Št. 135. V Gorici, dne 21. novembra 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden v Šestih Izdanjili, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. nri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jomana ali v Gorici na dom poiiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 - pol letiu. . . . V. ?^«V0*-#*«w*~-&3Q. četrt leta.......3 /40;» , , 1-70 PosainiSne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni» A. GabrišSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah i , od J. do IS. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine ne ne oziramo- „PRIMORE(!M!z6aja'neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soea» in ePrimorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz " Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. [Večerno izdanje.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narodi Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. 7, urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici št, 11. Dopisi naj se pošiljajo le nreduištvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Oglasi In poslanica «e računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. »tioriska TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razea cSo5e» in cPrimorca» §e »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cSlov. knjižnic se računijo po 20 kr. petit-vrstica. A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V odločilnih trenotkih. Le še nekaj dnij, in volitve volilnih mož bodo končane. Volilna borba, katera vihra po celi deželi v nepričakovani meri, je prav sedaj v polnem razvitku, da je vidna na vse kraje. Nr prednjaki se bore s poštenim orožjem. Oni kažejo na program narodno-napredne stranke, kateri je tak, da se ga mora okleniti vsak zaveden goriški Slovenec, ki hrepeni po neodvisnosti in* jed na k opra vnos ti ter se hoče boriti zato, da se Slovenec otrese onega laškega jerobstva v deželi, katero čutimo v vseh udih. Kdor pa tega noče, kdor hoče biti vedno le »šklaf*, kdor je zadovoljen s tem, da pošilja svoje sinove le v vojake ter plačuje davke, ne da bi za to ime! kaj veljave in ugleda, kdor je zadovoljen, da se njegov jezik prezira v uradih, in končno, kdor je zadovoljen s poslanei, ki bodo le lepo mirno sedeli v deželnem zboru ter poljubljali dr. Pajerju roko za vsako malenkost, katero jim pahne z deželne mize, kdor torej noče bili več zaveden Slovenec, marveč mu je vse eno, aH je Slovenec ali Lah, tisti pa naj se izroči dr. Gregorčiču. Ne moremo si pa misliti, da bi goriški Slovenci politikujoči • duhovščini in dr. Gregorčiču na ljubo opustili boj za jednako-pravnost z Lahi v deželi, ne moremo si misliti, du bi goriški Slovenci, katerih narodna zavednost je slovela po celi Sloveniji, sedaj kar nakrat poklekali pred laškim bogom dr, Pajerjem ter mu nudili liinik, da položi nanj svojo nogo! To bi bila sramota! In, glejte! prav v tako sramoto hoče speljati naš narod dr. Gregorčič! Vlada se tepe za njega, ker njej bi bilo ljubo, da bi sedelo v slovenski delegaciji 10 ničel, ki bi le lepo kimali ter pustili vlado in Lahe gospodariti. Ako bi prišli klerikalci v deželni zbor, potem se le pripravite, da bodo gospodarili Lahi z deželnim denarjem, kakor bodo hoteli. Že doslej so znali skrbeti največ zase in najmanj za Slovence, odslej pa, ako bi prišli klerikalci v deželni zbor, bi bilo Pajerju najlažja igrača, imeti celo slovensko detagacijo na povodcu ter delati absolutno tako, kakor bi hotel on in Lahi. Saj vidite, kako je bilo po abstinenci. Vse je vladal le Pajer, in laško gospodarstvo je tako »izborno8, da za našega vinogradnika ni bilo denarja, — ekoprav je tako potrebna pomoč vinogradnikom 1 — za deželno norišnico pa potrosijo velikanske svote. In glejte! Naši klerikalci so pri takih rečeh lepo molčali nasproti Lahom, iz dr. Turne so se pa delali norca, ko je predlagal povišek svote za pomoč vinogradnikom ter se je uprl potratnosti glede na deželno norišnico. Takrat so pokazali klerikalci dosti jasno, pa nimajo srca za kmeta. Zastopniki narodno-napredne stranke pa so se poležali za koristi našega kmeta, kolikor je bilo mogoče. In istotako hočejo storiti tudi v bodoče. Da pa bodo mogli vršiti to z vspehom, je neobhodna potreba, da pridejo v deželni zbor v celi desetorici. Ako sta le dva klerikalca vmes, no bo mogoče delati z vspehom, ker bi ta dva držala z Lahi proti Slovencem, proti kmetu. Narodno-napredna stranka pozna vse težnje vseh slojev našega prebivalstva, in prav zalo je odbrala take kandidate iz srede goriških Slovencev, ki bodo mogli spravljati v deželnem zboru vso naše potrebe v razpravljanje. Naša stranka hoče napraviti iz deželnega zbora Taktičen deželni zbor, v katerem se no bo le čitalo praznih poročil, kakor v kaki šoli, marveč v katerem se bo prerešetavalo vse, kar zadeva našo deželo glede kmetije, obrti, trgovino itd. Lahi tega nočejo, ker nočejo, da bi Slovenci napredovali, oni pa si že znajo dobiti za FurlanSjo vse, kakor hočejo, in ker so bili slovenski poslanci doslej po večini nezmožni, zastopati naše ljudstvo tako, kakor si ono želi. To se pa zgodi, ako iavoli ljudstvo v deželni zbor napredne poslance. Narodno - napredna stranka hoče poslušati glas ljudstva, stati ž njim v vedni dotiki ter prednašati na dnevni red v deželni hiši vse potrebe našega naroda. In eneržija kandiehfov, katere predlaga narodno - napredna stranka, nam jamči za to, da dosežemo tudi vspehov. — Sedaj smo v deželnem zboru tako zaničevani, da deželni glavar ne spregovori niti besedice slovenske — vse je samo laško. Kjer pa tvoja beseda, kmet, nič ne velja, tam nikar ne pričakuj ne dobrot in niti tistega, kar ti pritiče. V odločilnih trenotkih smo! Naša stranka ponuja kmetu roko na skupno delo, razkrila mu je svoj program in odkritosrčno mu hoče pomagati, oprta ob njega, klerikalna stranka pa obljubuje odpustke in »papežev že gen", nepotrebna posojila iz farovških posojilnic in nebesa na onem svetu. Namesto dela pa nosi na jeziku vero, češ,da vera je v nevarnosti tam, kjer se hoče delati za dobrobit kmetskega stanu I V odličnih trenotkih smo! Volilci 1 V deželnem zboru se da doseči vse, kar nam sploh more dati dežela, toda to je mogoče le ob pravem parlamentarnem delovanju po celih možeh, ki bodo znali streti laško objestnost, zagotoviti našemu jeziku ono mesto, katero mu gre, ter uvesti v deželni zbor delo, za katero je poklican. To morejo storiti pa le naši kandidalje, nikakor pa ne morete kaj takega pričakovati od Gregorčičev, Berbučev in' Ometov. Volilci! V odločilnih trenotkih ste! Kam kreniti ? Na to ni težko odgovorili. Kmetiji pomaga le del o, pravo, resno, pozitivno delo, ne pa odpustki in papežev žegon. Zato mora vsak rodoljuben Slovenec delati nato, da pridejo v deželni zbor mo*;jo dela in ne možje odpustkov in ž o g n o v! Rodoljubi, na delo! Volilci, na volišče za napredno stranko, ker smo v odločilnih trenotkih, ali ostanemo še nadalje žegnani ašklavi" pod laškim jarmom ali pa se ga otresemo enkrat za vselej! -•- Rodoljubi, v boj za napredek goriškega ljudstva! Volilno gibanje. Šmarje, dne 17. nov. 1901. — Kar smo pričakovali, smo tudi dočakali. Naš nune se tuintam rad obregne ob liberalce, liberalno časopisje in sploh ob to, kar ne pelje vode na njegov mlin. Pa pustimo to, ker večina nam gre skozi eno uho notri, skozi drugo ven, saj vsi vemo, koliko .liberalcev" je v Šmarjah in če jih štejemo, dobimo tako veliko 0, kakor je naš nune. Pač pa dobimo lepo število vrlih, na-rodno-naprednih mož, koji nimajo slame v glavi, ampak mislijo po svoje, in ne tako kakor bi želel nune. Napredujemo v vsem, to nam jasno kaže tudi to, da smo že odposlali pravila vinarskega in sadjar, društva v potrditev. Omenil sem, da smo nekaj pričakali. Kaj je pa to? Čudite se! Bojte se! Antikristi hodijo po naši občini. ~ To nam je povedal vsemogočni, komandeželjni, veljavni in svojeglavni naš nune izpred najsvetejšega mesta — altarja po pridigi; in kaj je še lagal? da so liberalci povišali kmetu davke in da so skrbeli za krčmarje. Kar ni res. Tega pa nam ni povedal, zakaj moramo plačati večji davek za kuhanje žganja. Ce bi bili »liberalci", bi gotovo povedal, tako je pa raje molčal. To kvasenje in slepitev nas vo-lilcev, prišteva on tudi med božjo besedo! Seveda vabil je vse volilce, naj gremo volit krščanske može po 32 vprašanju v velikem katekizmu, kjer pa ni povedano, da bi morali voliti take može kakor bi on želel in če ne volimo tako kakor on želi, smo bili, smo in ostanemo mogoče še boljši kristjani, kakor on, ki trobi: »Besede mičejo, zgledi vlečejo1', na kar pa on ne gteda. Volite krščansko može* (ali bolje rečen : zdražnike;) tako je rekel. Moj Bog! Mi naj bi volili tako može, ki bi volili župnika Grča in c. kr. profesorja Berbuča! Ta dva naj bi zastopala kmeta ? Poglejmo, volilci, na kandidate one in naše stranke. Primerjajmo! Naša kandidata, oba posestnika, kakor mi, oba davkoplačevalca kakor mi. Ako bi torej delala v dež. zboru proti nam, delata ob jednem proti sebf. Sama sebi in nam ž njima ne bosta nakladala davkov, ker ko bosta skrbela za nas, bosta ob jednem tudi zase. Oglejmo pa nasprotne kandidate. G. kr. profesor in župnik! Do sedaj ne poznata žuljev ''meta in kot taka bi nas ne imela v srcu, ampak na „šolotaku*. Premislimo, dragi volilci! koga naj volimo, ali može iz naše srede, ali može, ki nas ne poznajo? Upam, da se ne pustimo zapeljati od nikogar, ampak volimo po prepričanju: »Posestnik za posestnika*, tista dva volilna moža, ki bosta glasovala za gg. Lokarja in Zego, kajti edino ta dva moreta dobro zastopati naše koristi, ker sta posestnika kakor mi! Volilec. -- 171 — Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. iDalje.) In gotovo si je mislil na tisoče onih otrok, raztrganih od divjih zverin, razpetih na križ, s katerimi so biia prenapolnjena pozorišča ter na one ognjene stebre v vrtovih ,Bestije*; kajti izrekel je to z veliko žalostjo. Vinicij in Ligija sta tudi zapazila, da so se mu lasje pobelili popolnoma, da se mu jo vse telo sklonilo in da se mu je raz lica zrcalila bolečina in žalost, kakor bi bil on sam prenašal vse te bolesti in muke, katere je besni in znoreli Nero prizadejal kristijanom. Dasi sta oba spoznala, cla je sam Kristus pretrpel muke in emrt in se jih torej nihče ne more izogniti, pa se je vendar obema trgalo srce, ko sta videla apostola pod takim bremenom. In radi tega ga je Vinicij, ki je čez nekoliko dnij hotel odpeljati Ligijo v Neapelj, kjer bi se imeli sniti s Pomponijo, in se na to napotiti dalje v Siciljo, jel apostola Petra prositi, naj ž njima vred zapusti Kim. Toda apostol mu položi roko na glavo ter reče: »Čujem v svoji duši besede Gospodove, katere mi je govoril nad tiberijskim jezerom: ,K.o si bil mlajši, rešaval si se in šel, kamor si hotel; sedaj pa, ko si se postaral, pa samo stegneš svoje roke in nekdo .drug te opaše ter odpelje, kamor se ti ne bo ljubilo iti/ Treba je torej, da grem za svojo čredo.« In ker so vsi molčali, ne razumevši tega, kar jim jo dejal, jo dodal: »Moj trud se bliža koncu, toda gostoljubje in počitek najdem še le v hiši Gospodovi.« Na to se je obrnil k njima, govoreč: »Spominjajta se me, ker sem vaju ljubil kakor oče ljubi svoje otroke; a karkoli bosta delala v svojem življenju, storita vse v hvalo Gospodovo.« Tako govoreč je povzdignil nad njima svoje stare, tresoče se roke ter ju blagoslovil, ona dva pa sta se stiskala k njemu, sluteča, da je to nemara poslednji blagoslov, ki ga sprejmeta iz njegovih rok. Bilo jima je pa vendar usojeno, da ga vidita še jedenkrat. čez nekoliko dnij je prinesel Petronij grozne novice iz Palatina. Tam še je namreč izvedelo, da jeden izmed cesarjevih oproščencev je kristijan, pri katerem so baje našli pisma apostolov Petra in Pavla iz Tarse, kakor tudi pisma Jakoba, Jude in Ivana. To, da Peter biva v Rimu, je bilo Tigelinu že poprej znano, mislil "pa si je, da je poginil s tisočerimi drugimi spoznovalci vred. Sedaj je bilo dokazano, da sta poglavitna dva načelnika nove vere še zmerom živa, da se nahajata v mestu, ter so sklenili, najti in zapreti ju na vsak način, ker so se vsi nadejali, da še le po njuni smrti bodo izrovane poslednje korenine te sovražene vere. Petronij je bil slišal od Vestinija, da je sam cesar izdal povelje, da se morata Peter in Pavel iz Tarse nahajati čez tri dni v mamertinski ječi in da so bili odposlani celi oddelki pretorijancev za ,Tibero, naj ondi preiščejo vse hišo. Vinicij je takoj sklenil, da pojde apostola opozorit na to nevarnost. In za to sta zvečer on in IJrso, ograjena z galijskimi plašči, ki so jima zakrivali lice, odšla v Mirijaminino hišo, v kateri je prebival apostol Peter in katera je stala povsem na koncu liberijskega oddelka mesta na vznožju Janikulskega griča. Potoma sta videla hiše, obkoljene z vojaki, katere so spremljali neki nepoznani ljudje. Tu in tam so centurijoni povpraševali zvezane jetnike po Petru Simonu in po Pavlu iz Tarse. Uršo in Vinicij, prehitevši vojake, sta dospela srečno v Mirijaminimo stanovanje, v katerem sta našla Petra, obkoljenega od peščice vernih. Timotej, pomočnik Pavla iz Tarse, in Lin sta bila tudi pri apostolu. Na novico o bližnji nevarnosti je odpeljal Nazarij vse po skrivnem hodniku k vratom na vrtu in potem k zapuščenemu kamnolomu, oddaljenemu za nekoliko sto korakov od janikulskih vrat. IJrso je moral Lina nesti, ker se mu še niso spoprijele skupaj kosti, ki so mu jih polomili na natezalnici. Ko so dospeli pod zemljo ter bili iz nevarnosti, jeli so se posvetovati pri svetlobi male svetilnice, katero je bil Nazarij prižgal, kako bi ohranili življenje dragemu apostolu. »Gospod,« reče mu Vinicij, »naj te jutri pred svitom Nazarij spremi iz mesta proti albanskim goram. Tam se zopet snidemo in te vzamemo s seboj v Ancijo, kjer že čaka ladija, ki nas odpelje v Neapelj in v Sicilijo. Srečen bo oni dan in ura, kadar stepiš v mojo hišo ter blagosloviš moje ognjišče. Drugi so ga radostno poslušali ter prigovarjati tolu, rekoS: »Reši se, pastir »laš, kajti v Rimu ne moreš ostali. Ohrani živo resnico, da ne zibne s teboj in z nami vred. Usliši nas, ki te prosimo kakor očeta.« (Dalje pride.) Komen, 18. novembra. — Danes so j bile volitve volilnih mož ža deželnozborske volitve v Komna in škrbini. Komen je volil 4 in Skrbina 1 volilnega moža. Propadla je naša stranka v obeh občinah. T Skrbini se naši niso udeležili volitev, ker so bili v manjšini, menda 11 proti 15. V Komnu pa, kjer je bila prvotno — še pred par dnevi! — naša zmaga zagotovljena, so iznašli kleri- j kaki novo sredstvo* s katerim so pridobili vasi Vclčjigrad in Tomaže vieo. Tuk. dekan je namreč zastopnik cerkve v okrajnem šol. svetu sežanskem. Vasi Volčjigrad in To-maževica si že davno želite imeti vsaka svojo šolo. Da bi pridobil dekan volilce na svojo stran, je izpustil glas, da jim bode on dal šolo, in eto l vse je šlo iz omenjenih vasij za njim, naravno, ker to bi bila za nje važna pridobitev. Poleg tega so se posluževali klerikalci takih lažnjivih sredstev, da vsakdo, ki ima trohico časti, bi se sramoval stopiti ž njimi v svet. Da je dekan več dnij zaporedoma hodil od hiše do hiše v svoje namene, kar je naravnost škandalozno, ker drugače se ne prikaže, in da sta mu znana »Klampin" in .Junes* bila pri tem izvrstna podrepnika, le omenjam, aH kakor prej rečeno, zmage svoje si imajo klerikalci zahvaliti le c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, katerega personificira (?) dekan Lufcežič. In pri vsem tem je bila njih večina le za 4 glasove. Slutim, da bodo udje okr. šol. sveta drugačnega mnenja. — Potem pa, le prepozno bode! — se bodo kesali današnjega svojega čina nevednosti in nerazsodnosti vsi tisti, ki so volili na komando dekanovo. Mutavuii, 18. nov. — Strašen poraz je bil danes v Matavunu. Kaplan Krančič in župnik iz Rodika, reveža, ki sta res vredna obžalovanja, ke: sta morala že ob 5. zjutraj mašo brati, da sta mogla potem okoli agiti-rati. Vse žile sta napela, ali, žalibog, vse se je ponesrečilo. Noprednjakov je prišlo toliko, da sta se prestrašila. Ko sta videla, kako neprenehoma se pripeljavajo naprednjaki, posebno še ko jih Je prišlo iz Divače 29, je bil klerikalcem pogled zmočen in odšla sta. Tako je volilo 84 naprednjakov po vrsti, na zadnje pa je prišel še en klerikalec z Barke, tisti Geper. Zadnji trenotek je prišel in oddal svoj I glas klerikalni stranki, in tako so bili klerikalni kandidatje izvoljeni .enoglasno". j Ko smo prišli na volišče, smo pozdravili g. nunca, pa tudi onadva sta prijazno odgovorila. Ali ko sta pa videla, kako stoje reči, sta jo popihala tako hitro, da nista dala glasu, samo oni pijani Geper je bil prišel volit. To je bil poraz I — Naprednjaki pa so I klicali: Živila napredna stranka! Župana barskega ni bilo poleg, se je bil nekam skril. Iz Št. Andreža. — Dragi rojaki'.Jutri 22. t. m. bode volitev volilnih mož za deželni zbor. — Voliti ima pravico vsakdo, kdor je volil pri zadnjih občinskih volitvah v I. ali H. razredu. Zadnjič ste volili za klerikalno stranko, za ono stranko, katera naš narod izdaja vladi v milost in nemilost, ter s tem postali vredni pregovora, kateri pravi: Strela iz višine, vdari izdajalca domovine! — Kar ste prej zgrešili, zdaj imate priložnost popraviti. To pa popravite s tem, da sedaj volite take može, kateri bodo potem volili narodno-napredne poslance. Žal mi je sicer, da je Št Andrež, ki tako slovi v najnovejšem času na polju kmetijsko-vrt-narskera, na narodnem polju tako nazadnjaški, da ne ljubi več svojega naroda, ampak ga še celo izdaja proti lastnemu prepričanju. Dragi rojaki! Vrzite od sebe tisto neči-mernost ter volite v prilog narodno-napredne stranke, da bodete spoštovani kot vzorni Slovenci, združeni pod eno zastave majke Slave. Posnemajte svoje sosede Kraševce in Gorjane, poglejte, kako se oni bojujejo za narodni napredek, kako civilizicija vlada pri njih, kako ljubijo svoj narod, kako se veselijo svoje bodočnosti. Prisezite tudi Vi pod prapor narodnega napredka ter volite enoglasno kandidate narodno-napredne stranke, kajti to je Vaša čast in dolžnost! Iz Št. Petra. — V sledečih vrstah podajam sliko, kako so delali klerikalci pri nas: Naši klerikalci so tekali okoli vseh vo-lilcev, nekaterim žugali celo z iztirjatvijo dolga pri posojilnici, ako ne bodo volili ž njimi, drugim pa so obetali denar: ,Ako rabiš 200, 300 gld., le pridi, hitro jih dobiš!" Drugim zopet so črnili naprednjake, da bodejo volili za poslance samo take može, ki bodo delali samo v korist krčmarjev, za kmeta pa nič! Skušajo pač na vse mogoče načine očrniti naše napredne može v občini. Seveda tudi naš kaplan ni mogel ob tako važni priliki molčati. Imeli smo v nedeljo hvaležnico. Pri maši je bila tudi pro-poved. Pa, kako srečno snov je ta gospod izbral za svoj govor! Prav goreti so morala vsem poslušalcem srca v zahvalo za prijete dobrote od Boga v tekočem letu. To so vam leteli slovenski .liberalci* in naprednjaki z jezika, da je bilo joj! Seveda, krčmarjev tudi ni mogel pustiti pri miru. Jako imeniten gp?orJe„ bil toi_za hvaležnico. Popoldan pa je sklical zaupen shod, kamor je poklical še kaplana Dermastijo; tam sta mlela naprednjake, propadle podžupane in nepozabljive krčmarje; to je bilo veselje! Pa gotovo še lepše bi bilo, da bi se tak kaplan ojačil in javno v kakem listu s polnim podpisom razglasil hudobije propadlih podžupanov, katere so storili v kvar občini Št. Peterski. To bi bilo interesantno, potem bi spoznali prav te hudobce. To je lepa prilika, g. kaplan, na ta način jih najlepše ugonobite. Pokažite svojo korajžo, katero imate na priž-nici in zaupnih shodih. Potem vam radi verujemo, in se jih bodemo ogibali pri vseh prihodnjih volitvah; drugače pa vam moramo reč!, da na podlagi dosedanjega poznanja propadlih podžupanov, ne moremo vam čisto nič verjeti o vsem blebetanju, in tudi dokler tega ne storite, le govorite takšne neumnosti analfabetora a la župan po kaplanovi volji! V volilni imenik je morai priti tudi vo-lilec, kateri je pri zadnjih občinskih volitvah volil v tretjem razredu. Ge naši napredni možje kaj dosežejo pri takšnih razmerah tu ali tam, je le velik čudež! Iz fiočinja. — (Odgovor dopisniku s Kanalskega v .Gorici" št. 92. Bodite pošteni v agitaciji!) Mi smo še preveč pošteni v agitaciji, ker ne lazimo od hiše do hiše kakor dela Vaša stranka. Da agitiram s tem, da nam je dr. Turna pridobil že okrog 1000 gld., to ni res. Naj objavi dopisnik s Kanalskega v prihodnji št. »Gorice" le enega volilca, da sem jaz proti njemu agitiral s tem, da nam je dr. Turna pridobil že okrog 1000 gld. Vaša stranka agitira pa s tem okoli, da Ernest Klavžar dobi podporo za občino j Doblar, katerim je res prošnjo napravil. Vaša stranka je agitiraia pri takih, kjer dobro ve, | da še volit ne pojdejo, in ako bi šli tudi volit, bi volili le z nami. I Vaša stranka je agitiraia tudi pri takih, o katerih dobro ve, da bodo volili le z nami. Vaša stranka je agitiraia, in ker ni j mogla drugače, volila pol tič pol miš. j Podpisani izjavljam radi moje agitacije, da sem poklical dne 17. t. m. večino volilce v, naj si izberejo iz svoje srede dva zaupna i moža, katera se izvolita na dan volitve; enoglasno sta bila izbrana jaz podpisani in Andrej Dugar. Toliko v odgovor resnici na ljubo. Ge bo treba, prihodnjič kaj več. Alojzij Perše, župan. Z Bovškega. — V petek so se imele vršiti volitve volilnih mož v Trenti. Ta-mošnji nune, naš znanec Abram,pa je imel svoje prste vmes pri volilni listi in volitev se ni mogla vršiti. Gospod glavar tominski Prinzig je moral določiti na dan 23. t. m. ! | "novo volitev. j Na pošteni poti ne morejo zmagati, j zato skušajo po nasprotni. Tu se vidi, kako \ ljudstvo težko prenaša farovški terorizem, ko še celo v Trenti so se uprli nunčevi ko- I mandi. — Iz Kamenj. — Pri tukajšnji volitvi volilnih mož dne 19. t. m. je sama klerikalna stranka priznala, da med klerikalnimi kandidati so taki, ki so sleparili na katoliški podlagi občine. Pred g. komisarjem se je slovesno potrdilo, da je Ernest Klavžar oškodoval kamensko občino pred leti za 60—100 K. Priporočamo ga torej tolminskim vo-lilcem, da ga spravijo v deželni zbor, da bo kot prihodnji odbornik kje kaj več opeharil j ter nam z obrestmi vrnil. To podpira naš J glavni agent Jožef Kosec — sramota! Pod- j piši istinitosti: Pran Valič, Fran Furlan, Andrej Cermelj, j Andrej Vodopivec. Dnafe b rame novice. Smrtna kosa. V pondeljek je umrl g. Tomaž Gerin, profesor bogoslovja v Gorici, v starosti 55 let po dolgi, mučni bolezni. Pokojnik je bil doma iz Cerknega in je znan našemu ljudstvu še iz bojev med dr. Tonklijem in dr. Gregorčičem. Bil je tudi kratek čas deželni poslanec goriške okolice. Radovedni smo, ali se je dr. Gregorčič spravil s pokojnikom, katerega je naravnost smruio sovraži}. — Naj v miru počiva! Volitve volilnih mož. — Napredno so volile občine: Skopo 1, Temnica 3, Bresto-vica 2, Ponikve % Livek 1, Idrsko 1, Kobarid 1 in Mavhinje 1. — Na Livku se je še v nedeljo po širokotiskanein poročilu v »Gorici* vpisalo v kat društ, 60 krepkih mož, a ni nič pomagalo. V Šempasu so dobili naši 36, klerikalci 39 glasov. Znamenje, da se ta Grčeva trdnjava jako maja. V Sv. Križu so klerikalcem pomagali do zmage kapucini, ki so napredne Dobraveljce obletavali, kakor muhe, in tako več njih premotili, da smo propadli. Vrlo dobro pa so se držali Velikožabeljci in Cestarji. Terorizem nuncev je povsod naravnost grozen. V goriški okeliei so prodrli doslej klerikalci s svojimi volilnimi možmi po večini. Radi tega že vriskajo zmage pijani; a, kakor že znano, treba vpoštevati, da je vlada postavila na prvo mesto klerikalne in blizu-kierikalne občine, da bi tako preplašila napredne. To moramo ponavljati, da bo vsakdo prav razumel vrisk in napihavanje klerikalcev. Goriška okolica šteje 125 volilnih mož. Napredne občine prihajajo še le sedaj na vrsto. Ker torej volilci vedo, da je vspevanje klerikalcev le plod vladne naklonjenosti, smo prepričani, da ne sede nikdo klerikalcem na limanice, češ, saj je vsejedno, ali volim, ali ne. Kakor kažejo naše poizvedbe, bo tudi v goriški okolici naša zmaga gotova; treba je le, in sicer neobhodno, da vsi naši volilci do zadnjega moža store svojo sveto dolžnost ter pojdejo volit. Povdarjati moramo iznova, da prav od volitve v goriški okolici je odvisen mir v deželi, in miru si po tolikih političnih bojih pač že vsakdo želi. Volilci v goriški okolici, ako hočete, da naredite konec političnim prepirom, volite naprednjake in ne klerikalcev, ker ti slednji bi bili še nadaljnji nositelji razkola v dež. zboru in v deželi sploh. Storite torej vsak svojo dolžnost, ker s tem boste prav Vi neizmerno koristili vsem goriškim Slovencem. J Proti Klavžarju smo podali preiskovalnemu sodniku 12 novih točk v preisko- j vanje; jedna je lepša od druge. Dokaz res- I niče se posrečuje od dne do dne v grozovitiši j istini. Zaslišanih bo šele celo vrsto prič, ki j poznajo Klavžarja, ali so imeli ž njim opraviti, j In tačas ko visi v Gorici nad Klavžarč-kom Damoklejev meč, se tepejo zanj nunci > po gorah in volijo volilni možje, ki hočejo to človeče spraviti v deželni zbor. — Kaj take ljudi hoče ščititi naša duhovščina ?! Kaj tako nizko je padla ? I Kje si morala, kje so pojmi o čas ti?! Vlada Oskarju €tabršeeku radi eest. — Ministerski predsednik K o r b e r je odgovoril na interpelaciji g. O. Gabrščeka 7. t. | m. tako: j V seji visoke zbornice dne 1. maja t. I. so gospodje poslanci Gabršček in drugovi stavili na-me vprašanje, ako hoče vlada ukreniti 1. da se pospešijo dela v zgradbo ceste v Baski dolini in med Pod-brdom in Petrovimbrdom; 2. da se okrajnemu cestnemu odboru v Tolminu dovoli primerna podpora v vzdrževanje in zboljšanje ceste med Tolmi- I nom in Podbrdom za časa, ko se bode | gradila železnica, ker se bode v tem času ta cesta izredno mnogo rabila; 3. da se cesta v sp odnjem delu i Baske doline od Kneze skoz Baško | do državne ceste v Idrijsko do-I lino pri Baski Modre j i zgradi pod istimi modalitetami, kt so bile merodajne pri gradnji ceste v gornji Baski dolini od Hu-dejužne do Petrovegabrda. Na ta vprašanja imam čast naslednje odgovoriti: Poprava ceste v Baski dolini do Pod- brda je dovršena, tako tudi prvi oddelek ceste Podbrdo - Petrovobrdo. Zaradi na- daljnega gradenja te ceste v drugih sekcijah se že vršijo potrebni dogovori. I Da se ta cesta zgradi hitreje, se je v I državni proračun za teto 1902. za 13. obrok I za gradnjo te ceste postavil višji znesek; pričakovati je, da se vsa cesta do Petrovega Brda izvrši do konca leta 1903. Vprašanje o državnem prispevku za zboljšanje in vzdrževanje ceste od Tolmina do Podbrda za časa ko se bode gradila železnica, bode vlada dobrohotno uvaževala. Glede zgradnje ceste od Kneze do Baske Modreje, zaradi koje so interpelirali poslanci dr. Gregorčič in drugovi v seji 23. aprila t. 1., mi je čast tudi na to slednjo interpelacijo odgovoriti, da je bil zaradi ceste Kneža-Modrejska-Bača od nekega privatnega tehnika predložen generalni načrt, ki pa ni sposoben za izvršitev, osobito se vidi tudi, da so stroški 80.000 K prenizko računjeni. Jaz nameravam torej primeren načrt dati izdelati po kakšnem državnem tehniku in potem dogovore radi pokritja stroškov in radi vzdrževanja ceste v bodoče z državnim namestništvom nemudoma dovršiti. Z ozirom na važnost zveze med Bačo in Idrijsko dolino se je vlada odločila, da bode gradnjo rečene ceste podpirala s primernim državnim doneskom. V seji visoke zbornice dne 3. maja t. 1. so gospodje poslanci Gabršček in drugovi stavili na-me interpelacijo glede zgradnje ceste od Tolmina ob Tominki do Cadre oziroma do Ravne in izrekli željo, naj se dela za načrt nameravane ceste nemudoma izvršijo in naj da država tudi primerno podporo. O tem imam čast naslednje odgovoriti: V sestavo načrta dotičnega projekta za zgradbo te ceste so se deloma že minolo zimo vršila potrebna tehnična dela, ki bodo kakor hitro mogoče dokončana. Ko bode izvršen načrt in preračunjeni stroški, se bodo nemudoma ukrenilo, da se izvrše dogovori radi potrebne svote za zgradnjo te ceste. Akoravno je rečena komunikacija le največ lokalnega pomena, bi bila.vlada volje poleg že dovoljene državne subvencije 8000 K dovoliti še primaren nadaljni prispevek iz državnih sredstev. To pa le s tem edinim pogojem, ako se pri prej imenovanih dogovorih zgradba te ceste financijelno popolnoma zagotovi. Deželni odbor razpisuje službe deželnega inženirja, uradnikov pri deželnem f -ljigovodslvu in uradnikov za deželno pisarno na podlagi Statuta od 11. julija t. 1., o katerem smo svoj čas obširneje govorili. — Prošnje je vložiti do 15. decembra t. I. .Napredni" volilni stroj. — Stara resnica je, da nobene druge stranke ne delajo s tako podlimi sredstvi, kakor klerikalne, ker po njih načelu namen posrečuje sredstva. — Podlo je že samo na sebi, ako taka stranka sploh kaj očita kateri drugi glede volilne agitacije, in mi niti ne maramo mnogo odgovarjati, ako nam .Gorica" očita pod zgornjim zaglavjem, da napredna stranka dela pri teh volitvah le v zasebno korist in nam podtika vse mogoče in nemogoče. Tu le kon-štatujemo, da .Gorica", ki v začetku svojega članka obljublja dokaze za svoje trditve, le premleva stare fraze, dokaže pa nič. — Najprej pravi, da klanjamo hrbet pred jednim njihovih kandidatov. Ne vemo sicer koga misli, a slutimo, da dr. Ahrania. No, o tem smo že davno povedali, da ni klerikalen kandidat; ampak, da so le .uzmali* njegovo ime. — Ako govori potem .Gorica" o obljubah od naše strani, pa ji rečemo le, da vidijo klerikalci smet v očesu svojega brata, i a bruna v svojem očesu ne vidijo. — Za I vzgled damo le komenskega dekana, ki je že mnogo let v okrajnem šolskem svetu sežanskem, pa se ni nikoli spomnil, da Vol-čigrajci potrebujejo šole; sedaj pred volitvami pa se jih je spomnil in je obljubil šolo volil- j cem iz Volčjegagrada, čeprav ni v njegovi j moti, dati šolo Volčjegrajcem, ampak le v moči naprednega okrajnega šolskega sveta v Sežani. Da konča članek z užitnino, temu se ni čuditi. Povedali smo že dostikrat, kaj je z užitnino. Ako pa klerikalci še vedno s tem I farbajo, slobodno jim. To le kaže, da je .klerikalni" volilni stroj pač tak, da so klerikalci najmanj poklicani soditi o tem, kak je naš | volilni stroj. — Predsednikom kmetijske družbe je bil včeraj odbran deželni glavar dr. Pajer. Mož se je sicer brigal doslej za razvitek kmetijske družbe toliko, kolikor za lanski sneg I po naših planinah, ali izvoljen je vsejedno, ker v tej družbi, kakor na sploh še v vseh važnih institucijah, prevladujejo Lahi, kateri j volijo na vsa javna mesta najrajši svoje naj- • hujše intransigente. Razmere pri naši kmetijski družbi že od nekdaj bodisi v tem ali onem pogledu niso take, da bi se mogle imenovati le približno zdrave. Haditega tudi ni bilo na slovenski strani nikdar pravega zanimanja za to družbo, čeprav živimo v pretežno kmetijski deželi in bi vsled tega morala obsegati taka družba vse dele dežele, seveda umevno popolnoma nepristransko. Kljub vsem taBh1*^ffliatnf je~ znal pokojni grof Goronini kot dolgoletni predsednik te družbe držati, isto še kolikor toliko na glasu, če tudi ne Bog ve kako posebno. Coronini je bil pač oseba, ki je vsaj deloma vabila; *Paite-r* pa-je oseba, ki naravnost odbija. Kjer je Pajer, tam je le malo pravice, enakoveljavnosti pa prav nič za Slovence. Zato je bila jakonesrečna misel, dvigniti na predsedniško mesto kmetijske družbe intransigenta vseh laških intran-sigentov. Prepričani smo že danes, da ta izvolitev družbi ne bo v korist, ker s tem je dosegla vrhunec ital janizaeija društva, katera se je v zadnjem času kaj pridno tihotapila v isto. No, končno pa morda prav to pospeši katastrofo, do katere mora priti društvo prej ali slej, ker po dosedanji poti ni mogoče naprej; ali naša dežela mora priti na vsak način do takega kmetijskega društva, ki bo res kmetijsko društvo za naSega kmeta po celi deželi jednako. Pajer pa naj nikar ne misli, da mu bodo kdo ve kake lavorike rastle pri tem društvu. Za to že poskrbimo mi Slovenci. Iz učiteljskih krogov slove dopis v zadnji »Gorici", ki hoče zagovarjati učitelja Rustjo v družbi s prof. Berbučeni. — I Ni se čuditi, da »Gorica" zagovarja moža, j kojega je »Učiteljsko društvo" izbacnilo iz I svoje srede, in katerega so šempaski stariši naznanili na deželni šolski svet, da vpliva demoralizatorično na Šolske otroke; kajti »Gorica" hvali tudi Klavžarja in hvali še različne druge jako nizke značaje zato, ker so v družbi »čistih" rodoljubov. Čuditi se je pa, da se je našel učitelj, ki zagovarja Rusijo in čuditi se je tudi prof. Berbuču, ki se tako dobro počuti, ko se ga imenuje vsporedno z možem, ki bo moral vsled demoralizatoričnega vplivanja na otroke oditi iz Šempasa. — Oni, ki Rustjo hvali, je pač njega vreden. Šem-pasci pa se oddahnejo, ko ga več ne bo med njimi. KobaridskI kaplan, predobro znani Ciril Metod V u g a, hodi v zadnjem času jako rad po shodih, pa tudi po svatbah. Kaplan Girilček je znan dobrovoljček; zato je umevno, da mu prav ugaja družba svatov. Obžalovati je le to, da se ta mladi duhovnik obnaša na svatbah kaj nespodobno, tako, da se ljudje nad tem v obče spodtikajo, nekateri bolj očito, nekateri pa bolj prikrito. — Vidi se, da tiči v njem še dosti tiste neugnane krvi, katera je tako lepe »dičila" Vugo dijaka. Kobaridski kmet, ki nam je to pravil, je dostavil, da bi bilo dobro, da bi se šel kaplan Vuga učit spodobnega vedenja poprej, predno po shodih naprednjakom očita nespodobnost in drugo. Seveda tak opomin pade pri Cirilčku na nerodovitna tla, ker mož čuti, da nosi črno suknjo, o kateri misli, da ga krije na vse strani, vsled česar kriči v enonier po shodih in po »Prismojencu": »Kaj nam pa morejo ?* Torej je ležeče na Kobaridcih in na Kotarjih samih, da mu malce pomirijo tisto razdraženo kri ter ga nauče spodobnega vedenja. Zahrbtno zabavljanje ne pomaga nič -~ le odkrito iz očij v oči! Klerikalna podivjanost. — Neki Josip Vendramin in mežnarjev sin iz Kojskega sta huda klerikalna agitatorija ter ne pustita nikogar pri miru, ki ne trobi v rog župnika Mariniča. Kakor vsi klerikalni agitatorji, sta pa tudi do skrajnosti besna in vsled te svoje besnosti sta napravila nekaj, za kar se bosta morala zagovarjali pred sodi-čem. Prišel je namreč Josip Vendramin pred kratkim v hišo naprednjaka Ivana Kumarja, ko je isti ravno večerjo kuhal za svoje štiri otroke. Na vratih je začel razsajati, in ko ga je gospodar hotel zapoditi, ga je Vendramin prejel in dvakrat na tla vrgel. Ko je to opravil, je odšel, na kar je prišel za njim v hišo 18-letni mežnarjev sin ter zagnal Iv. Kumarju kamen v obraz tako silno, da ga je močno ranil in ga bi bil lahko ubil. To se je dogodilo v Kojskem, kjer uei-teljuje vzor - »Slomškar* Čenčič in pase duše vzor - katoličan Marinič. Sadove delovanja teh dveh mož smo imeli že večkrat prilike videti. Saj pa tudi ni mogoče, da bi se rodili boljši sadovi v kraju, kjer mladina ne zna drugega, nego bruhati iz sebe duhteče „ka- I toliške" cvetke, kakor na dan shoda v Šmart- I nem, seveda vse na hujskanje klerikalcev. I Naša sodba o klerikalnih kandidatih je I bila pač nepristranska in deloma tudi jako I prizanesljiva. Kljub temu nam očita »Gorica*, S da igramo predrzno igro z imeni klerikalnih I kandidatov. — T koliko, ne vemo. Mi smo le j •pftmrdali, daHte^Abram poštenjak, pa ne kan- J diduje na klerikalni podlagi, da Gerne ni I sposoben, kar oni, ki ga poznajo najbolje I vedo ter da dr. Tonkli je političen mrtvec I kar je tudi res, ker ga je dr. Gregorčič po- j litično ubil. —Kar smo pa o Gaheju in dru- J govih povedali, je res, in to še danes z obema I rokama podpišemo. Mi torej ne igramo pre- J drzne igre z imeni klerikalnih kandidatov, I pač pa igra predrzno igro klerikalna stranka I z usodo našega naroda na Goriškem. Kleri- I kalna stranka hoče našemu vernemu ljudstvu, j zaupajoč v njegovo pobožnost, uriniti v imenu I Kristusovem za deželne poslance par časti- I hlepnih, nezmožnih mož, ki bodo zaigrali usodo I našega naroda na Goriškem svoji osebi in Pajerju na ljubo. — Klerikalna stranka igra z našim narodom skrajno predrzno igro, in nespretnega ter pred vsakim ostrejšim pogledom trepetajočega dr. Gregorčiča, domi-S- j I ljavega Berbuča, omejenega Grčo in »vele-| poštenega« Klavžarja bo naš narod še preklinjal, ko bodo že kosti vseh teh mož trohnele v grobu, ako se jim posreči, da zmagajo in tirajo dalje svojo zvezo s Pajerjem in za Slovence skrajno nesrečno politiko. I O strastni agitaciji naprednih učiteljev piše zadnja »Gorica* ter pozi vije vse somišljenike, naj ji javijo imena tistih zapeljanih učiteljev, ki agitujejo za našo stranko. Res i ne vemo, ali si revše res domišljuje, da bo s tem odvrnilo od agitacije napredne učitelje, ki se dobro zavedajo, da delajo s tem, da agitujejo za narodno-napredno stranko, le za napredek in bodočnost svojega stanu in slovenskega ljudstva, ali pa hoče le denuncirati, — Mi pa pravimo našim učiteljem, da naj si vzamejo za vzgled klerikalne »Slomškarjo*, ki agitujejo, kakor besni za klerikalno stranko. Ako učitelji delajo za narodno-napredno stranko, delajo le v svoj blagor, ker jim bo ista pripomogla tudi do večje veljave. — Poziv v »Gorici* je le volilen manever, ki nima večjega pomena; kaže pa vso podlost klerikalne klike, ki vedno stremi po tem, kako bi svojega bližnjega ubila. »Slovenska Čitalnica* t Renčali vabi na društveno veselico s plesom ki bode dne 24. novem, v prostorih g. Žnidarčiča v Renčali. Na vsporedu je petje, godba in šaljiva igra »Eno uro doktor". Pri veselici svira vojaški orkester. Začetek ob 5. uri pop. Poštna Test. Tržaško poštno in brzojavno ravnateljstvo nam naznanja: Z ozirom na to, da se na eraričnih poštnih in brzojavnih uradih tega direkcijskega okrožja bržkone več let ne bo potrebovalo novih ženskih močij, se od sedaj nadalje na prošnje za podeljenje služb poštnih in brzojavnih mani-pulantinj ali za zaznamovanje za tako službo in konečno na prošnje za dopuščenje k ma-nipulacijski skušnji ne bo ozira jemalo. Okrožnica vsem cestnim odborom, županstvom in gospodarskim svetom poknežene grofovine Goriške in Gradiške. — G. kr,. trgovinsko ministerstvo se pritožuje zbok ponovnih slučajev, da se pri oddajanju javnih del daje prednost tuji obrti pred domačo. Vsled tega &e je obrnilo c. kr. trgovinsko ministerstvo v svojem in v imenu c. kr. mi-nisterstva notranjih zadev na deželni odbor s prošnjo, da priporoča podrejenim avtonomnim zastopora v deželi, naj dajejo prednost izdelkom domače obrti pred onimi iz inozemstva, in to povsod, kjer se gre za javne naprave, posebno pa pri zidanju vodovodov, pri upeljavi javne razsvitljave itd. Deželni odbor priobčuje to željo osrednjih oblastev, vabeč vse cestne odbore in občinske zastope, naj upoštevajo to opravičeno priporočilo ter naj tudi v posameznih slučajih, ko nameravajo poslužiti se kakega izdelka inozemske obrti, nikar ne opuste* pogajati se poprej z domačimi tvrdkami, da vsaj spoznajo njih pogoje. Primerjaje te pogoje z j onimi inozemske tvrdke bodo v stanu pre-| soditi, ali se izplača posluževati se izdelkov inozemske tvrdke ali ne. — Deželni odbor, v Gorici 31. oktobra 1901. Deželni glavar Pajer. Listnica. — Gosp. Ivan Špik na Ponikvah: Ustrezaje Vaši želji potrjujemo, da niste pisali Vi dopisa s Slapa v »Soči* z dne 15. oktobra t. 1. ter ne stojite ž njim v ni-I fc«ki dotiki. _________ Razgled po svetu, i K položaja. — Vsestransko se sedaj j priznava, da je politični položaj jako kritičen, j Ze kar je cesar govoril s podpredsednikom j Kaiserjem je to potrdilo, cesarjeve izjave j proti poslancema Gniewoszu in Wassilku J gledč parlamenta pa so šele prav pokazale, I da stojimo pred važnimi odločitvami. Iz teh I izjav se izvaja^ v„ nemških krogih, da uživa I ministerstvo vse zaupanje krone in da se J cesar prej odloči žrtvovati parlament kakor I ministerstvo. Potrjenje tega mnenja se vidi tudi v naznanilu nekega oficijoznega lista, ki na migava, da se razpusti parlament, če se j kriza ne poravna. S tem pa še ni rečeno da je res vse tako. Ministerski predsednik Kčrber, je vidno razburjen, govoril z raznimi poslanci ter opetovano zatrjal, da bo kmalu -vsemu konee------ni pa povedal,~ali vladi ali parlamentu. Govori se, da je od notranjskega mi-nisterstva došel ukaz na vse deželne vlade, naj pripravijo vse za nove državnozborske volitve, ki imajo vršiti od 9. do 23. janu-varija, ako bi sedanja državna zbornica ne rešila najnujnejših nalog. V tem slučaju bi se novi državni zbor sklical na dan 30. ja-| nuvarija. A upa se, da je to le grožnja, in da se bo kriza mirno rešila. Položaj sodijo ugodnejšim, ker so nemške I stranke, izvzemši Vsenemce, nasvetovale vladi, naj prične z inicijativo za sporazumljenje j med strankami. — Cehi stoje na stališču, da ako se ne reši ugodno vprašanje o češkem notranjem uradnem jeziku in o vseučilišču na Moravskem ne bo sporazumljenja. Državni zbor. — V državnem zboru so zopet ropotali proti kongregacijam ter se je kazalo na zla, ki bi se vtihotapila v Avstrijo ž njimi. Naučni minister Hartel pa je rekel, da so v zadnjih letih samo trije ženski redovi zaprosili za začasno bivanje v Avstriji; dovolilo pa se je to samo jednemu, a še ta se ni poslužil dovoljenja. Tudi, ako bi se naselilo v Avstrijo več tujih redov, je dejal minister Hartel, so sedaj obstoječi zakoni zadostni (?) za varstvo državnih in narodnogospodarskih interesov ter zagotavljajo (?) verski mir. Razprava o tem predlogu se je na to pretrgala. Maloruski poslanec Romančuk I je predložil nujni predlog glede ustanovitve I maloruske univerze v Lvovu. NI raj k na uMHšču ? Kopru. — Kakor čitamo v »Ed.\ so začeli slov. uči-liščniki v Kopru štrajk, in sicer za one ure, v katerih se predava slovenščina, vsled krivic, katere dela dijakom učitelj Pribil, ki je stopil na mesto g. prof. Žiliha, kateri I se je preselil v Gorico na realko. Pribil namreč muči dijake z učnim gradivom ter postopa baje pristransko pri izpraševanju. Dijaki zahtevajo diugega učitelja. Sklicanje hrvatskega sabora. — Hrvatski službeni list priobčuje kraljevski patent, ki sklicuje sabor kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije na dan 28. t. m. Izgnan laški profesor. — Kakor javlja J »Pesti Nap!6", je bil laški profesor in so-cijalistiški poslanec Angiolo Cabrini od po-I licije izgnan radi socijalistiških rovanj. Nemiri na vseučilišču v Lvovu. — J Vsled dogodkov na vseučilišču 19. t. m. je akademični senat sklenil, da je na vseh fa-I kultah zaustaviti predavanja do nadaljne od-I redbe. (Ta dan so namreč maloruski dijaki I na tej univerzi demonstrirali za ustanovitev maloruske univerze.) Dispozleijskt zaklad, to je oni znesek 200.000 kron, katere zahteva vlada vsako leto za razne tajne namene, ne bode v odseku sprejet. Dovolitev tega odseka bi zna-čiia zaupnico poslancev vladi, ker pa večina ne zaupa vladi, ji tudi ne bode dovolila di-spozicijskega zaklada. Proti bodo glasovali I seveda tudi Jugoslovani. Na smrt obsojen. — Porotno sodišče v Mariboru je v soboto obsodilo 57-letnega tesarja Jakoba Grlica iz Tronkova, sodni okraj St. Lenart, zaradi umora na smrt na vešalah. Grlic je imel znanje z omoženo Heleno Kocbek. Dne 11. avgusta sta Grlic in Helena Kocbek pijance vala po raznih gostilnah in naposled odšla proti domu. Dobro uro pozneje je prišla Helena Kocbek v hišo nekega Zadravca in je povedala, da ji je Grlic trebuh preparal. Helena Kocbek je vsled tega umrla. Pred smrtjo je preiskovalnemu sodniku povedala, da se dotični večer ni hotela Grliču udati. Grlic je rabil silo in jo je potem zaklal. Pri obravnavi je Grlic priznal svoje dejanje, ¦rdil pa, da je Heleno Kocbak zaklal, ker mu ni hotela povrniti nekaj kron, katere mu je bila dolžna. Obnovitev trozveze. — Iz Rima poročajo, da so se začela nova poganja za obnovitev trozveze. Največje težave dela Italija, ki hoče pred 1. 1903., ko se irozveza eventualno obnovi, doseči važna določila glede trgovinskih pogodeb z evropskimi osrednjimi državami. Nemčija in Avstrija sta proti tem koncesijam, ker bi bile škodljive njunim agrarnim slojem. Italijanski frankofili se trudijo, da trozvezo onemogočijo. Vojna v Južni Afriki. — Zet lorda Salisburvja, prvi lord admiralitete Earl of Selborne je imel te dni govor, v katerem je rekel, da bo vojna trajala še leto dnij, ali žrtev, katere je Anglija doprinesla do sedaj, se ne sme vreči proč, kajti odločiti se mora, ali naj bo Južna Afrika holandska ali angleška. »National Liberal Federatioft« v Londonu je imela te dni občni -zbor, ha katerem sta se sklenili dve resoluciji r prva za mir z Buri in druga proti ravnanju z ujetimi Burkami ter z njih otroci. V Londonu se govori, da namerava, vlada zahtevati v januvarju novega kredita v znesku 40 milijonov funtov Šterlingov, ki se dobe z novim povišanjem davkov. Iz Londona pojde novih 2000 mož na vojno. Plače hočejo po 6 K 24 h na dan, hrano in bivališče. »Times" poroča iz Mid-delburga 13. t. m., da se nojavijajo Buri v večji bližini Kapstadta. 60 Burov je vdrlo v Sttd-Durling, 64 km sgverno od Kapstadta. Ti Buri so menda iz oddelka Maritza. V Kap-landiji so še oddelki Therona, Louwa, Malana, Filipa Bothe, Van Venterja, Fouchea in Van Heerdena. Zadnji oddelek je vzel nedavno Angležem veliko število konj. Sploh se Buri v Kaplandiji jako gibljejo ter so vdrli v več mest. Holandci jih krepko podpirajo. Po uradnem poročilu so Angleži v boju pri Brackspruitu izgubili 9 ubitih in deset ranjenih. Buri so" ujeli 64 Angležev, katere so razun enega častnika pozneje vse opro« stili. V Južno Afriko se je odpeljal 21 ulanski polk. Sedaj je na Angleškem doma le še samo ena kavalerijska brigada. Odposlanec Bothe pripoveduje, da so Buri pod poveljstvom burskega vodje Miritza dne 27. septembra nekaj milj od Kapstadka napUli velik angleški transport in Angležem vzeli nad 6000 konj. Maritz se je že večkrat pokazal tudi pred vrati Kapstadta in ondi povzročil pravcato paniko. Odposlanec javlja, da je vsa kapska kolonija v popolni vstaji, Burske čete so obkolile 12. t. m. na jugu reke Klipp an-gleški oddelek. Angleži so izgubili 1 mrtvega, 17 ranjencev, 4 Angleže so pa Buri ujeli. Narodno gospodarstvo. ORGANIZACIJ B KMETIJI. *) (Članek izven uredništva,) (Daljo.) Kar je stoletja trpelo, to se ne more v par desetletjih iz človeške narave spraviti. Kmotije so bile izrasle v naluralnem gospodarstvu. Vse, kar se rabi za živež kmeta, se je pridelalo na kmetiji. Tako jo tudi kmet naprej gospodaril prost! zemlji. To gospo-daronje je pa dostikrat potratno. Kmet z manjšim denarjem kak živež kupi in bi na kakem prostoru več pridelal, ko bi prideloval kaj drugega za trg, Prosta kmetija je bila nakrat postavljena v trgovino z živili. Prej je trgovala le z živino in vinom in rnalo z žitom. Trg je zahteval od nje, da se njemu uda. Za to je bila še tlakarska in premalo živa. Okornost povsod. Nekatera veleposestva so hitro izvršila prehod v nove zahteve. Upila so po drž. pomoči, dobila je izdatno. Kmet ni imel nobenega prijatelja, ki bi se oglasil za podporo kmetije. Prijatelj v lalarju je še ves visel na grofovi suknji ter grofa zamaknjeno gledal, češ: mora se še vrniti J čas naših polnih loncev. To vse je povzročilo neko razdrtje kmetije, ki jo zovejo prijatelj tlakarstva ato- matizacijo, razpršenje, razvezanje gospodarske j organizacije na kmetiji. Djali so in še go- J vorijo':" Liberalizem, sloboda človeka je to storila, liberalizem naj zlodej vzame. Ali ta atomatizacija ni dolgo trajala; kmalo se je začelo misliti na drugo organizacijo kmetije. Jasno ni bilo, kam kaže pot J kmetiji v gospodarstvu stroja. Računilo se je I torej z danimi razmerami. Ker je toliko kmetijskih delavcev zbežalo v mestno delo ali v Ameriko, se je v Evropi delalo na to, I da se še ostali delavec in lastnik-kmet na zemljo priklene z času primernimi sredstvi in tudi takimi, ki so proti razvoju časa. Reklo 1 se je, da je kmet v prosti lastnini preveč samosvoj, da se lahko zadolži, da ga nevedneža oderuštvo prelahko dobi v svoje roke. Kmeta je treba varovati, da ne zgine. I Premišljevanje te šole je šlo na to, kmeta obvarovati potratnosti, ga mestnih po-I treb varovati, ga zadovoljnega ohraniti na J kmetiji. Zlasti veleposestniki so to teorijo I gojili, ker šlo jim je za kmetijskega delavca. Manjši kmet mu ga le zamore dati. Iz te J teorije so prišli projekti na to, da se mora j za kmeta posobno dedno pravo ustvariti, j zanj postave dati, da se ne more zadolžiti, J ustvariti trdne kmetije po tem, da se ne smejo j parcelirati, da mora kmetija malo z dedšči-I nami obremenjena jednemu sinu ostati, da I se iz državnih denarjev daje kmetom po-J sojila, s katerimi zamorejo kmetovanje zbolj-j sati in le v toliko, da jih lahko vrnejo s pri-I delki par let, da se kapital-zemljišče ne sme I načeti s hipotekami. Pisarilo se je o tem, da I naj država prevzame vse kmetske dolgove J ter jih v manjših svolah odplačati da, iz-tirjaje jih kakor davek; zahtevalo se je, da se od kmeta nič davka ne tirja. Nekaj teh J gosp. pisateljev je izreklo, da se je prehitro I spustilo tlakarskega kmeta na prosto, da se 1 •) Iz svoječasnih člankov poiuotao izostalo. ga mora še pustiti v Soli prejšnjih voditeljev dela ia le polagoma ga vaditi na prostost. Ti sploh mislijo, da je bila tlakarska organizacija kmetije najboljša. Ti ljudje so še zaljubljeni v sijaj, ki ga je njihovim familijam dajalo tlakarskc delo. Ti resno mislijo, da je šolanje in celo novodobno za kmeta strup, ker ne bo hotel v majnih razmerah živeti, ker ne bo zadovoljen z manj redilno hrano, ne bo dober kup delavec, n% bo pokoren Človek. Drugi gospodarski pisatelji in dobri kmetje zahtevajo, da kmet več zemlje dobi, da veleposestvom preveC ne odvzame. Bogataši danes tisoče oralov kmetijske zemlje po-kupujejo, da potem po razširjenih hostah divjačno redijo, da se zamorejo kratkočasiti z"lovom"."To dela huda»kri.T Zahteva se, da je kmetijska zemlja v lasti istega, ki jo sam obdeluje. In če hoče veleposestvo dobiti delavcev, se morajo le-ti, če tudi le kot bajtarji, s kakim kosom zemljišča zvezati, da delavec toliko živil iz nje dobi, da se čez zimo preživi. In vez z zemljo je trdna. To je na Nemškem povzročilo postavo o .rentnih" posestvih. 100 milijonov mark je dala država za to, da se od veleposestva odkupujejo zemljišča in kmeta na njih nastani, kateremu se dajo taki pogoji odplačila kupo-vine, da zamore lahko izhajati. (Dajje pride.) Trgovsko-ourtno društvo za Goriško opozarja vse interesente na sledeče društvene odseke: Iztirjevalni odsek. Trgovec ali obrtnik odda društvu one dolžnike, od katerih sam kljub večkratnim opominom ne more dobiti dolžne svote. .Trgovsko-obrtno društvo" prevzame iztirjatev takih dolgov ter izlirjuje iste društvo samo ali pa se po- J služi svojega odvetnika. Informacijski bureau. Društvo informira trgovce in obrtnike, ki se obrnejo na isto, o premoženju, poštenosti in zanesljivosti drugih trgovcev in obrtnikov, preskrbi o potrebi zemljeknjižne izpiske ter računa za vse to le faktlčne stroške. Pospeševanje obrti. Mojstrom pomočnikom nudi svoje posredovanje za sprejetje v razne mojsterske tečaje tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju ter izdeluje dotične prošnje do pristojnih mest. Posredovalni odsek. Društvo posreduje svojim članom brezplačno v trgovskih in obrtnih, v kreditnih in pravnih zadevah. Trgovsko - obrtno društvo za Goriško vabi vse trgovce in obrtnike k pristopu. — Pravi člani zamorejo postati le trgovske ali obrtne tvrdke, trgovci, obrtniki in njih uslužbenci. Udnina za iste znaša letnih K 12. — Podporen član zamore postati vsakdo, kdor plačuje na leto najmanj K 5, ustanovnik pa isti, kdor plača društvu enkrat za vselej 100 K ali v teku enega leta 120 K. — Vsi člani morajo biti tuzemci in polnoletni. Preteklo soboto je odnesla voda Hubelj, katera se izliva v Vipavo, veliko z železnimi obroči okovano hrastovo kad za repo. Kdor jo je dobil aH izvlekel iz vode, naj poroča po dopisnici lastniku Ivanu Detran-cesehl-ju v Šturijah pri Ajdovščini. — Primerna nagrada se mu jamči. InjižeYiiost Antona Foersterja »Cecilije" je pošel sedaj tudi drugi del in se torej ne more več naročevati. Družba sv. Mohorja priskrbi pa ponatisek tudi tega dela, in sicer s popravljenim besedilom itd., da se bo ponatisek drugega dela ujemal s ponatiskom prvega. — Ponatis »Cecilije I. del* pa je zdaj dobiti v družbeni rskarni. Najboljše je, da se pri naročilih pošlje denar takoj z naročilom. Kdor je to knjigo naročil, a denarja še ni poslal, naj to stori sedaj, in se mu potem takoj dopošlje. »Cecilije L del" velja: za ude broširan iztis 1 krono, v prt vezan 1 krono 80 vin., v polusnje 2 K. Za neude in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 K 20 vin., v polusnje 2 K 40 vin. Poštnine je za posamezne pošiljatve plačati Ivan Bednarik priporoča svojo v Gorici ulica Vetturini št. 3. Podpisana priporočata slavnemu občinstva v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniški ulici št. 2 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Noto HjA ttlico je otvoril COTIČ PETEM v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo No lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo rr-rr JU. Tovarna »zornih telovadnih priprav JOB. YIMBYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzomemu prirejevanju sokoiskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-jočih spričaL domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. • Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. — 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Dobre ure in po eenl! s S-letnim pismenim jamstvom] razpošilja na zasebnike ' Hanns Konrad, tovarna ur ter izvoz zlutniue] Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fi. 375 srebrna ura Rem. fl. 5-80; srebrn; verižica fl. 1 20; budilnik iz nikljf fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate] in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizuahiili pisem. - Ilustrovan cenik zastonj! Staroznana gostilna v Tržaški ulici št, 7 se odda v najem s 1. januvarjem 1902. — Prednost ima oni, kdor bi točil od litra. Natančneje se izvč pri lastniku hiše v Tržaški ulici št. 7, I. nadstropje. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati v osmih dneh. l^arol Prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. 1 Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Kaštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje l:upovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svcfinjioo. — Rožni vene!. —- Masne knjižice. iišna obuvala m ys8 letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Milijon dam uporablja „FEEOLIN'. VprnSajfe Svojega zdravnika, ie ni »Feeolin« najboljša lepSalno sredstvo za kožo, 1?ikc in zobe! NajnecistejSi obraz in najf-Toe roke ilnbijo hitro aristokratsko tinost in obliko z uporabo »LVcolinu". »Foeolin« jo h 4>2. nnjplcmrnitcjili in iiajsvcžjih zeljihi"' sestavljeno nnpleSko milo. Mi jamčimo,