dve ideve v predmestje." „ „Nu potlej vama lehko ustrežem, ker tudi jaz grem čez predmestje." " Siromak prime za voziček ter gré za gospodičnama, ki ste urno stopale, pred njim. Žalost, globoka žalost ga je prevzela, ko si je mislil, da mora svoj lastni voziček k tujim ljudem peljati: ali misel, da z denarjem, ki jih je prejel za voziček, skoraj otare solzé svojej do brej ženi, utoläzi se. Zdaj mu gospodični rečete, da naj pred neko prodajalnico malo postoji, kar je, se vé da, njegovo nestrpljivost zelò mučilo. Nu, ni trajalo dolgo, in šli so dalje; gospodični ste si kupile le nekoliko krompirja, tri velike hlebce kruha, masla in malo drv, ter ste vse to naložile na voziček. Dospevši v predmestje, vpraša siromak gospodični, kod da žele, da jim obrne voziček. „Naprej, le naprej," reče gospodična Anica. Ali ubožni oče se niti ne zméni za gospodičino povelje, ustavi se pred majhenimi vrati, ravno ondu, kjer je pred jedno uro stala gospodična Anica, da bi bila šla v hišo, potegne kapo z glave ter uljudno zaprosi: „Milostivi gospodični ! dovolite mi, da samo za trenotek stopim v hišo." Gospodični mu to dovolite, in ko on pohiti na vrata, stopite gospodični za njim. Stopivše v sobo, spopade ju grOza. Prizor, ki se jima tu pokaže, bil je strahovit in grozen. Mlada žena, katero smo poprej videli kraj postelje sedeti, ležala je zdaj kakor mrtva na mrzlem kameuu. Lici ste ju probledéli, ustni omodréli, oči upadli, a glava jej je mirno počivala ob postelji umirajočega deteta. Ivanko jo je držal za stegneno roko, in ravno ko je oče z. gospodičnama stopil v sobo, zavpije: „Mama, oh mama, lačen sem — dajte mi malo kruha!" Oče ne gledeč na to, da ste gospodični ž njim v sobi, priskoči k ženi ter jo kliče po imenu. V obupnosti si je pulil lasé z glave in mrmljal neke nerazumljive besede. „Magda, ljuba moja Magda, oh uboga žena !" vpil je nesrečni mož, „ali je mogoče, da si mrtva? - Mrtva, z lakoto in mrazom umorjena! — Ali sva kaj tacega na tem svetu zaslužila?" „Vaša žena ni mrtva," tolažila ga je gospodična Anica. „Nàte, vzemite ta denar in skočite po malo vina." Podavši mu denar, pokaže mu proti vratom. Ves osupel plane bedni oče skozi vrata. Anica vzame ubožno mater v naročje. Draga atlasov a obleka in žametasti klobuk, vse se jej je zdrobilo pri tem težavnem opravilu, ali gospodična se niti ne zméni za vse to, ter njeguje ubogo mater, kakor da bi jej bila prava sestra. Vzeraši iz žepa limono, iztisne jej sok v usta; tare jej roki in radostno zavpije, ko vidi, da je uboga mati oči odprla. Tudi Jovana, videč ta žalostni prizor lakote in mraza, sklene pomagati ubogej družini. Ko zasliši jók ubozega dečka, takój skoči k vozičku ter mu prinese kruha, in tudi drv naloži na ognjišče ter naredi ogenj. Ko Ivanko ugleda velik kos kruha, od veselja se strese, ter v svojej otročjej priprostosti prosi gospodično, naj mu ga tudi s putrom namaže. Jovana, ki zjutraj še ni imela mnogo sočutja do ubozih siromakov, videč toliko siromaštvo in bédo, bila je zdaj takó ganena, da je vzela nož, prepasala si okoli svilene obleke belo ruto, ter je lačnemu dečku namazala kruh s sirovim maslom (putrom). „Nä! ljubo moje dete, in najéj se. Dalje te ne bo več glad trpinčil." Ivanko poln veselja zagrabi kruh, ter Jovani takó zahvalno poljubi rokó, da se je ta morala v stran obrniti in prikriti solzé, ki so jej bile po licu potekle. Mati, ki se je v tem hipu zopet zavedla in odprla oči, občutila je neizrekljivo radost, videč, da je njen Ivanko utolažeu ter z velikim kosom kruha obdarjen. Gotovo da bi se bila najpred plemenitej dobrotnici zahvalila, ako bi ne bil v tem trenotku mož v hišo stopil. Ko jo vidi v zavednosti, položi sklenico z vinom na mizo, priskoči k njej, ter jo s solzami v očeh od veselja polju-buje in v naročji jo držeč, vzklikne: „Magda! ali še živiš, preljuba moja žena? Prodal sem voziček, zdaj zopet lehko živimo srečno iu zadovoljno. Bodi mi le zdrava in vesela! O Bog, poleg vse svoje nesreće sem zopet vesel, da mi je le žena živa in zdrava." Gospodična Anica je v tem natočila kupico vina in ga podala slabotnej ženi. Med tem da je žena pila, gledal je mož gospodično Jovano, ki je z ubogim Ivankom stala poleg ognja iu za rokó ga držeč, govorila mu: „Le pogréj si ročici, golobčpk moj, in jéj kruhek, kadar tega sneš, dam ti druzega." Ubogemu očetu je bilo, kakor da bi se bil iz sanj probudil in še le zdaj ugledal, da ste gospodični v njegovej hiši. „Plemeniti gospodični!" jel seje izgovarjati, „oprostite, da se vama nisem takój zahvalil za pomtfč, ki ste jo meni, ubozemu človeku, izkazale. Dostojno se vama zahvaliti ni mi mogoče." „Dobri ljudje!" odvrne gospodična Anica, „znave, da ste mnogo mraza in gladi pretrpeli ter da niste hoteli nikoli prosjačiti, nego le v potu svojega lica ste se hoteli preživeti. Tako življenje je časti in pohvale vredno. Ne bojte se: odslej vam ne bode več pomanjkanja in trpljenja!" -• To rekši, potegne iz žepa nekoliko denarja, položi ga na mizo in reče: „Spravite si te denarje, pred hišo na vozičku imate krompirja, kruha ia drv. Vse to je vaše. Tudi voziček si obdržite in si ž njim služite kakor do sih dob vsakdanjega kruha. Bodite dobri in pošteni; ako bi vas pa še kedäj obiskala neugodna gosta, glad in mraz, pridite domene; —tukaj na tem listku imate zapisano moje ime in stanovanje. Vedno vam ostanem dobrotnica in prijateljica." V tem da je gospodična Anica tako govorila, tekle so tibozemu možu in ženi debele solzé iz oči. Siromak ni mogel niti besedice izpregovoriti, le gledal in čudil se je, ne vedòé, ali je vse to resnica ali so le sanje. Ko je pa Anica prestala govoriti, pade jej presrečna mati k nogama in rosivši jej röki z gorkimi solzami, reče: „Milostiva gospodična ! Bog vam naj povrne stotero, da ste kakor rešilni angel prišla k meni in me rešila gotove smrti" „Ali ste zdaj zadovoljna, mati?" vpraša jo gospodična Jovana. „Dà, srečni, — presrečni smo, ljubeznjivi gospodični, le poglejte, kako moj ljubi Ivanko vesel okoli ognja skače! In ko bi ta umirajoča sirota tukaj govoriti mogla, tudi ona bi se vama zahvaljevala." Gospodična Anica čuvši te poslednje besede, stopi k postelji, kjer je ležalo bolno dete, in spoznavši, da je dete brž ko ne izbolelo zbog pomanjkanja potrebne hrane, pomigne Jovani, da naj gre ž njo. Jovana je to nerada storila, ker se je prijetno zabävala z ubogim Ivankom ; vzdigovala ga je, po-ljubovala in ni se mogla dosti nagledati bornega dečka. Ko ste se gospodični poslavljale, reče Anica užč med vrati : „Le počakdjte, dobri ljudjé, za pol ure pride zdravnik ; iz tega deteta, ne dvomim o tem, vzräste vama še zala gospodična." Pri teh besedah se oče in mati ljubeznjivo nasmejeta; začneta se vnovič zahvaljevati dobrosrčnima gospodičnama, dokler iz hiše ne izgineta. Ne Anica ne Jovana niste izpregovorile niti najmanjše besedice, dokler niste prišle na trg; bile ste preveč ganene, ter nijste mogle svojih čutil izraziti z besedami. „So li ti tudi zdaj še, ljuba moja Jovana," izpregovori gospodična Anica, „ubožni ljudjé tako zoprni in nadležni, kakor se to navadno bogatinom zdi?" „Ne. nikakor nè," odvrne jej gospodična Jovana, „nego srečna sem, da sve se danes zjutraj sestale. Zdi se mi, kakor da bi neki skrivnosten žar posijal v mojo dušo, ki me v rajsko veselje povzdiguje. Ali nisi videla, s kacim veseljem sem objemala in poljubovala ubozega dečka? O kako uljuđen in pameten otrok je to ! Skoraj bi se bila zaljubila vanj !" „Ubozega Ivanka so solzé oblile, ko si ti odhajala iz hiše .... Kaj praviš, draga Jovana, ali je na svetu še kako slajše čutilo od tega, katero sve medve danes okusile ? Ti dobri ljudjé bi bili skoraj od pomanjkanja pomrli. Medve sve prišle ravno še o pravem času, kakor da bi naju bil sam Bog tjà poslal. In ti ubogi siromaki so se. nama priklanjali in naju častili, kakor angelom v človeškej podobi. Molitev teh siromakov bode Bog gotovo uslišal, in to je nama plačila zadosti. Mar misliš, ljuba moja, da solzé v vročej molitvi tacih siromakov ne izperó najinih grehov? „Ne govori mi dalje," prosila je Jovana, „vse to dobro umejem ; od sih dob hočem te vedDO spremljevati in s teboj iskati ubožnih in pomanjkanje trpečih ljudi. <" i ti vomagam jim olajševati njih bridkosti in trpljenje. Zdaj še le spoznam p.avo nebeško sladkost na zemlji." — O sveto dobrodelstvo ! Kako nesrečni in ubožni so bogatini, kateri tebe ne poznajo ! S čim naj si nadomesté toliko vzvišena in presladka čutila ! Zdajci krenete gospodični Anica in Jovana v drugo ulico in zginile ste kraj vogla. Poslovenil I. T. O vulkanih ali ognjenikih. Ako s toplomérora izmerimo toploto blizu zemeljnega površja, in gremo potlej v kako globoko rudniško jamo, našli bodemo, da je tu gorkejše nego li blizu zemeljnega površja. — Ako potem še globokeje sežemo, našli bodemo, da je zmirom gorkejše in gorkejše, ter bi naposled zaslédili tako gorkoto, da bi voda v njej zavrela. Dà, še več ; — sredi naše zemlje je taka vročina, da bi se v njej vse raztopilo ; ta vročina se razteza v zemlji na vse strani. Naša zemlja je tedaj žareča, raztopljena krogla, ki ima debelo, trdo skörjo okoli sebe. Da je gorkota v notranjih delih naše zemlje mnogo večja nego li blizu površine, za to imamo mnogo dokazov. Znano nam je, da je voda, ki vrè iz zemeljne globočine, gorka. V Karlovih varih (Karlsbadu) na Oeškem je zdravilna voda, ki ima 66 stopinj gorkote po Celzijevem toploméru, a to vam je znano da pri 100 stopinjah Celzijevega toplomera voda uié vrè. Ali tudi po drugih krajih se dobe taki vari, n. pr. toplice blizu Novega mesta, toplice Laške na Štajerskem, Krapinske toplice na Hrvatskem i. t. d. T^goré so tedaj stvari iz nedrij. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ in soparo. Take goré imenujemo ognjenike ali vulkane. Vulkanov imamo na celej zemlji mnogo. Vsaki od njih ne bljuje zmirom ognja, to se godi le od časa do časa. Nekateri ognjeniki so mirni po več sto let, ali potlej začn6 zopet delovati, da je strah in groza. Nekateri ognjeniki puhajo dim in ogenj na vsaki dve ali tri leta, a tudi tacih imamo, da neprestano bljujejo ogenj iz sebe. Prtmnetije pa vendar treba, da je le malo tacih, ki bi zmirom bljevali. Vulkani, ki so už0 izgoreli in ne delujejo več. imenujejo se ugasli ognjeniki. V Evropi imamo štiri ognjenike, kateri so v tekočem stoletji po večkrat ogenj bljevali. Ti so: Vezuv, Etna in Stromboli v Italiji (dva poslednja na liparskih otocih) in ognjenik Santorino na grškem otoku Santorinu. — Najznamenitejši med temi je Vezuv v južnej Italiji. Leži poleg mesta Napolja blizu morskega obrežja in je visok preko 1000 metrov. Naša 1. slika vam ga predstavlja v njegovem slabem bljevanji, kadar iz svojih nedrij bljuje samo dim. — Liju podobna skožnja (luknja), skozi katero puhajo vulkani ogenj in dim. imenuje se pri vsacem ognjeniku žrelo ali krater. Naj poskusimo malo opisati, kako to izgleda, kadar kak ognjenik ogenj iz sebe bljuje. Predno začne kak ognjenik bljevati, začuje se pod zemljó strašno bobnenje, da se vsa zemlja trese. Potem se vzdigne iz žrela na vrhu ognjenika ali pa od stràni — časi tudi na več krajih — vodena ^para; ko se je uže dosti pod zemljo nakopiči, prodere z največjo silo goro in različno ognjeno zmes vzmetava iz žrela. Ta tekoča ognjena zmes, podobna raztopljenej železnej rudi, imenuje se lava. Črna je, rujava ali siva. Dim, kateri se neprestano vzdiguje iz žrela, otemi solnce. Iz dima pada droben pepel kakor dež, a sopara, ki se v višini zgosti pada pozneje na zemljo takó, da jo človek lehko vidi. Po vrhu se lava hitro strdi', in oskralupi, a znotraj se še le posled mnozega časa uhladi. Ta l'zvrag se padàje kopiči okolo žrela ter se nabira v visok, šilast stog. — Lava. kakor reka deróc iz vulka-novega žrela, pokrije in uniči vse na svojem potu v dolino. Jeden tak prizor vam kaže naša druga podoba, ki vam predstavlja Vezuv o času njegovega bljevanja. Mesto, katero vidite, poleg morja, to je Napolj. Na podobi vidite, kako se vzdiguje sopara in dim, in kako iz dima pada droben pepel in dež. Do79. leta Pompeii in H H e r k u 1 a-num. Štiri dni in štiri noči je padal pesek in pepel, a vsled tega pljuska, ki se je pomešala s pepelom in peskom ter naredila blato, kateroje prodrlo v podstrešja in sobe, ter poimenovali končalo vse, kar je bilo v njih in pokrilo obe mesti. S pretečenim letom je minulo ravno 1800 let, odkar se je to zgodilo. Obe ti mesti ste zdaj izkopane in se še izkopavajo, a našli so v njih ulice in hiše, gledališča, prodajalnice i. t. d. Tudi človeških ostankov so dobili, ali le malo, ker so Ijudjé imeli dovolj časa oteti si življenje, ko se je bljevanje začelo. Zanimivo je, da so našli pri nekem pekarji prašiča, ki se je ravno pekel v péci, a pri nekem pisarji lesena peresa in nož, s katerim jih je rezal. Po zidovji se vidijo različni napisi in po trgoviščih se najde vse, kar se je takrat prodajalo: smokve, kostanj, orehi, grah. sočivje itd., to se zna, da je vse to počrnelo. Kazven tega našli so tudi mnogo kovanega denarja. Po zasutih ulicah se še dandanes poznà kolovóz. po katerem so vozovi tekli. Kakó na priliko taka izkopana ulica v Pompejih izgleda, kaže vam 3. podoba. Vezuv od istega časa, ko je zasül Pompeje in Herkiilanum, metal je še večkrat ogenj iz svojih nedrij. Lava, ki se razlije iz vulkanov, ohladi se in strdi, kakor smo uže rekli, a to najpred na površini, ter se potem zelò počasi strduje tuđi od znotraj. Tako je lava iz Vezuva, ki je bila izmetana 1858. 1. še celò 1865. leta — tedaj po pretečenih 6 letih — bila še zmirom toliko gorka, da so si ondotni vinogradniki v njenih razpoklinah brez kakega ognja kuhali južino. Drugi znamenit velikan v Evropi je ognjenik Etna, ki je pretečenega leta izmetal mnogo ognjene tekočine ter je obilo kvare (škode) napravil. Ta velikan se nahaja na otoku Siciliji in je največji v Evropi ; trikrat tako visok je kakor Vezuv. Njegova visokost iznósi 3200 metrov. Tudi on je užš mnoge-krati metal tekočo ognjeno zmes iz sebe ter napravil mnogo kvare in nesreče; vsled njegovega bljevanja izginilo je časi po več tisoč ljudi. V pretečenem letu je začel zopet bljevati in je pokončal mnoge vinograde in gozde. Ne daleč od Etne se nahaja mali ognjenik Stromboli. Taje samo 560 metrov visok, ali znamenit je zaradi tega, ker uzé celih 2000 let neprestano izmetuje dim in pepel, ter niti četrt ure ne miruje. Ognjenik na _ raj v eno mér grškem^ otoku 1 ' "---^"ff bljuje ogenj in ' nén^ se je bliskalo, da je bilo človeka strah. Nihče se ni upal iz začetka na morje; a naposled se vendar nekateri opogumijo ter se v čolnih peljejo bliže. Ko pridejo do omenjenega mesta, vidijo, kako se je iz morja vzdignil vulkan ter je iz vode metal pepel in kamenje, dim in soparo. To grozovit bljevanje je trajalo mesec dni, dokler se ni naposled napravil cel otok od samega pepela, ki se je 250 metrov visoko vzdignil iz morja. Angleži so si ta otok, ki je dobil imé Eerd inandeja, takój osvojili; ali njihovo veselje, da so našli novo zemljo, ni imelo dolzega obstanka. Otok se je malo po malem zopet v morje pogrezal , in v kratkem času ga je popolnem nestalo, kakor da bi nikoli ne bilo. V drugih delih svetà se nahaja še več in mnogo višjih vulkanov. V Ameriki jih je preko 50, ki še vedno bljujejo lavo iz sebe. Vulkani ali ognjeniki so tudi povód mnogim potresom, ki se v takih krajih tudi pogostoma slišijo in po cela mesta zasujejo. A pómneti je treba, da so potresi tudi v tacih krajih, koder ni nobenih ognjenikov. Taki potresi nastajajo, ker se pod zemljó ruši in razpada zemlja, katero je podzeuieljna voda izpodjédla. f„ Golub, list za srbsko mladino.'J Kraljevič Marko. Pod lipo, pod lipo kralj Marko sedi, In materi svojej tako-le veli: „Povejte mi mati, kje dragi je brat ? Rešiti ga hočem, ga pojdem iskat." „Tam v ječi na Turškem je brat Andrijaž, Do njega ne moreš, premnogo je straž; V verigah je vklenjen, na golih je tléh," To mamica pravi s solzami v océh. Zdaj Marko konjiča takój osedlä: „Hej Šareč, le dirjaj, na Turško veljà ! In Šarcu iz podkev zabliska se blisk, — Da straže sovražne spodi njegov vrisk. In Šareč le dirja, žari mu okó. Iz pódkev odlétajo iskre svetlo. „Stoj blago ti dobro !" kralj Marko veli, „Vže blizu sva ječe, kjer brat moj medli" Konjiču otave da, mrzle vode ; Pred stražo pristopi: „Kje brat mi moj inré?" — „Tam brat je v zaporu, tvoj brat Andrijaž Do njega ne moreš, premnogo je straž !" „Spustite mi brata, če ne, vam gorje !" Z mezincem poseka stražarjem glavé ; Razruši zapahe in vrata zdrobi, In vklenjen v verigah na tleh brat leži. „Ti tukaj si, Marko, o sprejmi te Bog ! Ti rešil me bodeš morečih nadlog. Je mati še živa ? Stoji še naš dom ? Razbij mi verige, da svoboden bom !" In Marko verige prebije na mah, Železje odpade : O, žalost in strah ! „Pol mrtev si bratec, ubožen, in bléd ! Veséli se z mano, svoboden si spet. Zajézdita Šarca, in Šareč ob tlà S kopitom udari, da iskra igrä, In dirja in dirja naprej in naprej — Vžč dom se jim sveti zmed lipovih vej. — „Pogledi ga mati ! — Tvoj sin Andrijaž Je rešen iz ječe, spet tu ga imaš." — Brat bratu pomagaj do zadnje krvi, Ce tudi nevarnost in smrt ti preti. Fr. Šetina. Vile. Vile so bele žene, tenke in vitke rasti; lasjé jim visé po hrbtu. Živč ob virih, studencih in drugih vodah; a rade so tudi v gozdih, na polji in v vinskih goricah. Lepó je njih petje in srečen je človek, kateri ga čuje. „Ako vile pojejo, dobra bode letina," takó se pripoveduje o Vilah, in še marsikaj druzega. Pastirček je pasel ovce v zelenem logu. Kar ugleda tri vile, ki so spale v travi. Pastirček nalorni zelenih, bukovih vej in jih pokrije. — Ko se vile probudé, vidijo, da so v senci. Stopijo k pastirčku, dadó mu sladkih jedil in se mu lepó zahvalijo; a ovce so dajale dosti mleka, ker so jih vile vodile po najlepšej travi. Bil je vroč dan. Plevice so pičle korenje in so imele v senci vrč hladnega studenca. Pridejo pa vile in prosijo pijače, ker so bile silno žejne. Plevice jim dadó iz vrča piti, in vile izginejo. Ko so pa druzega jutra plevice zopet prišle korenje plét, bilo je že vse opleto; po noči so ga vile oplele. Mlada deklica sirota je imela hudo, hudo mačeho. Deklica je vedno jokala in zdihovala, takó, da je bila uže vsa slaba. Ali mačeha je ni mogla videti; dajala jej je taka dela, ki jih uboga deklica ni mogla izvršiti. Necega dne jej da mačeha poln koš črne ovčje volne, rekoč: „Idi in izpiraj jo tako dolgo, da bode bela." Deklica gre ter izpira in izpira črno volno — ali vser zamän. Britko se izjoka in prosi Bogä, da bi jej pomagal. In glej! kar pristopi k njej lepa, bela ženska, vrže volno v vodo in jo belo iz vode ožšma. Deklica ostrmi in se bi rada zahvalila — ali Vile ni bilo nikjer več, izginila je v trenotku. tv. šetma. Iz ruske zgodovine. (Po Nestoru.) I. 0 Kijevsko-Pécerskem samostanu dalje.*) Teodosij se razboli, ter kadar je bolezuóval dnij pet in je bilo večer, veh iznesti se na dvor. Bratje so ga vzeli ter na sani postavili naspróti cerkve. A on ukaže poklicati vse brate, iu bratje udarijo v bilo (zvonec) ter se zberó vsi. A on jim reče: „bratje moji in otci moji in otroci moji! Evo, jaz odhajam od vas, kakor mi je objävil (razodel) Gospod v štiridesetni post, kadar sem bil v pččeri (podzémeljskej votlini), da mi je iziti od svéta tega. A vi, koga si hočete imeti igümena? da bi mu t"di jaz blagoslov podàl." Oni mu rekó: „ti si nam vsem otec, da kugi, izvc iš ti sam, ta nam bodi otec in igümen ter poslušati ga hočemo, kakor smo tebe." Otec naš Teodosij reče : „odstopite v stran od mene ter narecite, kogar si hočete, razven dveh bratov, Nikole in Ignatija, izmej ostalih kogar si hočete od starejših do manjših." Oni so ga poslušali in odstopili malo k cerkvi ter posve-tovavši se poslali brata dva, govorčč takó: „kogar izvoli bog in tvoja častna molitva, kogar je tebi ljubo, tega nareci." A Teodosij jim odgovori : „da če od mene hočete igumena prijeti, to vam ga dàm, a ne po svojej izvolitvi, nego po božjem strojenji," ter nareče jim Jakoba svečenika (duhovnika). A bratom je bilo neljubo ter dejàli so: „tä nij tukaj postrižen," kajti bil je Jakob prišel z Lètca z bratom svojim Pavlom. In začeli so bratje prositi si Stepana, ki je tedàj bil učenec Teodosijev, rekoč: „tä je vzrasel pod tvojo roko in pri tebi je služil; tega nam daj!" Reče jim Teodosij: „evo, jaz sem po božjem povelji narekel bil Jakoba, a vi svojo voljo stvoriti hočete." Po-slušavši jih dà jim Stepana, da bode jim igümen, ter blagoslovi Stepana in reče njemu: „dé.te! evo, preoddajem ti samostän; čuvaj ga s pazljivostjo, in *) Priméri 11. št. lanskega „Vrtca." kar sem ustrojil v službah, to drži, ter ustäva samostanskega ne izmenjój, nego délaj vse po zakonu in po činu samostanskem !" Zdaj ga bratje zopet vzemši odnesó v célico nazaj in položć na odru (póstelji). Kadar je šesti dan potem nastal in je on bolän bil zelò, pride k njemu Svétoslav s sinom svojim Glébom, in sedččima jima pri njem reče Teodosij Svetoslavu: „evo, odhajam svéta tega in izročam ti tamostän v pazko, če bode kateri motež v njem, in evo, poróéam igümenstvo Stepami; ne däj ga v obido (zadrégo)!" Knez, celovévSi (poljubivši) ga, obééa, skrbéti za samostan, in otide. Kadar je sedmi dan prišel, Teodosij uže iznemagajóé pokliče Stepana in brate, ki so presedeli potlej vso to noč pri njem, ter kadar je nastal dan osini, v drugo soboto po Velikej noči, v drugo uro dné, izroči dušo v roke božje, méseca maja v tretji dan, 1074. léta. In plakali so po njem bratje. Teodosij je bil zapovédal, položiti se v pééeri, kder je bil pokazal trude mnoge, rek6č takó: „v noč pohranite telo moje!" Takó so tudi stvórili. (Dalje prih.) Umrla je 19. dné decembra meseca pretočenega leta v Gradcu pri svojej ljubej materi, bratih in sestrah SlCi/H/fia fflzažovzc, -fvči c. *K z. ofìxaj ncvja oocn-i"tla