Izhaja vsako sredo. Cenes Letno Din 32.—, tiolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9,—, inozemstvo Din 64— — PoStno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena inseratom; cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500-, >/« strani Din 250-, Via str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Kakšne bodo V javnosti se množijo vesti, da se bo začelo z združevanjem občin, to se pravi, da se bodo dve ali več malih občin združile v veliko občino. Velika občina bi torej bil cilj, ki bi se ostvaril v bližnji bodočnosti. Te vesti niso še-le od včeraj. Pojavljale so se že tudi lansko leto. Ko je šlo za pre-osnovo državne uprave in ljudske samouprave, so nekateri mislili, da bo Z njo tudi prišla reorganizacija občin. Lansko leto, in sicer 26. septembra, je ljubljansko »Jutro« napovedalo: »Računati moramo s tem, da se bo tudi v ljubljanski in mariborski oblasti izvršila morda že v toku letošnje jeseni ¡komasacija, ki bo mnogo malih občin spojila v večje občinske edinice, odnosno izvedla ponekod potrebna za-okroženja občinskih teritorijev.« »Jutrovo« prerokovanje se še ni izpolnilo. Pretekla je jesen, pretekli so že skoro trije njej sledeči letni časi, in komasacija (zložitev, združitev) malih občin v večje občinske edinice se če ni izvršila niti ni prišlo do »potrebnih« zaokroženj občinskih teritorijev (ozemlja). Toda' kar še ni, se lahko zgodi. V zadnjem času se širijo ve-Bti, da se bo to zgodilo in baje kmalu rgodilo. »Jutro« je torej na stališču, da so zaokroženja občinskega ozemlja »potrebna«, da se torej komasacija občin naj izvrši. O tej »potrebnosti« bi se dalo dosti govoriti. Stari Rimljan^ so imeli znani pregovor: »Quot capita, tot sensus« — kolikor glav, toliko mišljenj. Toliko glede na teritorijalni (ozemski) obseg občin vladajo razna mišljenja. Nikakor ni res, da bi samo po ozemskem obsegu in številu prebivalcev velike občine bile upravičene ter primerne za dosego občinskih ciljev in namenov. Tudi ozemsko male občine se dajo zagovarjati, ker so sposobne za izvršitev nalog svojega lastnega delokroga. Za dosego večjih nalog in izvršitev obsežnejših podvzetij so sicer financielno prešibke, toda v to svrho dobro služi dogovor med sosednimi občinami za izvršitev del in naprav, ki so v korist ne samo eni, marveč večjemu številu občin. V takih vprašanjih mora tudi nastopiti dejalnost višjih in teritorijalno »zaokroženih-? edinic, kakor so okraji, pokrajina. banovina. naše občine? Kar pa pride pri občinah v prvi vrsti v poštev, ni vprašanje, ali so občine velike ali majhne, marveč je dejstvo, da so občine poleg družin najprvotnej-ša oblika v občestvo združenih ljudi, ki stanujejo v kakem kraju. Občine so torej naravne tvorbe socialnega življenja. Kar se tiče naših slovenskih občin, je treba povdariti, da so to svoj-ske tvorbe našega ljudstva, v davnini nastale iz gospodarskih, političnih in socialnih potreb ljudstva. Niso torej ustanove vcepljene v naš ljudski organizem od tujih vplivov in činiteljev, marveč so produkt domačih razmer. So torej zgodovinske tvorbe. V njih in z njimi je naše ljudstvo napredovalo, v njih in z njihovo pomočjo bojevalo težke boje za narodni obstanek proti premočnemu tujerodnemu osvojevalcu, ki je hotel ljudstvo ponemčiti ali po-italijančiti. Naše občine so bile naše narodnostne trdnjave. Ker so občine, kakor so sedaj, ljudske tvorbe, se ne more reči, da želi ljudstvo v obče njihovo spremembo, da želi, ako vzamemo »Jutrov« izraz, njihovo »komasacijo«. Ako jo kje želi, so tamkaj tehtni razlogi, ki naj se upoštevajo. Nasplošno pa se ne more trditi, da ljudstvo takšno združitev želi. To je zahteva činiteljev, ki stojijo nad občinami. Nekaj pa je, kar ljudstvo želi, namreč to, naj bi se ga vprašalo ali in kako naj se izvrši takšna združitev. Niso v vseh pokrajinah naše države enaka ljudska naselja. Ponekod so velike vasi, ki štejejo tisoč in več prebivalcev. Takim razmeram so velike občine prikladne. V Sloveniji pa po večini tako velikih vasi ni, marveč je veliko pa manjših vasi in pa razkropljene hiše s posestvi. Iz teh razmer so nastale naše slovenske občine. Če bi se torej postavilo za vse enako obvezno zakonito načelo, da mora vsaka občina šteti dva, tri ali celo štiritisoč prebivalcev, bi to v Sloveniji povzročilo jako velike spremembe. Za obseg takšnih občin večinoma ne bi zadostoval obseg posameznih župnij, marveč bi ena sama takšna velika občina obsegala po dve, tri in morda celo več župnij. Kaj bi takšna »zaokroženja« občinskih teritorijev po-menjala za ljudstvo, naj pomislijo »o-sebno tisti, ki se jih v prvi vrsti tiče. Ali bodo tudi trške in majhne mest- ne občine postale »komasacije« in del »zaokroženih» večjih občin? Je težnja nekaterih krogov, naj se te majhne trške občine takšne, kakeršne so, naj se torej ne podvržejo »zaokroževalni« operaciji. Tej težnji je dal izraza omenjeni članek v »Jutru« z dne 26. septembra lanskega leta, ko je z ozirom na te občine izjavil: »Bila bi največja pogreška, ako bi se jih skušalo utopiti v okolicah z deloma čisto drugimi gospodarskimi in socialnimi interesi Tu se ne bi pridobilo nič, nasprotno bi se izzvale škodljive borbe, ki bi de-lasposobnost tako povečanih občin znatno oslabile, a ne povečale.« »Jutro« dosedaj tega svojega mišljenja, ki smo ga takoj v »Slov. Gospodarju« zavrnili, ni spremenilo, je torej še. vedno na tem stališču. Njegovo stališče je to-le: Ako se male kmetske občine združijo v večje, je to »potrebno zao-kroženje«, ako pa bi se mala trška in mestna občina združila z okoliškimi kmetskimi občinami, bi to bila škodljiva »utopitev« v okolici. Torej drugo merilo za kmeta, drugo pa za tržana. Kar se tiče trških občin na slovenskem Štajerskem, je treba naglasiti, da so po večini bile gnezda nemškutarije ter da še tudi danes ponekod pomagajo k umetnemu vzdrževanju nemškutar-stva. Stvarno in nepristransko smo zopet obrazložili svoje mnenje o vprašanju občin in njihove organizacije. Storili smo to že večkrat. Vprav v tem je dokaz, kako važno je to vprašanje. V tem vprašanju gre za stvar, ki globoko sega v življenje r«i?ega ljudstva, osobito našega kmetskega ljudstva ter se tiče njegovih socialnih, prometnih in gospodarskih interesov. Naše ljudstvo je zrastlo s svojimi občinami ter zato občuti vsako utripanje v občinskem življenju. Zato pa jo tudi za vsako spreminjanje treba čim večjega premisleka. V NAŠI DRŽAVI. Gosoodarska posvetovanja v Sinajl. Smo že poročali, da se bodo vršila v Romuniji v Sinaji gospodarska posvetovanja med našo in romunsko državo. Tretja država Male antante Čeh o-slovaška tokrat ni bila zastopana. Si-najska posvetovanja so končana. Naš trgovinski in kmetijski minister sta se že vrnila s sinajske konference in povdarila, da ni gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Romunijo proti nikomur naperjen. Industrijske države združujejo svoja podjetja v mogočne družbe (kartele), morajo pač tudi agrarni producenti zaščititi svoj nastop na mednarodnem trgu, kar je potrebno za nas in Romune, ki imamo mnogo — mnogo poljskih pridelkov za izvoz. S sinajskimi sklepi sta se pridružili Jugoslavija in Romunija reševanju evropske gospodarske krize. V BRUSIH DRŽAVAH. Trgovska pogodba med Italijo in H visijo. Dne 1. avgusta je bila podpisana med Italijo ter Rusijo trgovska pogodba. Nova trgovinska pogodba bo ustvarila po italjanskem zatrdilu ravnotežje v trgovinski izmenjavi med obema državama. Italjanska industrija bo imela primeren dobiček in bo našla nova tržišča v Rusiji, dočim bo dobavala Rusija iz Italije razno blago. Italija upa, da bo dobila iz Rusije po tej pogodbi: v prvi vrsti les, potem petrolej, oglje, razne kovine in kože, kar dobavlja danes iz drugih držav po zelo visokih cenah. Italjanska industrija upa na uvoz v Rusijo z vsakovrstno manufakturo, stroji ter avtomobili. Prifietek francosko-italjanskih pogajanj. Francosko-italjanska pogajanja za ureditev meje med Tunisom in Tri-polisom so že začela na licu mesta. Pogajanja se vrše v Dianedu, in sicer tudi glede sodelovanja pri obrambi vstaških tolp in glede gotovih teritori-jalnih problemov. Skupna komisija bo prepotovala obmejni pas od Quarge do gorovja Hoggar. Vprašanje evropskih združenih držav. Kakor znane, je razposlal francoski zunanji minister Briand na razne evropske države poseben poziv, naj bi se združile v skupnost — takozvano Panevropo. Na Briandovo spomenico so došli odgovori in sicer 26. Vsaka država je videla evropske združene države v drugi luči in si ti pogledi večkrat nasprotujejo. Razprava o Briandovi spomenici in o odgovorih na njo bo pričela na zasedanju Društva narodov. Komunistični prevrat na Kitajskem. Komunistično središče se nahaja v Kantonu, kjer ga vodijo razne osebnosti iz Moskve. Iz Kantona prodirajo komunistične čete v 20 kolonah. Ena izmed teh kolon je zavzela hankovska predmestja, kjer požiga ter pleni. Namen kantonske rdeče armade je, da zavzame prestolico dosedanje nacionalistične vlade v Nankingu in Šan-gaj in se obenem polasti še Pekinga. Nankinška vlada je v očigled rdeči nevarnosti brez moči in sporoča velesilam, da ne more več prevzeti nobene odgovornosti za varnost tujih državljanov. V Hankovu se nahaja več ladij, ki so pripravljene za inozemce. V Čangšanu, ki so ga komunisti zavzeli, je italjanska ladja rešila italjanskega misijonarja p. Baima in njegove tovariše in je odplula proti Hankovu. Obenem je japonska vlada v Tokiu odposlala v Ilankov celo eskadro torpe-dovk. Poveljnik italjanske topničarke Je rešil sploh vse italjanske katolik e misijonarje v Čangšanu, zagrozivši komunistom, da bo mesto brezobzirno bombardiral, ako mu vjetih misijonarjev ne izroče živih in zdravih, kar se je tudi zgodilo. Begunec iz Čangše pripoveduje, da so pobili tamkaj komunisti 2000 Kitajcev in 4000 vladnih uradnikov. — Na Kitajskem vlada popolno brezvladje. Narodna vlada v Nankingu položaju ni koš in njen šef, diktator Cankajšek je odstopil. Bankirji so ustavili njegovi nesposobni vladi plačila. Začasno vodstvo nankinših zadev se bo izročilo najbrž zastopstvu velesil. Profcstenlzcm m zitefei sl©¥€n§Síeía §l§w§im i. Primež Trubar. Primož Trubar je bil rojen 8. junija 1508 v Rašici pri Turjaku na Kranjskem iz dobre krščanske rodbine. Oče mu je bil tesar in je umrl nasilne smrti za časa kmečkega upora leta 1525., ko je bil od upornih kmetov obešen na drevo. Trubar je pozneje v svojih spisih in pridigah posmehljivo omenjal očetovo pobožnost, ki ga ni mogla rešiti nesrečne smrti. Že v zgodnji mladosti je prišel mladi Primož k tržaškemu škofu, kjer je bil sprejet v število cerkvenih pevcev in je hkrati opravljal mala strežniška dela v škofijskem dvorcu. Obiskaval je nekaj časa tudi šolo na Reki (1521), pa se pripravljal pri tržaškem škofu na duhovniški poklic. Trubarju je manjkalo globlje bogoslovne naobrazbe. Njegovo znanje je bilo povprečno toliko, kakor drugih nižjih duhovnikov v tedajni dobi. Ni še bil star 22 let, ko je bil v mašnika posvečen leta 1530. V svojih spisih povdarja opetovano, da je začel omenjeno leto pridigovati in se imenuje slovenskega pridigarja v Trstu. Po vsej priliki se je začelo Trubarjevo delovanje v tržaški minoritski cerkvi. Slovenska tržaška okolica še ni imela lastnih župnij, temveč je morala mestna duhovščina oskrbovati pastirova-nje daleč naokoli. Ker je slovensko ljudstvo posebno rado zahajalo v mi-noritsko cerkev, je bilo treba zlasti tukaj slovenskih pridigarjev. Zato so tržaški minoriti od začetka 16. stoletja vzdrževali za slovenske okoličane po enega slovenskega pridigarja, ki je bil navadno svetni duhovnik. Tu je bilo večkrat pozorišče Trubarjevega delovanja v poznejših letih in tu sem moramo staviti tudi njegov prvi nastop. Kmalu (1530) pa mu je bil odločen delokrog drugje. Tržaški škofje so imeli že izza leta 1480. v posesti župnijo Laški trg z vsemi podrejenimi vi-karijati, med katere je spadala tudi Loka pri Radečah. Tu sem je poslal tržaški škof mladega Trubarja. Ker so bili dohorlki od Kunnii tedaj zelo skromni, si je zbolt*~l Trubar denarni pelo':.;' r da ;; prMc!:!! tudi neko kaplanijo v Celju, kjer pa ni stalno bival. Splošno je od leta 1530. do 1540. pri njem opaziti, da se ni držal po cerkvenih postavah zaukazanega sedeža, ker ga nahajamo zdaj v Celju, zdaj v Loki, zdaj v Laškem trgu ali v Trstu in kmalu tudi v Ljubljani. V Loki se je pojavil prvi spor med novim župnikom in ljudstvom. Sam pripoveduje, da se je ustavljal neki ženski, ki je pravila, da se ji prikazujeta sv. Boštjan in Rok in ji ukazujeta, naj se njima v čast nad Kompoljem sezida cerkev, sicer prideta pomor in kuga nad živino in ljudi. Ako bi šlo tu le za dvomljive prikazni neke ženske, bi Trubarjev odpor ne bil ljudi tako v živo zadel. Toda stvar je imela drugačno ozadje. V preteklih stoletjih je bila najstrašnejša šiba božja — kuga, ki je v malih presledkih zopet in zopet morila po naših deželah. Obupano ljudstvo ni vedelo drugod pomoči iskati, kakor pri Bogu in svojih patro-nih ali priprošnjikih. Ko je leta 1529. kuga zopet lepo štajersko deželo spremenila v tužno grobišče, je ljudstvo v radeškem okraju hotelo v čast sv. Roku in sv. Boštjanu, pomočniku zopei to strašno morilko, sezidati cerkev. Napravili so malo leseno kapelicc»! kjer so duhovniki maševali in nabirali darove za stavbo. Trubar je moral nastopiti zelo strastno proti tej zidavi ker je vzbudil pri svojih župljanih toliko ogorčenosti, da je bil prisiljen žup. nijo zapustiti. Seme novoverskih na zorov pa je gotovo že pričelo kliti, ker čitamo, da so pozneje ljudje cerkev sv. Boštjana v Loki napadli in zažgali. Užaljeno ljudstvo je nato pro« silo, da jo sme iznova postaviti na var-? nejšem kraju. To je sedanja loška podružnica sv. Fabijana in Boštjana na Poljani ob gori Radeš. M- 1 Dočim Trubar v Loki s prvim nasto-» pom ni imel sreče, je našel kmalu ugodnejša tla za razširjanje svojih naukov v Ljubljani, kjer je prejel službo stolnega pridigarja. Obdržal je dohodke svoje župnije in kaplanije in odšel gotovo z vednostjo tržaškega škofa na svoje novo mesto. Še le v Ljubljani se je pričel marljivo pečati z no-voverskimi pisatelji in iz njih zajemati snov za svoje pridige. Svoje delovanje je pričel v Ljubljani s tem, da je grmel s prižnice zoper nevzdržnost duhovnikov in obhajilo pod eno podobo. Mnogim je to tembolj ugajalo, ker se cerkveni predpisi v teh zadevah po mnogih krajih itak niso več izvrševali. Ljubljanski škof je sicer tujemu agitatorju pridige v stolnici kmalu prepovedal, pa mu je odprl ljubljanski magistrat cerkvico sv. Elizabete v meščanskem -špitalu, kjer je bilo poslej skozi več desetletij zbirališče ljubljanskih protestantov. Deset let je mogel Trubar v Ljubljani neovirano razširjati svoje nazore in še le leta 1540 ga je opomnil kraljev odlok na dolžnost, naj biva v svoji župniji. Prihodnja leta nahajamo Trubarja deloma v Laškem trgu, katero župnijo je r.reiel od tržaškega škofa okoli leta 15*0.. deloma pa v Trstu. Kar ga zadene nepričakovano odlikovanje, po« stal je ljubljanski kanonik. Leta 1542. je Trubar zopet pridigoval v Ljubljani. Povod za hude napade na katoliške šege so mu dala romanja na Sveto Goro pri Gorici, ki so pričela prav takrat. Dalje je začel Trubar in njegovi tovariši javno napadati nauke in obrede katoliške cerkve. Na prižnici so oznanjali, da sveta maša nič ne velja, da Marije ni treba častiti, norčevali so se iz litanij, iz škofa, kadar je posvečeval duhovnike, in imenovali katoliško bogočastje malikovanje. Leta 1546. je bil poslan Trubar iz Ljubljane v Št. Jernej na kapiteljsko župnijo opravljat župnijske posle. Na kraljev ukaz je moral zapustiti Št. Jernej in je zbežal preko Hrvaškega in Reke v Trst, kjer je bil dobro znan iz prejšnjih let. Iz Trsta se je moral izseliti v inozemstvo, a mu je dovolil kralj .Ferdinand leta 1548. vrnitev na Kranjsko, ako se pridigovanja popolnoma zdrži. Temu ukazu se pa Trubar ni maral podvreči. Vrnil se je za kratek čas v domovino, od tu se je podal preko Koroške in Tirolske k znanemu ruteranskemu pridigarju Vidu Dietri-chu v Nürnberg na Bavarskem in po njegovem posredovanju je dobil službo predikanta (pridigarja — Luthrove-ga svečenika) v Rothenburgu. (Dalje prihodnjič.) NOVICE Nadškof dr. A. Jeglič je dospel v torek, dne 5. avgusta v Gornji grad, kjer je bil slovesno in prisrčno sprejet od zastopnikov duhovščine, oblasti, naroda in posebno še od mladine. Gornji grad in Savinjska dolina sta ponosna, da si je izbral priljubljeni nadškof in prvobojevnik slovenskega naroda ta kraj za uživanje zasluženega pokoja. Nova sveta maša v črnem masnem plašču. Iz Št. Lovrenca na Pohorju smo prejeli to-le sporočilo: Pri nas smo se . veselili, da bomo obhajali 20. julija pre-micijo sina lovrenškega župana Puš-njaka. Slovesnost je bila preložena radi bolezni novomašnikove matere v nadi, da se bo srečni mamici zboljša-lo zdravje. Vsemogočni je odločil drugače. Dne 4. avgusta je dobra mati umrla in 6. avgusta je opravil sin Rupert, novomašnik, prvo sveto mašo za rajno mater ob asistenci starejšega brata duhovnika, kaplana v Št. Vidu pri Ptuju. Se zgodi redkokedaj, da bi daroval premicijant prvo sveto daritev v črni mašni obleki, kakor je moral to storiti naš dobri Rupert. Blago-pokojno je spremljalo na njeni zadnji poti 16 duhovnikov. Rajni Pušnjakovi mamici svetila večna luč, premicijan-tu in preostalim naše sožalje! Duhovniška spremembe. Premeščeni so: Matija Munda iz Ruš v Ljutomer; Franc Bohanec iz Vojnika v Konjice; Gregor Zafošnik iz Konjic v Celje. Društvo katehetov lavantinska škofija ima svoj redni občni zbor dne 25. avgusta tega leta v mariborskem dijaškem semenišču & pričetkom ob 10. vilcnkasic bujne lase daje 833 uri. Na dnevnem redu so tudi sledeči referati: 1. Mladost (prof. bogoslovja, Stanko Cajnkar); 2. Sodobno značaje-slovje in katehet (prof. I. Bogovič); 3. Učni načrt in novi katekizem (prof. P. Živortnik). Po omenjenih referatih sledijo poročila odbornikov in slučajnosti. Naprošajo se gg. kateheti, pa tudi drugi duhovniki, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Pogreb f g. župnika Florjančiča. V petek, 8. avgusta, smo pokopali du-hovnika-trpina, vpokojenega žičkega župnika Jožefa Florjančiča. Devet let je prenašal težko breme neozdravljive bolezni. Ohromel in otrpnjen je zadnja leta bil priklenjen na postelj, s katere se ni mogel ganiti. Vse pa je prenašal z uprav svetniško potrpežljivostjo. Cerkveni govornik, čadram-ski župnik Franc H o h n j e c, je njegovo trpljenje in njegovo herojično potrpežljivost s poljudnimi in oben,em vznesenimi besedami opisal ter pokojnega g. župnika vsem priporočal kot vzor vprav Jobove potrpežljivosti. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudstva, šolska mladina, pož. bram-ba in Marijina družba. Na poslednji poti je f g. žičkega župnika spremilo 28 duhovnikov, med njimi 9 sošolcev. Sprevod je vodil od hiše žalosti do cerkve p. č. g. prelat dr. Matija Sla-vič. Sv. mašo je daroval sedanji domači g. župnik Anton Tomažič ob asistenci čadramskega župnika Hohnje-ca in konjiškega kapelana Safošnika. Iz cerkve je vodil sprevod na pokopališče konjiški dekan mil. g. arhidija-kon Tovornik. Pri hiši žalosti v cerkvi in ob grobu je proizvajal žalostinke, odnosno cerkvene pesme konjiški pev ski zbor, pomnožen z žičkim. Naj počiva v miru! Veliko ljudsko slavje se vrši dne 8. septembra v Št. Ilju v Slov. goricah. Proslavi se 20 letnica Slovenskega doma in 30 letnica tamošnje Hranilnice in posojilnice. Omenjeno slavje bo mogočna manifestacija za državno misel ob naši severni meji. Žrtev podivjanosti» Učiteljiščnika Toneta Šramel iz Pragerskega je sunil v noči neki zločinec z nožem s tako silo v glavo, da se je zabodla ostrina globoko v možgane. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer se mu je nudila zdravniška pomoč, a je podlegel rani. Uboj radi alkohola In kart. V pon-deljek, dne 4. avgusta zvečer so bili v skupni družbi: Ivan Slaček. živinski mešetar iz Radehove, Franc Šumandl, posestnik iz Zgornjih Žerjave in neki Nemec Gwied iz Avstrile. Zabavali so se najprej s kvartanjem v Bohlovi gostilni v Št. Lenartu v Slov. goricah, odkoder so se preselili k Lešniku. Obilno vino je kvartopirce podžgalo, in Šumandl se je začel glasno pritoževati nad vedno izgubo pri kartah, a sta ga znala tovariša pomiriti. Še le zjutraj krog 4. ure je izbruhnil prepir, med katerim je skočil Šumandl v Lešniko-vo kuhinjo, zagrabil kuhinjski nož in udaril mešetarja Slačeka tako v vrat, da mu je prerezal žile. Slaček je obležal mrtev, Šumandl je sam odkresal na orožniško postajo in povedal, lcaj sta učinila alkohol in karte. Gospodarsko pcslopje pogorela. V torek, dne 5. avgusta zvečer je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Josipa Kodriča na Jelovcu pri Mariboru. Zgorela je ena svinja, zaloga sena ter slame in precej poljedelskega orodja. Gasilci iz Maribora in Peker so bili pridno na delu.. Smrt radi zastrupljanja. V Moškanj-cih pri Ptuju se je zastrupila 17 letna Marija Tobijas. Vzela je mišnico in je izdahnila kljub zdravniški pomoči po štirih dneh hudega trpljenja. Huda toča je obiskala v četrtek, dne 7. avgusta proti 6. uri zvečer Dravsko polje od Pragerskega do Ptuja. Za naše družine svarilna žaloigra. Posestnik Kari Rojko in njegov zet Franc Lesjak v Grajenšaku — občina Vurberg pri Ptuju se že dalje Časa nista marala. Oče Rojko je izročil pred tremi leti svoji hčerki Mariji posestvo. Hčerka se je omožila z Lesjakom iz Niverc na Dravskem polju. Priženjeni je prišel brez premoženja na posest, a žena mu je prepisala polovico. Nekaj časa je bil mir pri hiši, katerega sta skalila alkohol in lenoba pri delu od strani zeta. Kmalu so se pojavili hud» prepiri, v katerih js Lesjak grozil tastu in ženi, ki se je nameravala ločit.', ker se je morala pogostoma skrivati pred surovim možem. Meseca junija je Lesjak s silo zahteval vstop v zaprto stanovanje. Ker so se pa Rojkovi bali njegove pretnje, niso ugodili njegovi zahtevi. Radi tega je zet zažgal streho stiskalnice in tako so bili Rojkovi pri-morani odpreti. Čeravno so s pomočjo sosedov pogasili ogenj, vendar je družina spet trpela škodo. Radi tega in radi drugih pregreškov je sodišče in žan-darmerija Lesjaka zasledovala, toda brezuspešno, ker se je skrival. Te dni se je Lesjak nenadoma pojavil in Roj-ku s samokresom pretil, pričel je prepir, ki je prinesel strašne posledice. Kakor je tast Rojko izpovedal, je zetu iztrgal samokres in ga ž njim 7. vso silo udaril po glavi, da se je zgrudil na tla. Tast ie v velikem razburje- nju in jezi pobral motiko in z njo tako dolgo udrihal po zetovi glavi, da mu jo je popolnoma razmesaril. Zet je bil takoj mrtev. Rojko se je po izvršenem zločinu nad svojim zetom takoj sam prijavil sodišču, ki ga je pridržalo v zaporu. Kap je zadela v Celju znanega steklarja Franca Strupi v starosti 64 let. Sreča v nesreči. Na novi cesti Sv. Urban—Lesično pri Pilštajnu se je pripetila avtomobilska nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeške žrtve. V noči med 9. in 10. uro je strmoglavil avtomobil s ceste v globoki jarek na serpentinah med Prevorjem in Žegrom ter se razbil. Od treh potnikov sta bila poškodovana le dva. Vzrok nesreče je bila najbrže preslaba razsvetljava na avtomobilu. Samogovoreč telefon. Zastopnik nemške države (konzul) v Karlskroni na Švedskem in eden od tamošnjih krč-marjev sta izgotovila telefon, ki sprejema avtomatično govore klicarjev in daje tudi sam odgovore. Pred par dnevi so razkazovali novo napravo pred številnimi povabljenimi gosti. Aparat ee odlikuje predvsem po močnem ter razločnem glasu in nikakor ni večji od navadnega telefona. Novi aparat učinkuje kot sprejemnik glasu in je zgrajen po načelu narekovalnega telefona. Daje dva močna signala, ki naznanjata, da prične avtomatični sprejem. Koj zatem začne aparat beležiti pravkar govorjeno. Po preteku nekaj minut se oglasi nov signal, da je sprejem izvršen. Nato se aparat sam odklopi. Naprava je zgrajena tako, da odvaja gotova naznanila kar sama. Na primer: Gospod Tomažič je odpotoval, povejte mi, česar želite, bom sprejel ter zabeležil. Ako se vrne ondotni posestnik telefona domov, lahko takoj sliši na aparatu, kar so mu telefonirali v njegovi odsotnosti. Valji, ki se uporabljajo, so iz impregniranega papirja In se lahko shranijo. Aparat lahko sprejema tudi radio-poročila. Na željo beleži in ponavlja naznanila, da celo godbo, ki je došla po radijo aparatu. O hitrosti živali. Potom dolgoletnih opazovanj so dognali, da je izmed vsega četveronožnega živalstva najhitrejša gazela, ki napravi v najurnejšem teku v eni sekundi 27 m. Za gazelo pride angleški konj dirkač s 25 m. Angleškemu konju je enak v hitrosti ruski pes hrt, za tem sledi angleški hrt s 23 m, žirafa 15 m, severni jelen 14 m, volk 10 m, pes prepeličar 8 m, pes Eskimov 4 m. Mnogo — mnogo hitrejše nego četveronožne živali so ptice. Ena posebna lastavičja vrsta 80 m, noj, ki teče po tleh z razprostrtimi peruti, 30 m. Med ribami je najhitrejši delfin 10 m, polenovka 6 m. Najpočasnejša žival je takozvana škrlatna miš, razne školke ter ostrige, ki se drže navadno stalno skozi celo življensko dobo enega mesta. Osemstoletni les. Norveški kralj Eystein Magnisson (1103 do 1132) je pustil napraviti pred 800 leti pri luki Agdenas most na čolnih, ki je služil kot plavajoča naprava v luki. Most je iz mecesnovega lesa in je še bil do pred kratkem v čisto dobrem stanju. Sedaj so ga dvignili iz morske vode m pa prenesli v muzej mesta usio, kjer "j na vpogled kot znamenitost trpežnostl. Dva čudežna ptiča. V budističnem templju Timkalkauram v indijskem mestu Madras občudujejo še danes tole čudesno ptičjo prikazen: Vsak dan predpoldne se zberejo v imenovanem svetišču ljudske množice z duhovščino. Na sekundo natančno priletita dve veliki ptici roparici ter zobljeta z duhovnikove roke nalašč za nju pripravljeno zmes iz riža, surovega masla in sladkorja. Ko sta povžili ponujeno hrano, odletita v isti smeri, iz katere sta prileteli. Indijska pravljica pripoveduje, da sta se spremenila v ptici po smrti dva ošabna modrijana. Resnično ter zgodovinsko dokazano je, da opazujejo prilet obeh ptic natančno ob uri že od leta 1861 naprej. Ptiča sta že stara in vedno ista. Na 104. rojstni dan v aeroplanu. V ameriškem mestu Los Angeles živi perzijski modrijan dr. Mirza Assa Ullah Fareed, ki je stopil te dni za svoj 104. rojstni dan v letalo, ki je krožilo par-krat s starcem nad imenovanim mestom. Petindvajset novih podmornic. Ameriške združene države bodo zgradile 25 novih podmornic, ki bodo za 800 ton težje, nego so doslej največje ame-rikanske. — Nove podmornice bodo opremljene za prilet in odlet letal. Plevo človeško pleme so odkrili v južni Afriki. Pripadniki tega plemena govorilo še neraziskan jezik. Od cigaretne prodajalke do milijonarke. V Newyorku je bila zaključena te dni pravda, ki je tvorila skozi tedne predmet splošnega zanimanja. Bogati založnik Evgen Brewster je izplačal svoji ženi pol milijona dolarjev, da je prepustila svoje mesto v zakonskem življenju drugi. Po .obravnavi je milijonar celo izjavil, da bi mu ne bila previsoka nobena svota, le da bi se od-križal nrve žene. Njegova druga žena, Corlis Palmer, je prodajala pred letom še cigarete v neki prav zakotni prodajalni. Na razstavi ženske lepote je prejela slučajno prvo priznanje, njena fotografija je bila objavljena po časopisju. Neka tvornica za cigarete si je za-sigurala njeno sliko kot reklamo za tobačne izdelke. Omenjeni milijonar je spoznal lepo prodajalko po cigaretni škatli, na kateri je bila njena slika. Zatem ni trpelo dolgo, ko se je sestal bogataš z njo osebno. Namah se je zaljubil, zahteval razporoko in poroko s Corli. Po amerikanski postavi mu je bilo le treba poskrbeti za preživljenje prve žene. Gospa Brewster I. se ni zadovoljila z moževim predlogom na razporoko, ampak je ovadila Corli Palmer sodišču, ker jej je odvrnila ljubezen moža in kot odškodnino za izgubo ljubezni je moral plačati Brewster pol milijona dolarjev. Gospa, dobre lastnosti terpentlna so Vam znanel Ker milo Gazela vsebuje veliko količino te koristne snovi, boste pri svojem trgovcu zahtevali samo Gazela milo. Goipa Dr. med. Klara Kukovec, špecifali-stinja za ženske in otroške bolezni, se je vrnila ter zopat ardinira Krekova ulica 13, Maribor. • 887 M Edališčo. Eno največjih in najbolj modernih letališč za potniške aeroplane je v okolici Dunaja v Aspernu. Aspernsko postajališče za letala z lopami ter čakalnicami nudi sliko ogromne železniške postaje. Ako stopiš pred letališčem iz avtomobila, ti odvzame nosač prtljago ter jo odnese na carinarnico in od tamkaj na prostor, kjer te čaka aero-plan. Odprema potnikov se vrši brez nadaljnih posebnosti in brez posebne opreme. Sedeš v kabino v letalu ravno tako kakor v kak železniški osebni voz. Polet iz Dunaja v Benetke traja komaj tri ure. V čakalnici letališča so nabiti vozni redi raznih zračno prometnih družb. Odhod in prihod potniških letal sta označena v voznem redu in se jih drže letala z vso natančnostjo, ako jih ne ovirajo kake nepričakovane vremenske neprilike. Iz Asperna se dvigne dnevno v zrak 24 potniških aeroplanov. Notrajni promet obsega črte: Dunaj — Gradec — Celovec; Dunaj — Solnograd — Ino-most, Celovec — Solnograd. Zunanji promet obsega linije: Dunaj — Berlin; Dunaj — Benetke in Monakovo, Budimpešta, Praga, Varšava, Zagreb, Zürich in Bern. Med Dunajem in Carigradom obratuje dnevno poštni in tovorni aeroplan, ki prevozi veliko razdaljo, ne da bi pristal med potjo in brez potnikov. Skrb za sigurnost potnikov. Za sigurnost potnikov v kabini letala je poskrbljeno že v naprej. Predvsem ima aeroplansko letališče vremensko letalo, ki opazuje stalno vremenske prilike. Posebni aparati na opazovalnem aeroplanu beležijo z vso natančnostjo moč ter izhod vetrov. Na letališču je stolp, s katerega opazuje okolico s pomočjo daljnogleda nameščenec in daje s sirenami posebna znamenja. Ako se bliža letalo avstrijske zrakoplovne družbe, se oglasi sirena (parna piščal) enkrat. Francoska letala naznani sirena z dvojnim piskom, tuja ali vojaška s trojnim brlizgom. V megli in v noči dajejo s stolpa znamenja z lučmi. Na vsakem voglu stolpa so rdeče in zelene električne svetilke. Rdeča luč pomeni, da letalo ne sme pristati, zelena, da je pristanek sloboden. Aspernško letališče ima v zadnjem času še posebno razsvetljavno napravo, ki je velikega pomena za ponočni zračni promet. Najvažnejša naprava vsacega leta« lišča je radio postaja. Izurjeni odda-jalci radijo poročil so neprestano na delu, da sprejemajo poročila drugih aeroplanskih postaj in predvsem vremenska sporočila. Pred poletom preiščejo natančno vsako letalo, da takoj popravilo morebitne nedostatke pri motorjih in drugih napravah. Kedo se vozi v potniških letalih? Zračni osebni in tovorni promet se je zadnja lota zelo udomačil. Pretežno večino notnikov tvorijo bogatejSi tr» govci in trgovski potniki. Mnogo se udeležujejo aeroplanskih voženj ženske. Posebno panogo zračnega prohieta tvori mednarodni tovorni prevoz. Raz-ven prtljage potnikov prevažajo aero-plani tudi razno blago ter večkrat denar. Pred kratkem so vkrcali v As-pernu policijskega psa, ki je moral hitro v drugo mesto radi izsleditve morilca. Poleg večjih potniških letal so v As-pernu razna manjša športna letala, letalski takslerji, ki delajo proti nizki vstopnini krožne polete nad Dunajem. Ljudske množice si bo osvojil zračni promet tedaj, ko bo postala vožnja s časom cenejša. * V zročoe višine ln morske globine. V zračne višine. V zadnjih dnevih letošnjega avgusta Be bo vršil v nemškem mestu Augsburg ta-le poskus: Znani fizik na vseučilišču v Briisslu, profesor Piccard, se namerava povspeti v posebnem balonu v zračno višino, katere ni dosegel doslej še nikdo. Doslej dosežene zračne višine ne presegajo v nobenem slučaju 12.000 metrov. Takozvani poskupni baloni brez človeškega spremstva so se dvignili tudi 30 tisoč metrov visoko, vendar zaključki teh poskusov niso bili zadovoljivi, ker v poskusnih balonih nameščeni aparati niso zanesljivi in so tudi delovali zelo pomanjkljivo. Profesor Piccard oznanja svetu, da se bo dvignil 16 tisoč metrov visoko. Nadalje trdi, da v teh plasteh,, v katere še ni prodrl doslej nobeden človek, so izredne prikazni, iz katerih se bo dalo natančno izračunati hitrost žarkov. Balon, v katerem se bo dvignil učenjak nad zemljo, izdelujejo v Augsbur-gu in bo izgotovljen na prav poseben način. Ovoj balona je iz svile in bom-baževine, ki sta prepojeni s kavčukovo tvarino. Na spodnjem koncu balona je pritrjena gondola in sicer aluminijasta krogla. Premer krogle znaša 2.10 m in bodo v njej poleg učenjaka še vsi mogoči aparati za merjenje ter opazovanja. V krogli je udelanih devet lukenj za ogledovanja na vse strani. Balon ima premer 30 metrov. Kako se bo vršil dovod zraka v kroglo, je zaenkrat še učenjakova skrivnost. Profesorja bo spremljal v to bajno zračno višino en tovariš. V morskih globinah. Še letos se namerava spustiti na dno Atlantskega Oceana Amerikanec Simon Lake. Za izlet v morske globo-čine si izgotavlja nekaj posebnega, kar bo nekako v sredini med podmornico in potapljaškim zvonom. Ta nova naprava bo opremljena s celo vrsto velikih steklenih oken ter žarometov, s katerimi bo raziskovalec lahko pregledal natančno in fotografiral morsko dno. Potapljaška naprava na dnu mor Ja bo v stalni zvezi z materno ladjo s pomočjo debelega kablja, ki bo vseboval cev za zrak in telefonsko žico. Do- | vod zraka bo tako siguren, da se bo ' mudil raziskovalec lahko cele tedne | neprestano pod vodo. V slučaju potrebe lahko spusti materna ladja napravo, ki se bo pomikala na morsko dno s pomočjo posebnih propelerjev. Nekaj prav posebnega iznajdbe bo še to, da se bo krogla lahko kar sama pomikala naprej po dnu. Iz potapljaške iznajdbe bodo lahko potapljači izstopili in šli okrog v svrho iskanja podmorskih zakladov ter znanstvenih raziskovanj in opazovanj. Simon Lake ima velike načrte z ozi-rom na podmorska odkritja. Če pomislimo, da tvori morje sedem desetink celotne zemeljske površine, si lahko vsaj deloma predstavljamo, kako nekaj nepregledno važnega bo Lakejev izum, ako se bo posrečil in obnesel. Dno Atlantskega Oceana tvori zemlja v velikosti Evrope z vsemi mogočimi živali ter rastlinami. Tekom stoletij so se potopili na morsko dno nepregledni zakladi. Ocean pokriva pogreznjena mesta ter naselbine. Veliko večjega pomena nego v znan-tvenem oziru bo Lakejev izum v gospodarskem. Neizmerni zakladi olja počivajo pod dnom morja in olje je v današnjem času več vredno nego zlato. Isto velja tudi glede premoga in raznih kovin. Ako bi omogočila moderna ' tehnika dvig nedotaknjenih podmorskih zakladov, se bodo odprla nepregledna polja za svetovno gospodarstvo. Danes, ko živimo v dobi letanj krog sveta in radijo zvez na najdaljše razdalje, ni izključena nobena nemožnost — tudi posrečenje Lakejevega izuma ne! * O Oovešhi prehrani in debelosti. Na grame natančno izračunati, koliko prehrane človek rabi dnevno, bi bilo res težavno. Preveč različno je človeško razpoloženje, njegovo udej-stvovanje, podnebje in razne druge ; okoliščine, od katerih je odvisna mno-' žina hrane. Telesna velikost ni mero-: dajna; saj so ljudje, ki veliko pojedo, !a sili v ospredje vprašanje: kam je šlo vse? Nekateri veliki in krepki ljudje jedo čudno malo. Njihovo telo je v tako zdravem stanju, da uporabi dobro tudi male količine prehrane. Znani prehranjevalni znanstvenik trdi, da rabi srednji človek od 10. do 60. leta dnevno: 100 gramov mesa, 30 gramov sira, 500 gramov kruha, 350 gramov surovega masla in drugih mastnih snovi, 50 gramov krompirja, pol litra mleka in razven tega še en liter drugih pijač kakor: piva, vina, kave, vode, čaja itd. Cela količina mesa, katero človek povžije v dobi 50 let, odgovarja 30 do 32 kravam, ker tehta vsaka zaklana žival s kostmi In drobom krog 200 kg. Ako poje človek tekom 50 let v celem 5000 kg kruha, znaša to rženi kruh, ki bi bil visok 7 m in 1 in tri-četrt m širok. Sira pospravi človek v 50 letih 550 kg. Pijače, ki poživljajo človeško telo v 50 letih, znašajo 28 tisoč litrov. Pred dobrimi 30 leti je bilo splošno razširjeno mnenje, da je mogoče človeku brez hrane prebiti le 6 do 7 dni. To trditev je ovrgel temeljeto umetnik v stradanju, Amerikanec dr. Tan-ner. Proti vstopnini se je pustil zapreti v stekleno omaro. Radovedneži so se lahko prepričali, da ni zavžival v preteku 40 dni nič druzega nego vodo. Od tega Amerikanca naprej so nastopali umetniki v stradanju, ki so spravili tako daleč, da so vzdržali brez vsake hrane 50 dni. Gladovne stavke dva do tri dni po zaporih in kaznilnicah so nekaj vsakdanjega. Prve, ki so poskusile z gladovno stavko, so bile angleške prvobojevnice za ženske pravice. Človek rabi za zavživanje eno de-setinko življenja. Ako je dosegel kdo starost 70 let, je presedel za mizo ravno sedem let. Debelost in umrljivost. Zdravnikom je znano že dolgo, da podpira telesna debelost bolezni in da so nekateri smrtni vzroki posebno pogosti pri debeluhih. — Amerikanski strokovnjak glede življenjskega zavarovanja je raziskal debelostno zadevo s statistiko. Primerjal je vzrok smrti, smrtno starost in telesno težo od 13.350 zavarovanih, ki so se bili pustili zavarovati pri eni družbi v letih 1887 do 1908 in so že vsi bili mrtvi leta 1921. Pri posameznih boleznih je raziskal, koliko ljudi z navadno težo je umrlo od 100 tisoč zavarovanih, koliko suhih in koliko debeluhov. Ako nastavimo pri navadno težkih smrtne slučaje na 100, je ostalo to število pri suhih skoro nespremenjeno, pri debeluhih je naraslo po teži od 122 do 174, povprečno na 132. Toliko debeluhov torej umrje na sto ljudi z navadno težo. Že pri neznatni nadteži od 5 do 14 procentov je prišlo na 100 22 smrtnih slučajev. Ta opazovanja niso zadela toliko oseb pod 45 letom, pri starejših je poskočila številka na 139. Kar se tiče posameznih bolezni, ogrožajo debeluhe posebno: srčne bolezni, sladkorna bolezen ter kap, ker je preobilna maščoba škodljiva posameznim telesnim organom. Jetičnost je pač šiba božja za suhe in prizanaša debelim. Na 20 let preračunana tabela kaže, da pride na 100 navadno težkih 2731 debelih, ki umrjejo radi srca, na kapi,, sladkorju ter radi ledvičnih obolenj. Tudi število ponesrečenj je pri suhih manjše, pri debeluhih za 11 procentov višje nego pri navadno težkih. Debelost je navadno podedovana in jo je težko odpraviti. Ña vsak način imajo suhi ljudje, ako izvzamemo jetiko, veliko boljše življenjske izglede nego debeluharji. Od začetka do konca — bereš Kari Maya nepretrgoma! Dosedaj so Izšli 4 zvezki »Križem po Jutrovem« po Din 13.—, vezani v eno knjigo Din 65.—, celo platno Din 70.— in trije zvezki »Po divjem Kurdistanu«, po Din 13.—. Naročajte v Tiskarni sv. Cirila, Maribor. Listnica uredništva. Sv. Jurij ob Ščavnici: Poslano svoto smo oddali upravi, ki Vam bo pošiljala »Slov. Gospodarja*. Uii€S€l€S!C€n zaiircM^a ciharlsflCiiega Kongresa iz EovaintiiEske šMije. Naročene izkaznice smo razposlali. Vsak jo dobi pri dotičnem župnem uradu, kjer jo je naročil. Ako bi kje pošta iste izgubila, prosimo takojšnje prijave. Vsem udeležencem smo poslali tudi potrebna navodila. Teh se je natančno držati, da ne bo neprilik. Prosimo 5č. gg. župnike, da dajo vsakemu udeležencu tiskano navodilo. Skupen vlak. Pripravljalni odbor je oskrbel za udeležence kongresa iz la-vantinske škofije skupen vlak. Dasi ima vsak pravico se peljati z vsakim vlakom doli in nazaj, ako ima izkaznico za polovično vožnjo, vendar nujno prosimo udeležence, da naj se na vsak način peljejo s posebnim vlakom, ki je naročen. Tu bo gotovo prostora, tako za doli, kakor tudi za nazaj. Kdor se ne bo doli peljal s posebnim vlakom, se tudi nazaj ne bo mogel, ker bo za posebni vlak kontrola. Kako pa bo prišel z rednim vlakom iz Zagreba, odkoder bo tisti večer odpotovalo do 30.000 ljudi, naj sam gleda. Zato prosimo čč. gg. župnike, da sporočijo udeležencem, naj se po možnosti Vozijo s tem posebnim vlakom. Vozni red posebnega vlaka. Posebni vlak odpelje iz Maribora dne 16. avgusta 1930 ob 8 (osmi uri zjutraj). Stoji na vseh postajah od Maribora do Zag- reba: Hoče 8.15, Orehovavas-Slivnica 8.21, Rače-Fram 8.27, Pragersko 8.54. (Tu sem se pripeljejo udeleženci s proge Gornja Radgona—Ljutomer—Ormož —Pragersko s prvim jutranjim vlakom, katerega ta posebni počaka.) Slov. Bistrica 9.07, Poljčane 9.23, Ponikva 9.48, Grobelno 9.56 (tu sem se pripeljejo udeleženci s proge Rogatec—Grobelno s prvim jutranjim vlakom), Št. Jurij 10.03, Štore 10.13, Celje 10.14 (tu sem se pripeljejo udeleženci s proge Velenje— Celje s prvim jutranjim vlakom), Laško 10.49, Rimske Toplice 11, Breg 11.33, Sevnica 11.47, Blanca 12.06, Rajhenburg 12.15, Videm 12.22, Brežice 12.47, Do-bova 12.57. — V Zagreb pridemo 13.52. Nazaj bo vozil naš vlak iz Zagreba dne 17. avgusta 1930 zvečer ob 23.34 in bo stal na vseh postajah nazaj. Tako bodo udeleženci imeli priliko iti s prvimi vlaki stranskih prog zopet nazaj. Ponovno opozarjamo, da naj vsak vzame karto le do postaje Zagreb-,Sava in celo za tja. Nazaj se bo vsak peljal zastonj, vendar ne sme nikjer karte oddati in mora imeti izkaznico. To besedilo bomo vsem župnim uradom še enkrat poslali, da bodo mogli pravočasno obvestiti udeležence o voznem redu. PRIPRAVLJALNI ODBOR. proti pričakovanju naju ni napadel, ampak odgalopiral za tovarišico, ki je stala na straži v visoki travi. Pri hitrem pobegu nisva videla od živali nič, čula sva le gromovito udarjanje kopit, lomljenje trstičja, grmovja in razne suhljadi. Medtem se je že nagibal dan k zatonu, ne da bi se bila srečala s plenom za strel. Morala sva prekiniti preganjanje in sva se vrnila v taborišče. Drugo jutro sva se lotila preganjanja pri prvem posinu jutrajne zarje. Podala sva se po spanju osveženih moči na dolgo ter težavno pot. Ko sva prehodila za sledjo ure, sva ugotovila, da zverjad ne more biti več daleč. Pri vstopu v majhen gozdiček sva ju že zagledala. Tudi onadva sta odkrila zasledovalca. Spremljevalcu sem ukazal, naj se skrije takoj. Pod okriljem drevesa sem se splazil v bližino nosorogov, ki sta stala čisto na miru in mi molela nasproti opasna nosna rogova. Naslonil sem težko puško za slone ob drevo, pomeril ter ustrelil. Medtem ko je eden od orjakov obstal na mestu kakor pribit, se je pognal ranjeni proti meni, a že po par korakih se je zgrudil. V naslednjem trenutku je navalila name druga žival, istočasno je sprožil po njej moj zamorski lovski tovariš. Pri prvem strahu se je nekako sesedla tudi ta zver, zopet hušnila po koncu in se zakadila proti meni. V lovski razburjenosti sem pozabil na grozečo smrtno nevarnost, stekel sam proti napadalcu in pomeril; ta je ves začuden obstal. Ustavil sem se tudi jaz; nosorog se je obrnil z bliskavico in odgalopiral, da niti za strel ni bilo časa. Pustil sem ga bežati, saj sem bil zadovoljen ker je ležal pred menoj ustreljen orjaški — tedaj moj prvi nosorog.« Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah,1 zgagi, slabostih, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, ne-volji do dela povzroči naravna »Frenz Jcselo» va« grencica odprto telo in olajša krvni obtok. Poskusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Fraaz Joseiove« vode. »Franz Jcseiova« * voda se dobi v veeh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Graški velesejm od 30. avgusta do 7. septembra. Živinska razstava od 30. avgusta do 2. septembra. Vinska in sadjarska razstava od 30. avgusta do 7. septembra 1930. Splošna blagovna razstava. Veliki zabavni park. — Vele-sejmske legitimacije prodaja glavno zastopstvo Graškega velesejma Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25, vse potovalne pisarne kakor tudi vsi denarni zavodi. Sejm-ska legitimacija velja kot avstrijski vizum, vsled česar obiskovalec sejma ne potrebuje posebnega vizuma. Obiskovalci velesejma uživajo na jugoslovanskih kakor tudi avstrijskih železnicah" 25 odstotni popust. Dalje dobi vsak obiskovalec štiri brezplačne vstopnice za Joaneum, Neues Museum, Landes-zeughaus in Volkskundemuseum ter 25 odstotni popust v vseh gledališčih' proti predložitvi sejmske izkaznice. — Veleseirt»ska legitimacija stane samo Din SO.—. 978 V pokrajinah, skozi katere teče reka Kassamba, živijo malodane kot slon veliki nosorogi, ki so v razdraženem stanju človeku zelo — zelo nevarni. Lovec, ki je doživel v naslednjem opisani doživljaj, beleži: »Hrepenel sem po slučaju, da bi se bil srečal z zelo redkim nosorogom. Zvedel sem, kako je bil eden od mojih prijateljev v zgoraj omenjenih krajih od nosoroga napaden, prav resno ranjen in komaj in komaj si je še otel življenje. Lovski vodja, jaz in moj črni nosilec rezervne puške smo zadeli kmalu na sled dveh mogočnih nosorogov in jej sledili že cele ure. Slednjič, že vse prepoteni ter zmučeni, smo opazili obe živali ob robu gozda, kjer sta se mirno pasli. Da bi nas ne ovohali predčasno, se jima je bilo treba približati proti vetru. Bolj ko smo se jima bližali, tem razločneje smo čuli puhanje zverjadi in pokanje z repoma, s katerima sta si odganjali neprestano muhe. Od časa do časa smo postali, da smo si opomogli za sapo, ker ni bila zabava v najhujši opoldanski vročini se plaziti po vseh štirih skozi trnjevo grmovje. Ko smo se približali zverjadi na 70 korakov, smo opazili, da sta nas že zavohali. Oba z blatom in drugo nesnago oštrafonata orjaka sta se obrnila z neverjetno naglico ter se postavila v bran. Poluknila sta z majhnimi očesi v smeri proti nam, sklonila glavi in nameravala navaliti na nas za-lezovalce. ZvcrjacI je pihala razljuteno, tolkla krog sebe z repom in vsi ti znaki so nam pričali o divjosti samoobrambe. Takoj sem pomeril ter ustrelil v najmočnejši komad iz puške za slone. Težko zadet in prestrašen vsled udarca krogle se je obrnil samec in se spustil, spremljan od tovarišice v najhitrejši beg. Iz rezervne puške sem hotel poslati za bežečima še eno kroglo, vendar črnega nosača že ni bilo nikjer, je že bil pobegnil iz strahu. V spremstvu lovca domačina sem se podal na zasledovanje zverjadi. Sled ni bila težavna, ker je ranjen samec močno krvavel in je bilo videti kaplje krvi ob drevesih in grmovju. V upanju, da bova zaželjeni plen izsledila kmalu, sva se bridko varala. Morala sva preko s trnjem porastenih pustinj, bambusovih gajev, palmovih goščav, preko močvirij, kjer so prežale na naju malarijo in spalno bolezen povzro-čujoče muhe. Hodila sva že cele — dolge ure, ko sva opazila, da sta begunca zmanjšala brzino teka. Kmalu za tem sva ju zapazila, kako sta se oddaljevala v najhitrejšem galopu. Orjaka sta zapuščala v mokrotnih tleh povsod globoke odtise kopit. Kjer se je moral potegniti ranjenec mimo grmovja ter trnja, povsod je obviselo za njim dovolj kapelj krvi. V brezsapnem razburjenju sva brzela naprej, vedno pripravljena na kak napad od strani, ker sta ovirala razgled v daljavo visoka trava ter grmovje. Slišala sva le lomastenje bežečih nosorogov, za strel ju pa nisva mogla dohiteti. Ni nama preostajlo druzega, nego lotiti se počasnega zasledovanja v upanju, da se bova srečala s plenom nekje na odprti ravni. Cele ure sva šla po sledi. Enkrat sva opazila, da se je bi! ranjen samsc vle-gel med trstike, naju pa je le zavohal, Trošarina na vino. V zadnjem »Slov. Gospodarju« se nam je v članku o trošarini na vino vrinila pomota. Pravilno se mora glasiti: »Če vinogradnik ne stanuje na področju tiste občine, v kateri se nahaja njegov vinograd, potem mu finančna direkcija na prošnjo lahko dovoli iz vinograda za hišno uporabo največ do 200 litrov. (Dozdaj je bilo samo 100 litrov, v bodoče se bo torej lahko dovolilo do 200 litrov.) Pletarska šola v Ptuju. Sprejem učencev. Pletarstvo zamore kot domača obrt nuditi mnogim, posebno takrat, kadar kmetijsko delo počiva, lep zaslužek. S to obrtjo si pa lahko ustvarijo svoj obstoj tudi one osebe obojega spola, katere vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti ali občine. Državna pletarska šola v Ptuju ima namen izvežbati v pletarstvu in vrboreji, praktično in teoretično osnovni šoli odrasle učence in jih usposobiti v dveh šolskih letih pletarskim pomočnikom. Slednjič pa po dovršeni učni dobi pomaga do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletar-stva na svojih domovih. Učna doba traja dve leti. Kot redni učenci in učenke se sprejmejo v I. letnik šolskega leta 1930/31, ki se prične 1. septembra 1930 oni, ki so dovršili z dobrim uspehom najmanje osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati. Za vpis je potrebno, da predlože krstni list, do-movnico, zadnje šolsko spričevalo, pri mladoletnih pa tudi izjave staršev, odnosno varuha, da bodo skrbeli za vzdrževanje učenca. Strašna suša v Ameriki. V Ameriki že traja suša celih osem tednov in je povzročila poljedelstvu 500 milijonov dol. škode. Bo grozovito slaba letina in gospodarski propad, ako ne bo dežja, ker je vročina neznosna. Vse je prepričano, da bo znašala letošnja letina 40 do 50 odstotkov manj nego v navadnih letih. Koruze sploh ne bo. Radi slabe košnje so morali živinorejci po farmah zaklati velik del živine in bodo zelo pogrešali naraščaj. V neznosni vročini uspeva edino še pšenica, katero nameravajo uporabljati radi pomanjkanja koruze za krmljenje živine. Zelo opas-na nevarnost za velika mesta je pomanjkanje mleka radi prepičle prehrane goveje živine. Na stotine gozdnih in travniških požarov je bilo v državah ob Mississipiju. Reke so se posušile in iz mnogih krajev poročajo, da poginjajo ribe. Celo za pitno vodo je stiska in stane na primer v zapadni Virginiji čaša vode 5 centov. Več sto oseb je umrlo radi solnčarice. Letošnja suša je najhujša v zadnjih 57 letih. Nekaj iz zgodovine konjskih dirk. Konjske dirke so gotovo toliko stare kakor zgodovina človeštva. Pisane podatke o pravih konjskih dirkah v današnjem smislu imamo iz srednjega veka. V srednjem veku so gojili brze konje bogati knezi ter vojvode. Znano je, da je posedal vojvoda Wirtember-ški lepe mlade žrebce. V nemškem mestu Marbach je bila v srednjem veku žrebčarna, ki je bila last vojvode. Z žrebčarno je bilo združeno pokrito dirkališče ter dirkalni most, kjer so se vežbali v hitri ježi vojvode in plemiči. Nemško mesto Stuttgart je posedalo poseben travnik, na katerem so prirejali konjske dirke. Omenjeno mesto je bilo še lastnik s peskom posute dirkalne ceste, ki je peljala iz Stuttgarta v Cannstatt. Javne dirke so posečali domačini in tujci. Povabila k dirkam so razposlali na volilne kneze ter stanove. V vabilih so bili navedeni natančno dirkalni pogoji in darila. Dirkalna vabila so nabili tudi na mestna vrata in sicer mnogo pred pri-četkom dirke. Zgodovinsko dokazano je, da je priredil vojvoda Urh Wirtem-berški 3. maja 1511 posebno znamenito dirkalno veselico, za katero so bila razposlana vabila že celo leto pred pri-četkom. Dirkalni prostor je bil dolg eno miljo in je bil prirejen med Nee-ckarweichlingen in Beningen. Na konjih so jezdili (dirkali) ob .tej priliki dečki. Cilj je bil kup slame. Prvo darilo je bila srebrna kupa, drugo lok, tretje meč. Opisana je tudi še konjska dirka v nemškem mestu Nordlingen leta 1495. Ob tej priliki je prejel konj zmagovalec, ki je bil last Eberharda starejšega Wirtemberskega, 18 sežnjev najboljše svile. Svileno darilo najboljšemu konju dirkaču je poslal kardinal. Avtomatične vremenske pcstajs v območju severnega tečaja. Približno 4 milijone kvadratnih kilometrov obsega površina krog severnega tečaja, na kateri se tvori vreme, ki je odločilnega pomena za celi svet. Krog severnega tečaja je ono središče, kjer se drže nakopičeno zračni toki, ki so prihrumeli proti tečaju iz smeri ravnika (ekvatorja). Ti zračni toki se pretvorijo baš na površini krog tečaja v ciklone (viharje), ki razsajajo po Severni Ameriki, Evropi in Aziji. Ti vetrovi, ki se razlivajo po severnem delu zemeljske oble, utisnejo tem krajem poseben vremenski značaj glede: temperature, padavin in vetrovnih prilik. Ako bi bilo mogoče natančno opazovati vremenske prilike ob severnem tečaju, bi bila lahkota, natančno prerokovati vreme ne le za en dan, ampak za cele tedne v naprej. Zanesljiva vremenska prerokovanja bi bila neizmernega pomena v gospodarskem oziru in glede tujskega prometa. Znano je, da ni severno od 85 stopinje severne širine nobene trde zemlje in da so tukaj vremenske prilike tako slabe, da izključujejo stalno človeško bivanje. Lansko leto so zgradili Rusi na otoku Cooker (80 stopinj 19 minut severne širine) radijo postajo za opazovanje vremena. To je dosedaj najbolj severna vremenska'opazovalnica, s katere pošiljajo potom radijo valov dnevna vremenska opazovanja na severu po celem svetu. Drugo leto bo otvorila Danska posebno radijo postajo ob rtu Kolubia na Grantovi deželi (84 stopinj severne širine). Ta postaja bo še vedno oddaljena od severnega tečaja 650 km. Ker si obetajo učenjaki toliko od vremenskih beležk z najbolj severnih pokrajin, kjer je bivanje človeku onemogočeno, so sklenili na predlog ruskega znanstvenika DR. O. ILAUNIG: 34 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Sem so zahajali preprosti ljudje. S tega prostora se je prišlo v manjšo sobo, kamor so zahajali le boljši gostje; krčmar je skrbno pazil ter ni dovolil, da bi v to sobo prišel kak človek, ki ne spada med takozvane boljše ljudi. Lega te gostilne je bila ugodna, ker je bil v neposredni bližini trg, kjer so se vršili sejmi in je bil vsled tega najbolj živahen promet. Tako je postala ta krčma najbolj znana, to pa ne samo radi ugodne lege, marveč tudi radi izborile kapljice, ki se je tam točila, in radi dobre kuhinje, iz katere je bilo vsakemu postreženo po želji. Bilo je v prvi polovici meseca sušca leta 1670. Po prejšnjih toplih dnevih je naenkrat nastalo neprijetno vreme. Začel je pihati najprej jug, ki pa se je kmalu spremenil v mrzel veter, ki je prinesel tudi sneg. Črez Pohorje so potegnili temni oblaki in začelo je snežiti. Mladina se je »nega razveselila, starejši pa ne, zlasti oni ne, kojim je sneg ustavil započeto delo na polju in po vinogradih v mestni okolici. Simon Pahernik, tedanji gostilničar, je stal tisti večer prav dobre volje v svoji točilnici. Bil je bolj male, čokaste postave, rdečega obraza, s katerega je sevala dobrodušnost. Na glavi je nosil malo zeleno čepico, ki je pokrivala precejšnjo plešo. Nič mu ni bilo ljubo, če je kdo preveč govoril o njegovi pleši, zlasti ako so ga gostje v razposajenosti dražili, češ, da ni treba prižigati zvečer svetilke, ker daje že svetla gostilničarjeva pleša zadostno svetlobo. Brke, ki so bile že nekoliko sive, so bile navihane, po tedanji šegi je tudi nosil brado lepo pristriženo. Bil je prav zadovoljen, saj je sklenil tedenski račun ter ugotovil, da je bil zaslužek prav dober. V njegovo gostilno so zahajali ne samo duhovniki, ampak tudi plemenitaši ter se krep-čali v posebni sobi s kipečim Pekerčanom ali pa Ljutomerčanom. Tudi služinčad raznih plemenitašev je zahajala vsak večer v to gostilno, kjer so pili ter se zabavali s takrat najbolj običajno igro — s kockanjem. Zgodilo se je, da so se v tej kleti prav dobro imeli in so postali zelo glasni, če je zlezlo sladko vince žejnim pivcem preveč v lase, in Majboljšnreftlama za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tlúmm, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-porcčilnice kijih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Tistaa su. Cirila g Mariboru. Koroška t.5 Moltašanova, da bodo namestili na raznih najbolj severnih točkah avtomatične vremenske postaje, katere bodo spustili na večni led iz aeroplanov. Nekatere od teh naprav se bodo gotovo obnesle jn pošiljale po širnem svetu s pomočjo radija kar same brez ¡'doveške vodilne roke vremenska opa-£ovanja iz krajev, ki odločujejo glede vremena celemu svetu. Poročilom avtomatičnih vremenskih postaj bodo sledile sigurne vremenske napovedi najboljših tozadevnih strokovnjakov In znanstvenikov. ¥imčar§ha kreditna zadruga. Občni zbor. Kakor se ob raznih jubilejnih prilikah postavljajo spomeniki, tako smo si ga postavili enako tudi mi viničarji ob desetletnici obstoja naše »Strokovne zveze viničarjev«. Toda ta naš spomenik ni kak dragocen kamen ali so-ha, marveč živ organizem, ki se bo razvijal vedno dalje in višje ter bo postajal vedno mogočnejši. Za spomin desetletnice naše in organizirane vini-čarske borbe smo si ustanovili »Vini-čarsko kreditno zadrugo«, to je, našo lastno in stanovsko hranilnico in posojilnico. Svoj sedež ima v prostorih tajništva »Strokovne zveze viničarjev« v Slamnjaku nad Ljutomerom. Dne 1. julija 1930 je že začela ta zadruga redno poslovati in dne 27. julija je že imela svoj prvi izredni občni zbor. Treba je bilo še spremeniti pravila, izvoliti nadzorstvo in potrditi pravilnike o podružnicah zadruge, ki se bodo ustanovile v vseh viničarskih krajih, kjer so že viničarji organizirani. Načelnik zadruge je podal pri tej priliki pregled stanja zadruge v teh 27 tih dnevih njenega obstoja, katero pa je nad pričakovanje zadovoljivo. Članov je štela zadruga do tedaj že 60, ki so vsi plačali deleže. Vloženega denarja je bilo v teh dneh pri zadrugi vsega skupaj 36.781 Din. Celotni denar- ni promet v teh dnevih pa je znašal 76.517 Din. Na podlagi tega se najlepše kaže naša strokovna zavest, ker ta denar je izključno le viničarski in pa dejstvo, da smo imeli viničarji popolnoma prav, da smo se odločili za lastno kreditno zadrugo, ker le po njej se bode merila naša skupna gospodarska moč in zraven strokovne organizacije se vodila najuspešnejša borba za našo čimvečjo gospodarsko in socijal-no neodvisnost od vsakogar. Te številke in v tako kratki dobi nam čisto jasno pokazujejo, kaj lahko zmoremo viničarji, samo če le hočemo. Naše moči je treba samo zbrati, ne pa jih pustiti raztresene, pozabljene in nevidne, kakor se je to dogajalo dosedaj. Ako imajo drugi stanovi svoje banke in denarne zavode, ni res, da mi viničarji niti ene zadruge ne bi mogli. Ako vidimo, da je kaj takega koristno drugim, nikoli ne more biti škodljivo nam. Samo več zavesti, več skupnosti in zaupanja v lastno združeno moč je treba, pa bo vse šlo. Koliko težko prislu-ženega in celo pristradanega viničar-skega denarja je šlo že drugim v korist. Zato pa sedaj vsak po svojih močeh skušajmo popraviti zamujeno. — Predvsem se zavedajmo, da bodemo nalagali svoje prihranke, bodisi večje ali manjše le pri svoji zadrugi. Predvsem naši mladini se nudi sedaj najlepša prilika, da začne s štedenjem na redne mesečne in obvezne vloge. Naj bi ne bilo viničarja, ki bi ne bil član svoje kreditne zadruge in plačal vsaj enega deleža. Veljati mora povsod načelo: »Svoji k svojim«, in v tem je naša rešitev. Ceisc m seimsfta poročila. Borove štuke za koriia, late, krajnike, skodle (šindel) za strehe in vsake debelosti rezan les prodaja Gnilšek, Maribor, Razia-gova ulica 25. Vinske sode različne velikosti prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 9. avgusta so pripeljali špeharji na 32 vozeh 43 komadov zaklanih svinj; kmetje 7 voz krompirja, 17 čebule, 6 sena in 4 slame. Svinjsko meso je bilo po 15 do 30 Din, špeh 17—24, krompir 0.75—2, čebula 3, seno 65— 80, slama 45—55. Pšenica 2, ječmen 1.25—1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.75—2, proso 2.50, fižol 2.50—3, grah 8. Kokoš 30—45, par piščancev 30—70, raca 18—20, gos 30—G0, domači zajec 6—35. Česen 16, buče 1—4, gobe 2.50—3, jabolka 4—6, hruške 8—10, slive 4—10, breskve 14—18, grozdje 14—16. Mleko 2.50—3, smetana 12—14, surovo maslo 36, jajca 0.80— 1.25, med 15—18 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem, dne 8. avgusta 1930 je bilo pripeljanih 335 svinj in dve kozi; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od 125 do 150 Din; 7 do 9 tednov stari od 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari od 300 do 350 Din; 5 do 7 mesecev stari od 450 do 500 Din; 8 do 10 mesecev stari od 650 do 850 Din; eno leto stari od 900 do 1100 Din. 1 kg žive teže pa so prodajali po Din 11 do 13; 1 kg mrtve teže pa po Din 15 do 17. Prodanih je bilo 186 svinj. Svečina. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 24. avgusta popoldne ob 3. uri v grajski nadkleti veliko veselico »Obmejni domovinski dan«. Na sporedu je 14 jako zanimivih točk: godba, petje, (moški in mešani zbor), deklamacije, igra s predhodnim predavanjem itd. Nudila se bodo vsakovrstna jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače. — Iskreno vabljena vsa okoliška društva, posebno pa sosedna! Jarenina. V nedeljo dne 17. avgusta, popoldne po večernicah, vprizori Marijin vrtec pod okriljem Katoliškega prosvetnega društva v Jarenini štiridejanko »Sirota Jerica«. Vsi starši in prijatelji otrok_ iskreno vabljeni! — Katoliško prosvetno društvo si je nabavilo nove kulise, pripravne za vse izpre-membe, ki jih lahko ob tej priliki vidite! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Fantovski dan za župnije Cirkovce, Ptujska gora, Haj-dina, Sv. Vid in Sv. Lovrenc se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta tega leta pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Ob pol 10. url služba božja, pridigal bo prof. g. dr. Jeraj iz Maribora; nato je fantovsko zborovanje zunaj 'fePFolišni na list \i.Iiajo ysoH teden. Prinnša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz misijonov »Mladostni navihanec postane redovnik« tn mične zgodbice za deco. Stane mesečno samo i Din, celoletno 24 Din. Se danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: ilorava NEDELJE, laribor, Slomškov trg 2O. dobrodušni gostilničar je imel včasih dosti opravka, da je napravil med pivci red. Vsled slabega vremena tisti večer ni bilo dosti gostov »Pri slonu«. Med redkimi gosti je bil mestni birič Jožef Krpan, uslužben pri tedanjem mestnem sodniku Valentinu de Beurgo, mož orjaške postave, z dolgo že precej sivo brado ter močnim gromečim glasom. Bil je svojemu gospodu nad vse vdan in zvest v službi; ravno tako je tudi spoštoval mestnega pisarja Jakoba Kodra, ki je bil napram njemu vedno ljubeznjiv. Ker je bil v tej službi že dolgo let, se je čutil skoro domačega v hiši mestnega pisarja, ter mu je tudi bilo znano vse, kar je bilo v zvezi s to družino. Usoda nesrečne Monike je tudi njemu šla k srcu, saj jo je poznal od njenega rojstva, jo pe-stoval kot dete ter se veselil, ko se je razvijala kakor rožica. Da je postala žrtev strasti nečimer-nega grofa Thurna, ni mogel pozabiti, saj je bil tudi sam oče ter je imel hčer C.iliko, s katero je dosti občevala nesrečna Monika. Vedel je tudi, da je dosti kriv tiste nesreče grof Tatenbah, ki je dal svojemu prijatelju sredstva za izvršitev zločina, saj tako je slikal govoriti mestnega pisarja Jakoba Kcdra. Vsled tega je razumljivo, da Jožef Krpan ni maral grofa Tatenbaha, še manj pa njegovega slugo, lokavega Boltažarja Ribla, o katerem je vedel, da je nekak zaupnik svojega gospoda v vseh ljubezenskih in drugih zadevah in je gotovo tudi imel svoje prste vmes, ko je grof Tliurn stegnil svoje roke po pisarjevi hčeri. Z mestnim biričem sta bila mestna nočna čuvaja Andrej Rebernik ter Ivan Frank. Bila sta srednje velike postave z dolgo brado ter zaduh-lega obraza. Temu se ne more čuditi, ker njuna služba je taka, da morata biti na straži, do-čim drugi v svojih posteljah sladko spijo. Bedenje zmanjšuje človeške moči, in da se te zopet poživijo, je najboljše zdravilo čaša vinca rujnega ali pa požirek dobre žganjičke. In teh zdravil, hvala Bogu, ni manjkalo. Po svojih poslih sta prišla v vse gostilne gledat, ali je vse v redu in ali se gostilničar drži policijskega časa. Da li so se takratni gostilničarji strogo držali svojih predpisov ali ne, o tem nam kronika ne poroča. Zunanja podoba mestnih nočnih čuvajev pa je pri-čevr1'1, da sta obadva bila stroga v spoštovanju ■ iv ' 'rC§fUj€ HQ ¡fl^0(l!t£ |Se. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti JgltlO drOVSHa DanOVlna z vsem svojim premoženjem in z vso Bvojo davčno močjo, ■■—............................................... —- 2afo so »aEož&e v zavodu pupiiarno varne. ^^ ........... Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. 662 Bolni, onemogli živci zagrene življenje, povzročajo mnogo trpljenja kot bodeče ia VuP^ trgajoče bolečine, omotico, bojazen, šumenje v ušesih, motenje prebave, ne-spanje, nedelavnost in drugo neprijetne pojave. Moja izšla poučna razprava kaže Vam pravo pot, kako se osvobodite vseh teh bolezni. V isti opisani so vzroki, postanka in zdravljenje živčnih bolezni po dolgotrajni izkušnji. To knjigo zdravljenja pošljemo vsakomur popolnoma brezplačno fako piše na spodnji | naslov. 964 Tisoče zahval ni c potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega vestnega preizkuševalnega dela za dobrobit bolnega človeštva. Kdor pripada tej veliki četi živčno bolnih in kdor na teh mnogobrojnih pojavih boluje, si mora nabaviti knjižico mojega lečenja! Prepričajte se sami, da Vam ne obljubljam nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in franko to poučno razpravo. Dopisnico je poslati na: ERNST PASTERNACE, BERLIN, S. O. Michaelfeirchplatz Nr. 13., Abt. 324. Mre samo pri 834 [je Dr Itreh niha javlja, da je odprl 959 Miklošičeva cesta šiev. 21 nova hiša Vzajemne zavarovalnice. — Tel. št. 2912. USTANOVLJENA IU& 1851 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, Jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. Celje v lastni nisi Narodni dom D. D. T CELJIl Izvršuje vse denarne posle, kupuje In prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih vlog jam« poleg lastnega aHtivneiga premoŽenja po Din 100,000.000 — i Se lastna glavnica in rezerve, hi znašajo shupaj nad Din 14,500.000 —. *- - Podružnici: Šoštanj Aleksandrova c. št. 11 l^UiLUlIliillUlJlilUliliiilllllliliUiilJUiUifilli^iiiiUiiiUlUliitfiiilMiilOiUU lilUUiiUiitlULi Lil LlčiiiinnilliiliUIIllliUiilJtLUiiij 4 4 4 4 4 4 4 4 4r K ÄK iL ik A^ A A A AAA A A A A A A Ai^ najboljše in najvarnejše pri SpodnjBštajershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. x n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. BeST" Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. ^PO Za varnost hranilnih vlog Jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i v ^r v w v ^r ^r ^r v v ^ ► » ► ► > IIIIIIIIHIIIIIIIIIIHBIHIIBH Preano si na&avšle poletno blaga oftlSčlte YSKI DOM Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 »/, mtr z 36 velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. V koniekcip plašči od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. | Modne knjige zastonj. 728 Modne knjige zastonj. B Slemeni» Dtaöo in porcelanasto po- _-------, _—_ „—-.s» — sodo, okvirje za slike, razne kipe i. t. d. kupite najboljše pri stari Celjski steklarni M. Ranču, ceffe, Siriccier8ntov4a BruSenain navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 694 Proda se kompletno kovaško o-rodje. Naslov t upravi lista. 943 Tri srednje težke voze proda kovač Budja v Pesnici. 940 Pohištvo — ¿Preproge i, modraci, zastori, posteljne odeje, MarluSPreiš posteljnina, vložki, modraci, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina itd. najboljše in najceneje pri 817 Brezplačni ceniki! MARIBOR, Gosposka ulica 20 TRI PREDNOSTI I. Ogromna izbira. II. Izborna kvaliteta. III. Nizke cene in plačilne olajšave. 656 Blago za moške obleke in spomladanske plašče. ' Blago za damske kostime, plašče in obleke. - Cefirit oksfordi in poplini za moške srajce. -Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe~ georgette, erepe-maroehine. - Bern-berg- in umetna $vila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri. RNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA ŠTEV 9. Nafvarnefse in najboljše naložile denar pri registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogala Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiS nad 3000 članov-poscstnikov z vsem svojim premoženjem. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ¿fililllillllllillli Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: .Januš Goleč, novinar v Maribovu. icdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Goles v Mariboru. 020201000001010101010102010200322300020101000101000100020100010002010202020100010102010002010201000202020100320102020001020100000100100602090700020001