V Ljubljani, sreda, 22. marca 1922.
Leto H.
Štev. 67.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*» celo leto K 240‘— j *» Pol leta K 120*—
V opravi stane meseiSno K 18'—	Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1'40
k
'5S8Ž$£
•rednRtn la aprnofitve * to* pttirtiO (Ko it««. 6 — ftlefu •rtdnlštv« il«i 50 — fsMoi •bs HtinnlštVi iti«. 32* ca
CSNE PO POSTI;
za ietrl leta K 60'— ta en mesec K 20‘—
Za staro prnodn.
e:
Slovenska politična klika, ki se skriva Jtncnoni demokratske stranke, je prav-8vr.,YPnzorila velike nove žrtve za dosego jj j C!,^ev- Svojemu Molohu je vrgla v s v ja*Vcčje državne svetinje: pravico in bodo. Komaj uzakonjeni občinski vo-vni red, ki je bil vsaj nekoliko demokrati .n' ,}e uničila kakor kos nerabnega pa-,ln S*	uza^on^ drugega, ki je
telo ^fav na n'eno P°kvečeno, krnjavo
, spremembe novega ali pravzaprav
tič^°Ve^eJla občinskega volivnega reda se
Vi javnem samo mest z nad 10.000
mol/Va ' j* distih občin, v katerih de-
nj .a^ska stranka sploh še živi pod last-
1®enom in v katerih edino še upa s
j mo^i0 potvorjenega volivnega reda priti
_ .v jlave. Člen 34. občinskega volivnega
in 4	^	občinah z lastnim štatutom
_ ,v ^Činah z 10.000 ali več prebivalci
Pade predvsem polovico mandatov manj
Hst'\,Z names^n‘ki vred, tisti kandidatni
>i ki dobi relativno največ glasov. Ostalo
y'o mandatov z namestniki se razdeli Wed
Tn VSe s^ranke po proporčnem sistemu, j« ?e pravi: Če spravijo demokrati v Ljub-ni' Celju, Mariboru itd. skupaj le par
glas
dob
ski kulturni delavci, ki so našli v njih tako globoko razumevanje in tako učinkovito podporo za svoje kulturne težnje? Ali naj se slovenski narod kot tak oklene demokratske zastave v zahvalo, da so demokrat-je v Belgradu tako zvesto zastopali in tolmačili njegove želje in zahteve po narodnem edinstvu temeljem lastne slovenske individualnosti? Ali naj se jim zahvali za to, da so mu izvojevali davno zaželjeno politično, kulturno in gospodarsko zedinjenje Slovenije, njegovo staro pravdo izza narodnega prebujenja? Ali naj se Slovenec z volivno kroglico v roki topot končno zahvali demokratom za to, da so ga s svojim delom in svojimi uspehi utrdili v veri v to tako zaželjeno državo, ga naučili od nje pričakovati samo pravico in pomoč v vseh dobrih težnjah?
Bodi dovolj; dobrot, ki jih demokrati slovenstvu niso pridobili, zaslug, ki si jih zanj niso stekli, je nebroj. Nasprotno gre vse hudo, ki nas je zadelo in nas še zadeva v lastni domovini, na njihov račun. Oni so obrekli naše najsvetejše narodne in kulturne težnje kot separatistične in vele-
izdajalske, oni so odredili državi nenaravne cilje, ki so ljudskemu mišljenju in hotenju nasprotni. In ta z najtežjimi krivdami preobložena stranka si drzne upati, da bo s potvorjenim občinskim zakonom ogoljufala slovenskega volivca še za zadnje, kar mu je ostalo — za svobodni izraz njegove sodbe, njegove volje?!
Vse, kar danes v Sloveniji pošteno misli, hoče le eno: dati kliki, ki je zagrešila nad slovenstvom in nad posameznimi stanovi toliko zla in nasilja, neusmiljeno brco! Povedati tudi Belgradu enkrat, da ta klika ne predstavlja v Sloveniji nikogar razen tistih, ki jih je spravila h koritu. V to svrho bo vsaka stranka in vsaka skupina storila vse, kar bo v njeni moči, ta cilj bo v potrebi združil vse, kar ni demokratskega.
Brez bojazni, da bi se morda vendar-le utegnili motiti, napovedujemo demokratom že danes njihov popolni poraz pri bodočih občinskih volitvah. Vrv, ki so jo z novim potvorjenim občinskim volivnim redom hoteli splesti politični svobodi, bo zadrgnila vrat njim samim. Slovenija ni morda kak mažarski komitat!
°v več nego posamezne ostale stranke, e najprej en mandat manj nego polovico Seh mandatov in namestnikov; kar osta-e' se razdeli med vse kandidatne liste P° Proporcu ter dobi demokratska stranka Polovici vseh mandatov še toliko mangov, kolikor jih jej gre po proporcu. Ni Vrag, da bi demokratje na ta način zopet ac dobili v roke Ljubljane!
Tako so se pridušili demokratje v Bel-fradtir in dosegli novo potvorbo občinskega Olivnega reda in razen tega zagotovilo, da ^ *Aženo komaj izvoljeni mestni obč. od-tr°^j razpišejo nove volitve. S tolikim ^ oonj uvedeno delo obč. zastopov, na ka-k r° ie prebivalstvo tako težko čakalo, se 0 zopet šiloma pretrgalo in uničilo, ob-k"5«« uprave bodo zopet za kdove koli-? c*sa obsojene na brezplodno životarje-'ei velike splošne dobrine bodo propadale, t *,e^a vprašanja ostala nerešena, a občani o morali poleg vseh drugih težav in ne-znova voditi politično vojno za ob-^sko upravo.
g Ali si je mogoče misliti, da bo izmu-sfc ° mes^no prebivalstvo za to herostrat-s 0 delo nagradilo demokratsko stranko «**» zaupanjem in ji znova pomoglo v i ti*0? Kdo pa naj vendar še voli to stranjo J Ali morebiti delavstvo, posebno želez-j arli in tobačni delavci, ki se jim pod ne^okratsko vlado tako sijajno godi? Ali £ se sedaj proletariat izkaže demokra-hvaležnega za naredbo o redu in radu? Pa naj volijo demokrate uradniki v za-jr4‘° za sijajno ureditev in izenačenje ^ s pravično pragmatiko, za pošteno vrš en ° redukcijo temeljem kvalifikacije? 1 ®aj dvignejo demokrate na ščit sloven-
Protest jDBOslDoanske oladts rasli Rebi, D’Annunzlo na Raklt
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Kakor je do-znal Vaš dopisnik, je vlada postala veliki ententi precej ostro noto, v kateri odločno protestira proti ponovnim kršenjem rapall-ske pogodbe od strani Italije, med katere spada tudi najnovejši razvoj dogodkov na Reki.
Trst, 22. marca. (Izv.) Tukaj se Splošno govori, da se d'Annunzio nahaja že več dni na Reki. On namerava javno nastopiti, čim bo dovolj rednih čet italijanske vojske na Reki, ker upa, da se mu bo posrečilo, ph pridobiti za svoje načrte.
Zanimtoa razkritja o VrangloocEb.
Belgrad, 22. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji je zunanji minister dr, Ninčič odgovarjal na interpelacijo poslanca Moskovljevi-ča glede generala Vrangla. Dejal je približno sledeče:
Mi smo že prej izjavili, da se Vranglo-vemu bivanju pri nas ne more pripisovati nikak politično-vojni značaj in je z ozirom na to Vrangel samo begunec, kakor so tudi drugi ruski begunci, ki uživajo našo gostoljubnost. Mi Vrangla nismo nikdar pripo-znali za kakega šefa, niti tedaj, ko je on korakal s svojo vojsko proti Moskvi. V vseh bojih v Rusiji smo se dosledno držali nevtralne in smatrali vse akcije proti sovjetski vladi kot meščanske vojne. Zato ne moremo dopustiti, da bi se pri nas organiziral kak nov napad, ker bi s tem stopili v vojno stanje, česar pa naš narod ne bi nikdar dopustil. (Dr. Korun: Kako pa go-
F0SVET0VANJE 0 RUSIJI.
London, 21. marca. (Izv.) »Daily Te-legraph« poroča k včerajšnji popoldanski seji strokovnjakov, da se je na eni strani pokazalo nagnjenje, da je treba preprečiti preveliko vmešavanje v ruske zadeve. Jutri bo italijanska delegacija predložila ita-
veri Spalajkovič!)
Poslanec MoskoVljevič se z odgovorom ni zadovoljil in je izjavil, da je Bucev nedavno v svojem govoru priznal, da obstoja vrhovni svet, ki naj predstavlja nekak parlament. Ta vrhovni svet ima svoj sedež v Sofiji in se ravna predvsem po navodilih iz Berlina. Njegov predsednik pa se nahaja v Belgradu, Glavni oproda generala Vrangla reakcionarec Skarbinski je prisostvoval znani konferenci v Reichenhallu in je tam podpiral sklepe, ki so jih sklenili predvsem nasprotniki naše države. To so fakta, ki jih minister ne more omalovaževati.
Glede luke Baroša je minister Ninčič odgovoril poslancu Laziču, da naša vlada ni vodila nobenih pogajanj z italijansko vlado. O Reki pa da mu ni ničesar novega znanega razen onega, kar je že nedavno povedal.
lijanski načrt o obnovi Rusije. Govori se, da ni še gotovo, ali bodo na vsak način predloženi francoski načrti glede razvoj® Ukrajine, Donea in Kubanske. Razpravljali bodo tudi o vprašanju, v kaki valuti naj Rusija povrne privatne dolgove.
H driaoao gospi-fersfsc*.
Belgrad, 21. marca. (Izv.) Prva sekcija finančnega odbora je danes najprej razpravljala o dohodkih državnih rudnikov. Dasi je znano, da dohodki iz premogovnikov v Bosni in Hercegovini rastejo, se tozadevne postavke v proračunu vendar niso povečale. Pri rudniku Ljubija je lani znašal primanjkljaj tri milijone dinarjev. Letos se je sklenil dogovor z nekaterimi češkimi topilnicami za dobavo 10.000 ton rude, da more uprava rudnika vzdrževati naprave, poplačati deficit in da bo podjetje aktivnejše. Zaradi tega se za letošnje proračunsko leto predvideva dobiček 12 milijonov dinarjev. Sekcija je ugotovila, da tak način gospodarstva nikakor ne odgovarja onemu, ki bi se pričakoval od tega državnega podjetja. Zato je sekcija sklenila, da preko finančnega ministra zahteva od narodne skupščine, naj izvoli poseben odbor, ki naj točno pregleda delovanje vseh državnih podjetij, kakor rudnikov, solarn, šum itd., in da stavi tozadevne predloge glede večje produktivnosti teh podjetij. Odbor naj stavi narodni skupščini predlog, ali naj ta podjetja ostanejo še nadalje v državnih rokah, ali pa naj se pretvorijo v delniške družbe, pri katerih naj bi imela država večino delnic. —
Prva sekcija finančnega odbora je razpravljala tudi o prepovedi uvoza Inksus-nega blaga. Dobila je danes potrebne podatke, na podlagi katerih je ugotovila, da je država s prepovedjo uvoza oškodovana za najmanj 150 milijonov dinarjev, Ako se ukine prepoved uvoza, pač pa uvede najmanj 100% povišanje uvozne carine, bi se s tem doseglo nad 300 milijonov dinarjev več dohodkov. Zaradi tega je sekcija sklenila, naj se ves uvoz blaga razdeli na tri oddelke, in sicer 1. na luksusno blago, na katero bi se carina povišala za 100%, 2. na blago, ki spada med splošne potrebščine in za katere naj bi se dosedanja carina povišala za 10%, in 3. na blago, ki služi za obnovo države in za katero naj velja dose danja carina.
Sekcija se je nadalje bavila tudi z našim brodarstvom in je ugotovila sledeče: Po prevratu je bil do definitivne ureditve tega vprašanja ves brodarski park tri mesece in deset dni izključno v državnih rokah, Država je imela od obratovanja dobička 2,900.000 dinarjev. Ko pa je po preteku tega časa vlada odstopila trgovinske ladje in rečno brodovje brodarskemu sindikatu s pogojem, da dobi država za leto 1920 50% čistega dobička, je izkazala bilanca, da ima ta sindikat dobička 22 milijonov dinarjev. Po dogovoru bi imelo torej na državo odpasti 11 milijonov. Sekcija pa je ugotovila, da je sindikat del dobička, ki ga je imela dobiti država, uporabil na račun amortizacije, tako da je vlada namesto 11 milijonov dobila samo 2 milijona di-
Tnnel.	6
Roman, Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Od silne hrumeče glasbe, od dišav, slepečih svetlobnih valov, od bleslenja draguljev napolnjeni vzduh evetličnjakov, ki ga je obdajal, je dal Allanovim mislim n®jvečjo jasnost. Njegove misli so delale hitro in na-tenčno, dasi se ga je polotilo močno razburjenje. ^QČrt je bil vse! Z njim je stal in padel! Za poizkuse, Poizvedbe, lisoč predpriprav je žrlvoval svoje imelje
bi moral, kakor hitro se načrt ne izvede, odkrito r.ečeno, jutri začeti iznova. Načrt je bil njegovo življenje. lzračunil je svoj položaj kakor algebrski pro-“lem, pri katerem je vsak člen vsota prejšnjih vsot. ^ Prvi vrsti bi lahko vzbudil zanimanje za svoj načrt |?r‘ jeklenem lrustu. Trust je v konkurenci s sibirskim Slezom podlegel ter je nezaslišano miroval. Trust bi ^Črt popadel — stava deset proti eni! — ali pa bi lahko z njim bil boj na nož. Lahko bi naskočil ^eliki kapital: Morgana, Vanderbilta, Goulda, Astorja, tekava, liavemeyerja, Belmonta, Whitaeya in kakor ?c Že imenujejo. Lotiti se obroča velebank. Slednjič ' se, Če bi vse šlo po vodi, lahko zvezal s časopisjem.
Lahko bi dosegel svoj cilj po ovinkih; dobro pre-^'šljeno, Lloyda sploh nič ni potreboval. Toda z L!oy-j0IT> ramo ob rami je bil dobljen naskok, ne da bi 'febalo s trudom prodirati ter posebej priboriti vsake Pedi zemlje.
In Allan, ki ni videl nič, ne slišal nič, je izdelal za neizprosnimi, napolzaprtimi očmi svoj vojni načrt do nQjmanjŠih podrobnosti.
Naenkrat je šlo skozi dvorano, ki je vsled hipnoze
po glasbi ležala brez diha, nekaj kakor strmenje. Glave so se zganile, kamenčki so se jačje zablesteli, daljnogledi zabliskali Glasba je žuborela v lahnem piano in dirigent se je vznemirejn ozrl, ker so v dvorani Šepetali. Nekaj se je bilo moralo zgoditi, kar je imelo večjo moč nad občinstvom nego hipnoza dvestodvajselin glasbenikov, dirigenta in nesmrtnega komponista.
V sosednji loži je dejal pritajen bas:
»Rosy Diamond ima... iz zakladnice Abdul Ha-mida ... Dvestotisoč dolarjev je vreden ...«
Allan je dvignil pogled: loža nasproti je bila temna — Lloyd je bil priželi
V temni loži se je motno razločil znani, nežno začrtani profil Ethel Lloyd. Njene zlatorumene lase so se spoznale samo po nekem nedoločnem lesketanju in na levem sencu (ki je bilo obrnjeno proti občinstvu) je nosila velik dragulj, iskreč v bledordečem blesku.
»Poglejte ta vrat, ta tilnik,« je Šepetal pridušen glas gospoda v sosednji loži. »Ali ste že videli kdaj tak tilnik? Pravijo, da HobbY, arhilekt — da, plavolasec, ki je bil poprej tik zraven ...«
»No, to se lahko mislil« je šepetal drugi glas s čislim angleškim akcentom in lahek smehljaj se je slišal.
Ozadje Lloydove lože je predeljevalo zagrinjalo in Allan je sklepal iz gibanja Ethel, da sedi za njim Lloyd. Nagnil se je in zašepeta! ženi na uho:
»Lloyd je vendar prišel, Maud.«
Toda Maud je slišala samo glasbo. Allana niti razumela ni. Bila je morda edina v dvorani, ki še ni vedela, da sedi Ethel Lloyd v svoji loži in ima »Rosv Diamond«. V hipnem dušnem vzhičenju, ki ga je za-palila y »jeni duši glasba, je stegnila svojo majhno
roko tipaje k AUanu. In Allan jo je prijel zanjo ter jo mehanično božal, dočim se mu je podilo skozi možgane tisoč hitrih, drznih misli in njegovo uho lovilo le odlomke besedičenja šepetajočega in pridušenega glasu poleg njega.
»Diamante?« je vprašal šepetajoč glas.
»Dal« je odvrnil pridušeni glas. »Pravijo, da je tako začel. V avstralskih rudnikih.«
»Ali je špekuliral?«
»Na svoj način. Ime! je kantino «
»Ali ni imel rudnika, pravite?«
»On je imel svoj rudnik.«
»Jaz ne razumem.«
»Pravijo. Svoj lastni rudnik, ki ga m velial ne centa ... Delavce, kakor veste, natančno preiščejo .., požirajo diamante.«
»To mi je popolnoma novo ...«
»Llovd, tako pravijo, ... kantinar ... je nekaj primeša! whiskyju, ... da so dobili morsko bolezen.., njegov rudnik...«
>To je neverjetno«	i
»Pravijol In zdaj izdaja milijone za univerze, zvezdarne, knjižnice...«
»Ej. ej, ej!« je dejal šepetajoči glas, popolnoma poražen.
»Pri tem je težko bolan, se boji ljudi — po meter debele betonske stene obdajajo njegovo stanovanje, da ne pride noben glas do njega ... kakor ujetnik ...«
»Ej, ej, ej!«
»Pst!« Maud se je razljučeno ozrla in glasova sta umolknila,	'	'*
Strmi 2.
j
»Novi Čas«, dne 22. marca 1922.
štev. 67*
narjev. Sekcija je nadalje ugotovila, da je 10 zasebnih brodarjev, ki so v vojni izgubili ladje, leta 1919. naprosilo vlado, naj jim da v najem državne ladje, da bi mogli začeti z brodarstvom. Država je ugodila njihovi prošnji. Ko pa je pozvala te brodarje, naj plačajo najemnino, so ti najemniki ladij prosili, naj se jim ta najemnina ne računa, ampak da plačajo samo razliko med ono tonažo, ki so jo dobili od države v najem, in med ono, ki so jo izgubili v vojni. Vlada je sprejela to zahtevo. Sekcija pa se s tem ne zadovoljava in zahteva, naj se ji predloži pogodba in bilanca brodarskega sindikata in privatnih brodarjev, da more vso zadevo stvarno proučiti.
DanaSnga prediborz®.
Ziiricb, 22. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Budimpešta 0.63, Berlin 1.78, Italija 26.15, London 22.51, New-york 514, Pariz 46.30, Praga 8.87, Dunaj 0.0675, n.a. K 0.0725, Zagreb 1.55 (včeraj 1.60), Varšava 0.13, Holandsko 194.35.
Zagreb, 22. marca. (Izv.) Današnja predborza: Dunaj 4.60—5.10, Berlin 120— 128, Budimpešta 44—45, Bukarest 240, Italija 16.28—16.30, London 1350—1380, Newyork ček 290, dolarji 290—295, Pariz 28—29, Praga 605—62ft,“Ziirich 58.60—59.
tfolltični dogodki.
+ Ponoven ugovor. Na včerajšnji seji parlamenta je poslanec Mazi podal v imenu Jugoslovanskega kluba ponoven odločen ugovor proti izvedbi centralizma, ugotavljajoč, da bo centralizem preprečil konsolidacijo države in uničil narodovo edinstvo. V svojem protestu pravi Jugoslovanski klub, da je delovanje parlamenta navaden glasovalni stroj, kjer ne pomaga nobena še tako resna in stvarna debata. — Mislimo, da je ta označba parlamenta mojstrsko zadeta.
+ Pribičevič toži. Dne 20. t. m. je Pribičevičev zastopnik vložil tožbo proti Profiču. Tedaj vendar! Treba pa je, da g. Pribičevič stopi pred sodišče kot navaden državljan in ne kot minister.
+ »Jutro« in namestnik Hribar. Današnje »Jutro« priobčuje sledečo vest:
»Ljubljanski pokrajinski namestnik Hribar, ki se mudi sedaj v Belgradu, pripravlja načrt za ustanovitev nove politične stranke, ki naj bi bila naperjena proti hrvatskim in slovenskim demokratom. Stranko naj bi tvorili disidenti klerikalne, narodno-socialne in kmetijske stranke in Hrvatskega bloka, ki se ne strinjajo v Radičem. Stranka bi imela nalogo, delati z radikalci ter bi imela v svojem programu tudi revizijo ustave.« — Uredništvo »Jutra« pristavlja k tej vesti, da jo priobčuje z vso rezervo. Pravi, da je g. Hribar sicer pristaš radikalne stranke, da pa je prišel za namestnika »izključno le vsled privoljenja SKS in JDS, katerim je slovesno obljubil popolno lojalnost.« Na koncu pa g. Hribarju malce zagrozi, češ da »ne želi zamenjati svojega visokega uradniškega mesta z vlogo ustanovitelja 99. stranke.« — Zadeva obeta postati zanimiva.
^Dnevni dogodki
— Poletnega časa ne bo. Tako je bilo sklenjeno na posvetovanju v ministrstvu za socialno politiko dne 19. t. m.
— G. Ivan Hribar je bil dne 24. t. m. od belgrajskega francoskega poslanika Si-monsa odlikovan z komanderskim križcem francoske častne legije.
— Cerkveni rop. Neznani tatovi so vlomili v cerkev sv. Trojice v Tržišču na Dolenjskem. Odnesli so monštranco in cibo-rij iz tabemakla.
— Boj med razbojniki in žandarmerij-sko patruljo. Iz prizrenske okolice že dalje časa prihajajo poročila o drznih napadih kačakov na naselbine in na potnike. Te dni so se pa kačaki zgrabili celo z žandarji, ki so na konjih prijezdili iz vasi Djenovice. Razvnel se je oster boj, ki je trajal do noči. V boju je padel vodja tolpe Šabon Abdija, ki je imel več umorov in ropov na vesti ter lepo vsoto razpisano na živo ali na mrtvo glavo. Drugi komiti so vstrajali do noči, v tem pa so svojo zasedo zapustili eden za drugim ter se umaknili v neznani smeri. Žandarji niso imeli izgub. Umikajočih roparjev niso mogli zasledovati, drugi so se pa napotili na pogon večje patrulje.
— Požari v Macedoniji. Razen kačakov (razbojnikov), ki se množijo od dne
do dne, prihajta v juž, Srbiji še požar na dnevni red in to ob istem času na treh mestih. V Prilepu so se neznani ljudje vrinili v policijsko poslopje, polili naokrog petroleja in potem zažgali. Poslopje je močno poškodovano, znotraj je mnogo, stvari zgorelo, ogenj se pa le ni razširil, ker so ga še pravočasno zapazili in zadušili. V Skoplju j'e nenadoma izbruhnil ogenj v divizijski komandi. Poslopje je zgorelo, okolica pa se je obvarovala. V Debru jc pa zgorela gimnazija do tal. Vse to bo v gotovi zvezi., vzroki oziroma krivci so pa v vseh teh slučajih nepoznani.
£jubljanski dogodki.
Rakovnik. V četrtek dne 23. t. m. ni zvečer predavanja, ker se udeleži krožek stanovskega govora za mladeniče v cerkvi sv. Jožefa zvečer ob 7. uri,
Ij Zloraba šole. Iz krogov starišev smo prejeli: V ljubljanskih listih se je zadnji čas načelo vprašanje, ali je prav, da se šola porablja za nabiranje darov v različne svrhe in ali je prav, da se uvaja vanjo strankarska politika. Iz lastne izkušnje naj kot odgovor navedem to-le: Imam tri otroke, ki hodijo v šolo: 2 dečka in 1 deklico. Vsi trije me malone vsak dan nadlegujejo za kak prispevek, ki se zbira v šoli Tako so te dni vsi trije zahtevali po en dinar za srečke kola Jugoslovanskih sester. Vsem nisem mogel dati. Kljub temu pa mi tudi najmlajši deček prinese domov srečko. Na vprašanje, kje jo je dobil, je odgovoril, da mu je neki součenec podaril zanjo 1 Din. Iz tega se vidi, kam tira otroke to pobiranje prispevkov v šoli. — Še bolj kriči to, kar sem doživel z deklico. Ta je svojemu starejšemu bratu opetovano vrgla v obraz psovko »čuk«. Kaznoval sem jo in zahteval od nje pojasnila, kaj jo je nagnilo do takega obnašanja. Priznala mi
je, da telovadna učiteljica Š v šoli
vedno naglasa, da morajo biti vse učenke Sokolice. Ko se je oglasila neka učenka,
da je Orlica, se je gdč. Š razsrdila in
ji rekla, da je čukarica in da je vsak čuk, kdor je Orel. Sodbo si naj napravi javnost sama.
lj Javna lahvala »Naprejn«. Včerajšnji »Naprej« vabi vse delavce na javen želez-
ničarski shod, katerega sem sklical za jutri, 23. t. m. ob pol 7. uri zvečer v Mestni dom. Mene to zelo veseli in mi je s ten kar najbolj ustreženo, ker moj namen m prav nič drugega, kakor dati priliko, da sa delavci in železničarji na lastne oči pr®" pričajo o vseh mojih »klerikalnih dem®” gogičnih grehih«, ter da po svojem last' nem prepričanju razsodijo. Zato se »Na-preju« za uslugo javno zahvaljujem. Sa®® glejte, gospodje okoli »Napreja«, da Vasi tovariši ne bodo delali nemira in za®6*1 morda prezgodaj žvižgati, da se ne blaffl1" rajo. Mimo in pazljivo naj poslušajo Vase obtožbe proti meni in moje opravičbe, P®" tem pa naj le svobodno izžvižgajo na eu shoda tistega, ki bo obsodbe vreden Povem Vam še, da nimate v svojo obra®" bo prav nobenega drugega sredstva kakof da shod razbijete. Zato tudi hujskate vas® ljudi na izžvižgavanje, namesto da bi j1® opozarjali na mirno in dostojno vedenj®* Upam z vso gotovostjo, da bodo vsi žele2; ničarji in delavci se mimo vedli in najpreJ pazljivo poslušali Vas in mene ter pote® pokazali, da se ne puste izrabljati od n®; benih hujskačev in demagogov. — T°r^ na svidenje jutri zvečr! Vsi tisti, ki ste ®e bacnili iz koalicije, prinesite vse svoje d®* kaze seboj, da me razkrinkate in če ^e®’ res tak grešnik, kakor Vi o meni pišete* in govoričite, naj me vsi zborovalci breZ' obzirno obsodijo in izžvižgajo.
Franc Beltraffl-
Člane I. delavskega konsumnega drl,J štva v Ljubljani, ki še niso dopolnili sVjV jega deleža, ki je bil zvišan od 30 na 100^' prosimo, da to store čimprej. Brez lastni denarja, brez lastne obratne glavnice( mogoče nabaviti si potrebne in zadostn® zaloge.
Marsikdo ima manj pomisleka pl®2a® za par litrov vina, kot plačati delež, k1 ostane njegova last in tvori temelj nje£°' vega blagostanja,
1111
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
IZJAVA.*
Delničarji Slovenske eskompt-tie banke trgovskih in industrijskih krogov so poslali »Poslano« od 21. jnarca 1922, v katerem navajajo
proti temu, da uvede od upravnega r 20 na 30 milijonov kron. Pri tem
sveta stalno kontrolo v banki, ki bi v bodoče onemogočala take manipulacije.
Ta strogi postopek je dal rav-
krivo nekatera dejstva in smo zato nateljstvu povod, da je posredovalo dolžni dati izjavo: pojasnilo:	i pri hrvaški skupini delničarjev, da
Predsedstvo zavoda je dobilo' je kršila sindikatni dogovor in od-že po razpisu občnega zbora obve- dala delnice »delničarjem trgov-stilo, da nadzorstveni svet ni pre-! skih in industrijskih krogov«, gledal in odobril bilance, kot to za- leg tega je ravnateljstvo samovolj-hteva § 35 družbenih pravil, tem- no nujno nakupovalo delnice zavo-več, da je ravnateljstvo zavoda že da na ime istega, kot je sedanja po objavi bilance naprosilo neka- preiskava dognala, in jih oddajalo
je postopal po danem pooblastilu občnega zbora od 17. aprila 1920 in popolnoma v soglasju s sklepom prejšnje seje upravnega sveta od 4. marca 1922. Takrat je bilo namreč sklenjeno, da se prevede ta povišek glavnice na prihodnji seji upravnega sveta, ki bo sledila pu-’p0.; blikaciji bilance. Delnice pa se niso dodelile lastnim zaupnikom, temveč sindikatu v katerega se povabijo Jugoslavenska Union banka, Slovenska banka, Trgovska
tere člane nadzorstvenega sveta, »trgovskemu in industrijskemu banka in Ljudska posojilnica. Na da podpišejo predloženo jim bilan- krogu« in dalje pobiralo pri svojih co, kar so dotični iz kulance storili prijateljih pooblastila, da si ustvari in sicer le 3 do 5 članov nadzor- večino glasov in doseglo s takim stva.	postopanjem komaj nadpolovično
Dalje je prejelo predsedstvo za- večino, dočim je ostala druga polo-voda poročilo od delničarjev, ki vica brez varstva proti takemu po-imajo več kot eno petino delniške stopanju.
glavnice, da bodo na občnem zboru , Na gornje pritožbe je nato vod-zahtevali nekateri člani pojasnilo stvo sklicalo na dan 19. t. m. sejo glede preiskave, katero je pred upravnega sveta. Ta seja je bila kratkim izvršilni odbor vodil proti pravilna in sklepčna v smislu § 32 ravnateljema zavoda na pritožbe pravil, kar je notarsko posvedoče-klijentov, da sta zahtevala od kli- no: Sklepi te seje so pravilni in ve-jentov provizije in si pustila izpla- ijavni, kar je priznalo in odobrilo čevati visoke zneske in na pritožbe, tudi trgovsko ministrstvo, da ni prešel v prid zavodu znesek j Upravni svet je med drugim
po 2000 Dol., ki ga Menjalnica centrali.
bor, ki je preiskavo vodil z nekaterimi člani nadzorstva, ni mogel priti do jasnosti, ker je fascikel, zadevajoč slednjo zadevo, v pisarni ravnatelja izginil, ko je zadeva prišla na dan.
Ker ni bilo videti, da bi bil zavod ko', tak občutno oškodovan, je hotel izvršilni odbor zadevo rešiti na ta način, da pridobi ravnatelju avtoriteto napram uraduištvu z imenovanjem upravnim svetnikom
* Za vsebino pod tem naslovom ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
je nakazala	da občni zbor, razpisan na
Izvršilni od- 23. t. m. prekliče in preloži na kasnejši čas in sicer iz razloga, ker ima ta občni zbor nalogo, da sklepa o računskem zaključku. To sklepanje pa ni možno niti umestno, dokler nadzorstveni svet ne pregleda vsega vodstva in poslovanja banke tako, kot to zahteva § 35 pravil.
Dalje ni smatral upravni svet oportunim, da bi občni zbor razpravljal o pritožbah glede 2000 dolarjev, dokler se temeljiteje ne preišče in dožene stvarni položaj kljub izginolemu fasciklu.
Upravni svet je tudi sklenil, da izvede povišek deln. glavnice od
ta način pride zavod zopet v trdne roke in bo vsako manevriranje z delnicami v bodoče izključeno.
Vse druge trditve »Poslanega« so neresnične. N. pr. trditev o seji upravnega sveta in nadzorstva dne 22. februarja 1922, kjer naj bi se bila izrekla prvemu ravnatelju polna zaupnica. Ko je namreč glavni direktor dr. Šverljuga izvedel, da je predsednik hotel urediti stvar mirno in za ravnatelja Bogadyja povoljno, je rekel, da bi ga oni »justificiralk že davno, ako bi imeli sami ž njim opravka. Dalje, da je »večina« nadzorstva in upravnega sveta izročila bilanco v roke državnega komisarja.
Iz gorenjega je tudi razvidno, kako neutemeljena je trditev, da se hoče zavod izročiti popolnoma v roke Ljudske posojilnice in dr. Šušteršiča, in da se gre tu za kak boj proti Zadružni gospodarski banki.
Upravni svet se zaveda svoje dolžnosti, da mora izvrševati zakon in pravila; to je delal doslej in se hoče ravnati tudi v bodoče kljub grožnji nekaterih delničarjev, da si hočejo sami izvršiti svoj občni zbor. Zavod je bil doslej čisto nepolitičen in bo ostal tudi na-
prej in pospeševal le interese trgo- odobreni. Zato občni zbor
23. t. m. odpade.
Ljubljana,, dne 22. marea Iz-
vine in industrije.
Končno še pripomnimo, da je seja upravnega sveta od 19. t. m. priznana od ministrstva trgovine kot pravilna in so njeni sklepi
od
Upravni svet Slovenske Eskoiuptn* banke.
^ Gazela milo ~
je najboljši domači izdolek. — Dobiva se v vsaki trgovini.
OBJA¥H.
PETI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE V LJUBLJANI,
kateri je bil sklican na 23. marca 1922 ob 11. uri v banč* nih prostorih v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 11, z v tem oglasu določenim dnevnim redom in objavljenem v „Slovencu“ št. 54. z dne 7. marca 1922
se prekliče In preloži
na kasnejši čas, ki bo pravočasno objavljen. Ljubljana, dne 19. marca 1922.
Upravni svet iovenske eskomptne banke v Ljubljani5
Jean B. Pollak
t. č. predsednik.
Karl Kausckegg
t. č. podpredsednik.
■	".VO-	■	'■■"'•v.-:!'■ rf/V -7y V' : V>' > 1
fikcijski kapital 30.000MO
(Rezerve 16,000.000
I jugoslovanska ‘Union-banka
preje tmariborska eskompina banka
ustanovljena 7. /572
Beograd, 9omio fiadgona, Kranj, Gjubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec exp03ttura v Skofjiloki
i
J&vršuje vse bančne posle nafhulanfneje.	|