ŠT. 28 - LETO 56 - CELJE. 12. 7. 2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT Milena Brečko Poklič
OTROCI
S POSTAJE
ECSTASV
Nevarne celjske raverske zabave, vroča tema na straneh 8 in 9.
NE PREZRITE:
V zapor zaradi modre kuverte
Pretepeni, a zadovoijni
Zgradimo Žanu
lepši svet
Srečanje hroščev
Kosiio za zbrane steicienice
MERCEDES ZA STO
TISOČAKOV DOLGA
Sodni izvršitelji so razveselili upnike in razbesneli
dolžnike. Stran 5.
KROKAR ODFRČAL
Z GRBA
Je novi grb Občine Dobrna res heraldični spaček? stran 16.
Foto: GREGOR KATIČ
A ne, kako lep šport Je konjeništvo? Kdo bi si mislil, da se lahko
ob nJem razvije prava mlakuža človeških slabosti. Kot v Celju,
kjer se "konjeniki" lotevajo ljudi in živali, ljudje so slabši od
živali, stran 18.
2
UPODKI
UVODNIK
Kdo je kriv?
Kdo pravi, da naše mesto
ne slovi daleč naokrog? Če se
v sosednjih deželah pogovar-
jaš z mladimi in poveš, od kod
si, nimajo nikakršnih težav,
z umeščanjem Celja na zem-
ljevidu Slovenije ali Evrope.
»Tam imate pa krasne raver-
ske zabave,« slišiš pohvalne
besede. Morda si za trenutek
celo ponosen, da si doma iz
tako znanega mesta. Kakšna
rimska Celeia, Celjski grofje.
Stari grad! Da o kakšnih so-
dobnejših dosežkih mesta, s
katerimi bi bilo le-to prepoz-
navno širše, niti ne govorimo.
Celje postaja evropska prestol-
nica mladih raverjev, pa če
nam je to všeč ali ne.
Nekajkrat na leto se jih v
mesto zgrne okrog dva tisoč.
Če bi prišli tisti v zrelih le-
tih, s polnimi denarnicami,
bi jih sprejeli z odprtimi ro-
kami. Tako pa so jih veseli
predvsem organizatorji zaba-
ve, saj jim napolnijo blagaj-
no, da o polni dvorani, ki bi
sicer samevala, niti ne go-
vorimo. Zadovoljni so tako
vsi: eni, ker se zabavajo, in
drugi, ker pri tem služijo. Če
tega ne bi počeli v Celju, bi
našli kakšno drugo lokacijo.
Nekoč je bil sinonim za
zabavo gasilska veselica, da-
nes je to rave. Veselice so se
po pravilu morale končati
z vsesplošnim pijanskim
pretepom in s kakšno žrtvi-
jo, sicer niso bile prave.
Otroci obiskovalcev veselic
danes plešejo na rave party-
jih. Tako kot nekoč njihovi
starši so željni sprostitve in
zabave, nekaj prijetnih tre-
nutkov in pozabe. Pretepajo
se ne, ker so alkohol zame-
njale drugačne opojne sub-
stance. Žalosten konec pa
je ostal enak.
Zato je ob tragediji na zad-
nji raverski zabavi, ki bo Celje
še bolj »proslavila«, težko s
prstom pokazati na enega sa-
mega krivca. Zanesljivo je le
to, da bi moralo biti za var-
nost bolje poskrbljeno, da ne
more biti izgovorov, zakaj v
Celju pri dva tisoč obiskovalcih
ni sobe za ohlajanje ali reše-
valnega vozila. In četudi bo-
do vse to zagotovili, kje piše,
da se podobne tragedije ne
bodo ponovile, da mladi po-
slej ne bodo segali po prepo-
vedanih drogah? Pri tem se
odgovornost organizatorjev
konča. TU so prične odgovor-
nost staršev. Da prva rave za-
bava otroka ni tudi njegova
zadnja...
TATJANA CVIRN
Praznik v Dobju
Ob letošnjem prazniku
občine Dobje, 22. julija, bo-
do podelili občinska priz-
nanja, ki jih bosta po odlo-
čitvi svetnikov dobili Občin-
ski odbor RK Dobje in Lov-
ska družina Handl Dobje.
Župan bo sprejel in nagra-
dil tudi najboljše učence v do-
mači šoli, ki so vseh osem let
šolanja zaključili z odličnim
uspehom: Nataša Dobršek,
Matjaž Jager, Aleš Paščinski,
Jurij Pušnik, Ernest Raj h, Mi-
lan Romih, Milica Šafran ter
Milan Resnik, ki bo dobil še
posebno priznanje za odlič-
ne uspehe na mnogih izven-
šolskih področjih.
Posebna spominska priz-
nanja bodo dobili pripadni-
ki TO, danes imajo status voj-
nega invalida, ki so se pred
desetimi leti v vojni za samo-
stojno Slovenijo poškodovali
ob eksploziji pri prevzemu
orožja, ki so ga pripeljali z
Ložnice.
V kulturnem programu na
slavnostni seji bodo nastopile
domače kulturne skupine in
godba iz Šentjurja, prvo sa-
mostojno razstavo pa bo pri-
pravila Branka Dragosavac iz
Lažiš v občini Dobje.
Odprli bodo tudi posodob-
ljeno regionalno cesto proti
Jurkloštru. V program praz-
novanja občinskega prazni-
ka sodi tudi prireditev Poka-
ži kaj znaš, ki bo v nedeljo,
29. julija, pred kulturnim do-
mom v Dobju.
TV
Ce sosed je mejaicj
Dokončno odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo izza verige
Eno pomembnejših vpra-
šanj petkovega slavnostne-
ga odprtja Pavličevega sedla
je bilo, katero po vrsti od-
prtje je to. Uradno sta slo-
venski ministrski predsed-
nik Janez Drnovšek in av-
strijski zvezni kancler
Wolfgang Schussel odprla
še zadnje metre ceste in sku-
pen objekt na naši strani,
neuradno pa je bilo treba
enemu prvih uspelih slo-
vensko-avstrijskih-Phare
projektov postaviti veličast-
no piko na i.
Da bo odprtje Pavličeve-
ga sedla res prava ljudska ve-
selica, so dokazovali že šte-
vilni v bele srajce oblečeni
Solčevani ter v irhaste hla-
če napravljeni severni sosed-
je. Tudi stroge priprave, za-
prta cesta in nenehno opo-
zarjanje protokolarnih us-
lužbencev, da se na rdečo
preprogo ne sme stopiti, so
pričali o pomembnosti do-
godka, ki so mu prisostvo-
vali številni VIP-i na prep-
rogi, ostala raja pa za »ket-
no«. Uradna napovedovalca
sta v začetku izrekla dobro:
došlico samo cenjenim gos-
podom, opaziti pa je bilo,
da je prvi slovenski himni
zaploskal koroški deželni
glavar Jorg Haider. Potem se
je začelo zares - sledilo je na-
mreč odprtje dolga leta (po
nekaterih variantah manj kot
40, po drugih pa več kot 30
let) težko pričakovanega
»mejnega prehoda, ki ima ve-
lik pomen za celo Zgornjo
Savinjsko dolino ter obmej-
ne občine na avstrijski stra-
ni,« kakor je v pozdravnem
nagovoru omenil župan ob-
čine Solčava Vojteh Klemen-
šek. Med govorniki je bil tu-
di Jorg Haider, ki sicer ni poz-
dravil predsednika vlade
(med domačini se je govori-
lo, da naj bi mejni prehod
odpirali že prej, vendar dr.
Drnovšek ni bil zadovoljen
z dr. Haiderjem kot sogovor-
nikom z avstrijske strani, zato
je bilo treba počakati na dr.
Schiissla), vendarle pa je Slo-
veniji zadnjih deset let name-
nil kar nekaj poklonov, go-
vor pa zaključil z željo, da
naj mejni prehod vodi v do-
ber svoboden razvoj obeh dr-
žav.
Zgradba na Pavličevem
sedlu je veljala 224,5 mili-
jona tolarjev, od tega je bi-
lo 37,5 milijona tolarjev na-
kazanih iz programa Pha-
re. Ureditev ceste v skupni
dolžini 7.380 metrov je ve-
ljala nekaj manj kot mili-
jardo tolarjev, zanjo pa so
nekaj več kot desetino de-
narja prispevali iz progra-
ma Phare. Dela za dokonč-
no ureditev Pavličevega
sedla so se pričela v letu
1998, izvajalec pa je bil Ce-
ste mostovi Celje.
Slovenski predsednik vla-
de ni bil tako vljuden, saj je
Avstrijce posredno opozoril
na nekaj težav, s katerimi se
soočata državi. Glede na to,
da so mejni prehod zgradili
tudi s sredstvi iz programa
Phare, je dr. Drnovšek to pou-
daril kot dobro stran priklju-
čitve Evropski skupnosti.
Hkrati.je pozval Avstrijo, naj
podpre članstvo Slovenije v
ES, podobno kot so podprli
Slovenijo pred desetimi le-
ti. Avstrijci so se izkazali kot
zelo dobri govorniki, še naj-
bolj pa je blestel zvezni kanc-
ler, ki je povedal, da je dr.
Drnovšek zaradi odprtja Pa-
vličevega sedla prestavil do-
pust, sam pa bi moral biti na
zasedanju parlamenta. Tudi
dr. Schiissel je menil, da je
pot, na katero je krenila Slo-
venija pred desetletjem, edi-
na prava in da bi, podobno
kot v neki koroški pesmi, za
Slovenijo z največjim'vese-
ljem sklatil vseh 12 zvezd
Evropske skupnosti. »Ko je
Bog ustvaril svet, je njegovo
oko dolgo počivalo na tem
koncu,« je omenil dr.
Schussel, ko je govoril o le-
potah pokrajine, ki jo je to-
krat prvič obiskal in hkrati
že napovedal ustanovitev na-
cionalnega parka kot drugi
skupni slovensko-avstrijski
projekt.
Potem sta dr. Schussel in
dr. Drnovšek ob pomoči mi-
nistra za promet Jakoba Prt
sečnika prerezala trak ter ct
sto in objekt na mejnem pn
hodu Pavličevo sedlo tuc
uradno predala v uporabe
Vabljeni gostje so dan zakljc
čili v Hotelu Plesnik v Logai
ski dolini, ljudsko slavje n
Pavličevem sedlu pa je o(!
mevalo dolgo v noč. Delo j
bilo kar pravično razdeljene
Slovenci smo pripravili sle
vesnost, saj je stavba na n^
strani, na avstrijski strani p
sta bili hrana in pijača. Kc
je v navadi, je bila največ
vrsta za pivo.
Ob odprtju mejnega pn
hoda je bila Evropska skuj
nost velikokrat omenjena, i
prav bo z vstopom Slovel
je sam mejni prehod izg
bil svojo namembnost, t
krat bo namesto zgradbe,
kateri se bodo skupaj zbir
li slovenski in avstrijski c
riniki ter policisti, na 133
metrih nadmorske višine n
predlog Schiissla in s strinji
njem Haiderja nastala pii
niča, ki jo bodo sosedi ski
paj upravljali.
U. SELIŠNI
Foto: CIRIL SEl
Žalske salonitke na Bukovžiaku
žalska občina je v letoš-
njem proračunu za varno
zbiranje, odstranjevanje in
odlaganje azbestnih odpad-
kov namenila pol milijona
tolarjev.
S tem denarjem bodo in-
vestitorjem oziroma izvajal-
cem gradbenih del, pri kate-
rih bo odstranjena azbest-ce-
mentna strešna kritina (salo-
nitke) plačali enodnevni na-
jem 5-kubičnega zaprtega za-
bojnika ter njegov odvoz in
deponiranje odpadkov na od-
lagališču Bukovžlak. Seveda
to velja le za območje obči-
ne Žalec, vsako posamično
odstranjevanje azbestnih od-
padkov pa bo spremljala
uradna dokumentacija.
US
Evropske
karikature
v avli Narodnega do-
ma so na ogled karika-
ture na temo Evropske
unije. Razstavljajo kari-
katuristi iz držav članic
in kandidatk za članstv€
v Evropski uniji, med
njimi sta tudi Slovenca
Marko Kočevar in Fran-
co Jurij.
Razstava je nastala fe
bruarja letos, ko so kari^
katuristi v švedskem Stocfe
holmu ustvarjali na teme
Evropske unije. Značiln«
evropske zvezde so največ^
krat upodobljen simbol nž
razstavljenih karikaturah
dostikrat pa so povezani
v duhovite, nepričakova
ne zveze.
Razstava bo na ogled d£
13. julija, organizatorji pi
upajo, da bo tudi pri naj
navdušila, tako kot je n<
Švedskem.	CJ^
26. seja Mestnega sveta
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 17. julija ob 13. uri, v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju, 26. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo svetniki
obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 11.11.1999 do
12.7.2001 in potrditev zapisnika 25. seje mestnega sveta z dne 27.6.2001; pod 4 - predlogi komisije
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a) imenovanje v. d. direktorja Osred-
nje knjižnice Celje; pod 5 - soglasje k imenovanju direktorja Zavoda Razvojni center orodjarstva Celje
- TECOS Celje; pod 6 - pregled aktivnosti Sveta za preprečevanje odvisnosti v Mestni občini Celje; pod
7 - delno poročilo o realizaciji programa ukrepov za povečanje poplavne varnosti v Mestni občini Celje
v letu 2001; pod 8 - najetje kredita za plinifikacijo - soglasje, poroštvo; pod 9 - uskladitev višine takse
po Odloku o taksi za onesnaževanje vode; pod 10 - predlog povišanja cen vodarine in kanalščine; pod
11 - sklep o ustanovitvi družbe za upravljanje z Baško; pod 12 - investicijski program za Športni park
pod Golovcem; pod 13 - informacija o pričetku del za pripravo urbanistične zasnove mesta Celja; pod
14 - Odlok o zazidalnem načrtu Začret -1. faza - prva obravnava; pod 15 - Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dečkovo naselje - prva obravnava; pod 16 - a) predlog stališč
do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
Glazija, b) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Glazija - prva obravnava;
pod 17 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta
Gospodarske cone Vzhodne Trnovlje II, b) Odlok o zazidalnem načrtu Gospodarske cone Vzhodne
Trnovlje II - prva obravnava; pod 18 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja,
pobude in predlogi.
Ipavčeva ptica z notami
v Ipavčevi hiši so predstavili novo najvišje priznanje
Občine Šentjur, Ipavčevo plaketo.
Oblikovanje so zaupali domačemu, tudi že mednarodno
uveljavljenemu oblikovalcu Petru Arliču. Po več izdelanih
osnutkih so se odločili za ptico v letu, katere peruti pred-
stavljajo notno črtovje. Predstavitev je pripravila komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Njena pred-
sednica, svetnica Tatjana Oset, pojasnjuje izbiro: »Ptica je
simbol svobode in ustvarjalnosti ljudi, njena pesem pred-
stavlja svojevrstno hrano... Simbolizira delo naših svetov-
no poznanih Ipavcev!«
Simbolizirano priznanje bo izdelano v visokokvalitetnem
steklu. Ob Ipavčevi plaketi je Peter Arlič oblikoval tudi pi-
sno priznanje in turistični spominek, posodico za začimbe
Firi, imenovano po deklici z Rifnika.	T. VRABL
Št. 28-12. julij 2001
IDOGODKI
JI
Multinacionalka
z levega brega
Pivovarna Laško je kupila skoraj četrtino delnic Pivovarne Union
Zgodilo se je, kar so lju-
bitelji laškega piva že dol-
go želeli, borzni posredni-
ki pa nazadnje resno napo-
vedali sredi minulega me-
seca. Pivovarna Laško je
pridobila pomemben delež
v Pivovarni Union in s tem
(za zdaj?) postala največja
posamična lastnica svoje-
ga največjega tekmeca.
' V skopem sporočilu, ki sta
ga podpisala direktor pivovar-
ne Tone Turnšek in generalni
direktor Radenske Alojz Ba-
hek, so v Laškem zapisali, da
so pridobili do 24,9 odstotka
vseh delnic Pivovarne Union
in da bo morebitno večanje
lastniškega deleža usklajeno
z dogovori z upravo in lastni-
ki ljubljanske pivovarne. Ko-
liko jih je stal nakup delnic,
v pivovarni niso želeli razkri-
ti, po naši izračunih pa je bil
posel »težak« okrog 50 mili-
jonov mark. Sicer pa ta tre-
nutek morda niti ni pomem-
bno, kdo je prodal delnice in
po kakšni ceni. Pomembno
je, ali se bodo laški pivovar-
ji, ki so imeli doslej le pol od-
stotka Uniona, ustavili pri de-
ležu, ki so ga kupili včeraj,
ali bodo šli naprej in napove-
dali prevzem.
Pravzaprav je vprašanje,
kdo bo koga, viselo v zraku
že dlje časa. V obeh pivovar-
nah so sicer vseskozi poudar-
jali, da je povezovanje pivo-
varjev nujno potrebno, saj sta
tako Union kot Laško v pri-
merjavi z velikimi svetovni-
mi proizvajalci piva prava
malčka, vendar so se oboji
ob vprašanju, zakaj ne stori-
jo konkretnega koraka, izgo-
varjali na psihološke pregra-
de, ki so si jih postavili v vseh
letih tekmovanja na doma-
čem trgu. Korenite spremem-
be v slovenski trgovini, zasi-
čenost trga s pijačami in upa-
danje domače prodaje, pred-
vsem pa vse večji pritiski tuj-
cev na trge, ki so ključni za
nadaljnjo rast obeh pivovarn,
so očitno naredili svoje. V Laš-
kem so končno podrli pre-
grade in s tem zopet dokaza-
li, da bolje obvladujejo
»umetnost« povezovanja kot
Šiškarji in da imajo o tem,
kako združiti slovensko in-
dustrijo pijač, bolj jasno vi-
zijo kot njihovi tekmeci.
Kar je namreč leta 1999 za-
mudila Pivovarna Union, je
lani uspelo Laščanom. S pri-
jateljskim prevzemom Ra-
denske in z nakupom split-
ske pivovarne so se povzpeli
na mesto prvega pijačarja v
Sloveniji. Skupina Pivovar-
ne Laško, v kateri je od leta
1998 še Vital, ima skoraj 52-
odstotni tržni delež piva, z
mineralnimi vodami pa ob-
vladuje dobrih 80 odstotkov
trga. Za letos napoveduje pro-
dajo preko 3,3 milijona hek-
tolitrov pijač, skoraj 39 mi-
lijard tolarjev skupnih pri-
hodkov ter 2,5 milijarde to-
larjev čistega dobička.
Kapitalsko povezani pivo-
varni bi imeli blizu 95 od-
stotkov trga piva, blizu 70 mi-
lijard tolarjev prihodkov in
več kot štiri milijarde tolar-
jev čistega dobička. Ne gre
prezreti velike finančne mo-
či, zaradi katere bi združe-
no podjetje lažje konsolidi-
ralo slovenski trg in z lahko-
to kupovalo podjetja na ob-
močju nekdanje Jugoslavije
ter srednje in vzhodne Evro-
pe. Dodatnih pozitivnih učin-
kov, ki bi jih prinesli centra-
lizacija in boljša organizaci-
ja trženja ter racionalizacija
proizvodnje, pa najbrž niti
ni potrebno omenjati.
JANJA INTIHAR
Proračunski stanovanjski sklad
Zreški svetniki so sprejeli odlok o ustanovitvi proračun-
skega stanovanjskega sklada. Za upravljanje in razpolaga-
nje s sredstvi proračunskega sklada je pristojen župan, šte-
vilo članov občinske uprave pa se z njegovo uvedbo zaen-
krat ne bo povečalo. Med načrtovanimi stanovanjskimi pro-
jekti v občini je tudi izgradnja novega bloka na Cesti na
Roglo v središču Zreč, z enaindvajsetimi stanovanji, od tega
tremi socialnimi. Blok naj bi bil zgrajen do septembra pri-
hodnje leto.	BH
POSVETU
Zabave željni
svet
PAMPLONA, DUNAJ, 7.
julija - Vsaj šest ljudi je bi-
lo nabodenih na rogove bi-
kov med prvim tradicional-
nim tekom bikov po ulicah
španskega mesta Pamplona,
ki se odvija v okviru praz-
nika San Fermin. Šest bi-
kov in osem volov si je iz-
bralo svojo pot in pri tem
presenetilo na stotine lju-
di, ki so tekli za njimi. Več
sto tisoč ljudi pa je po uli-
cah Dunaja zaplesalo v rit-
mih techno glasbe na zaba-
vi Love Parade, ki letos po-
teka v znamenju miru, strp-
nosti in razumevanja med
narodi. Po navedbah orga-
nizatorjev naj bi se sprevo-
da udeležilo med 300 in 400
tisoč ljudi, medtem ko po-
licija ni želela razkriti šte-
vila udeležencev.
Afriška unija
LUSAKA, 9. Julija - Ka-
kih 50 voditeljev afriških dr-
žav se je zbralo na zadnjem,
37. vrhu Organizacije afriš-
ke enotnosti (OAU) v zam-
bijski prestolnici Lusaka
pred načrtovanim preobli-
kovanjem v Afriško unijo.'
AU bo oblikovana po vzo-
ru podobnih regionalnih
struktur v Evropi, Aziji in
obeh Amerikah. Prvi vrh
AU, ki bo sčasoma dobila
parlament, centralno ban-
ko in komisijo s Širokimi
izvršilnimi pristojnostmi,
bo prihodnje leto v Južnoa-
friški republiki.
Nova grobišča
SARAJEVO, 9. julija -
Sodni izvedenci so v bliži-
ni vasi Glogova, nekaj ki-
lometrov zahodno od Sre-
brenice, odkrili novo mno-
žično grobišče, v katerem
naj bi bilo več deset trupel.
Najverjetneje gre za Musli-
mane, pobite ob srbski za-
sedbi Srebrenice leta 1995.
Komisija za pogrešane ose-
be je skupai s strokovnjaki
haaškega sodišča zaključi-
la izkopavanje v bližini va-
si Liplje, kjer so našli os-
tanke več kot 250 ljudi.
Hrvatje v
Haagu
ZAGREB, 9. julija - Hr-
vaška vlada je na izredni se-
ji sklenila, da bo haaškemu
Mednarodnemu sodišču za
vojne zločine na območju
nekdanje Jugoslavije izroči-
la generale, obtožene vojnih
zločinov. Zaradi tega so od-
stopili trije ministri iz HSLS
ter namestnik premiera Go-
ran Granič. Premier Ivica Ra-
čan je napovedal, da bo v
kratkem v saboru zahteval
glasovanje o zaupnici vladi.
Obtožnici se najverjetneje na-
našata na generala Anteja Go-
tovino in Rahima Ademija
ter poveljnika posebnih enot
notranjega ministrstva Mla-
dena Markača. Ademi je de-
jal, da se bo prostovoljno
predal Mednarodnemu so-
dišču, če je njegovo ime na
eni od zapečatenih haaških
obtožnic.
Sprejem za častnega
občana
' v teh dneh je svoj 80. jubilej praznoval častni meščan
J občine Celje mag. Ludvik Rebeušek. Ob visokem jubile-
ju mu je župan Bojan Šrot pripravil sprejem.
Ko smo mag. Ludvika Rebeuška, še vedno polnega energi-
je, volje in idej povprašali o receptu za zdravo življenje je
? dejal: » Recepta za zdravo življenje pravzaprav ni. Vse je
' |ombola. Pomembno pa je, da tudi, ko si čisto na dnu, ne
^ izgubiš vere v to, da se bo stanje izboljšalo in da bo pošten
; delo slej ko prej priznano. In vedno se naenkrat najde nek-
do, ki ti priskoči na pomoč.«	CM, Foto: GK
Vzorna primestna četrt
v Spodnjih Prelogah pri
Slovenskih Konjicah bo zra-
sla vzorno urejena stano-
vanjska četrt, zanimivo po-
dobo pa bo dobilo tudi dol-
go zanemarjano zemljišče,
kjer je imelo včasih skla-
dišče lesa podjetje Lip.
Predstavitvam in razpravi
o zazidalnih načrtih je bil na-
menjen velik del zasedanja ob-
činskega sveta. Svetniki so v
prvi obravnavi sprejeli odlok
o zazidalnem načrtu v Spod-
njih Prelogah. V občini na-
mreč, po besedah župana Ja-
neza Jazbeca, vlada veliko za-
nimanje za nova stanovanja
ne le med občani, temveč tu-
di med krajani, ki bi se želeli
šele naseliti v mestu vina in
cvetja. Načrt predvideva nov
kompleks stanovanjskih
zgradb, ki naj bi se postopo-
ma razvil v vzorno urejeno pri-
mestno četrt. Na površini 3,5
hektarjev je predvidena izgrad-
nja največ 34 stanovanjskih
hiš, mogoče pa je združeva-
nje parcel. Zazidalni načrt
med drugim predvideva iz-
gradnjo rastlinjaka ter uredi-
tve zelenic in ustreznih poti
za pešce. Med predvidenimi
prometnimi ureditvami, po-
vezanimi z načrtovanim na-
seljem, je tudi krožišče pri
vstopu na regionalno cesto,
ki ne bi le razbremenilo pro-
meta v tem delu kraja, am-
pak tudi zmanjšalo hitrost av-
tomobilov ob vstopu v mesto.
Med bolj zanimive podvi-
ge v Konjicah sodi tudi obu-
ditev predolgo zaspanega ob-
močja nekdanjega podjetja
Lip, kjer naj bi zraslo novo
središče proizvodne, stori-
tvene in trgovinske dejavno-
sti. Občinski svet je tokrat
obravnaval le osnutek zazi-
dalnega načrta, ki pa daje do-
volj jasen vpogled v ideje na-
črtovalcev in investitorjev.
Nekatere sedaj stoječe zgrad-
be bodo porušene in zgraje-
no na novo, druge bodo ob-
novili. Predvidena deseteri-
ca objektov ob Liptovski ce-
sti bo tako tvorila ulični niz
in bo po namembnosti do-
polnjevala mestne dejavno-
sti. Cestno omrežje znotraj
obravnavanega območja bo
urejeno na novo, predvide-
na so obširna parkirišča, ob
vodotoku Dravinje pa tudi tri-
metrski pas za izvedbo spre-
hajalne in kolesarske poti.
Čeprav gre zgolj za osnutek,
je jasno, da načrtovana ure-
ditev območja Lipa v kraj pri-
naša kapital, ponuja možnost
novih delovnih mest in v ce-
loti gledano pomeni eno več-
jih pridobitev tako za mesto
kot celotno občino.
B.H.
Neučakani lastniki Ere
Ze pred časom napoveda-
no kapitalsko povezovanje
trgovskih družb Vele iz
Domžal, Era iz Velenja, Ži-
iz Kranja in Koloniale
IZ Maribora se bo najbrž
obrnilo drugače, kot so še
'ani načrtovala vodstva
vseh štirih družb, ki so od
leta 1999 združena v GIZ
^"nia 2000.
V Eri se namreč priprav-
na pripojitev Kolonial,
dokončno besedo o tem pa
reku delničarji obeh
di^žb, ki sta na svojih območ-
jih v minulih letih pod svoje
okrilje že povezali mnoge
manjše trgovce. Delničarji ve-
denjskega podjetja se bodo se-
siali 3L julija in se med dru-
gim odločali tudi o pogojnem
povečanju osnovnega kapitala
za polovico njegove vredno-
sti, to je za 709,8 milijona
tolarjev. Na račun povečanega
kapitala bodo izdali 70.986
delnic v nominalni vredno-
sti 10.000 tolarjev, ki jih bo-
do ponudili v zamenjavo za
delnice Kolonial.
Kot so povedali v Eri, so
se za takšno povezavo odlo-
čili na zahtevo nekaterih več-
jih lastnikov, ki so skupni
obema družbama in ki me-
nijo, da je kapitalsko pove-
zovanje znotraj Sume pre-
počasno. Štirje trgovci so se
namreč v enem letu in pol
uspeli dogovoriti samo to,
da bodo ustanovili koncem.
zataknilo pa se je pri menjal-
nem razmerju, po katerem
bi delnice posameznega pod-
jetja zamenjali za delnice
koncema.
Bodoči drugi slovenski tr-
govski velikan bo torej, kot
kaže, nastal v dveh fazah. V
prvi, ki bi bila predvidoma
končana še to leto, bi Era pri-
pojila Koloniale, Vele in Ži-
vila pa bi se združila, v drugi
fazi pa naj bi se kapitalsko
povezali še ti dve novi pod-
jetji.	JI
Celjski hotel v Baski
v Mestni občini Celje, ki
je 100-odstotni lastnik Celj-
skega doma v Baški, ugotav-
ljajo, da so njihove počitniš-
ke zmogljivosti na Krku zad-
nja leta spet polno zasedene
in da uprava doma dobro dela.
Zato ne preseneča, da si
bodo mestni svetniki na ju-
lijski seji vzeli nekaj več ča-
sa za temeljito razpravo o pri-
hodnosti Celjskega doma in
med drugim odločah tudi o
tem, da ustanovijo podjetje
s sedežem na Hrvaškem, na
katerega bodo prenesli vse
svoje počitniške zmogljivo-
sti ob jadranski obali. Po be-
sedah župana Bojana Šrota,
ki v prizadevanjih za oživlja-
nje Celjskega doma v Baški
posebej izpostavlja prizadev-
nost Staneta Klančnika, je
ustanovitev podjetja potreb-
na zaradi ureditve pravnega
statusa celjskih počitniških
zmogljivosti v sosednji drža-
vi, družba pa bo v celoti v
lasti mestne občine.
Po celjskih načrtih naj bi s
prodajo preostalih počitniš-
kih zmogljivosti, razen tistih
v Umagu, zagotovili denar za
temeljito prenovo Celjskega
. doma. V Baški naj bi sčaso-
ma zrasel mladinski hotel z
manjšim pokritim bazenom.
V Celju pa bodo o razvoju
Celjskega doma v Baški mest-
ni svetniki odločali na julij-
skem zasedanju.
I. STAMEJČIČ
Št. 28 - 12. julij 2001
4
DOGODKI
Dih smrti
v podjetju Glin Pohištvo zatrjujejo, da pri sežigu
tekočih živalskih maščob ne nastaja dioksin - Pred
nevarnimi spojinami se velja zaščititi
v Zgornji Savinjski doli-
ni, še posebej v Nazarjah,
se še ni polegel prah zaradi
dovoljenja Agencije za oko-
lje, da smejo v podjetju Glin
Nazarje kuriti oziroma pre-
delovati tekoče živalske
maščobe.
S kurjenjem so pričeli v za-
četku junija, doslej pa so pre-
delali manj kot 300 ton ži-
valskih maščob. Še vedno pa
je slišati bolj ali manj glasna
opozorila o pretiranem one-
snaževanju zraka, v zadnjem
času pa lahko zasledimo še
govorice »o dihu smrti nad
Zgornjo Savinjsko dolino«.
Glavni krivec naj bi bile spo-
jine, ki jih v pogovornem je-
ziku imenujemo dioksini in
jih prištevamo k tricikličnim
kloriranim aromatskim
etrom.
»Spojine so kemijsko, fi-
zikalno in biološko zelo ob-
stojne; hkrati pa so najbolj
strupene kemikalije, kar jih
človek pozna. Dioksin je
skupno ime za nekaj sto ke-
mičnih spojin, med najbolj
toksičnimi pa so 2,3,7,8 - te-
traklordibenzo-p-dioksin ali
TCDD. V kolikor v spojinah
nastopa tudi flor, imamo
opravka s furani ali PCDF,«
je razložil direktor nazarske-
ga Pohištva mag. Ivo Glušič.
V podjetju Glin Pohištvo
se strinjajo z vsemi, ki opo-
zarjajo na nevarnost dioksi-
na, toda hkrati glasno doda-
jajo, da so za nastanek diok-
sina potrebni klor ali kloro-
ve spojine, teh pa v Nazar-
jah ni. Tudi mariborski Za-
vod za zdravstveno varstvo,
ki je opravljal meritve v Na-
zarjah, dioksina med merje-
njem ni zaznal.
S tem bi lahko končali pri-
poved o »dihu smrti«, vendar-
le se velja pridružiti mag. Glu-
šiču, ki trdi, da je treba tudi
o nevarnih kemikalijah ve-
deti čimveč, da se lahko pred
njimi zaščitimo.
Nevarnost na
domačem
štedilniku
Dioksin je po znanih po-
datkih ena najbolj toksičnih,
najbolj karcinogenih kemij-
skih spojin, kar jih človek
pozna. Povzroča številne ok-
vare, najbolj znane pa so tvor-
ba tumorjev, spremembe in
okvare na genetskem mate-
rialu ali zastrupitve. Nevar-
na spojina nastaja pri nepo-
polnem zgorevanju običaj-
nih goriv, torej pri ogljiko-
vodikih, kot so drva, pre-
mog, nafta, plin; skupaj s ke-
mikalijami, ki vsebujejo
klor. Dioksin nastaja tudi pri
kurjenju odpadkov, ki vse-
bujejo klor, torej pri kurje-
nju hišnih odpadkov (zlasti
PVC embalaže), odpadkov iz
bolnišnic in zdravstvenih do-
mov ali odpadnega blata iz
čistilnih naprav. Poleg tega
jih je moč odkriti tudi pri
beljenju papirja s klorom,
pri proizvodnji in uporabi
klora ali klorovih spojin (pe-
sticidi, laki, barve, topila in
podobno), v metalurgiji, ra-
fineriji, pri obdelavi lesa s
klorom... »Torej sta sežiga-
nje vrečk na domačem dvo-
rišču ali dezinfekcija vode s
klorom bolj nevarna zdrav-
ju, vsaj kar se dioksina tiče,
kot predelava tekočih žival-
skih maščob,« zatrjuje mag.
Glušič.
Iz naštetih virov se diok-
sin emitira v zrak, vodo in
zemljo, nato se preko rast-
linskega in živalskega sveta
vzpenja po prehranjevalni ve-
rigi vse do človeka. Največ
dioksina je mogoče najti v
termično obdelani hrani in
sicer v mesu, mleku in mleč-
nih izdelkih, jajcih in tudi v
klorirani vodi. Ker se diok-
sin akumulira v človeških
maščobah, ga telo skoraj ne
izloča. Edini način je hujša-
nje.
»Precej dioksina si lahko
>pripravimo< pri termični ob-
delavi hrane na domačem šte-
dilniku. Meso ali mesni iz-
delki se običajno pečejo v
rastlinski ali živalski maščo-
bi. Za izboljšanje okusa se
uporablja sol, del vsakdanje
prakse pa je tudi uporaba de-
tergentov. To pomeni, da so
na posodi za pripravo hrane
lahko ostanki detergenta in
s tem tudi flora. Če k temu
dodamo še manjšo nepazlji-
vost, ki povzroči previsoko
temperaturo in smojenje, je
žganje neizogibno. Pri teh po-
gojih pa začnejo maščobe
reagirati s kisikom iz zraka
in klorom iz soli ter florom,
v kolikor je prisoten, in glej
- dioksin je tu. Omenjena
reakcija je prisotna zlasti pri
večkratni uporabi oz. pri več-
kratnem pregrevanju maš-
čob,« je nastajanje dioksina
nazorno razložil mag. Glu-
šič.
Od icant do
iiujšanja
Vendarle tudi v boju proti
nevarnim spojinam obstaja-
jo rešitve. »Za pametne od-
ločitve je potrebno pridobi-
ti čimveč informacij. Ena od
možnosti je seveda svetovni
splet. Kar zadeva dioksin, je
precej napisanega na bttp:/
/action. en vir o we.org/
dioxin/," svetuje mag. Glu-
šič. Poleg tega velja dobro
premisliti o vsakem izdelku,
ki ga bomo kupili. Kakšen
vpliv bo kupljena dobrina
imela na okolje, kaj bomo z
izdelkom, ko bo odslužil svo-
jemu namenu, kako bo vpli-
val na okolje v procesu raz-
padanja... Tudi glede prehra-
ne se bo treba odločati bolj
pravilno, hkrati pa povzro-
čati čim manj odpadkov, ki
vsebujejo klor, ter predvsem
odgovorno ravnati z odpad-
ki. To pa so itak nasveti, ki
naj bi jih že vsi po malem
vzeli.
U. SELIŠNIK
Mag. Ivo Glušič
jpi DRŽAVI
Poliod
strpnosti
UUBUANA, 6. julija - S
pohodom od prizorišča pri-
reditve pred galerijo ŠKUC
v stari Ljubljani do magistra-
ta in naprej na Prešernov trg
se je končala manifestacija
Obvoznica mimo nestrpno-
sti - pohod proti homofobi-
ji, ki jo je v znak protesta proti
naraščajoči homofobiji, ne-
strpnosti in diskriminaciji
dnigačnih organiziral urad za
intervencije. Prireditve se je
udeležilo približno 300 pro-
testnikov.
Lisice V LJ
UUBUANA, 9. julija - V
Ljubljani je v ponedeljek za-
čel veljati poostren nadzor
nad mirujočim prometom v
ožjem mestnem središču. Na
t.i. belih conah - parkiriščih
za kratkotrajno plačljivo par-
kiranje do največ 60 minut -
med 7. in 19. uro delavci jav-
nega podjetja Parkirišča po-
birajo parkirnino. Pri delav-
cih javnega podjetja bo mo-
goče brezplačno prejeti listi-
če za označevanje začetka par-
kiranja na t.i. modrih conah,
kjer je možno brezplačno
parkiranje do 30 minut. Dalj-
še parkiranje je možno na jav-
nih parkiriščih in v zasebnih
parkirnih hišah.
Odliicovani
zaslužni
UUBUANA, 9. julij -
Predsednik republike Milan
Kučan je ob deseti obletnici
osamosvojitve za zasluge pri
obrambi svobode in uveljav-
ljanju suverenosti Slovenije
odlikoval 23 veteranov voj-
ne za Slovenijo, policiste in
člane republiške koordina-
cije s častnim znakom svo-
bode RS. Na slovesnosti ob
vročitvi odlikovanj je pred-
sednik Kučan med drugim
poudaril, da se je pred dese-
timi leti ravnalo premišlje-
no in zakonito, utoepaio se
je brez sovraštva in se ves čas
ponujalo roko sodelovanja,
»zato na naših, tudi vojaških
dejanjih, ni moralnih senc«.
Naborniki po
novem
MARIBOR, 9. julija - V
novo ustanovljene učne pe-
hotne bataljone v Mariboru,
na Ptuju in v Novem mestu
je na služenje vojaškega ro-
ka prišla nova generacija 1200
vojakov. Pripadniki SV bo-
do vojake usposabljali po no-
vem programu. Prisege vo-
jakov, ki bodo v središču i
mest, bodo 17. julija v No-1
vem mestu in na Ptuju.
Slovensko V j
Avstrqi
CELOVEC, 9. julija - _Av-;
strijska radiotelevizija ORFi
in dve koroški zasebni radij-
ski postaji Korotan in Agorai
so na frekvencah 105,5 in
106,8 začeli oddajati skup-i
ni Radio dva s celodnevnim^
slovenskim oziroma dvoje-;
žičnim programom. Projekt,^
ki bo najprej deloval do konca;
leta, bo financirala ORF; ob-
likovanje sporeda pa je skup-;
no.
liPRASAJTE
SVOJEGA ŽUPANA
Iz braslovških
rok
Oglasili so se člani Pros-
vetnega društva Braslovče,
ki so neprijetno preseneče-
ni zaradi obvestila Kmetij-
ske zadruge Braslovče, da
je prodala stanovanje v za-
družnem domu. Stanova-
nje, povezano z dvorano,
so člani prosvetnega druš-
tva uporabljali za garderob-
ni prostor in shrambo za do-
ločene rekvizite. Glede na
to, da je župan Duško Go-
ričar obljubil, da se bo s KZ
pogovoril o najemu ali od-
kupu zadružnega doma,
člani prosvetnega društva
sprašujejo, kakšni dogovo-
ri so bili doseženi. Poleg tega
jih zanima, kje bodo v pri-
hodnje pripravljali kultur-
ne prireditve, kjer bodo
skladiščili opremo in kje bo-
do uskladiščili stole, ki so
v občinski lasti.
Župan Občine Braslovče
Duško Gori čar: »V resnici je
KZ Braslovče kljub naspro-
tovanju prodala stanovanje in
zavedamo se, da dvorana ni
uporabna, čeprav obstaja za-
silna rešitev za prihod na oder.
V Braslovčah gostujejo tudi
skupine, saj domače društvo
ni pripravilo igre že nekaj let.
KZ smo poslali pisno pobu-
do, da občina odkupi stano-
vanje za primerno ceno, za
dvorano pa bi plačali enolet-
no najemnino in se v prihod-
njem proračunskem obdob-
ju dogovorili, kako naprej.
Po tej pobudi se s predstav-
niki KZ nismo sestali. Sicer
članom prosvetnega društva
ni treba skrbeti: vse potreb-
ne rekvizite bomo skladišči-
li v občinskih prostorih, hkra-
ri pa imamo dovolj lepo in
veliko šolo, v kateri lahko
pripravimo kakršno koli pri-
reditev. Prepričan sem, da bi
morali v KZ drugače razmiš-
ljati, saj je bil dom zgrajen z
rokami vseh Braslovčanov, v
last KZ je prešel po naključ-
ju, brez tolarja vložka, sedaj
pa se ne obnašajo kot dober
gospodar. Za zaključek lah-
ko članom prosvetnega druš-
tva obljubim, da bomo po-
skrbeli za njihovo nemote-
no delo, poskušali pa bomo
rešiti tudi zaplete z dvorano.«
US
Savinja daje podobo
v Laškem je strah pred vodo odveč
Na bodoči razvoj mesta
najbolj neposredno in ne-
predvidljivo vpliva in bo
vplivala reka Savinja. V
Laškem upajo, da bodo ob-
čine poenotile svoja stališ-
ča in poplavno varnost za-
čele reševati skupno in ce-
lovito. To postavlja Laško
pred odločitev, da na novo
določi svoj odnos do reke
in prostor ob njej.
Po mnenju strokovnjakov,
ki so se prejšnji teden v Laš-
kem zbrali na mednarodni ur-
banistični delavnici, se me-
sto namreč ne sme več ogra-
jevati od Savinje, temveč mo-
ra reko bolj izkoristiti in nje-
no vlogo upoštevati tudi pri
oblikovanju prostorske po-
litike. Poleg tega so prepri-
čani, da bi morali v Laškem
razmišljati predvsem o po-
vezavi bogate zgodovine, sta-
rega mestnega jedra, indu-
strije in organiziranega zdra-
vilišča v nekakšno celoto.
Prav tako so predlagali, da
bi veljalo še več pozornosti
nameniti lokalnim zgodbam
in legendam.
Tudi Mag. Aleš Bizjak s Fa-
kultete za gradbeništvo in geo-
dezijo je na petkovi predsta-
vitvi poudaril, da bi se Laško
moralo nekako povezati s Sa-
vinjo, saj je prav stik z vodo
močno zanemarjen. Po njego-
vem mnenju bi veljalo bolj iz-
koristiti tudi laške vodotoke,
še posebej dolino Gračnice, ki
ponuja velike možnosti turi-
stičnega razvoja. Po mnenju
urbanistov bi moralo Laško os-
tati mesto ob Savinji in hkrati
postati tudi mesto na Savinji.
Strokovnjaki so si poleg zaje-
zitve Savinje, s čimer bi v Laš-
kem lahko obudili čolnarje-
nje, zamislili tudi izgradnjo
parkirnih prostorov ob Savi-
nji. Med drugim so predlaga-
li, da bi veljalo razmisliti tudi
o postavitvi brvi na lesenih pi-
lotih v zdraviliškem parku, ki
bi turistom omogočala spre-
hod med krošnjami dreves.
Strokovnjaki so z delom na
terenu skušali ugotoviti, kaj
je v Laškem resnično enkrat-
nega in neponovljivega, se do-
taknili reševanja poplavne
varnosti in preučevali smisel-
nost izgradnje obvoznice. Več
o tem, kako bi prestavitev ce-
ste vplivala na razvoj Laške-
ga, prednosti in slabosti tega
pošega in možnosti za preu-
reditev stare ceste, bo znano
septembra, ko bodo udele-
ženci o tem izdelali konkret-
ne rešitve.
Na mednarodni urbani-
stični delavnici so sodelo-
vali urbanisti in arhitekti
iz Celja, Ljubljane, Gradca
in iz Zagreba.
Navdušenja nad idejami
mladih urbanistov v Laškem
niso skrivali, čeprav je za
ocenjevanje posameznih za-
misli, kot je dejal župan Jo-
že Raj h, še prezgodaj. Po nje-
govem bo Laško zagotovo iz-
koristilo nekatere izsledke
delavnice, čeprav se bo delo
za tiste, ki oblikujejo prostor-
sko politiko v Laškem, zače-
lo šele po septembrski javni
predstavitvi konkretnih pro-
jektov. Sicer pa bodo na de-
lavnici predstavljene projek-
te po Rajhovih besedah naj-
prej pregledali in ovrednoti-
li in nekatere od rezultatov
zagotovo kasneje uporabili
kot osnovo za oblikovanje
prostorske politike v Laškem.
SERGRIA MITIČ
Št. 28-12. julij 2001
AKTUALNO
5
Mercedes za sto
tisočakov dolga
Sodni izvršitelji so v letu dni delovanja razveselili upnike in razbesneli dolžnike
»Trije so prišli na dvoriš-
če, dva >buldoga< in tretji, ki
je vse skupaj vodil. Pove-
dal je, da so prišli rubit, nato
pa že zagledal avtomobil,
ki je stal pred hišo. Nič ni
spraševal, samo narekoval
je zapisnik, da je avto za-
rubljen in da ga bodo pro-
dali na javni dražbi. Zapi-
snika mi niti ni pokazal,
ampak saj ga tako ali tako
ne bi podpisala!« je gospa
V. iz ene od spodnjesavinj-
skih občin ogorčeno opiso-
vala obisk rubežnika.
Nekaj dni po obisku se je
na oglasni deski na sodišču
pojavil razglas o javni draž-
bi, ki naj bi potekala kar na
njihovem dvorišču, prodajali
pa naj bi leto dni starega mer-
cedesa 180 C. Izklicna cena
je bila milijon tolarjev. »Si
morete misliti, avto, za ka-
terega smo plačali šest mili-
jonov tolarjev, da smo ga po-
stavili na cesto, je rubežnik
ocenil na piškav milijon! Ali
je slep? Sploh pa, kakšen ru-
bež je to, da za manj kot sto
tisoč tolarjev dolga vzameš
več milijonov tolarjev vred-
no stvar. Čudno, da nam ni
zarubil kar hiše in jo prodal
za pest drobiža!« je vse bolj
razburjeno komentirala ne-
davno dogajanje. Rubežnik
na dvorišču ponavadi res ni
razlog za dobro voljo.
Po besedah gospe V. (na nje-
no željo smo izpustili ime)
je vsega krivo podjetje Javne
naprave iz Celja, ki v njeni
občini skrbi za odvoz smeti.
Ker imajo dokaj veliko hišo,
so ji vsak mesec poslali po-
ložnico za več kot pet tiso-
čakov Kar se ji je zdelo očit-
no preveč. Zato je večkrat
posredovala v podjetju in zah-
tevala znižanje zneska. »V hiši
sem živela skoraj ves časa sa-
ma, saj takrat sin še ni bil po-
ročen, z možem pa sta bila
ves čas na vožnjah. A Javnih
naprav to sploh ni brigalo.
Potem sem smetiščno kanto
pospravila v klet in vse od-
padke sežgala kar v peči. Pa
so še vedno pošiljali polož-
nice s petimi jurji! Osem-
članska družina v soseščini
pa je plačevala le nekaj čez
dva tisoč tolarjev,« ni šlo v
glavo gospe V. Zato je pre-
prosto nehala plačevati. Kar
pa ni šlo v glavo računovod-
jem na Javnih napravah. In
se je po nekaj mesecih znaš-
la pred sodiščem. Njen dolg
je znašal slabih dvajset tiso-
čakov, skupaj z obrestmi in
vsemi sodnimi stroški pa
krepko čez osemdeset tisoč
tolarjev. »Za nedelo ne bom
plačevala!« je odločno izja-
vila tudi sodnici. In se čez ne-
kaj časa znašla iz oči v oči z
rubežnikom. Takrat je dolg
vendarle plačala, tokrat že
več kot devetdeset tisoč to-
larjev, njihov mercedes pa je
ostal varno v garaži. Zanimi-
vo pa je, da so ji Javne na-
prave po vseh pravnih kolo-
bocijah začele pošiljati po-
ložnice za samo nekaj več kot
dva tisoč tolarjev. Na dolgi
rok, recimo kakšnih 40 let,
se je pravdanje družini celo
izplačalo.
Nezadovoljni s
cenitvami
Andrej Marzidovšek je
sodni izvršitelj ter predsed-
nik zbornice slovenskih sod-
nih izvršiteljev. In seveda ti-
sti, ki je povzročil visok pri-
tisk gospe V. »Najprej se mo-
ramo zavedati, da je sodni iz-
vršitelj v svoji funkciji skrajna
oblika prisile, ki jo sodišče
uporabi potem, ko so izčr-
pana vsa druga pravna sreds-
tva. Smo sicer samostojni,
vendar delujemo pod strogim
nadzorom sodišča, kar po-
meni, da za vsako dejanje po-
trebujemo sodni odlok, so-
dišče pa nas lahko v vsakem
trenutku ustavi, smo tako re-
koč orodje sodišča,« pojas-
njuje Marzidovšek. Po nje-
govih besedah je treba pri vsa-
ki izvršitvi vedeti, da ne gre
za samovoljo, ampak pona-
vadi za star pravdni spis, da
je dolžnik dobil vehko opo-
minov upnika, za njim je
pravda na sodišču, sodna od-
ločba, odločba o določitvi iz-
vršitelja, šele po vsem tem
začne svoje delo opravljati iz-
vršitelj. »Nenazadnje ta po-
zove dolžnika, naj prosto-
voljno poravna svoje obvez-
nosti, šele nato se zarubijo
stvari, s katerimi skušamo po-
plačati terjatve.«
Dolžnik se lahko po rube-
žu še vedno pritoži na sodiš-
če nad njegovo izvedbo, prav
tako je moč spodbijati tudi
cenitev zarubljenih predme-
tov, ki jo pred dražbo opravi
izvršitelj. V tem primeru so-
dišče na stroške dolžnika odre-
di ponovno cenitev, ki jo opravi
sodni izvedenec. »Sodišče nas
lahko ustavi v vsakem trenut-
ku. Če meni, da bi bila lahko
povzročena škoda eni ali drugi
stranki. Ponavadi pa je tako,
da se nad cenitvijo pritožuje-
jo upniki, češ da je previso-
ka,« trdi Marzidovšek. Nena-
zadnje lahko stranka nepo-
sredno zahteva uvedbo disci-
plinskega postopka pri mini-
stru za pravosodje, ki imenu-
je izvršitelja, če meni, da jo
je ta oškodoval.
Fizični
obračuni
Pri rubežu je obvezno pri-
soten upnik, ki ima pravico
vpogleda v sam postopek.
Dolžniku popišejo vse pre-
moženje, nato pa izvršitelj v
roku petnajstih dni razpiše
javno dražbo, ki ponavadi po-
teka kar pri dolžniku doma.
Kupec na dražbi plača ceno
in vse davščine, nato je bla-
go po načelu videno-kuplje-
no njegovo. »Velik del dolž-
nikov poravna terjatev takoj
po rubežu ali pred dražbo.
Včasih samo par minut pred
začetkom. Dejstvo je, da na
dražbi prodamo zelo malo
stvari. Blaga je na trgu veli-
ko, tako da ljudje ne marajo
kupovati stvari, ki se jih drži
prizvok zarubljenosti. A se
dolžniki ne smejo zanašati na
to, saj se lahko kot kupec po-
javi kar njegov upnik, in je
dražba potem uspešna,« trdi
Marzidovšek.
Sodni izvršitelj lahko v pri-
meru, da mu upnik ne dovo-
li vstopa v hišo, dobi dovo-
ljenje sodišča za nasilni vstop
v njegovo stanovanje, poleg
tega ima pooblastila za pre-
gled vseh prostorov. Pri na-
silnih vstopih jim ponavadi
pomagajo ključavničarji, po-
navadi pa si še zagotovijo vars-
tvo policije. »Mislim, da je
to največja neumnost, ki jo
lahko napravi dolžnik, saj za
nami stoji država z vsem svo-
jim aparatom, poleg tega pa
si nakoplje še dodatne in ze-
lo visoke stroške. Na srečo
je takšnih primerov izredno
malo,« pravi Marzidovšek.
»Fizičnih obračunov še ni-
sem doživel, čeprav se je v Slo-
veniji to že dogajalo. Smo
uradne osebe, in vsak napada
na nas pomeni kvalificirano
kaznivo dejanje. Po drugi stra-
ni pa je važen psihološko pra-
vilen pristop do dolžnika, tre-
ba je ohraniti njegovo dosto-
janstvo in dostojanstvo do nje-
govega premoženja, vse to po-
maga, da lažje prestane izvr-
šitev. Delo pa je psihično ze-
lo naporno,« ugotavlja pred-
sednik zbornice sodnih izvr-
šiteljev. »Velikokrat prideš v
položaj, ko prideš rubit na
dom dolžnika, njegovi najb-
ližji pa šele takrat zvedo, ko-
liko je zadolžen. Zelo nepri-
jetni prizori, ampak kot izvr-
šitelj moraš svoje opraviti.«
RTV naročnina
in smeti...
Največji del dolžnikov so
fizične osebe, ponavadi gre
za manjše terjatve, na primer
neplačano RTV naročnino,
komunalne prispevke... Pri
pravnih osebah gredo vse iz-
vršbe prek njihovih žiro ra-
čunov. Rubi se vse, kar je v
posesti dolžnika. V primeru,
da je med zarubljenimi pre-
mičninami katera last tretje
osebe, mora ta vložiti ugo-
vor na sodišču in potem do-
kazati, da je njena.
»Ko sem bil še sedem let
odvetnik, se ne spomnim, da
bi v tem času doživel kak-
šno uspešno izpeljano izvrš-
bo. V zadnjem letu dni, kar
delamo izvršitelji, je uspe-
šnost zrasla na šestdeset, se-
demdeset odstotkov, kar je
ogromno, saj smo začeli re-
ševati sodne odločbe iz leta
1993! Ko bomo reševali leto
dni stare odločbe, bo uspe-
šnost še zrasla,« je prepri-
čan Andrej Marzidovšek.
Včasih tako prihaja do sko-
raj tragikomičnih zapletov.
Tako so sodni izvršitelji v is-
tem kraju, kot prej opisan pri-
mer, z dvorišča dolžnika za-
rubili avtomobil, za katere-
ga se je izkazalo, da sploh ni
njegov, ampak od njegovega
sina. Ker ta ni vložil ugovora
tretjega do konca izvršilne-
ga postopka, so avtomobil
prodali na dražbi. Nakup na
dražbi je namreč originarna
pridobitev lastninske pravi-
ce, ki je ni moč spodbijati.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Mercedes, s katerim naj bi poplačali slabih sto tisočakov dolga Javnim napravam.
Administracija in uspešnost
Dida Volk, ki je v svoji knjigi Izvršba in za-
varovanje prikazala izvršilni postopek in po-
stopek zavarovanja z vidika njune praktične
uporabe, je prepričana, da je država »delo
izvršiteljev prenesla v zasebno sfero, ob tem
pa ni niti v najmanjšem delu razbremenila
sodišč. Ta imajo s >servisiranjem< izvršiteljev
še več dela«. Po zakonu in pravilniku o oprav-
ljanju službe mora izvršitelj za vsak korak za-
prositi za odredbo oziroma za navodilo sodiš-
ča in obrnjeno: o vseh opravljenih izvršilnih
dejanjih in drugih opravilih mora v zelo krat-
kih rokih obveščati sodišče. Tudi po besedah
Andreja Marzidovška je ena najhujših težav
sodnih izvršiteljev pretirana administracija,
ki jim povzroča veliko preveč stroškov. Zato
se napoveduje prva sprememba leto dni sta-
rega zakona o izvršbi in zavarovanju. »Sem v
komisiji za spremembo zakona, naš cilj pa je
predvsem poenostaviti odnos med izvršite-
ljem in sodiščem. To pomeni, da bo komuni-
kacija v večji meri potekala med strankami in
izvršiteljem,« pravi Marzidovšek. Izvršitelj bi
po predlogu zadevo prevzel na sodišču in jo
vrnil, ko bo končana, medtem pa ga naj ne bi
obremenjeval z raznimi vlogami. »To je v inte-
resu sodišč, izvršiteljev in tudi upnikov, ki v
vrsti čakajo, da bodo njihove zahteve rešene.
Spremembo zakona naj bi sprejemali po hi-
trem postopku, po zagotovilih vlade naj bi
septembra opravili parlamentarno procedu-
ro, tako da naj bi v praksi zaživele konec sep-
tembra,« upa predsednik slovenskih sodnih
izvršiteljev Andrej Marzidovšek.
Št. 28 - 12. julij 2001
6
GOSPODARSTVO
Železninar odhaja
v zgodovino
Merkur prodaja najbolj znamenito, več kot stoletje staro celjsko trgovino s tehničnim blagom -
Če bi vedeli, kaj nas čaka, bi nas bilo strah, pravi predsednik uprave Merkurja Bine Kordež
Cena, ki jo plačuje Mer-
kur za prevzem Kovinoteh-
ne, je višja, kot so v Naklem
predvidevali. S tem, ko so
se znebili svojega največ-
jega konkurenta, so sicer
na domačem trgu res pove-
čali tržni delež, niso pa do-
segli pričakovanih finanč-
nih učinkov. Prehod k no-
vim gospodarjem je nega-
tivno vplival na storilnost
zaposlenih, pokazalo se je
tudi, da je poslovna slika
Kovinotehne slabša in da
je bilo veliko »grehov« pod-
jetja dobro skritih.
Najbrž je tudi to eden od
razlogov, da se v Merkurju
ne držijo vsega tistega, kar
so napovedovali. Namesto
pripojitve so se, na primer,
raje odločili, da v primeru
Kovinotehne uporabijo
princip vključene družbe.
Dokončni sklep o tem sta
skupščini Kovinotehne in
Merkurja sprejeli minuli te-
den, okrog 1.300 malih del-
ničarjev, ki imajo še dobre
štiri odstotke delnic, pa bo
dobilo odškodnino. Po eno
delnico Merkurja za vsakih
41 delnic Kovinotehne. Celj-
sko podjetje bo kljub temu,
da bo odslej v stoodstotni la-
sti Merkurja, ostalo vsaj še
dve leti samostojna pravna
oseba, v kateri bo, potem ko
bo pod okrilje Merkurja
prešla tudi celotna Kovino-
tehnina maloprodaja, osta-
lo le še dvajset zaposlenih.
»Kovinotehno, ki bo naše edi-
no hčerinsko podjetje, saj bo-
mo Sočo pripojili, Novoteh-
no pa smo že prodali, po-
trebujemo še za nekatere
vzporedne dejavnosti in za
transakcije,« pojasnjuje po-
daljšanje življenja celjske-
mu podjetju predsednik
uprave Merkurja Bine Kor-
dež.
Kaj boste naredili s šte-
vilnimi praznimi pisarna-
mi, zaradi katerih mnogi v
Celju za Kovinotehnino po-
slovno zgradbo že pravijo,
da je postala prava hiša stra-
hov?
Tako hudo najbrž ni, je pa
res, da za eno nadstropje iš-
čemo najemnike. Prodati ga
trenutno ne moremo, saj se
bomo za kaj takšnega lahko
odločili šele takrat, ko bo-
mo stavbo bolj izpraznili. Do
nadaljnjega tako v treh nad-
stropjih še naprej ostajata
Merkur in Kovinotehna, v
enem nadstropju pa je Kovin-
trade.
Na skupščini Kovinoteh-
ne sta bili zaradi odškod-
nine, ki jo boste dali ma-
lim delničarjem, napoveda-
ni dve izpodbojni tožbi. Pri-
čakujete, da bosta tudi za-
res vloženi?
Tožbo so napovedali trije
mali delničarji, ki jim ne us-
treza predlagano menjalno
razmerje in želijo več Mer-
kurjevih delnic za isto števi-
lo Kovinotehninih. Ali bodo
namero uresničili ali ne, bo-
mo še videli, vendar dvomim,
da bodo to zares naredili, saj
so tožbe zelo drage.
Kar zdaj ponujate za Ko-
vinotehnine delnice, je res
zelo malo.
Menim, da z odškodnino,
ki smo jo predlagali, malih
delničarjev ne bomo oško-
dovali. V zadnjih dveh letih
so imeli veliko priložnosti,
da delnice ugodno prodajo,
pa tega niso storili, prav ta-
ko se tudi niso odzvali na-
šim ponudbam, naj jih za-
menjajo za Merkurjeve del-
nice. Zdaj smo naredili ce-
nitev obeh družb in menjal-
no razmerje je pač takšno,
kot je. Seveda je manj ugod-
no kot prej, kar pa je glede
na število delnic, ki so še os-
tale na trgu, povsem razum-
ljivo. Gledano nominalno,
je znesek, ki ga bodo dobili
mali delničarji, res skro-
men, vendar, če je danes Mer-
kurjeva delnica vredna le sla-
bo polovico svoje knjižne
vrednosti, potem tudi Kovi-
notehnina ne more biti vred-
na toliko, kot bi si nekateri
želeli. Niti rezultati niti tre-
nutne razmere, v katerih je
celjsko podjetje, tega ne do-
puščajo.
V zadnjih dveh letih je bi-
lo v Kovinotehni treba po-
kriti za več kot tri in pol mi-
lijarde tolarjev izgube. Je
zdaj rdečih številk konec?
Še ne. Letos pričakujemo
še nekaj izgube pri dokonč-
nem prenosu zalog pod okri-
lje Merkurja in pri zapiranju
hčerinskih družb. Podjetja v
tujini smo že prodah ali za-
prli ali pa jih prenesli na Mer-
kur, prodali smo tudi pod-
jetje MKl v Novem mestu, za
lesno podjetje v Oplotnici in
za mariborsko Jeklotehno pa
še iščemo kupce.
Ste pričakovali, da boste
v Kovinotehni naleteli na
toliko finančnih težav?
Pred prevzemom smo ve-
deli, da je precej podatkov
skritih, vendar smo kljub te-
mu računali, da je poslovna
slika Kovinotehne boljša. Pra-
vega stanja v bilanci niso po-
kazale niti revizorske ocene.
Na žalost smo potem ugoto-
vili, da so izgube v hčerin-
skih podjetjih znatno višje od
pričakovanih.
So se torej Celjani motili,
ko so zagnali vik in krik,
da jim Merkur jemlje ene-
ga od njihovih najboljših
podjetij? Bi Kovinotehna
preživela brez Merkurja?
Če danes pogledam za na-
zaj vse minuse, ki jih je Ko-
vinotehna imela, in če sešte-
jem vse številke, potem kar
dvomim, da bi ji uspelo ohra-
niti svojo dejavnost. Mnogi
so nam očitali, da smo Kovi-
notehno kupili zelo poceni,
vendar je treba vedeti, da ni-
smo pridobili le njenega ka-
pitala, ampak smo prevzeli
tudi vse njene obveznosti, ki
jih je bilo za osem milijard
tolarjev. Da je obveznosti to-
liko, smo vedeli, preseneti-
lo pa nas je, da ima Kovino-
tehna manj premoženja, kot
smo računali.
Obžalujete prevzem Ko-
vinotehne?
Če gledam dolgoročno, je
bilo povezovanje tako za-
Merkur kot za Kovinotehno
smiselno. Res pa je, da bi me
bilo pred dvema letoma ve-
liko bolj strah, če bi vedel, v
kakšnem stanju je Kovinoteh-
na. Zdaj je, kar je, v poslih
je treba tudi tvegati. Pozitiv-
nih učinkov, ki bi prispevali
k še boljšemu poslovanju
Merkurja, je manj, kot smo
pričakovali.
Ljudje iz Kovinotehne pač
niso mogli kar čez noč spre-
jeti nov način dela in nove-
ga delodajalca.
Z maloprodajo smo zado-
voljni, čeprav bodo ljudje po-
trebovali še nekaj časa, da se
bodo navadili na Merkurje-
ve standarde dela. Na področ-
ju veleprodaje je prilagaja-
nje nekoliko težje, čeprav so
priprave na drugačen način
dela, na nove sodelavce in tu-
di na nove šefe, potekale več
kot pol leta. Bilo je tudi ne-
kaj negativnih odzivov na tr-
gu, tako da bo treba še trdo
delati, če bomo hoteli dose-
či takšen obseg prodaje, da
dosežemo cilje, ki smo si jih
zastavili ob prevzemu.
Prodaja je bila manjša od
načrtovane zlasti v januar-
ju in februarju. Se zdaj raz-
mere izboljšujejo?
Trenutno je notranje poslo-
vanje boljše, je pa zadnja dva
meseca na področju velepro-
daje na sploh, ne le pri nas,
čutiti določeno recesijo. V
tem času so se ljudje že vne-
sli, vendar pa tega ne more-
jo dokazati tudi na trgu.
Upam, da jim bo to kmalu
uspelo.
Marca so se zaposlenim
v Merkurju plače začasno
znižale za šest odstotkov.
Je bila to kazen za slabšo
delovno uspešnost?
Niti ne. Zaradi prehoda
ljudi iz Kovinotehne v Mer-
kur se je v enem letu masa
plač povečala kar za 16 od-
stotkov, česar pa z obsegom
poslovanja nismo mogli po-
kriti. Plače smo morali zato
letos znižati, vendar so še
vedno višje od lanskih. Res
je težko, ko ljudem vzameš
nekaj, kar so že imeli, ven-
dar se bodo morali navaditi,
da lahko zaslužijo le toliko,
kolikor naredijo.
Lani ste se v Merkurju
pripravljali na prevzem Ko-
vinotehnine veleprodaje, le-
tos delate »inventuro« v ma-
loprodaji. Pri tem pa se ne
držite tistega, kar ste napo-
vedali. Vsaj v Celju ne.
Sprva smo res napoveda-
li, da bomo v središču mesta
obdržali tri trgovine, vendar
smo si po natančnejši anali-
zi premislili. Ugotovili smo
namreč, da je bolj smiselno,
če svojo celotno ponudbo v
Celju strnemo na Hudinji. Ob-
stoječi trgovski center bomo
povečali za še enkrat in tam
zaposlili vse prodajalce, ki
zdaj delajo v mestu.
Torej držijo govorice, da
zapirate tudi znameniti Že-
lezninar, ki Celjanom po-
meni več kot le navadno tr-
govino s tehničnim bla-
gom?
Res ga zapiramo. Trgovi-
na je sicer lepa, vendar ni
primerna za našo dejavnost.
Upam, da bo novi lastnik
znal izkoristiti notranjo ar-
hitekturo in z drugačno po-
nudbo obogatil trgovsko de-
javnost v središču mesta. Saj
je konec koncev popolnoma
vseeno, ali je na vratih zapi-
sano ime Kovinotehne, Me-
kurja ali koga drugega. Po-
membno je le, da prostor os-
tane še naprej v ponos Ce-
lju.
Bo zaradi ukinjanja trgo-
vin ostalo na cesti še več lju-
di iz Kovinotehne?
Upam, da nam bo z vsem
premiki, ki se ne dogajajo sa-
mo v Celju, ampak tudi v
Ljubljani, uspelo zagotoviti
delovno mesto za vse ljudi,
tako da v maloprodaji ne bi
smelo biti presežkov.
Kaj pa bivši režijski de-
lavci? Prihodnji teden se jih
bo kar nekaj znašlo na za-
vodu za zaposlovanje.
Ker so si nekateri, ki so
bili na spisku presežnih de-
lavcev, v preteklih mesecih
sami poiskali druge službe,
nekaj pa jih sodi v zaščitene
kategorije in bo treba zanje
najti rešitve znotraj podjet-
ja, jih bo šlo na zavod celo
rnanj, kot smo napovedali.
Ves cirkus, ki so ga lani zga-
njali v Celju zaradi špeku-
lacij, da bomo odpustili več
sto ljudi, je bil torej povsem
odveč.
Bi brez dela ostalo več lju-
di, če bi Kovinotehna osta-
la samostojna?
Vsekakor. Ne vem, če se
je še katero podjetje v Slove-
niji, ki je bilo v podobni si-
tuaciji kot Kovinotehna, re-
šilo s tako malo presežki.
JANJA INTIHAR
Bine Kordež
^ROiMETEl
Kovintrade
umiica delnic«
Delničarji celjske zuna
njetrgovinske družbe Kovi^
trade so podprli predlo^
uprave o umiku delnic <
prostega trga Ljubljanska
borze. Podjetje je namrei
v zadnjih mesecih v dogo
voru s svojimi najpomem
bnejšimi strateškimi part
nerji, med katerimi so tud
Pivovarna Laško, Liko Lig.
boje. Banka Celje, Probanp
ka in Steklar, odkupili 0(t<
pidov in nekaterih drugifc,
manjših lastnikov 30.005«:
delnic, oziroma dobrih
odstotkov celotne izdajep
Ker se je s tem lastniška,
struktura še bolj zaprla, sa^
imajo dobro polovico deljj
nic zaposleni in njihovi dru
žinski člani, je vodstvo pod^
jetja ocenilo, da ni več
bene potrebe, da delnice
naprej kotirajo na borzi. N;.,
seji skupščine so tudi skle^
nili, da bodo polovico lan^
skega dobička, ki v celot
znaša 87 milijonov tolarjev"
razporedili v rezerve, po
lovica pa bo ostala neraz
porejena, za izplačilo divi
dend, ki bodo znašale 12(
tolarjev bruto na delnico
pa bodo porabili 13,7 mi
lijona tolarjev nerazporeje
nega dobička iz leta 1998
Rogaška
Crystal
povečala
delež ,
Za povečanje lastniškega
deleža v lastnem podjetji]
so se odločili tudi v družl^;
pooblaščenki Rogaška Cr^j
stal. Z nakupom 24,78 o^
stotka delnic od kapitalski-
družbe so postali 83-odstot-
ni lastniki Steklarne Rogaš^
ka. Preostanek delnic ima-
jo še odškodninska družbi
(10 odstotkov), Infond (4,1
odstotka) in 75 malih det
ničarjev. Rogaška Crystal jf'
tudi 93-odstotna lastnica
steklarne Luminos iz S1&
venske Bistrice.
Orodje leta
Na trgih nekdanje skup
ne države še vedno zelo ce
nijo blagovno znamko
Unior. To potrjuje tudi priz-
nanje, ki ga je ročno orodji
zreškega podjetja prejelo ]
Zvezni republiki Jugoslavl
ji, kjer je bilo imenovane
za Orodje leta 2001. Prizna
nje je podelil Avtomobilsk
forum, strokovna komisija
ki spremlja dosežke v avto
mobilski industriji, servi
snih delavnicah in pri trže
nju avtomobilov. Po ugod
nih lanskih poslovnih rezul
tatih, so v Uniorju uspešn
tudi letos. Pričakujejo, di
bodo polletni prodajni re
zultati za najmanj pet od
stotkov višji kot v enaken
lanskem obdobju. Podjetj'
več kot osemdeset odstotke'
proizvodnje izvozi, njihov
najbolj pomembni trgi pa s<
še naprej države Evropski
unije. Sledijo jim tržiŠČJ
arabskega sveta in Dalj neg
vzhoda, desetino prodaje p|
odpade na države nekdanf
. Jugoslavije.	J
Št. 28- 12. julij 2001
GOSPODARSTVO
7
STC le še nekaj
mesecev
Intereuropa združuje filialo v Celju in Skladiščno-transportni center -
Nihče ne bo ostal brez službe
Skupščina Skladiščno-transportne-
a centra Celje je v začetku tedna pod-
rla pogodbo o pripojitvi družbe k In-
•reuropi. Kaj drugega niti ni bilo pri-
skovati, saj je STC že od lani v ve-
inski, kar 96-odstotni lasti koprske-
a podjetja. STC bo kot samostojna
ravna oseba deloval le še nekaj me-
scev, lastniki še preostalih štirih od-
totkov delnic pa bodo za prodajo svo-
h deležev dobro poplačani.
V pogodbi o pripojitvi je namreč do-
)čeno, da jim za eno delnico STC-ja
ripada 1,27 navadne delnice Intereu-
Dpe. Glede na vrednost delnice Inte-
;urope bodo lastniki delnic STC (po-
)vica je notranjih, polovica pa zuna-
jih) dobili več kot tisti, ki so delnice
prodali že lani. V Celju in v Kopru ra-
čunajo, da bodo vse postopke pripoji-
tve, tudi vpis v sodni register, zaklju-
čili že do jeseni. Takrat bo tudi do-
končno jasno, kako bo Intereuropa or-
ganizirala svoje poslovanje na celjskem
območju, saj v Celju že vrsto let uspe-
šno deluje njena filiala z 88 zaposle-
nimi.
Filiala in STC, ki sta letos že poeno-
tila organizacijo transporta, se bosta na-
mreč združila, v novem logističnem
centru pa bo delalo 170 ljudi. Intereu-
ropa je z vsemi v STC že podpisala po-
godbe o zaposlitvi za nedoločen čas in
jim obljubila ustrezna delovna mesta
tudi v novi organizaciji. Kdo bo direk-
tor celjske Intereurope, ne želi še nih-
če napovedati. Direktor filiale Goran
Travner pravi, da možnosti nista samo
dve, ime pa bo morda znano že konec
tega meseca. Kmalu naj bi bilo tudi ja-
sno, kaj bo Intereuropa naredila z 49-
odstotnim lastniškim deležem, ki ga ima
STC v predlani ustanovljeni mešani
družbi STC-lnterfruct.
STC ima 35.000 kvadratnih metrov
pokritih skladišč, kjer lahko skladišči
na leto povprečno 6.000 ton različne-
ga blaga. Lani je družba ustvarila 58
milijonov tolarjev čistega dobička, ki
bo po sklepu skupščine ostal nerazpo-
rejen, uspešne poslovne rezultate pa di-
rektor Marko Brezigar napoveduje tudi
za letos.
JANJA INTIHAR
Evropo lahko
rešijo le tujci
Zaradi katastrofalne zasedenosti celjska hotelska
družba že skoraj desetletje v izgubah - Tesnejše
sodelovanje s turističnimi agencijami
Lastniki celjske družbe Hotel Evro-
ta so na seji skupščine sprejeli po-
lovno poročilo za leto 2000 in skle-
lili, da bodo predlansko izgubo, ki
naša skoraj 10 milijonov tolarjev,
»okrili v breme rezerv ter revalori-
acijskih popravkov rezerv in kapi-
ala.
Na seji so se seznanili tudi z ukrepi,
katerimi naj bi nova uprava rešila druž-
•o iz večletne krize. Hotel Evropa na-
nreč že skoraj celo zadnje desetletje
»osluje z izgubo, kar je bil tudi eden
»d poglavitnih razlogov, da so lastniki.
med katerimi imata večinski delež in-
vesticijski družbi NFD in Triglav Ste-
ber II, zahtevali spremembe v vodstvu
podjetja. Aprila letos je dotedanjega di-
rektorja Marka Meštrova zamenjal Mi-
ro Verdnik, preizkušeni gostinec, ki je
nazadnje delal v Klasju. Verdnik je pre-
pričan, da vsi problemi Evrope izhaja-
jo iz izjemno slabe zasedenosti hotel-
skih zmogljivosti, ki komajda presega
20 odstotkov.
Prejšnje vodstvo je sicer lani teme-
ljito obnovilo sobe v prvih dveh nad-
stropjih, vendar potem ni poskrbelo.
da bi se obiskanost hotela izboljšala.
Poleg tega je podjetje obremenilo s skoraj
80 milijoni tolarjev posojila, ki ga je
najelo za financiranje prenove. »Poso-
dobitev sob in zamenjava pohištva sta
bila res nujna, saj je bil hotel deležen
zadnje obsežnejše obnove pred dobri-
ma dvema desetletjema,« priznava Mi-
ro Verdnik in poudarja, da bo treba za-
sedenost povečati vsaj na 40 odstotkov,
saj bodo le tako lahko pokrili vse stroške
poslovanja in obdržali večino zaposle-
nih. V podjetju dela zdaj 35 ljudi. Ne-
kaj jih je odšlo že ob Verdnikovem pri-
hodu, nekaj pa se jih bo do konca leta
upokojilo. Novi direktor vidi rešitev
za hotel v tesnejši povezavi s turistični-
mi agencijami, prve večje obiske tujih
gostov pa pričakuje prihodnjo pomlad.
Do konca leta bo podjetje poskušalo
preživeti na račun gostinske ponudbe
in večje zasedenosti v času obrtnega sej-
ma. Verdnik upa, da bo z oživljanjem
gospodarskega sodelovanja z Balkanom,
v Celju znova zaživel tudi poslovni tu-
rizem.
JANJA INTIHAR
Certifikat družini Benda
Sinoči so v gradu Vrbo-
rec podjetju Kovinoplasti-
ta Benda podelili certifikat
Hstema kakovosti po stan-
lardu ISO 9002.
Nazarsko-rečiško podjetje
e pričelo z delom pred 23
eti. Najprej kot obrtna de-
avnica, kasneje pa so postali
Jomembni kooperanti več-
jh podjetij. Po razpadu nek-
danjega jugoslovanskega tr-
so svojo proizvodnjo us-
.nerih na zahodna tržišča.
:Med intenzivnim razvojem,
P temelji na lastnem zna-
|i]u, trdem delu in inovira-
.iju, je zraslo družinsko pod-
.etje, ki zaposluje 60 ljudi,«
pripovedoval prvi mož
franc Benda. Med drugim
postali eden ključnih do-
baviteljev podjetja BSH Hi-
f"' aparati, pod blagovno
^^namko Bosch Siemensa in
porenja pa Kovinoplastika
penda posredno izvozi več
pt dve tretjini svoje proi-
1'kih poslov zagotavljamo de-
lo več kot 150 zaposlenim.
Podjetje nikoli ni imelo blo-
kiranega žiro računa, plače
pa vsa leta izplačujemo
skladno s kolektivno pogod-
bo,« je poudaril Franc Ben-
da.
V minulih letih so v pod-
jetju nenehno sledili tehno-
loškim, kakovostnim in or-
ganizacijskim zahtevam sve-
tovnega trga in konkurence.
»Zavedamo se, da je za uva-
janje novih izdelkov potreb-
no nenehno izobraževanje za-
poslenih. Zato v podjetju,
kjer so pomembne funkcije
že prevzeli sinova Aleš in
Uroš ter njuni življenjski so-
potnici, neprestano skrbimo
za izobraževanje na tehnič-
no-tehnološkem področju,«
pravi Franc Benda ter doda-
ja, da pridobitev certifikata
kakovosti ISO 9002, ki naj
bi ga po napovedih sinoči po-
delil minister za evropske za-
deve Igor Bavčar, o podjetju
največ pove.
U. SELIŠNIK
Franc Benda je pred leti prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije
za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, že drugi mandat pa
predseduje Območni obrtni zbornici Mozirje.
Št. 28 - 12. julij 2001
8
VROČA TEMA
Otroci s
postaje
Ecstasy
Celje je edino mesto, v katerem med
raverskimi zabavami ni nujna prisotnost
reševalnega vozila - V noči, ki je bila
usodna za Špelo Zorman, je bilo potrebnih
dvanajst intervencij in dva klica na pomoč -
Kako poskrbeti za varnost?
»Ne morem govoriti o tem. Hčer-
ke nimam več,« je bil edini ko-
mentar, ki ga je dan pred pogre-
bom sedemnajstletne Špele Zor-
man, dijakinje Srednje zdravstve-
ne šole iz Celja, zmogla njena ma-
ma Jožica. Ona je minuli pone-
deljek Policijsko upravo Celje ob-
vestila o tragičnem dogodku, ki
se je zgodil 30. junija, med enim
od večjih rave žurov v Celju, ime-
novanih Space Night, ki se ga je
udeležilo okoli 2 tisoč obiskoval-
cev iz Slovenije in tujine. Trage-
dija sproža mnogo vprašanj.
Kako |e poskrbljeno za varnost na
teh zabavah, ali množičnega uživa-
nja drog res ni mogoče omejiti? Kdo
nadzoruje, ali organizator - v celj-
skem primeru je to Dejan Glavnik
s Polzele, ki se v teh dneh vztrajno
izogiba novinarjem - izpolnjuje po-
goje, potrebne za to, da sploh dobi
dovoljenje za organizacijo prireditve
{mimogrede, ta je bil tokrat prijav-
ljena kot »koncert elektronske glas-
be«)? Koliko tekočine je potrebno
popiti po zaužitju ecstasyja, da je
ni preveč? Je droga na rave žurih res
potrebna in, nenazadnje, zakai v Ce-
lju, ki je v zadnjih letih postalo eno
od centrov raverskih zabav v Evro-
pi, lahko le-te organizirajo pod manj
strogimi pogoji, kot veljajo za dru-
ga mesta v Sloveniji?
Sobota
»Dogajalo se je v treh nadstrop-
jih. Bili smo na vrhu, kjer je ste-
klena soba. Ko sem hotel ven, sem
videl, da v kotu sedi skupina punc.
Ena od deklet je bila v krizi. Zvija-
lo jo je, lezla je s stola, bila je ble-
da in jokala je. Vprašal sem, kaj je
z njo in njena prijateljica je rekla:
>Pojedla je tri ecstasyje.< >A ste no-
ri?< sem vprašal in stopil k njim.
Začel sem jo tolažiti, češ: >Nič hu-
dega ne bo, prišla boš k sebi, samo
globoko dihaj in naj te ne skrbi,<
sem ji govoril. Ko sem videl, da je
z njo slabo, sem šel po človeka iz
DrogArta, ki je vzel vodo in šla sva
k njej. Vedno bolj so jo zvijali kr-
či, vmes je jokala, pa spet krči...
Poskušala je hoditi sama, pa ni šlo.
Tarnala je, govoriti pa ni mogla več.
Ne spomnim se, da bi rekla eno
samo besedo. Držala sva jo vsak na
eni strani, ona najbrž sploh ni vi-
dela stopnic, saj je hodila kar po
dve stopnici hkrati. Prišli smo do
stranskega vhoda, rahlo je deževa-
lo in umaknili smo se pod streho
lesene koče nekaj metrov stran. Po-
tem sem tekel nazaj v dvorano in
prinesel dva stola, da je lahko sed-
la. Prostovoljec od DrogArta je kle-
čal ob njej, ves čas smo bili zra-
ven. Nalivali so jo z vodo, čeprav
sem rekel, da je to lahko nevarno
in da naj nehajo. Pozneje me je pro-
stovoljec prosil, naj naročim nje-
govi kolegici, da potrebuje robčke
in torbo za prvo pomoč. Špela je
ostala zunaj, punca od DrogArta je
prinesla robčke, okoli nje pa se je
potem nabralo ogromno ljudi, za-
to nisem šel več zraven,x< pripove-
duje dolgoletni udeleženec ravere-
skih zabav, ki zatrjuje, da se je to
dogajalo okoli petih zjutraj. Reše-
valno službo so poklicali šele ne-
kaj čez sedmo in Špelo so v bolni-
šnico pripeljali ob pol osmih. Kaj
se je dogajalo do takrat in zakaj so
tako dolgo čakali, je vprašanje, ki
ostaja brez odgovora.
iUevarne zvezde
Terenska ekipa DrogArta, nevlad-
ne neprofitne organizacije, v sklo-
pu katere nudijo preventivo na po-
dročju sintetičnih drog in prvo po-
moč na rave zabavah po Sloveniji,
je že dve leti prisotna tudi na celj-
skih v Golovcu. »Ob vhodu delimo
letake z nasveti za manj tvegano
uporabo sintetičnih drog, če se že
udeleženci uporabi res ne želijo
izogniti, na vsaki zabavi pa so pri-
sotni tudi naši prostovoljci, ki ude-
ležencem nudijo nujno pomoč,« je
povedal predsednik organizacije,
mag. Matej Sande. »Vodo ponudi-
mo tistim, ki med plesanjem oma-
gajo ali jim postane slabo, vendar
je pri tem potrebno paziti, da gre
za majhno količino, saj ima pre-
več popite tekočine lahko škodlji-
vi učinek,« pravi Sande in dodaja,
da udeleženci vodo, pogosto pijejo
tudi na stranišču oziroma uživajo
še kakšne druge tekočine, zaradi
česar je količino popite tekočine
težko nadzorovati, možnost zaple-
tov pa je zato še toliko večja.
»V dvorani je bilo nenavadno
vroče. Do dveh je pošlo 70 litrov
vode, ne vem koliko kilogramov
limon, pomaranč. Poznalo se je,
da večina obiskovalcev ni prišla
plesat z glavo, ampak zlorabljat
vse mogoče legalne in nelegalne
psihoaktivne substance. Posledi-
ca: več kot deset intervencij, od
tega sta se dve končali s klicem
na 112,« je v poročilu na spletnih
straneh DrogArta zapisal prosto-
voljec te organizacije. Zor.
Na zadnji zabavi v Celju je bila
prisotna tudi vodja medicinskega
tima DrogArta, absolventka medi-
cine Mina Kranjc. »V dvorani je
bilo zelo vroče. Tisto noč smo lju-
dem, ki jim je bilo slabo, pomaga-
li kar dvanajstkrat, dvakrat pa smo
klicali reševalno vozilo. Enkrat in-
tervencija ni bila potrebna, saj je
fant vstal sam, drugič pa je bila po-
trebna pomoč za Špelo,« pravi Mi-
na Kranjc, ki poudarja, da razen,
da na prizorišču izmerijo pritisk,
odpeljejo človeka na svež zrak, mu
ponudijo izotonični napitek in po-
čakajo, da se stanje izboljša, ne mo-
rejo storiti prav dosti. »Vedno, ko
presodimo, da je potrebna zdrav-
niška pomoč, pokličemo dežurno
reševalno službo in ker so naši so-
delavci ocenili, da je Špelino sta-
nje kritično, so nemudoma obve-
stili reševalno postajo,« pravi Kranj-
čeva in dodaja, da obiskovalce ves
čas opczarjajo, naj se izogibajo tab-
letkam z logotipom židovske in na-
vadne zvezde, ki sta lahko zelo ne-
varni. »Izvora židovske zvezde si-
cer še ne poznamo, težko pa je pre-
soditi, koliko droge je v posamez-
ni tableti.«
Židovska zvezda, ki naj bi jo mi-
nulo soboto zaužila tudi Špela, je
relativno nova tableta ecstasyja, slo-
venski raverji pa jo množično uži-
vajo. Po nekaterih podatkih naj bi
jo izdelovali celo v Sloveniji, pov-
prečna cena ene tabletke pa je od
1000 do 1500 tolarjev.
V Celju ne
upoštevajo pravil
»Celje je eno redkih mest v Slo-
veniji, kjer organizatorju partyja
za to, da bi sploh dobil dovoljenje,
ni potrebno zagotoviti stalne pri-
sotnosti reševalnega vozila in zdrav-
niške ekipe,«pravi mag. Matej San-
de in dodaja, da so organizatorju
celjskih zalDav že pred časom po-
slali protestno pismo, v katerem so
opozorili na neizpolnjevanje neka-
terih pogojev. »Med drugim smo že-
leli, da omogoči sobo za ohlajeva-
nje obiskovalcev, ki jim postane sla-
bo in reševalno vozilo, vendar do-
slej še nismo dobili odgovora,« pra-
vi Sande in dodaja, da naj bi se te
dni vendarle sestali z Dejanom Glav-
nikom in mu predstavili priporo-
čila za varnejše organiziranje party-
jev, ki so jih dan po tragičnem do-
godku posredovali vsem mestnim
občinam po Sloveniji.
Kot pravi Matevž Majcen, vod-
ja oddelka za upravne notranje za-
deve pri UE Celje, izdajo dovolje-
nje za prireditev, kadar za to ni za-
držkov in organizatorji izpolnju-
jejo vse zahtevane pogoje. »O vsa-
kem izdanem dovoljenju za takšne
prireditve so obveščene pristojne
inšpekcijske službe in policisti, ki
naj bi potem dogajanje tudi nad-
zorovali,« pravi Majcen. »Če orga-
nizator izpolnjuje zahtevane pogo-
je, smo mu dolžni izdati dovolje-
nje, saj nas sicer lahko toži. Od or-
ganizatorja v skladu z Zakonom o
organiziranju javnih prireditev zah-
tevamo, da zagotovi varne priključ-
ke, prvo pomoč in ustrezno varo-
vanje ter izpolnjevanje vseh dru-
gih pogojev, ki jih določa zakon. O
tem, da naj bi bilo med partyjem
potrebno reševalno vozilo, ne vem
ničesar,« pravi Majcen, ki opozar-
ja, da je po drugi strani v Celju ve-
liko prireditev, za katere organiza-
torji nimajo dovoljenj in tako naj-
večkrat tudi ne izpolnjenih osnov-
nih pogojev za varnost, pa nihče
ničesar ne stori. »Upam, da bodo v
MOC kmalu resno spregovorili o pri-
mernosti organiziranja rave party-
jev v Celju, na kar sem župana Mestne
občine Celje Bojana Šrota opozoril
že pred letom dni. Predlagal sem,
da bi problem rešili tako, kot so to
storili v Mariboru, kjer organizatorju
preprosto niso dali na voljo dvora-
ne. Če v Celju v ta namen ne damo
dvorane Golovec, rave odpade, saj
druge primerne dvorane v tem me-
stu ni,« pravi Majcen.
Po raziskavi Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje o razširjeno-
sti uporabe drog med srednješol-
ci celjske regije iz leta 1998 je naj-
pogosteje zaužita ilegalna droga
marihuana (ki jo je poskusilo
23,8% anketiranih dijakov), sle-
di LSD (3%), ecstasy (2,8%), ana-
bolni steroidi (2,1%) ter heroin
(1,7%). Večina dijakov si je ne-
dovoljeno drogo razdelila v sku-
pini prijateljev, od tujca jo je do-
bilo ali kupilo le 1% dijaikov.
Glede na to, da je rave ena naj-
bolj priljubljenih sodobnih subkul-
tur, je skorajda nemogoče pričako-
vati, da bo partyje mogoče prepro-
sto ukiniti. Nujno pa je razmišljati
o tem, kako omejiti zlorabo drog,
ki so, nenazadnje ilegalne, in bi bile,
če bi jih udeleženci tako množič-
no uživali na kakšni drugi zabavi,
najbrž zasežene takoj.
Najmanj možnosti za to, da bi se
celjska tragedija ponovila, bo, ko
se bodo pričeli obiskovalci party-
jev izogibati uživanju drog. Ali, če
bodo v primeru, da tega res nočejo
storiti, vsaj prenehali verjeti v mit,
da je ecstasy nedolžna droga. So
številna opozorila in sobotna tra-
gedija dovolj prepričljiv razlog za
to, se bodo končno zavedli nevar
nosti in namesto z drogo, pričeli
plesati - z glavo? Jih bo lažje pre-
pričati zdaj, ko vedo, da si lahko s
tem rešijo življenje?
ALMA M. SEDLAR
Je tragična smrt 17-letne Špele Zorman
zadostno opozorilo, ali bo sledila še kak-
šna žrtev?
Zadnje slovo. Sorodniki in prijatelji so se od Špele poslovili v petek, 6. julija, na Mestnem pokopališču v Celju. Foto: G.K.
Št. 28 - 12. julij 2001
vroča tema
9
komentiramo
Ljubezen v tabletki
Po tragični smrti Špele Zor-
man ostaja odprtih mnogo
vprašanj. Tisto glavno, kdo
je kriv, nekako izvisi u zra-
ku in ob pogovoru s predstav-
niki pristojnih služb dobi člo-
vek občutek, da hoče vsak
krivdo zvaliti na koga dru-
gega - predvsem pa čim dlje
od sebe.
Res je, da ostaja odprtih tu-
di mnogo »če-jev«. Če Špela
tisti dan ne bi pojedla dveh
tabletk, če ne bi toliko pila,
če bi bilo reševalno vozilo pri-
sotno ves čas zabave, če bi bi-
li policisti bolj učinkoviti in
bi bil njihov »plen« večji, kot
je dvesto zaseženih tabletk na
partyju, ki sega udeleži okoli
2 tisoč obiskovalcev, potem...
Navsezadnje bi bilo najbolje,
če Špeli tabletk ne bi nihče
podaril ali prodal in če se je
to že zgodilo, ah jih je bilo res
potrebno pojesti?
Ob tem je bilo pokojno de-
kle izjema, saj seje po bese-
dah tistih, ki so jo poznali,
ves čas odločno zavzemala
proti drogam. Njeno telo je
bilo pred tem »čisto«, kar za
večino tistih, ki morajo za do-
bro razpoloženje in sprosti-
tev na ravežurih pojesti kak-
šno (ali več) tablet ecstasy-
ja, ne velja.
Zakaj je rave gibanje, pri
katerem je po mnenju ude-
ležencev droga »potrebna«?
In zakaj prav ecstasy? Mor-
da zato, ker je ecstasy droga,
ki po zaužitju zbudi občutek
ljubezni do sebe in do sveta,
vpliva na boljše razpolože-
nje, sprošča komunikacijske
sposobnosti, zbuja občutke to-
pline, povezanosti, empati-
je...Vse tisto torej, kar naj bi
otroci in mladostniki našli
pri svojih starših, učiteljih,
prijateljih... Vse tisto, kar naj
bi že od malega dobili v oko-
lju, kjer odraščajo, v katerem
živijo. Če se vprašamo, za-
kaj morajo do takšnega raz-
položenja mladi danes priti
po bližnjici, pa čeprav s po-
močjo pogosto smrtno nevar-
nih kemijskih substanc, po-
tem smo za Špelino smrt krivi
vsi. Bomo lahko preprečili
vsaj naslednjo?
ALMA M. SEDLAR
»Usodna je lahko že
četrtinka tabletelff
»Takoj, ko pride do motenj zavesti, je potrebno poiskati strokovno pomoč,«
pravi primarij dr. Gorazd Voga
»v nasprotju z mnenjem
uživalcev, da se jim ne mo-
re zgoditi nič, če pojedo le
četrtino ali polovico tablet-
ke ecstasyja, je potrebno ve-
deti, da količina ne igra no-
bene vloge in da je lahko
usodno nevarna že četrtina
tablete,« opozarja primarij
dr. Gorazd Voga, dr. med.,
predstojnik oddelka za in-
terno intenzivno medicino,
ki je v nedeljo, 1. julija zju-
traj, po sprejemu v bolnišni-
co, oskrbel Špelo Zorman.
Kot pravi dr. Gorazd Vo-
ga, vpliva na možne zaplete
po zaužitju ecstasyja veliko
različnih okoliščin - od or-
ganizma posameznega užival-
ca do količine popite teko-
čine. Koliko tekočine je še
varno popiti, je odvisno od
posameznika ter, nenazad-
nje, od količine droge v po-
samezni tabletki, ki jo je, ker
so te izdelane ilegalno, ne-
mogoče predvideti v naprej.
Menite, da bi Špeli, če bi
ji bila pravočasno zagotov-
ljena strokovna pomoč, lah-
ko rešili življenje?
»Včasih smo mislili, da je
ecstasy, ki je amfetaminski
preparat, povsem neneva-
ren. Vendar so te tablete iz-
delane ilegalno. V njih so
nečistoče in druge substan-
ce in mislim, da ni mogoče
nikoli natančno opredeliti,
kakšna količina droga je v
njih.«
Težko je reči, zelo verjet-
no pa to ne bi bilo mogoče.
Še vedno ne vemo, kaj se je
dogajalo pred osmo zjutraj,
oziroma preden smo jo spre-
jeli na oddelek in kdaj so se
motnje zavesti začele. Ob
sprejemu na oddelek je že bila
nezavestna, gre za specifič-
no in zelo redko poškodbo,
pri kateri v primeru, da se
oteklina v možganih razvija
hitro, ni mogoče pomagati.
Pri uživalcih ecstasyja so
pogostejši drugačni zaple-
ti...
Večinoma ne potrebujejo
intenzivne pomoči. Dostikrat
se pregrejejo, najbolj pogost
je vročinski udar, ki lahko ima
podobne posledice za mož-
gane, vendar je ponavadi do-
volj, da sedejo in se ohladijo,
pa je že čez deset minut do-
bro. Žal pa so vse bolj pogo-
sti so tudi resnejši zapleti. V
zadnjem času so ugotovili, da
ecstasy, ki je na videz nedolž-
na droga in sicer povzroča le
fizično odvisnost, uničuje
možganske celice. Vpliva lah-
ko tudi na povečan srčni tlak
in srčni utrip, povzroča pote-
nje, povečano telesno tempe-
raturo, krče in nezavest, za-
radi porušenega ravnovesja
med vodo in soljo pa lahko
med drugim pride tudi do
poškodbe ledvic ali jeter...
Zaradi uživanja katerih
drog najpogosteje sprejmete
uživalce na vaš oddelek?
Najpogostejše je predozi-
ranje s heroinom. Ponavadi
gre za lažje oblike predozi-
ranja, tako da je mogoče po-
magati že v urgentni službi
ali v sprejemni ambulanti. Za
heroin imamo učinkovito
protisredstvo in tudi, če je člo-
vek nezavesten, mu damo eno
ali dve ampuli in ko se pre-
budi, je v redu. V zadnjem
času sta bila zaradi posledic
zaužitja ecstasyja sprejeta
dva mladostnika. En fant je
imel zelo blage znake mož-
ganske otekline, ki je izgini-
la sama. Pri dekletu minulo
nedeljo pa so bili izraženi bur-
ni znaki in tudi med obduk-
cijo je bilo potrjeno, kar smo
ugotovili že med preiskavo.
Šlo je za veliko oteklino mož-
gani kot posledica je nastopi-
la koma, dekle pa prej ni uži-
•valo nobenih drog.
Torej je v primeru predo-
ziranja s heroinom lažje
pomagati, kot če pride do
zapletov po zaužitju ec-
stasyja?
Če ni zastojev dihanja, je
lažje pomagati, ko gre za he-
roin. Poleg tega heroin že kar
dobro poznamo, dobro pa ga
poznajo tudi narkomani in
se ponavadi namerno ne pre-
dozirajo; do tega pride le, če
zaužijejo heroin, ki so mu do-
dane nečiste primesi. Učin-
ki ecstasyja so bistveno manj
znani, več o tem, kako delu-
je na posameznika in kdaj lah-
ko pride do zapletov, izve-
mo šele takrat, ko zaradi za-
pletov uživalca sprejmemo v
bolnišnico.
Je v primeru, da pride do
hujših zapletov, sploh mo-
goče pomagati?
Večinoma da. Ko gre le za
motnje elektrolitov ali povi-
šano temperaturo, je to mo-
goče znižati. Ko pa gre za mož-
gansko oteklino, je bistveno
težje. Kot je razbrati iz poro-
čil iz tujine, so vsa mlada de-
kleta v starosti med petnajstim
in dvajsetim letom zaradi po-
sledic takšne poškodbe umr-
la. Zelo pa se bojimo, da bo
temu sledil še kdo.
»Zlorabljati ecstasy in pri
tem popiti ogromne količi-
ne vode je lahko smrtno ne-
varno. Ecstasy namreč po-
ruši ravnovesje med vodo
in soljo v telesu, zato je po-
trebno uživati zmerno ko-
ličino tekočine, ki vsebuje
tudi soli in minerale, teh pa
v navadni vodi ni.«
Kdaj je čas, da na rave
partyju pokličejo zdravstve-
no službo?
Vedno, kadar pride do mo-
tenj zavesti, krčev ali bruha-
nja, pa tudi, če gre za nena-
vadno obnašanje, pa veš, da
človek ni pijan... Včasih je
dovolj, da je človek samo
zmeden, pa je to že znak spre-
menjenih aktivnosti v mož-
ganih. Res je včasih težko lo-
čiti, za kaj gre, saj se ljudje
na rave partyjih nenavadno
obnašajo in se zvijajo že za-
radi glasbe... Takoj, ko pri-
de do izgube zavesti, pa je
zares nujno poklicati stro-
kovno zdravniško pomoč.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
GAŠPER DOMJAN
Tabletka, ples v ritmih elektronske glasbe, tekočina, onemoglost in spet ples... Da se sprostijo, mladi na rave zabavah množično zlorabljajo
razne psihoaktivne substance, med katerimi je najbolj razširjen ecstasy, imenovan tudi »plesna droga«.
Primarij dr. Gorazd Voga, dr. med.:
»Najboljša preventiva je popolno
izogibanje kakršni koli drogi, tudi
uživanju ecstasyja, ki lahko ima
usodne posledice - čeprav mladi
te droge očitno še vedno ne jemlje-
jo dovolj resno.«
Ecstasy sodi med poživila - stimulanse, ki jo zaradi
učinkov imenujejo tudi plesna droga. Izdelana je v labo-
ratorijih kot sintetična droga ali izvleček muškatnega oreš-
ka. Na tržišču se pojavlja v obliki tabletk z različnimi
motivi ali pa v obliki prahu. Prvič so jo sintentizirali leta
1913 in jo patentirali kot sredstvo za zmanjšanje apetita,
vendar je zaradi nezaželenih stranskih učinkov niso smeli
začeti proizvajati. Leta 1986 so MDMA (metilendioksi-
metamfetamin) zaradi škodljivega delovanja na možga-
ne in možnosti zasvojenosti nasploh prepovedali. Danes
uživajo ecstasy zlasti mladi v diskotekah, na zabavah in
na plesih, saj je ta droga povezana z določeno zvrstjo
glasbe, za katere so značilni računalniško elektronski
zvoki in ritmi ter močni udarci. Tabletka ecstasyja, v
kateri je približno 100 mg MDMA, začne učinkovati 20
do 60 minut po zaužitju, učinek pa traja od 4 do 6 ur.
Ecstasy lahko povzroči napad panike ter tesnobe. Dolgo-
trajno uživanje lahko vodi v preganjavico, ki jo je včasih
potrebo zdraviti. Uživalci pogosto poročajo o spremen-
ljivem razpoloženju in slabem spominu. Ti učinki na-
vadno izginejo ob prenehanju jemanja droge, vendar je
uživalec še nekaj časa v slabi psihični in fizični kondici-
ji. Zlasti škodljivo lahko ecstasy vpliva na ljudi, ki trpijo
za depresijo ali psihozo, v veliki nevarnosti so tudi tisti,
ki imajo težave s srcem, sladkorno bolezen, zvečan krv-
ni tlak, epilepsijo, nosečnice in vsi tisti, ki jemljejo kakr-
šna koli zdravila. Ecstasy je še posebej nevaren takrat, ko
ga mešamo z drugimi škodljivimi snovmi, kot je na pri-
mer alkohol.	(Iz knjige Mladostnik in droga)
Priporočila za
varnejši rave
•	Ce je le mogoče, poskusi plesati brez droge, kajti edina
varna uporaba drog je neuporaba. Drog ne mešaj med
seboj.
•	Ce se odločiš vzeti drogo, se prej natančno pozanimaj o
njenih učinkih, nevarnostih in doziranju. Informacij ne
išči samo pri prijateljih, ampak tudi pri za to usposoblje-
nih organizacijah.
•	Med plesom pij ustrezne količine tekočine. Najboljši so
izotonični ali hipertonični napitki, približno pol litra na
uro. Med plesom delaj redne premore v hladnejšem, mir-
nejšem okolju (hladna soba, če je, ali zunaj).
•	Ce ti na zabavi postane slabo, začneš izgubljati zavest, se ti
začne vrteti v glavi, dobiš krče ali te začne boleti glava,
takoj poišči dežurno DrogArt ekipo ali zdravnika na partyju.
Ce ne najdeš nikogar od njih, pokliči prvo pomoč 112.
•	Za »spuščanje« z droge, pomoč pri depresiji ali povečani
živčnosti nikakor ne uporabljaj dodatnih drog.
•	Redna uporaba drog lahko vodi v fizično odvisnost, poš-
kodbe določenih notranjih organov in motnje v delova-
nju psihe.
(Povzeto po priporočilih organizacije DrogArt)
Št. 28 - 12. julij 2001
10
KULTURA
Nov arhiv in ravnatelj
Rešena več kot štiridesetletna prostorska agonija - Pritožba na
izbor ravnatelja
Po torkovem tehničnem
pregledu adaptiranih pro-
storov za Zgodovinski ar-
hiv Celje na Teharski cesti
1 v Celju se bo 18-članski
kolektiv iz zdajšnjih veli-
ko premajhnih in neustrez-
nih prostorov v Prothasije-
vem dvorcu končno rešil
več kot štiridesetletne pro-
storske agonije, ki so jo si-
cer skušali večkrat rešiti.
Tudi z novogradnjo. A za-
man.
Tri etaže stavbe nekdanje-
ga skladišča Tkanine, kamor
se bodo selili jeseni, je drža-
va za potrebe arhiva odkupi-
la leta 1999. Adaptacijska dela
je izvedel Remont Celje, pod
inženiringom in nadzorom
Razvojnega centra Celja. In-
vesticijski program je izdelal
PO-SVET (Pavel Podlesnik),
adaptacij ski program pa Ar-
hitekt Ernst d.0.0. Naložba je
državo veljala 600 milijonov
tolarjev in jih je namenila Ce-
lju iz takoimenovanega »kul-
turnega tolarja«.
Prostori še niso opremlje-
ni. Razpis za nakup opreme
se bo iztekel 28. julija, po-
tem pa bodo izbrali najbolj-
šega ponudnika.
Zgodovinski arhiv Celje
bo z novimi prostori na 3600
kvadratnih metrov površine,
kjer bo na voljo okoli 16 ti-
soč tekočih metrov arhivske-
ga gradiva, dolgoročno rešil
prostorsko stisko. Razen so-
dobno opremljenega arhiv-
skega skladišča, bo Zgodo-
vinski arhiv pridobil tudi so-
dobno opremljeno čitalnico
s 15 sedeži, predavalnico za
50 slušateljev in razstavne po-
vršine arhivskega gradiva, od-
prte za javnost, ki v ostale ar-
hivske prostore ne bo imela
dostopa.
Pridobitev Zgodovinskega
arhiva ni le rešitev prostor-
skega problema; stroka je z
novim ceyskim arhivom pri-
dobila prostore z naravnost
idealnimi pogoji za hrambo
arhivskega gradiva tako v slo-
venskem kot v evropskem
merilu. Prostori so funkcio-
nalno razdeljeni tako, da so
v pritličju ob delovnih skla-
diščih tudi prostora za spre-
jem in razpraševanje gradi-
va, delovni prostori, knjigo-
veška in konzervatorska de-
lavnica, čitalnica, predaval-
nica in razstavne površine.
Ob okoli 3500 tekočih me-
trov gradiva, ki je trenutno v
arhivu, in takšno kohčino, ki
še čaka na prevzem na tere-
nu, so proste skladiščne
zmogljivosti zares dolgoroč-
na rešitev.
»Zgodovinski arhiv bo ta-
ko postal integralni del kul-
turne in izobraževalne ponud-
be mesta Celja,« je prepričan
ravnatelj Rudolf Koželj, ki
je naložbo uspešno pripeljal
do konca. Funkcijo ravnate-
lja pa bo opravljal samo še
do 20. julija, nato pa bo po
13 letih vodenje prepustil
mlajšemu kolegu iz arhiva,
Bojanu Cvelfarju, ki ga je
na to mesto med petimi kan-
didati izbralo in imenovalo
ministrstvo za kulturo. Za
ravnatelja je kandidiral tudi
dr. Milko Mikola, prav ta-
ko iz Zgodovinskega arhiva.
Oba, Koželj in Mikola, se bo-
sta na odločitev ministrstva
pritožila, sta povedala. Ru-
dolf Koželj, ki v arhivu osta-
ja kot arhivist, odločitev še
komentira, da njegova vloga
sploh ni prišla v ožji izbor:
»Torej je svet in strokovni svet
niti obravnavati nista smela.«
MATEJA PODJED
Novogradnje celjski arhivisti niso dočakali, se bodo pa jeseni selili v
prenovljeno stavbo na Teharski cesti.
Fontana pred
gledališčem
Ansambel celjskega gle-
dališča je že na zasluženih
počitnicah, medtem pa bo-
do v Slovenskem ljudskem
gledališču po besedah
upravnika Boruta Alujevi-
ča opravili nekaj vzdrževal-
nih del. Imajo pa tudi ne-
kaj svežih zamisli, kako re-
šiti prostorsko stisko in iz-
boljšati pogoje dela.
Medtem ko so streho, ki
je zamakala, že obnovili in
pred koncem sezone konča-
li tudi s prenovo frizernice,
bodo v počitniškem času za-
menjali tlačne črpalke v kot-
lovnici in tla v stranskih fo-
yerjih. Prav tako bodo nada-
ljevali z ureditvijo vrvišča na
odru.
Dela finančno krijeta drža-
va in občina, od katerih gle-
dališče pričakuje uresničitev
načrtov tudi v prihodnje. Žal
pa je Ministrstvo za kulturo
gledališču odklonilo prošnjo
za obnovo dotrajane lučne
opreme.
Vodstvo gledališča pa je da-
lo pobudo celjskemu župa-
nu, da bi občina v bližnji pri-
hodnosti odkupila stanovanj-
sko hišo Gregornovih v Gle-
dališki ulici 9, ki se drži ho-
tela Turška mačka in gleda-
lišča. V njej naj bi uredili gle-
dališke delavnice, nekaj pi-
sarn in predvsem sobo za va-
je ansambla, s katerimi zdaj
gostuje na različnih lokaci-
jah od Žalca do Celja.
V gledališču so veseli od-
ločitve, da se bo iz prosto-
rov, ki po prvotnem načrtu
pripadajo gledališču, na no-
vo lokacijo odselil oddelek
Osrednje knjižnice Celje. V
tem kraku objekta pa naj bi,
tudi ta zamisel je že zelo sta-
ra, uredili gledališko kavar-
no, kjer bi se zbirali umetni-
ki in ljubitelji gledališča in
kjer bi lahko prirejali tudi
gledališke večere.
Upravnikova je tudi pobu-
da, dana Mestni občini Ce-
lje, ki jo je podprla tudi mi-
nistrica za kulturo Andreja
Rihter, da parkirišče pred gle-
dališčem zapro in uredijo
park s fontano.
MATEJA PODJED
Poletni slikarski eK-tempore
v soboto so v središču Celja predsta-
vili letošnji, tretji po vrsti. Poletni sli-
karski ex-tempore ter podelile trem naj-
boljšim slikarjem posebna priznanja.
Prejeli so jih: za prvo mesto Arpad Šala-
mon iz Slovenskih Konjic, za drugo Darja
Cvikl in za tretje Metoda Žgeč, obe iz
Celja.
Poletni slikarski ex-tempore v Celju orga-
nizira celjska Območna izpostava Javnega
sklada za kulturne dejavnosti in se vključu-
je v program prireditev Poletje v Celju, knež-
jem mestu. Letošnjega se je udeležilo kar 36
slikarjev iz Celja in njegove širše okolice.
Slikarji so od ponedeljka do petka ustvarja-
li na temo Celje in celjski portali.
Po eno naslikano delo vsakega umetnika
je ocenila žirija, v kateri so bili umetnostna
kritičarka Marlen Premšak, akademski sli-
kar Željo Opačak in vodja celjske Območne
izpostave Javnega sklada za kulturne dejav-
nosti Marijana Kolenko. Žirija je za razsta-
vo v Galeriji Volk, ki bo na ogled do konca
julija, izbrala 30 likovnih del ter podelila
trem avtorjem posebna priznanja.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Tudi to so lahko počitnice, če lahko slikaš na papir in asfalt in si umažeš roke z barvami, si je najbrž rekla
deklica Eva Černec, ki se je minuli teden pridružila slikarjem na III. poletnem ex-temporu na ulicah Celja. V
njeni bližini na ploščadi pred I. gimnazijo v Celju, sta ustvarjala Alica Javšnik in Janez Pečolar. (MP, Foto: GD)
Dediščina, turizem in turistična društva
v prostorih knjižnice v Žalcu so v pogovoru med docentom dr. Vitom Hazlerjem in
mag. Brankom Goropevškom predstavili publikacijo Dediščina, turizem in turistična
društva.
Sogovornika sta izpostavila etnologijo, zgodovinske in kulturne spomenike ter njihovo
ohranjanje in vključevanje v turistično ponudbo. Tudi v Savinjski dolini je kar nekaj pro-
jektov, ki čakajo skrbne in izkušene etnologe. Docent dr. Vito Hazler, po rodu Savinjčan, je
savinjskim turističnim delavcem znal odgovoriti na številna vprašanja, tako da so s sreča-
nja odhajali prepričani, da je vredno dobro delati. Publikacijo Dediščina, turizem in turi-
stična društva so izdali ob letošnjem letu turizma, ki je posvečeno kulturni dediščini.
T. TAVČAR
Št. 28-12. julij 2001
|]kuuura
11
Le še vaditi moramo
Kratki film mladega Celjana Sladjana Ljubojeviča
Film in Celje. Film. po-
snet v Celju. Filmski avtor
iz Celja. Koliko zadetkov v
vašem spominu sprožijo te
povezave? Verjetno bolj ma-
lo. Toda pred kratkim se je
v Mladinskem Centru v Ce-
lju odvrtel amaterski krat-
ki film Vesela druščina?
mladega Sladjana Ljuboje-
viča. Samo kratek film, bo-
ste rekli. Že, ampak iz krat-
kega zraste dolgo. Morda
kdaj celo celovečerec? Am-
pak naj več o svojih začet-
kih, težavah in ambicijah
pove kar avtor sam.
»Končal sem ekonomsko
šolo. Zanimam se za glasbo
- igram kitaro - še bolj pa za
film. Že v osnovni šoli me je
zanimal vpis na AGRFT. Te-
daj bolj z igralske plati. Ven-
dar me je sčasoma bolj pri-
tegnilo pripovedovanje zgod-
be skozi film, ne skozi igro.«
In postal si scenarist in
režiser. Povej najprej tole:
pod kateri film bi se podpi-
sal, če bi se lahko?
Pod Lepa sela lepo gore Sr-
djana Dragojeviča. Ali pa pod
Šund - čeprav od Tarantino-
vih le pod tega.
Kaj pa od slovenskih?
Od novejših... V leru in Po-
ker. Od starejših mi je kot re-
žiser všeč Štiglic.
Na kakšen način si po-
snel film in za koliko?
Proračuna nisem imel. Bilo
pa je veliko ljudi, ki so mi
naredili uslugo in mi poma-
gali zastonj. ZKD Celje, TV
Celje, sošolka mi je posodi-
la kamero, sošolci in prija-
telji so zaigrali. Kaseto pa je
bilo potrebno kupiti. Zanjo
sem zapravil 2.700 tolarjev,
in to je bilo vse. Zelo hvale-
žen sem ljudem, ki so mi po-
magali.
Kakšne so možnosti za
filmarja v Celju?
V Ljubljani imajo že za
srednješolce na razpolago ka-
mere in mentorje. V Celju te-
ga ni. Imamo pa zato cel kup
dobrih lokacij.
Ena scena tvojega filma
je posneta na Spodnjem gra-
du...
...potem je tukaj legendar-
no Šmartinsko, pa Savinja.
Odlične lokacije.
Naslov filma je Vesela
druščina z vprašajem. To
pomeni dvom.
Ja, ker v bistvu ni vesela.
Dokaj žalostna je. Prete-
panje, umor, samomor. Je
to Celje, kakršnega poznaš,
ali samo del Celja?
To je samo del Celja. Am-
pak velikokrat vidiš samo to.
Sem pa tudi malo pretiraval.
Pretiravanje je del filma. Ne-
kateri so spraševali, zakaj ni
film bolj pozitiven. Mislim,
da ima vsakdo pravico dati
svojo izjavo, kakršna pač je.
S tem filmom se boš sku-
šal vpisati na AGRFT, po-
tem pa...
Ne glede na to, ali mi bo
vpis uspel ali ne, bomo av-
gusta snemali nov film, to-
krat malce daljši. Vsaj pol
ure. Scenarij, vse imamo pri-
pravljeno, le še vaditi mora-
mo.	P.Z.
Ustvarjalci filma (z leve): Gregor Podkoritnik, Igor Šon, Erih Obrez, Sladjan Ljubojevič (režiser in scena-
rist), Mladen Kalinič, Brane Pušnik, Ciril Jagrič in Živko Beškovnik.
Biti Jolin
iViallfovicIi
v pisarnah, kjer te vsakdo
narobe razume in kjer mo-
raš (sicer zaradi nizkega stro-
pa, pa vendar) hoditi upog-
njen, se neuspešnemu švorc
lutkarju Schwartzu (John Cu-
sacku) posreči nekaj fantastič-
nega: mapa mu pade za oma-
ro. No, to morda še ni tako
zelo fantastično, ampak be-
rite naprej: omara namreč za-
kriva vratca. Vratca vodijo v
skriti hodnik. Hodnik ga za
petnajst minut posrka in na-
to odvrže na dovozu avtoce-
ste na drugem koncu mesta.
In kaj seje zgodilo vmes? Ja,
tisto najbolj fantastično. Po-
stal je nekdo drug. In to ne
kdorkoli. Postal je Nekdo Drug.
Postal je John Malkovich. Na-
šel je, pa če verjamete ali ne,
prehod - ali portal -v um slav-
nega igralca! Porial v enega
najbolj zaželenih mest na tej
prelepi zemeljski obli! No,
morda ne bi vsak posamez-
nik izbral ravno Johna Mal-
kovicha, toda poanta je v sla-
vi, seksu in denarju, poanta
je v tistih petnajstih minutah,
ki so ti na voljo, da nisi več
izgubar, temveč uspešnež. Po-
tem niti ni važno, kako ti je
ime. Ali kdo si. Ali kaj posta-
neš. Samo, da ti ni potrebno
biti ti. Karkoli že to pomeni.
Ker... če je preusmerjanje obo-
ževanja k nedosegljivemu ka-
kor poživilo, kakor unikatna
psihološka viagra, ki neka-
terim pomaga uporabljati ču-
tila, je edini, ki ne ve, kaj bi s
tem, ubogi neosedUmi jezd-
ni konjiček Malkovich, ki v
najbolj tragično-smešnih tre-
nutkih filma odkrije svoj zr-
calni pekel, namreč svet, v
katerem so vsi ljudje Malko-
vichi, pa ne samo to, za vsa-
kršni pogovor ah celo prepe-
vanje uporabljajo samo ti dve
besedi, samo to ime in prii-
mek, mimika ter gibi pa so
normalno povsem Malkovic-
hevi. Groza! Nočna mora!
Uniformiranost?
Film opravlja odštekano
kirurgijo brez anestezije rm
urbanih željah, fobijah, fa-
mah in perverzijah, večino
časa pa to počne z dobro me-
ro ironije in sarkazma, ki po-
skrbita za zadovoljstvo obo-
jih, skeptikov ter oboževal-
cev posameznih igralcev. Na
srečo je v karakterjih prere-
sničen, da bi izpadel kot mo-
raliziranje. Se pa ne ustav-
lja pred nobeno sanjarijo, kar
jih pripovedovanje zgodb
zrriore raznesti med ljudstvo.
Problematika identitete.
Problematika oboževanja.
Seks s slavnimi, seks z me-
njavo spola, seks tako, da ti
sploh uspeva kontrolirati te-
lo. Pa čeprav igralčevo. In ta-
ko naprej. Manjka samo še
poigravanje z viriualno real-
nostjo in filmi, v katerih bo
vsakdo izbral svoj konec. V
zadnji tretjini se sicer štorija
iz neverjetno smešne prele-
vi v malce bolj resno, malce
se tudi izgubi v svoji fantazi-
ji, in tam se že skorajda spo-
gleduje s kakšno epiko o kraji
duš, vsekakor pa še vedno os-
taja izjemno originalna in
močna.
Špike Jonze je kot večina
mladih režiserjev sprva de-
lal na videospotih (med dru-
gim je režiser It's so quiet za
Bjork, ki tudi zapoje zaključ-
no pesem v filmu) in rekla-
mah. Lani je za tole psiho-
loško študijo modeme osam-
ljenosti in ujetosti, pa mor-
da še igranja samega, študi-
jo, ki se odvija pod krinko fil-
mofilske črne komedije, do-
bil dve nominaciji za Oskar-
ja, namreč režijo, izvirni sce-
narij, isto pa si je prislužila
tudi stranska igralka Cathe-
rine Keener. Tudi ostale
igralske kreacije so perfekt-
no spolirane: od Malkovic-
ha samega pa do tokrat manj
bimbaste, pa zelo verjetno za-
nemarjene Cameron Diaz.
PETER ZUPANC
Preicmurje v oceii
šaiešicih lilcovnikov
V avli poslovnih prostorov Gorenja Servis v Velenju
so odprli razstavo letošn|e 13. likovne kolonije Prek-
murje v očeh slikarjev.
Na pobudo Društva za kulturo Gorenje se je kolonije
udeležilo enajst članov iz Društva šaleških likovnikov iz
Velenja. V času od 15. do 17. junija so na turistični kme-
tiji v bližini Moravskih Toplic ustvarjali Jure Godec, Ibro
Džumhur, Ivo Kolar, Štefka Kordež, Zlatko Kraljič, Os-
kar Sovine, Stanislav Stojanovič, Arpad Šalamon, Heda
Šalamon, Peter Petrovič in Marjana Verbuč.	-HJ
Citrarji v Grižaii
Kulturno društvo Svoboda Griže, Citrarsko društvo Slo-
venije in Javni sklad Republike Slovenije za kulturo.
Območna izpostava Žalec, so v letnem gledališču Lim-
oerg v Grižah pripravili že 16. revijo Zlate citre.
Na reviji, ki ni imela značaja tekmovanja, se je predstavi-
jo 25 citrarjev, skupina Sijaj, KD Zlate strune, Irena Zdol-
sek, Kompolske pevke, tercet Domina in citrar Tone Mlač-
nik. Dejan Praportnik in skupina Ubrane strune iz Griž. Po
končani reviji sta se vsem nastopajočim zahvalila predsed-
nik Citrarskega društva Slovenije Peter Napret in Jožica Oc-
™ ter jim podelila priznanja.
T. TAVČAR
Kam z
glasbeno šolo?
Rešitev prostorske stiske
Glasbene šole v Celju bo ve-
liko trši oreh, kot pa bi bilo
morda pričakovati glede na
razmah dejavnosti, ki jih
zadnja leta v šoli izvajajo,
in nenazadnje tudi uspehe,
ki jih dosegajo mladi celj-
ski glasbeniki.
Na zahtevo predsednika od-
bora za družbene dejavnosti
celjskega mestnega sveta
Radka Komadine so v stro-
kovnih službah mestne ob-
čine skušali pripraviti dolgo-
ročno rešitev za osnovno in
srednješolski glasbeni in ba-
letni program glasbene šole.
Vendar dlje od iskanja ozi-
roma opredeljevanja različ-
nih možnih rešitev v Celju
zaenkrat še niso prišli.
Znano je, da prostori v več
sto let stari stavbi na Slomš-
kovem trgu s prizidki iz pr-
ve polovice osemdesetih let
prejšnjega stoletja, preprosto
ne omogočajo več normalne-
ga dela, sploh ker v Celju na-
črtujejo tudi izvedbo visoko-
šolskih glasbenih programov.
Za pridobitev dodatnih pro-
storov ima tako šola več mož-
nosti; po eni naj bi za potre-
be glasbenega izobraževanja
zgradili povsem nove prosto-
re, po drugi naj bi se razširi-
li še v malo in veliko dvora-
no ter ostale prostore Celj-
skega doma, po tretji pa naj
bi v učilnice ter manjšo dvo-
rano preuredili mansardo v
obstoječem objektu ter v so-
seščini zgradili še dodatne
prostore, če bi prišlo do od-
kupa stavbe Na Okopih 1.
Razvojno gledano bi bilo
najbrž v Celju smiselno raz-
mišljati o novogradnji. Hitre-
ga reševanja prostorske sti-
ske pa ne obeta že dejstvo,
da se je celjska glasbena šola
s prijavo projekta za sofinan-
ciranje ureditve podstrešja
ministrstvu za šolstvo uvrstila
na predzadnje mesto med 21
prijavljenimi glasbenimi šo-
lami.	I. STAMEJČIČ
Otroška razstava v Moldaviji
Junija so v glavnem mestu Moldavije odprli otroško li-
kovno razstavo revije Likovni svet na temo konj.
V goste so povabili tudi urednika te revije in ustanovitelja
edine otroške likovne galerije v Sloveniji s sedežem na Sta-
rem gradu Celje, Mihaila Lišanina. Ta je občinstvu in pred-
stavnikom medijev predstavil celjsko otroško galerijo in
Slovenijo.	SK
Gremo v kino!
JuHette Binoche je pred leti dobila oskarja za stransko
vlogo v filmu Angleški pacient, je pravilni odgovor na na-
gradno vprašanje. Nagrajenci so: Andreja Verbovšek, Ljub-
ljanska 102, Celje; Štefka Kline, Razdelj 2, Nova Cerkev in
Polonca Slokan, Gavce 25a, Šmartno ob Paki. Prejeli bodo
vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v komediji Evolucija igra David
Duchovny, ki smo ga gledali v znani TV znanstveno-fanta-
stični seriji. Kateri?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 16. julija. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za ogled filma.
Št. 28 - 12. julij 2001
12
REPORTAŽA
Zgradimo
Žanu lepši
svet
Gradnja prizidka za invalidnega otroka se bo ustavila,
če ne bomo slišali klica na pomoč
Žan Vipotnik iz Gorice pri Šmartnem nima
še niti pet let, a že ve, da je zanj svet dru-
gačen in da bo tak tudi ostal. Zaznamo-
vala ga je neozdravljiva bolezen in ga pri-
klenila na invalidski voziček. Z njim pa
se lahko premika le tam, kjer ni nepre-
magljivih ovir, kar pomeni, da niti iz hiše
ne more sam. Po stopnicah ga mora nositi
mamica, ki je največ časa z njim. Takrat,
ko so Vipotnikovi gradili hišo, pač niso
mogli niti slutiti, da se jim bo čez leta ro-
dil sin s spinalno mišično atrofijo.
Pred sedemnajstimi leti se je zakoncema
Vipotnik rodila zdrava hčerka, ki je danes
srednješolka, dvanajst let pozneje pa sta po-
novno živela v pričakovanju srečnega dogod-
ka. Zgodil se je pozno jeseni leta 1996, ko
sta se v svoj dom vrnila s štručko, zavito v
modro in z imenom Žan. Minevali so tedni
in Žan je pridno pridobival na teži ter se
obnašal tako, kot se obnašajo vsi zdravi do-
jenčki. Obris mamice, očeta in sestre je po-
stajal vse jasnejši, na njihove glasove se je
začel odzivati s smehom ter stegovati ročice
proti visečim pisanim igračkam nad poste-
ljico. Potem je prišel čas, ko bi moral Žan
»kravice past«, a je pri tem kar hitro omagal.
Bo že, saj otroci različno hitro pridobivajo
na moči, sploh pa je Žan kar precej težak za
svoje mesece, sta se tolažila starša. Pri štirih
mesecih se je Žan sicer že postavljal na vse
štiri, a se je pri tem hitro utrudil. V nasled-
njih mesecih ni veliko pridobil na moči, starša
pa je to vse bolj skrbelo, saj so mu že pri
plazenju po tleh roke in noge vse hitreje od-
povedale. Strah je postajal vse večji in nje-
govi obrisi vse bolj jasni: z Žanom je nekaj
narobe. Sledile so poti k zdravniku, opazo-
vanja, iskanja vzroka bolezni, saj je bilo ta-
krat že jasno, da je posredi bolezen. Ko v
Celju diagnoze ni bilo mogoče postaviti, je
sledila pot v Ljubljano. Preiskave in diagno-
za: neozdravljiva spinalna mišična atrofija.
In konec upanja, le še dejstvo, da Žan ne bo
nikoli ozdravel in da obstajajo le tri možno-
sti: da se bolezen na določeni točki ustavi,
da vztrajno napreduje z neznano hitrostjo
ali da se neznatno izboljša. Tretja možnost
je še najmanj verjetna in odvisna predvsem
od napredka medicine, novih odkritij.
»Ko to izveš, je strašno, tega se ne da opi-
sati. Hudo je, ko veš, da je nekaj narobe, a
takrat še vedno upaš, ko pa ti povedo, da
upanja ni, se najprej sesuješ, a moraš isti
hip spet trdno stati na nogah,« nam je o teh
usodnih dejstvih pripovedovala Ivanka Vi-
potnik in pri tem so jo spet premagale sol-
ze, njen Žan pa jo je nagovarjal, naj mu na
mizo postavi računalnik, da nam pokaže,
kaj vse zna z njim narisati.
S težkim bremenom po
visokih stopnicah
žan je živahen in bister fantek, ki počne
vse tisto, kar počno otroci, le gibati se ne
more samostojno. Večino dneva prebije v
invalidskem vozičku in se z njim premika
tam, kjer mu je dano. V hišnih prostorih ni
večjih ovir in težav, ker mu lahko vsak čas
priskočita na pomoč mamica in babica, prob-
lem pa nastane vsakič, ko hoče na dvorišče,
ali ko je treba iti v vrtec, k zdravniku na
kontrolne preglede in na fizioterapijo, da
bolezen ne bi prehitro napredovala. Od vhod-
nih vrat do dvorišča ga namreč ločujejo vi-
soke stopnice, ki so za njegovo mamico ved-
no težje premagljive. Z vozičkom vred ga
mora vsak dan nositi po stopnicah navzdol
in potem spet navzgor. Voziček je težak, Žan
pa iz leta v leto težji. Zdaj se mu je stanje
poslabšalo do te stopnje, da še sedeti ne mo-
re več samostojno. Kako dolgo bo še zmo-
gla, ne ve. Pri tem ji mož Andrej, po poklicu
vodovodni inštalater, ne more pomagati, saj
je od jutra do poznega popoldneva v službi,
da družina lahko preživi. Ivanka, ki je bila
dolga leta zaposlena kot kuharica, pa je mo-
rala zaradi sinove bolezni ostati doma.
»Najprej smo razmišljali o dvigalu, a bi
bila ta rešitev predraga in delna, zato smo
začeli graditi manjši prizidek, da se bo Žan
lahko pripeljal v hišo naravnost z dvorišča
in da bo notranjost prirejena in prilagojena
njegovemu načinu gibanja in življenja. Ta-
ko nam bo vsem veliko lažje,« je povedala
Ivanka Vipotnik, njen Žan pa nam je hitel
kazati gradove, ki jih je naredil iz lego kock,
pa risbice in lepljenke, nastale v vrtcu. Žan
najraje in zelo lepo riše. Riše z barvicami na
papir ali s pomočjo otroškega računalnika.
Rad pa je tudi med vrstniki, zato ga vsak dan
odpeljejo v vrtec v Celje, kjer preživi nekaj
uric. Ko je spet doma in ko ne riše, mu druž-
bo delajo domače živali, tiste iz hleva in one
z dvorišča: muce, kuža, račke in ostala per-
jad.
Naprej ne gre
Vipotnikova sta se z vsem srcem in upanjem
zagnala v gradnjo, s prihranki in krediti sta
nakupila gradbeni material in prizidek je za-
čel rasti. Zdaj, ko so zunanje in notranje stene
zgrajene ter pokrite s ploščo, pa je gradnja zaš-
la v slepo ulico. Zmanjkalo je materiala za
nadaljnjo gradnjo in zmanjkalo je denarja. Po-
časi bi morda šlo, a to bi pomenilo nadaljnja
dolga leta fizičnega trpljenja, odrekanja, ne-
gotovosti in skrbi. »Ko sva noč za nočjo raz-
mišljala, kako naprej, sva se spomnila edine
še preostale možnosti: da se obrneva na ljudi.
ki jih ne poznava. Poklicala sva na Rdeči križ v
Celju, napisala prošnjo in se razveselila odgo-
vora,« nam je povedala Žanova mamica.
Ko so v organizaciji Rdečega križa razprav-
ljali o problemu družine Vipotnik, so ocenili,
da gre za enega tistih primerov, ki ga je treba in
ki ga je mogoče rešiti edinole s skupnimi moč-
mi. Torej v solidarnostni akciji, kjer je mesto
zame, zate in za vse nas, ki imamo zdrave otroke
in se sreče, ki jo uživamo, niti prav ne zaveda-
mo. Zato pa se lahko vsak trenutek zavedamo
tega, da lahko pomagamo, vsak po svojih mo-
čeh. Pri Banki Celje je že odprt žiro račun št.
50700 - 678 - 45410 (s pripisom »za Žana«),
kamor se bo stekal denar za Žanov prizidek in
njegov lepši jutri.
MARJELA AGREŽ
Z vrha stopnic do dvorišča je težka pot.
Žanov novi domek raste mnogo počasneje, kot sta si zamislila njegova starša, ko sta se spopadla z
gradnjo. Obup pa je najslabša pot, zato sta se obrnila na ljudi dobrih src.
Št. 28-12. julij 2001
KRAJI IN LJUDJE
13
Neizmerljiva žensica sila
V Doropolju raseta, delata, študirata in pojeta Alenka in Martina
Doropolje je kmečki za-
selek ob cesti Šentvid-Pla-
nina, nagnjen proti globa-
či, ki jo loči od Bohorja. Na
severni strani stoji nad vas-
jo hribček s cerkvico sv. Kri-
ža in štirinajstimi kapeli-
cami, ki zaživi zlasti na an-
gelsko nedeljo, ko je tam
žegnanje.
Sredi vasi je kmetija, veh-
ka okoli devet hektarjev, ob-
dana s polji in travniki, tako
da se od tam ne vidi do no-
benega soseda. Hiša je še no-
vejša, hlev, v katerem je de-
set glav živine, je prostoren
in urejen, pod kozolcem, za-
loženim s koruzo in senom,
sta dva traktorja in drugi kme-
tijski stroji ter priključki. Vsi
travniki so pokošeni, njive
okopane, žito zori, živini je
nastlano, svinja z desetimi
mladiči zadovoljno kruli, na
hlevskem zidu visijo telege,
ki jih že dolgo pri tej kmetiji
ne potrebujejo, na hlevskih
oknih pa diši cvetje in se po-
zibava v vetru. Nikjer nobe-
ne navlake. Človek bi dejal,
da je vse v najlepšem redu in
da bo zdaj, zdaj, stopil gos-
podar čez prag, si obrisal ro-
ke v predpasnik in začel pri-
pravljati kosilnice, traktorje,
obračalnike, nakladalnike in
vse drugo, kar sodi k sodob-
no urejeni kmetiji.
Pa ni tako!
Gospodar Martin Zapušek
je umrl nenadoma pred do-
brimi desetimi leti. Sredi naj-
večjih kmečkih opravil je za-
pustil ženo Marijo s tremi
otroki. Čeprav hčerki Alen-
ka in Martina takrat še nista
bili stari deset let, sta morali
prijeti za vsako delo, tudi
moško, saj na pomoč sose-
dov, ki so se v nesreči hitro
odzvali, ni bilo mogoče ra-
čunati v nedogled. Tako sta
ob najtežjem delu dokonča-
li osnovno šolo na Planini,
Alenka šolo za zdravstvene
delavce v Celju, Martina pa
kmetijsko šolo v Šentjurju.
Pri hiši je še njun bratec Ma-
tej, ki je bil ob družinski ne-
sreči star šele nekaj mesecev
in obiskuje še osnovno šolo.
Traiftor, icnjige
in pesem
Tako je na tej kmetiji vse
delo padlo na ramena mate-
re in obeh deklet. Vendar to
še ni razlog, da pišem o teh
ženskah. Najbrže je takih pri-
merov še več. Tudi to, da sta
obe dekleti več na traktorju
kot na tleh in več v štali kot v
hiši, še ni pravi razlog. Ti-
sto, kar me je ob obisku
prevzelo, je njuna vsestran-
skost. Alenka je poleg trde-
ga dela še študentka drugega
letnika visoke šole za zdravs-
tvo v Ljubljani, Martina pa
prvega letnika biotehnične fa-
kultete - živilstvo, prav tako
v Ljubljani. Tja se vozita z
vsemi mogočimi sredstvi, ve-
likokrat tudi štopata. Poleg
tega sta obe nepogrešljivi so-
pranistki v šentviškem Me-
šanem pevskem zboru Zar-
ja, ki ga vodi Matej Romih
(gostovali so tudi že v Berli-
nu) in s katerim vsako leto
zablesti na tradicionalnem
srečanju kozjanskih pevskih
zborov v Kozjem. Obe dekleti
pojeta tudi v cerkvenem pev-
skem zboru in nastopata v
ljudskih igrah, ki jih redno
prirejajo v Šentvidu, kot so
Divji lovec. Naročena zmeš-
njava. Lani so celo uprizori-
li Žive jaslice in kljub nepre-
stanem ponavljanju je bila
domača cerkev vselej pre-
majhna, da bi sprejela vse,
ki so prišU.
Ob vsem tem pa je Marti-
na še ključna pevka v terce-
tu Domima s Prevorja, v ka-
terem pojeta še Mimica Re-
žeč in Dorica Škoberne. Pev-
ke neprestano vabijo na go-
stovanja, zdaj na radio, zdaj
televizijo, nastopi so pov-
prečno enkrat na teden, pred
kratkim so pele na Svetov-
nem slovenskem kongresu in
v Cankarjevem domu v
Ljubljani, pele so ob otvo-
ritvi razstave Jelke Reich-
man v Ljubljani ter na radij-
skem srečanju ljudskih pev-
cev v Dobropolju, istočasno
pa pripravljajo izdajo kase-
te in zgoščenke, ki naj bi jo
posnele čez poletje. Pri vsem
tem seveda ne omenjam ča-
sa za vaje in kilometre, ki
jih premagujejo, da priha-
jajo skupaj, in ne denarja,
saj nastopajo takorekoč
brezplačno.
In potem, ko se pozno zve-
čer vrneta dekleti z vaj ali
nastopov, se vržeta nad knji-
ge, kajti izpiti ne čakajo in
nihče jima zaradi petja ne
prizanaša. Doma pa čaka
spet tisti vehki breg pod ce-
sto, ki ga bo potrebno po-
kositi, kajti otava je zrasla,
žito je zrelo ...
MARJAN MARINŠEK
Alenka, Martina^in mama Marija Zapušek obdeluje^ dewt hektarjev veh^ kmetijo.
O dvoživkah in piaziiciii
Jutri, v petek, se v Žalcu
^^enja 11. redni kongres
Evropskega herpetološkega
društva, ki ga pripravlja
žalski Radoživ.
Društvo je bilo ustanov-
ljeno leta 1979, sedež je v
Nemčiji, ukvarja pa se pred-
vsem z dvoživkami in pla-
zilci. člani izdajajo revijo
Amphibia-Repatilia, vsaki
dve leti pa pripravljajo red-
no konferenco, na kateri
predstavijo svoja dela in ra-
ziskave ter začrtajo aktiv-
nosti. Kongres v Žalcu bo
trajal do 17. julija, kot go-
sta pa pričakujejo ministra
za okolje in prostor ter
evropske zadeve. US
Ciciban za ograjo
Pred nekaj dnevi so delavci velenjskega podjetja Vel-
var okoli enote vrtca Ciciban v Velenju namestili zaščit-
ograjo, ki bo v popoldanskem in nočnem času prepre-
zbiranje mladih.
^ jutranjem času so navadno v okolici vrtca ležale odvr-
ene igle, prazne steklenice in pločevinke. V Mestni občini
®ienje so načrtovali, da bodo z urejanjem zaščitnih ograj
OKoli enot Ciciban in Tinkara - Kekec pričeli jeseni, vendar
)in je podjetje Velvar prehitelo in hkrati občinskemu prora-
unu prihranilo štiri milijone tolarjev, kolikor je stala izde-
'ava m namestitev ograje.	M.L.
Št. 28 - 12. julij 2001
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Po novi
poti do
dela
Svetovno podjetje Adecco zdaj tudi v
Celju - V slabem mesecu dni
zaposlili 55 ljudi
Švicarsko-francosko pod-
jetje Adecco s 35-letno tra-
dicijo je s 4600 poslovalni-
cami prisotno v 64 državah
sveta. Po novem tudi v Slo-
veniji, kjer so tri posloval-
nice: v Ljubljani in Novem
mestu, slaba dva meseca pa
tudi v Celju. Gre za podjet-
je za vodenje storitev s po-
dročja zaposlovanja, Slove-
nija pa je, žal, dovolj do-
bro tržišče, da je Adecco na
njenem prostoru videl svo-
je mesto.
V	Adeccu želijo biti čim
bolj fleksibilni pri prilagaja-
nju podjetjem, ki potrebuje-
jo delavce in strokovnjake, na
drugi strani pa se celovito pos-
večajo osebam, ki iščejo de-
lo ter pri tem upoštevajo tudi
njihove želje in pričakovanja.
Tu pa ne gre zgolj za brezpo-
selne, ampak tudi za ljudi, ki
že delajo in ki so z delom (in
v zvezi z delom) kakor koli
že nezadovoljni in zato išče-
jo boljše priložnosti.
Tako sodelujejo že z okoli
desetimi podjetji na širšem
celjskem območju, večino-
ma so to večja proizvodna
podjetja. Adecco vi strokov-
njaki iščejo možnosti nepo-
sredno pri delodajalcih, de-
lovna mesta iščejo preko me-
dijev, Interneta. Na drugi stra-
ni pa si prizadevajo v čim kraj-
šem času poiskati in izbrati
kakovosten kader, ga pred-
staviti v zainteresiranem pod-
jetju, kjer (na osnovi poprej
izdelane ponudbe) sledi po-
govor z morebitnim deloda-
jalcem oziroma delavcem.
V	Celju je Adeccova poslo-
valnica na Ulici XIV. divizi-
je. Stik se začne z individual-
nim razgovorom s svetoval-
cem za kadre ter z usklaje-
vanjem potreb in želja. Če se
pokaže ustrezna ponudba de-
la, iskalca zaposlitve pokli-
čejo na ponovni pogovor in
ga, če sta ponudba in interes
prava, napotijo na naslednji
pogovor v zainteresiranem
podjetju.
V	poslovalnico Adecca v
Celju prihajajo mladi brez-
poselni ljudje, strokovnjaki
za najrazličnejša področja, ki
ne najdejo ustrezne ali sploh
zaposlitve, v bazi podatkov
so ljudje, ki so postali teh-
nološki viški ipd. Starost ni
pomembna, z vso resnostjo
iščejo delo za nekoga, ki se
je pravkar izšolal, doštudi-
ral, ter za onega drugega re-
veža, ki so ga zaradi nepri-
merne starosti povsod po naj-
krajšem postopku zavrnili.
Tako imajo do danes v raču-
nalniški bazi podatkov že več
kot šeststo oseb. Edino za štu-
dente ni dela, ker v Adeccu
ponujajo zgolj redno delo -
in redne plače.
»Zneska plačila za oprav-
ljeno delo ne določamo pri
nas, plača je takšna, kot je za
posamezno delovno mesto do-
ločena s pravilnikom v posa-
meznem podjetju. Je pa ose-
ba, ki smo ji našli delo, pri
nas prijavljena in zavarovana
skladno z zakonom, skratka,
njeno delovno knjigo hrani-
mo mi, delovno mesto pa ima
drugje. Za neko podjetje smo
na primer izbrali 53 delavcev,
ki so bili prvotno sprejeti na
delo za določen čas, od teh
so jih kasneje kar 40 zaposli-
li za stalno, ostalim trinajstim
pa spet iščemo delo. Pa ne za-
to, ker bi bili slabi delavci,
ampak zato, ker je bilo na vo-
ljo le štirideset mest za stal-
no delo,« nam je povedala Sara
Košič, direktorica Adeccove
poslovne enote v Celju, ki je
odprta vsak delovni dan od
8. do 18. ure. V prihodnje bo
teh enot v Sloveniji še več,
predvidoma okoli deset.
MARJELA AGREŽ
Sara Košič: »Za vse, ki so pri nas
prijavljeni kot iskalci zaposlitve, so
vse Adeccove usluge brezplačne.«
Dobmčani med najstarejšimi
Dobrna je bila ena prvih ustanoviteljic gasilskih enot
na območju sedanje države. Tamkajšnje gasilsko druš-
tvo je bilo ustanovljeno leta 1875,
Društvo danes šteje 68 operativno usposobljenih članov, ki
jim je občina nedavno priskrbela novo gasilsko vozilo. Klju-
če je prostovoljcem ob zaključku prireditev v okviru občin-
skega praznika predal župan Martin Bred. Za nakup dodatne
gasilske opreme PGD Dobrna je poskrbelo 25 botrov. Bo.J.
Nove uniforme za mestne redarje
Ministrstvo za notranje
zadeve in ministrstvo za lo-
kalno samoupravo sta na
osnovi zakona o Varnosti
v cestnem prometu izdala
Pravilnik o enotni unifor-
mi, označbah in opremi
pooblaščenih delavcev ob-
činskega redarstva.
Uniforme redarjev bodo po
novem po celi Sloveniji ena-
ke, sestavljene iz vinsko rdeče
srajce in suknjiča ter modrih
hlač. Različni so le grbi na
uniformah, ki predstavljajo
občino, iz katere redar pri-
haja. Pravilnik velja tudi za
redarske avtomobile. Poslej
so avtomobili beli, kombi-
nirani z vinsko rdečo, na stre-
hi pa imajo rumene utripa-
joče ali vrteče luči. Letne uni-
forme redarjev so MOC ve-
ljale približno 800 tisoč to-
larjev, podoben znesek pa bo-
do morali odšteti tudi za zim-
ske uniforme.	CM
Foto: GD
Kompoisici šolarji v Štore
Celjska enota inšpektorata mini-
strstva za okolje je opravila inšpek-
cijski pregled dokumentacije o objek-
tih Občine Štore, v katerih se izvaja
dejavnost predšolske in šolske vzgoje
otrok. Najslabše jo je odnesla Podruž-
nična osnovna šola Kompole, ki je
po odločbi inšpektorjev pogojno spo-
sobna za pouk le še do 8. februarja
prihodnje leto.
Na zadnji seji občinskega sveta so
se svetniki podrobno seznanili z na-
stalo problematiko in se odločili za
takojšen pristop k reševanju proble-
ma.
V izdelavi je lokacijsko in v pripravi
gradbeno dovoljenje, vzporedno pa z mi-
nistrstvom za šolstvo tečejo pogovori o
obnovi povsem dotrajane in neprimer-
ne šole za pouk 38 otrok. Pričakujejo,
da bo potrebna dokumentacija zbrana
do konca septembra ali oktobra, ko bo-
do objavili razpis za izvajalca obnovi-
tvenih del, ki bodo trajala štiri do pet
mesecev. Vrednost obnove naj bi bila
po prvih izračunih okoli 49 milijonov,
verjetno pa bo končna cena višja za okoli
30 do 40 odstotkov. Do popolne obno-
ve Podružnične osnovne šole Kompole
bodo otroke vozili v centralno osnovno
šolo na Lipi v Štore. Učencev ne bod(
delili po drugih razredih, kar pomeni
da bo šola Kompole neprekinjeno na
daljevala z delom, vendar na drugi lo
kaciji. Za prevoz so že naročili nov komb
v vrednosti 4,5 milijona tolarjev, ki jit
bo prispevala občina. Ena skupina bc
začela pouk ob 8., druga uro kasneje.
Vsa potrebna dokumentacija je ureje
na za osnovno šolo Lipa, prav noben do
kument, razen zapisov v šolski kroniki
pa ne obstaja za šolo Svetina. Ker nisc
ugotovili drugih nepravilnosti, se inš
pektorji niso odločili za tako potezo ko
pri kompolski šoli.	T.VRABI
Vrtiljakovci na festivalih
člani Avsenikovega abonmaja ter
Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valč-
kov Radia Celje vsako leto obiščejo
več slovenskih festivalov narodno za-
bavne glasbe in drugih podobnih pri-
reditev, ob tem pa si ogledajo še šte-
vilne zanimivosti.
Med letošnjim obiskom festivala Vur-
bek so se ustavili pri znanem vinograd-
niku in kletarju Jožetu Slavincu v Mi-
halovcih (šesti z leve v prvi vrsti), ki
ima odličnega naslednika v sinu Stan-
ku, oba pa se lahko pohvalita z mnogi-
mi priznanji, ki sta jih dobila za kvali-
tetna vina.
Pri Slavinčevih so še posebej pono-
sni na uspeh laškega rizlinga letnik 2000,
ki je na 8. turnirju laškega rizlinga, ki
ga je organiziral Evropski red vitezov
vina (v ožji izbor je prišlo 25 vrst laš-
kega rizlinga) po oceni strokovne žiri-
je prejel veliki viteški grb evropskih vi-
tezov vina in si priboril naziv viteške
vino. To visoko priznanje je prvič priš
lo v roke nekega zasebnika. S Slavin
čevim vrhunskim vinom mašuje zna
ni župnik Izidor Pečovnik-Dori v Ber
linu, pa tudi berlinski kardinal Geor^
Sterzinsky. Z viteškim vinom so bla
goslovili tudi lipo, ki jo je letos na dvo
rišču cerkve sv. Elizabete v Berlinu po
sadil žalski župan Lojze Posedel.
T\
Vrtiljakovci pri Slavinčevih.
Št. 28 -12. julij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Kje vam
popravijo icoio?
Pozimi se v popravljalni-
cah koles dolgočasijo, od
pomladi imajo dela čez gla-
vo. Naslovi teh popravljal-
nic lahko pridejo prav, saj
jih ni ravno na pretek. Po-
vsod pravijo, da je treba v
teh dneh počakati na popra-
vilo največ do dva ali tri
dni, ponekod dejansko še
več.
CEUE: med popravljalni-
cami koles ima najdaljšo tra-
dicijo delavnica in prodajal-
na Vinka Završnika (tel.
548-24-51), na Ljubljanski
cesti 16 (nekdanje Ingrado-
ve pisarne). Maja letos sta mi-
nili dve desetletji, odkar se
ukvarja s to dejavnostjo. Po-
pravljalnica je odprta od 8.
do 17. ure, ob petkih do 15.
ure. V sezoni delajo vsako so-
boto od 8. do 12. ure, pozi-
mi vsako drugo soboto.
V	strogem centru Celja se
je najbolj uveljavil servis pro-
dajalne Kolesar v Levstiko-
vi 3 (tel. 544-33-58). Odprt
je od 8.30 do 19. ure, ob so-
botah od 8. do 12. ure.
V	servisu trgovine Griffin
na Linhartovi 18 (tel. 492-63-
33) imajo odprto od 9. do
13. ure ter od 15. do 18. ure
(ob sobotah od 9. do 12.
ure).
Modernejša kolesa popra-
vijo prav tako v servisu trgo-
vine Factory Store v Razla-
govi ulici 9. Odprta je od 11.
do 19. ure, ob sobotah od 9.
do 12. ure. V sezoni je treba
počakati do dva dni.
V prodajalni športne opre-
me Hervis (tel. 490-35-60),
v trgovskem centru Interspar,
opravljajo tudi manjša popra-
vila koles znamk, ki jih si-
cer ne prodajajo. Odprto ima-
jo od 9. do 20. ure, ob sobo-
tah od 8. do 17. ure.
UUBNO OB SAVINJI: v
kolesarskem servisu Profi na
Placu 20 (tel. 584-10-55)
poudarjajo, da servisirajo le
pri njih sestavljena kolesa.
Ob sobotah in nedeljah jih
namreč pogosto iščejo kole-
sarji, ki so se napotili v Lo-
garsko dolino. Odprto ima-
jo od 8. do 16. ure (ob četrt-
kih od 12. do 19. ure) ter po
telefonskem dogovoru.
PRELOGE PRI KONJI-
CAH: v servisu Antona Fi-
javža, ki ima med drugim
popravljalnico koles (tel.
575-61-22), imajo odprto od
8 do 12. ure ter od 14. do 18.
ure, ob sobotah od 8. do 12.
ure.
SLOVENSKE KONJICE:
kolesarski servis trgovine Je-
sih -dvokolesa na Liptovski
22 (tel. 575-56-77) je odprt
od 8. do 13. ure ter od 14. do
18. ure (ob sobotah od 8. do
12. ure).
ŠOŠTANJ: v kolesarskem
servisu Vojka Režena na Ko-
roški cesti 18 C (tel. 891-12-
60) popravljajo vsa kolesa.
Odprt je od 8. do 15. ure, ob
sredah do 18. ure.
VELENJE: znana poprav-
Ijalnica koles Ciklo šport v
naselju Gorica, na Lipi 55
(tel. 898-30-70) se bo v za-
četku avgusta preselila v na-
kupovalni center Interspar, ko
se bodo odločili tudi o no-
vem delovnem času. Kolesa
popravljajo tudi v majhnem
prostoru Unišporta v Nami,
vendar le tistih znamk, ki jih
prodajajo.
ŽALEC: servis koles trgo-
vine Novak na Šlandrovem tr-
gu 24 (tel. 571-68-15) je od-
prt od 8. do 13. ure ter od 15.
do 19. ure. Ob sobotah imajo
odprto med 9. in 12. uro.
BRANE JERANKO
Foto: GAŠPER DOMJAN
Kolesa nekoč in danes
v soboto so pred kolesar-
skim centrom Novak v Žal-
cu razstavili nova in stara
kolesa.
Najstarejše kolo na razstavi
je bilo izdelano leta 1860 v
Franciji. Kolo je skoraj v ce-
loti leseno, del pa je železen.
Organizator razstave Stane
Novak trdi, da je to eno naj-
starejših koles na Sloven-
skem, saj se je izdelava ko-
les začela šele pred približ-
no 150 leti. Obiskovalci so
si lahko ogledali tudi 88 let
staro kolo, čigar posebnost
je kardanski pogon. Seveda
razstava ni minila brez so-
dobnih koles, za vse, ki ko-
lesarijo, pa še vedno velja nas-
vet: ne pozabite na primer-
no opremo in predvsem če-
lado!
NINA BA^
Pljusk poletja,
čofotanje
in nagrade
v sodelovanju s Pivovar-
no Laško smo minuli petek
pljusnili v poletje tudi ra-
dijci in poslušalci Radia Ce-
lje ter skupaj začeli z za-
bavno radijsko igro, v ka-
teri z namigi iščete Zlato-
rogovo maskoto. Vselej bo-
mo poskrbeli za kakšnega
zanimivega gosta in izbra-
li kraj ali dogodek, ki vas
bo pritegnil.
Na prvi lov smo se v vro-
čem julijskem opoldnevu mi-
nuli petek podali - kam dru-
gam kot k vodi.
V termalnem parku Aqua-
luna v Podčetrtku, ki so ga
odprli pred kratkim v sklo-
pu Term Olimia, tik ob mej-
ni reki Soth, pod hribovito
Rudnico z Olimsko goro, na-
povedujejo do konca septem-
bra najlepša doživetja polet-
ja. Enega takih smo bili sku-
paj z gostitelji, v imenu Term
Olimia je bila to vodja Aqua-
lune Urška Grobelšek, go-
stom oddaje, rokometašem
ekipe Celje-Pivovarna Laško,
Lukom Žvižejem, kopalci in
poslušalci, deležni tudi mi.
Z namigi iz studia, kjer sta
bila tehnik Sašo Matelič in
voditeljica Nataša Leskov-
šek, se je zabava v termalnem
parku zares začela, ko so za-
čeli kopalci iskati Zlatorogo-
vo maskoto. S terase nad
adrenalinskimi spusti v
Aqualuni smo lahko opazo-
vali kopalce, ki so stikali nao-
krog in iskali maskoto, ki je
vodila do nagrade. Med sto-
terimi senčniki z napisom Pi-
vovarna Laško, smo iskalce
nagrade »zavedli« z enakim
senčnikom, na katerega smo
prilepili Zlatorogovo masko-
to. Ko smo že mislili, da naš
gost, rokometaš Luka, ne bo
imel priložnosti izročiti na-
grade, jo je na prireditvenem
odru odkrila kopalka Ja-
dranka Mihovljanec iz Ce-
lja. Za povrhu je dobila še
hladilno torbico z Odo, ki je
v vročem dnevu prišla še ka-
ko prav! Smeha, ali pa mor-
da presenečenja, ko ji je Lu-
ka Žvižej čestital in ko smo
z njim pokramljali o vročem
poletju, o počitnicah in na-
črtih ekipe, ni in ni bilo ko-
nec. Po prvem presenečenju
pa je dejala: »Ja kam pa naj
dam marelo, saj imam že
poln avto otrok iz celega blo-
ka!« A prepričani smo, da se
danes pod zelenim senčni-
kom z Zlatorogovo maskoto
in Odo že hladi na domačem
balkonu, ali pa v Aqualuni,
nad katero je navdušena.
Tistim, ki ste lovili Zlato-
rogovo maskoto in odgovar-
jali na zastavljena vprašanja
iz studia in s terena ter bili
med srečnimi nagrajenci, se
vam je radijski »pljusk po-
letja«, prav gotovo še pose-
bej vtisnil v spomin. Velja po-
skusiti znova! Lov na Zlato-
rogovo maskoto se bo nada-
ljeval že jutri! Nagrade so os-
vežujoče, takšne, kot jih »ho-
če življenje« in praktične, kot
je bila prva nagrada v Termal-
nem parku Term Olimia, v
Aqualuni pri Podčetrtku, kjer
sva z Urško in Lukom prvi
»lov« uspešno pripeljala do
konca tehnik Mitja Tatarevič
in Mateja Podjed, za fotogra-
fijo je poskrbel Mitja Žitnik
ml.
Luka Žvižej in Urška Grobelšek med radijskim klepetom.
V lovu na Zlatorogovo maskoto je v Aqualuni zmagala Jadranka
Mihovljanec iz Celja.
Št. 28 - 12. julij 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Krokar odfrčal z grba
Občina Dobrna se je odrekla grbu iz leta 1335 - Je novi grb res heraldični spaček?
Nove slovenske občine rastejo
kot gobe po dežju, vsaka na no-
vo ustoličena občina pa, poleg z
zakonom določenih pogojev za
nastanek, potrebuje tudi svoje
simbole, po katerih je prepoznav-
na. Eden najpomembnejših je
grb. Med občine novejšega datu-
ma sodi tudi Dobrna, ki je svoj
grb dobila pred kratkim, a pri is-
kanjih njegove podobe ni segla v
spoštljivo preteklost, na katero še
danes opozarjajo razvaline gra-
du.
Dobrna je bila kot kraj z zdravil-
nimi vrelci in elitnim zdraviliščem
poznana zlasti v obdobju Avstroo-
grske, ko je tedanja gosposka Do-
brno nadvse častila ter jo postav-
ljala ob bok češkim Karlovim Va-
rom in podobnim zdraviliščem.
Pozneje je začel njej sloves posto-
poma usihati, da bi se ji zdaj konč-
no ponudile nove možnosti za po-
novni vzpon in razcvet. Najbrž se
je tudi s tem ciljem Dobrna poslo-
vila od celjske občine in si izborila
samostojnost.
Kot mlada slovenska občina se
je Dobrna pred kratkim ustavila tudi
pri iskanju svoje simbolne podobe
in se pri tem odrekla dvema grbo-
ma iz davne zgodovine ter se odlo-
čila za novega. To je sicer njena pra-
vica, vprašanje pa je, koliko je v
tem tudi modrosti, če imamo v mi-
slih dejstvo, da se vsak kraj (nase-
lje, mesto), ki da kaj nase in na svojo
preteklost, s ponosom predstavlja
kot kraj, ki je bil že njega dni po-
memben, četudi so od nekdanjega
blišča ostale le še razvaline in pa
stare razglednice ter zapisi v buk-
vah. Modrost pa pomeni tudi spošt-
ljiv odnos do starih grbov, heral-
dične vede in njenih pravil, na kar
so snovalci in oblikovalci novega
občinskega grba Dobrne čisto po-
zabili. Oba stara grba sta v tem po-
gledu neoporečna, zanimiva in prav
bahava v svoji simboliki.
A ljudje, ki so razmišljali in od-
ločali o podobi občinskega grba,
so bržkone imeli v mislih sedanjost
in oblikovno preprostost, skrom-
nost. Razumljivo, če izhajamo iz
stare ljudske modrosti, da je skrom-
nost lepa čednost. Pa je res? Če je
to deviza, na katero stavijo v obči-
ni Dobrna, potem si evropsko na-
ravnanega razvoja in ponovnega raz-
cveta ne morejo obetati. Evropa da-
nes gradi na tradiciji, na te temelje
pa preudarno postavlja nove dosežke
sedanjosti ter vizije prihodnosti.
Grb s krokarjem
in grb s kačo
Dobrna je v svoji zgodovini ime-
la dva grba. Prvi je bil grb vitezov
Dobrnskih iz leta 1335, drugi pa
grb grofov Gačnikov (Kačnikov)
schlangerburških iz leta 1666, ko
je cesar Leopold 1. povzdignil ta-
kratnega lastnika Dobrne Janeza
Matijo Gačnika v plemiški stan s
predikatom von und zu Schlagen-
berg auf Schlagenburg. Na prvem
grbu je upodobljen krokar s prsta-
nom v kljunu, na drugem pa sta dva
močna simbola: kača, ki simboli-
zira zdravilstvo, in mesec, ki sim-
bolizira žensko.
Zakaj so se v Dobrni odločili za
novo podobo grba, se sprašujejo ti-
sti, ki zagovarjajo mnenje, da je naj-
bolj logično, da kraj, ki že ima svoj
grb, le-tega ohrani, če njegova sim-
bolika ustreza tradiciji in razvoj-
nim tokovom, ne glede na to, ali
gre za grb nekega območja ali na-
selbine (Dobrna je bila nekoč po
obsegu precej večja od sedanjega
območja občine) ali novonastale ob-
čine, ki je ohranila zgodovinsko tra-
dicijo, v tem primeru zdraviliško
in posledično turistično ter kultur-
no. Med kritiki novega občinskega
grba je tudi Viktor Rožanc ml.,
grafični oblikovalec in občan Do-
brne, ki se s preteklostjo tega ob-
močja že dolgo ljubiteljsko ukvar-
ja. »Pomislite, po 666 letih je zelo
lep grb s krokarjem kar naenkrat
nesprejemljiv! Dobrčani smo ved-
no z veseljem povedali, od kod smo
doma, saj je bil kraj zaradi zdravi-
lišča že od nekdaj zelo znan in sla-
ven, in to bolj, kot smo si sami mi-
slili. Zdaj pa so se strokovnjaki za
računalniško oblikovanje spomnili,
da je grb iz leta 1335 nesprejem-
ljiv, ker da je krokar simbol ma-
džarskih Korvinov, ne vedo pa, da
je v grbu Korvinov upodobljena vra-
na (corvus) in ne krokar (corax),
ter da je Madžarska država, ki ni,
vsaj kolikor je meni znano, nikoli
mejila z Dobrno.«
Krokar, ki je upodobljen na grbu
Dobrnskih iz leta 1335, je eden ti-
stih simbolov, ki se pogosto pojav-
ljajo na grbih in ki svoje korenine
vleče iz obdobja zgodnjega krščans-
tva, saj krokar predstavlja božji glas.
V grbih, razlaga Rožanc, je krokar
narisan z zaprtimi ali polodprtimi
perutmi, kot da je pravkar pristal.
Včasih in ponekod so ga naslikali s
koščkom zlata v kljunu, kar pa se
je nehote in nevede zamenjevalo s
koščkom sira. Zato so na začetku
14. stoletja oblikovalci grbov za-
čeli upodabljati krokarja s prsta-
nom v kljunu, ki simbolizira zla-
to. Zato je tak krokar dobil nov po-
men, dobro znamenje za rodbino,
zakon, potomstvo. Da bi pomen po-
tomstva še dodatno poudarili, so
prstanu dodali rubin, ki simboli-
zira kri, to je otroke in trdno dru-
žino. Grb s takšno simboliko bi bil
za Dobrno in zdravilne učinke nje-
nih toplic naravnost idealen. »Res
mi je žal, da smo zdaj ta grb zame-
njali z novim. Dobrnski grb je ob-
likovno starejši od grba Korvinov,
ki so podobnega ptiča, vrano, za-
čeli v tej obliki uporabljati v 15.
stoletju. Naš krokar je, v nasprot-
ju z drugimi grbi, obrnjen v desno
in ne v levo, kar je postalo pravilo
pri kasnejših evropskih grbih. Ta
grb je eden najstarejših in najlep-
ših v Sloveniji, lahko pa se tudi poh-
valimo, da je eden redkih še obsto-
ječih in uporabljanih, ki ga najde-
mo v cerkvi na Ptujski gori. In še
zadnji argument, zakaj je bilo ne-
smiselno uvesti nov grb kot sim-
bol občine: Dobrna je bila pod tem
grbom svetovno znana in prepoz-
navna,« je svoje argumente, zakaj
je bilo nepotrebno iskati novo po-
dobo občinskega grba, nanizal Vik-
tor Rožanc ml.- Mucho.
Grb s vodnimi
curid
Na občinskem grbu Dobrne, ki
je v rabi približno dva meseca, je
na modrem polju upodobljen vre-
lec (v beli barvi), pod njim sta na
zelenem polju dva hrastova lista v
rumeni barvi (rumena v heraldič-
nem jeziku pomeni zlato), poso-
da, iz katere se dvigajo vodni cur-
ki, pa je v dveh odtenkih rumene
barve, s čimer je avtor želel ustva-
riti globino. Grb ima obrobo, na
njej je podpis, avtorstvo.
»Teza, da ime Dobrna izhaja iz
imena drevesa - doba, je zanimi-
va. Toda kaj, ko v nobenih zgodo-
vinskih zapisih ni zaslediti, da bi
bilo na tem območju kaj dosti hra-
stovja. Krajevni cerkvici, ki je bi-
la v davnini romarska, se je reklo
Sveta Marija na Jezeru, ker je bila
tam pač močvara. V grbih se po
heraldičnih zapovedih pojavljajo
simboli, ki predstavljajo neko ide-
jo, dogodek ali željo, ki jo je vredno
ohraniti ali se celo bojevati zanjo,
ne pa neke naravne danosti, kot
so topla voda, zelena travica ali
svež zrak. Voda - zemlja - zrak -
pšenica - srp - fabrika - je jezik
grboslovja, razvit v socializmu, ki
je bil bolj naklonjen petletnim pla-
nom kot pa lokalnim hotenjem.
Novi občinski grb, ki je resda bolj
pisan od tistega iz leta 1335, se po
podobnih principih diči z modri-
mi in zelenimi ploskvami, tako da
na tri metre daleč ne veš, ali je to
novi grb Podčetrtka ali novi grb
Dobrne. Kot da je vseeno, za kate-
ri kraj gre, saj so oboje toplice.
Pri grbu Dobrne dobi človek ob-
čutek, da iz latvice, ki je v dveh
odtenkih zlate barve, brizga šest
curkov goste bele tekočine, ki mora
biti tudi zdravilna, kaj pa bi dru-
gega, saj je z Dobrne! Tista dva
odtenka zlate barve pa sta heral-
dično nedopustna, saj je zlata (ru-
mena) osnovna barva in je torej le
ena. Na tem pravilu temelji grbo-
slovje in heraldična risba deluje
na točno določenih principih. Si-
cer pa se v grboslovju izvir upo-
dablja le kot vodnjak ali po do-
mače štirna in ne kot neke vrste
posoda. Vrelec tudi ni heraldični
simbol, ampak je le topografski
znak. Zaradi popolnoma napačne
zasnove grba sta hrastova lista ru-
mena, kar daje vtis, da sta hudo
bolna ali posušena. Kaj pa pred-
stavlja valovita bela črta po sredi-
ni, nam bodo morali računalniški
oblikovalci še pojasniti na kakšnem
tajnem sestanku, ker za javnost pri-
mernega pojasnila ni. V črno-beli
izvedbi pa ta naš grb izgleda kot znak
pogrebnega zavoda z vrbo žaluj ko,
ne pa kot vir zdravja. Sporne so tu-
di simetrije, naprimer postavitev hra-
stovih listov, sicer pa je hrast v he-
raldiki praviloma v kombinaciji z
želodom. Znanost o grbih tudi ne
dopušča barvne obrobe, kot jo ima
grb občine Dobrna, še manj dopu-
sten je podpis v robu. Vse skupaj se
mi zdi osnovnošolsko naivno, brez
najosnovnejšega poznavanja pravil
heraldike. Mar to pomeni, da je za
idilično >vasico< pod Paškim Kozja-
kom res vse dobro? Prvi sem za to,
da se pri vseh večjih odločitvah pri-
tegne strokovnjaka in se mu oprav-
ljeno delo tudi plača. Žal pa nove
rešitve niso vedno boljše od starih.
V tem primeru so bili strokovnjaki
iz leta 1335 pač boljši. Lahko pa se
tudi motim. Kot je tudi možno, da
smo bili Dobrčani in okoličani 666
let bedaki, ki se bomo zdaj, pod no-
vim grbom, z lahkoto podali v nove
in bleščeče zmage. Bojim se le, da
je ta nova zgodba podobna tisti o
cesarju in njegovih novih oblačilih,«
se je v svoji dobrohotni kritiki raz-
govoril Viktor Rožanc mlajši, ob-
čan Dobrne.
MARJELA AGREŽ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Viktor Rožanc ml.: »Včasih so grboslovje jemali resno in bolj spoštovali Dobrno.«
1335
2001
Grbi, kot jih poznamo danes, so nastali v srednjem veku, ko so se
zaradi razvoja orožja in sprememb lastniških razmer vojaške formaci-
je spremenile iz nekdaj lahko prepoznavnih državnih formacij (npr.
rimske legije) na manjše, fevdalno ali plemiško pripadne oborožene
skupine. Te so se, odvisno od interesov veljakov ali po fevdalnem redu,
vojskovale v imenu kraljev. Da bi se te pisane množice razločevale na
streljaj loka in kasneje samostrela (na razdalji od 120 do 180 metrov),
so imeli vojščaki na svojih ščitih grbe, to je dokaj enostavne simbole,
ki so pričali, za koga aU za kaj se borijo. Jasno je, da so bih ti simboli
upodobljeni po tedanjem načinu razmišljanja, pri čemer je imel vsak
detajl grba svoj pomen. Ti pomeni so nam, uporabnikom računalniš-
kih in kabelskih sistemov, večinoma težko razumljivi, kar pa ne pome-
ni, da se jim je pametno odrekati ali da se jim ni vredno posvečati
takrat, ko v novodobni rabi dobivajo svojo novo sporočilno vrednost
in uporabnost. Zato pa imamo vejo zgodovinske znanosti, ki se ji reče
heraldika.	•
REPORTAŽA
17
Kosilo za
zbrane
steklenice
Fant, ki živi na cesti med Celjem in Žalcem -
Zbiratelj, ezoterik in slikar
Da je posebnež, je jasno na pr-
vi pogled, kaj počne, kako raz-
mišlja, kako preživlja dneve, kaj
potrebuje in kaj si želi, pa so vpra-
šanja, na katera si odgovorov ni
mogoče izmisliti. Čeprav sem ga
prej videla že večkrat, šele son-
čen četrtkov dan, ko sedi na vrtu
enega žalskih lokalov, ponudi pri-
ložnost, da stopim do njega in ga
ogovorim. »Raje ne, nerodno mi
je...« reče na povabilo k intervju-
ju. »Ne boš verjel, ampak... meni
je tudi.«
Na koncu pristane. Dogovori-
va se za naslednji dan in točen je.
V oranžni majici s kratkimi ro-
kavi, v kavbojkah in tenis copa-
tah. Nasmejan. Spomnim se, ko-
likokrat sem ga videla na poti iz
Žalca v Celje ali nazaj. Največ-
krat ob rumenem kolesu, ki ga vo-
zi ob sebi. »Zato, ker na kolesu
ne morem pravilno dihati,« raz-
loži radovednežem, ki želijo iz
njegove hoje ob kolesu napraviti
slabo šalo.
Razmišlja zanimivo, govori v krat-
kih, odsekanih stavkih. Vsake toli-
ko se malce razjezi; predvsem, ko
čuti, da ga med pogovorom ne ra-
zumem. Večinoma pa nama kar
gre...
Slikar in zbiratelj
»Ime mi je Lewi, Lewi Wolf. Z
dvojnim W, poudari.« Vprašam ga,
ali si je ime spremenil. »Ne,« re-
če in se nasmehne, »takšen sem«.
O njem kroži mnogo zgodb in
preveriti skušam govorice. Da je iz
dobre družine nekje v Savinjski do-
lini, kjer pa ga nikoli niso prav do-
bro razumeli. In je odšel, že kot
mlad fant, po svojih poteh; od ta-
krat najema sobice na poti od Ce-
lja do Žalca. Neverjetno lepo riše;
na vprašanje, kaj bi povedal o svo-
jem slikanju, pravi: »Zaenkrat ni-
mam nič slik, slikati sem nehal pred
štirimi leti, in od takrat še nisem
prijel čopiča.« Bi si želel imeti kdaj
razstavo svojih del? »Mogoče...« po-
mišlja, »ampak ne še zdaj.« In po-
tem, čez čas, boječe vpraša, ali v
žalskem likovnem salonu spreje-
majo tudi slike neakademskih sli-
karjev.
Ko sediva na vrtu in se pogovar-
java, imam kup vprašanj - on pa se
zdi tako zadržan in redkobeseden.
»A tole delaš zaradi obsojanja?« ne-
nadoma vpraša. »Kako misliš?« »No,
a pri časopisu pravijo, da sem ču-
den in da bi bilo potrebno v zvezi s
tem kaj narediti?« Spet preseneti;
pojasnim mu, da ni tako. Da me
pač zanima, kdo je, kaj počne.
Po poklicu je metalurški delavec
in delal je v Feralitu, od koder je
moral oditi kot tehnološki višek.
»Ostal sem brez zaposlitve, zdaj pa
ne delam, ker sem invalid,« pravi.
Dobiva socialno pomoč, ampak ker
je prenizka, si denar za vsakdanje
življenje služi z nabiranjem stekle-
nic. »Vsak dan jih nabiram, to je
zdaj moja služba. Ko iščem stekle-
nice, se pogovarjam z ljudmi in
sprašujem, ali vedo za kakšno so-
bo. Ko zberem dovolj steklenic, jih
prinesem v trgovino, kjer jih lah-
ko zamenjam za izdelke.« Koliko
lahko dobi za steklenice, ki jih zbere
v enem dnevu? »Ponavadi je dovolj
za tobak in včasih še za kosilo.« Ko-
silo, pravi Lewi, stane od dvesto
do petsto tolarjev na dan. »Več pa
ne potrebujem.«
Knjižnica
namesto
prijateljev
»Ezoterika,« odločno reče takoj
potem in pomolči. »Prosim?« »Ezo-
terika. Zanima me ezoterika.« Ker
po naključju deliva bogastva iste
knjižnice, približno vem, kakšne
knjige si izposoja. V glavnem so to
knjige s področja duhovnosti in
okultnih ved. »In rad berem roma-
ne. O potovanjih in o navadnem živ-
ljenju...« Navadnem. Takšnem, ki
ga sam verjetno ne bo nikoli živel...
Kako preživlja dneve? »Ko se zbu-
dim, grem na izlet. Ti izleti mi po-
menijo zelo veliko, zame so prava
avantura.« Kam? »Tja, kjer bom ti-
sti dan zbiral steklenice,« pove še,
kako združuje prijetno s koristnim.
Velikokrat se spusti v kakšen kon-
tejner ali smetnjak. Temu gre pri-
pisati njegova, od dima in umaza-
nije črna oblačila. »Kakšno pravi-
co ga imam to sploh vprašati?« se
sprašujem že od začetka najinega
pogovora. Človek ima vso pravico,
da izgleda, kot želi...
Vendar je radovednost močnej-
ša, odgovor pa zelo preprost. »Sko-
raj ves dan delam,« pravi Lewi, »in
to so delovna oblačila«. »Obleka za
delo je obleka za delo, obleka za
doma pa je za doma.« Zaželim si,
da bi ga videla po tem, ko se stuši-
ra, ko se obleče v »oblačila za do-
ma«; če to v času, odkar je odšel od
doma, sploh še kdaj stori.
Center za socialno delo Žalec
in stanovanjsko podjetje sta mu
uredila sobico na Velenjski 1 v Žal-
cu. Zadnje mesece išče novo. »Za-
kaj bi stanoval nekje, kjer se ne
počutim dobro, kjer nisem svo-
boden? Zakaj bi počel nekaj, če-
sar si ne želim?« sprašuje in po-
ve, da išče sobo na poti od Celja
do Žalca. »Ima naj peč, za sobo
pa sem pripravljen plačati okoli
deset tisoč tolarjev. Več ne mo-
rem,« pravi.
In prijatelji? »Nimam jih. Ne po-
trebujem jih. Saj imam knjižnico,«
razloži to, zanj povsem samoumev-
no dejstvo. Z življenjem pa je kar
zadovoljen; skoraj ničesar ne bi
spremenil. »Dobro je tako, kot je.«
In ob koncu me v zadrego spravi
še enkrat. »Ti lahko kam pošljem
časopis?« ga vprašam. »Ne, saj ga
imam v knjižnici.« »Lahko ti ga pu-
stim tam, če želiš.« »Saj ga imam v
knjižnici,« poudari še enkrat, z malo
povzdiguj enim glasom. »Ampak, če
ti ga prinesem, boš imel svojega,«
že skoraj malo silim. »Zakaj? Saj
ga ne potrebujem.«
Saj res, razmišljam potem, ko se
posloviva. Kaj pa ljudje sploh po-
trebujemo? Službe in življenje, v
katerem hlepimo po vedno več de-
narja, lepih oblekah in material-
nih dobrinah ali, morda, življenje,
kot ga živi Lewi Wolf? Svobodno,
mirno, v skladu s svojim prepriča-
njem in s tem, kar čutimo in kar
želimo... Če, razen redkih izjem,
med katerimi je tudi Lewi Wolf,
tem občutkom v sebi sploh še zna-
mo ah upamo prisluhniti...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Levtfi Wolf na enem od popotovanj med Celjem In Žalcem.
Požlrek čiste studenčnice
s pesmijo Dekle je po vo-
do šlo so domači pevci pri-
čeli slovesnost ob pitnici vo-
de v Lokah nad Peklom v
KS Šempeter v Savinjski do-
lini.
Milan Cokan je v svojem
nagovoru opisal, kako so že
nekoč otroci hodili k studen-
cu v gozd po vodo za tiste, ki
so delali na polju. Potihem
so si želeli, da bi bila pot kraj-
ša. potem pa, ko je razvoj v
te predele pripeljal vodovod,
se je želja preselila v podza-
vest. Sedaj, ko veliko govo-
rimo o turizmu in o tem, ko
le zdrava pitna voda drago-
cena, je želja prišla ponov-
no na dan. Ločani so izvir
približali za 600 metrov, za
Kar je bilo treba položiti ce-
vi- Pri prostovoljnem delu so
pomagali tudi vaščani iz so-
sednjih zaselkov, finančno pa
so jih podprli občina Žalec,
KS Šempeter v Savinjski do-
nni m Ponikva ter Zavod za
gozdove Žalec. Pitnica, ki so
jo poimenovali LoČanka, je
namenjena vsem mimoido-
čim, ki jih bo pestila žeja, in
vsem, ki imajo radi hladno
studenčnico. Tod mimo vo-
di tudi gozdna poučna pot.
Pitnico sta s prerezom traku
izročila namenu najstarejšega
krajanka Lok Fanika Štorman
in žalski'župan Lojze Pose-
del.	T. TAVČAR
Malteški dnevi
Na Polzeli bodo od 14. do 22. julija že drugič Malteš-
ki dnevi, ki postajajo tradicionalni.
Prireditve bodo na gradu Komenda ter v okoliških cerk-
vah in kapelicah. Predstavili bodo nova odkritja na gradu
Komenda, atraktivni pa bodo zlasti viteški dvoboji. Na
Gori Oljki bo slovesnost ob navzočnosti članov Malteške-
ga viteškega reda.
Duhovniški red Maltežanov, imenovanih tudi Ivanovci,
je skrbel za bolniško oskrbo ranjenih vitezov. Na Sloven-
skem je imel štiri postojanke, od teh se je najbolj ohranil
grad Komenda. Grad, ki stoji na griču nad vasjo, se prvič
omenja leta 1170, izviral pa naj bi iz 12. oziroma 14. sto-
letja. Takrat je v njem bil sedež savinjske komende.
Malteški vitezi so iz Polzele odšli leta 1780. Grad tre-
nutno obnavljajo, da bo čez nekaj let namenjen kulturno-
humanitarnim dejavnostim.	NINA BAŠA
Mali lilcovnilfi na
ceijsicem bazenu
Že četrto leto na celjskem letnem kopališču ustvarjajo
mladi likovniki pod mentorskim vodstvom slikarja Ni-
ka Ignjatiča vsak kopalni dan med 9. in 19. uro.
Risbe sproti razstavijo na zunanjem panoju in tudi v gale-
riji letnega kopališča. Delavnica je brezplačna, otroci dobi-
jo osvežilne napitke, organizatorji pa zanje pripravljajo tu-
di druga zanimiva dogajanja: ob ponedeljkih in sredah brez-
plačni trening karateja z evropsko prvakinjo Asjo Pešec,
spust po Savinji z napihnjenimi gumami, blazinami in čol-
ni...	ŽIVKO BEŠKOVNIK
Št. 28 - 12. julij 2001
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ljudje so slabsi
od živali
Kdo je poškodoval dragocene konje? - Z dogajanjem v Konjeniškem klubu
Celje se ukvarja tudi policija
Razmere v Konjeniškem
klubu Celje, kjer je prišlo
pred časom do izvolitve
dveh različnih vodstev, so
se približale vrelišču. V zad-
njih tednih je prišlo med
drugim do domnevno na-
mernih poškodb dragoce-
nih tekmovalnih konj. Tu-
di to zadevo raziskujejo kri-
minalisti.
Gre za štiri konje na izred-
nem občnem zboru izvolje-
nega predsednika Romana
Omerzuja (celjskega pod-
jetnika), hipoterapevtke in
trenerke Darje Pangerl in
najboljše tekmovalke Jasmi-
ne Kapetan, ki jih druži nas-
protovanje dosedanjemu
vodstvu štorskega zdravnika
Marjana Hrušovarja (vse tri
so »Hrušovarjevi« iz kluba iz-
ključili). Oškodovanci so
prepričani, da so bile poš-
kodbe konj povzročene na-
merno, po vsej verjetnosti s
palico. Zato je prejela Poli-
cijska postaja Celje njihovo
pisno prijavo o čudnih sle-
deh poškodb na sprednjih
nogah.
PoUcisti so opravili ogled,
zadevo fotografirali ter od
lastnikov zahtevali, da prido-
bijo od veterinarskih stro-
kovnjakov dokumentacijo. V
torek smo od poUdstov iz-
vedeli, da je veterinarsko po-
ročilo doslej predal le eden
od lastnikov, iz njega pa je
razvidno, da ima konj poš-
kodbo na istem mestu, kjer
jo je že imel. Veterinar je ugo-
tovil, da gre za poškodbo pod-
kožja in kože, pokostnice in
dlančnice zaradi udarca. Po-
licisti še zbirajo dodatna ob-
vestila zaradi morebitnega
kaznivega dejanja mučenja ži-
vali, Omerzujeva stran pa su-
mi dve konkretni osebi z nas-
protne strani.
Eni in drugi
Po vsem skupaj so uvedli
»Omerzujevi« v klubu stalno
dežurstvo, bokse zavarovali
z verigami in obešenkami ter
namestili protipožarne alar-
me. Tekmovalni konji so se-
veda zelo drage živali, v celj-
skem hlevu vredni tudi do 50
tisoč nemških mark. Lastni-
ki so povedali, da namenja-
jo za konja vsak mesec do-
datnih 200 do 250 tisoč to-
larjev za oskrbnino, trener-
ja, tekme, vožnjo in podob-
ne stroške. Po drugi strani so
zasebni lastniki ogorčeni, ker
sta draga konja v klubski la-
sti rezervirana izključno za
otroka predsednika Hrušo-
varja in klubske finančnice
Danice Doberšek (tudi celj-
ske občinske finančnice), ki
takšnih stroškov zato ne poz-
nata.
V zvezi s konji pa je prišlo
v klubu še do enega inciden-
ta, do izhlevljanja konj tistih,
ki so se zamerili vodstvu pred-
sednika Marjana Hrušovarja.
Na izrednem občnem zboru
izvoljenega predsednika Ro-
mana Omerzuja so namreč
pred dnevi obvestili, da nje-
govega konja, za katerega ima
pogodbo za nedoločen čas,
izhlevljajo (s pomočjo var-
nostnikov Sintala). Žival je
zares našel na soncu in po nje-
govem prihodu v klub naj bi
prišlo do fizičnega obraču-
na. Po trditvi s Hrušovarjeve
strani naj bi Omerzu in nje-
gova soproga družno hudo
pretepla oskrbnika Aleša Ku-
čerja, vendar so na tiskovni
konferenci Omerzujeve stra-
ni zatrdili, da so bile Kučer-
jeve poškodbe zaigrane.
Ob tej priložnosti so pred-
stavili novinarjem tudi neka-
tere Ustine, ki naj bi dokaza-
le domnevne finančne nepra-
vilnosti Hrušovarjevega vods-
tva. V policijski zgradbi so
nam v torek potrdili, da po-
licisti kriminalisti te trditve
preverjajo.
Ne, ni res
Pri vsem skupaj se je seve-
da takoj oglasila Hruševarjeva
stran. »Zagotavljamo, da tak-
šnih dejanj ne bi zmogel nih-
če s strani vodstva Konjeniš-
kega kluba Celje, niti ostali
člani kluba, ki so na naši stra-
ni,« pravi o poškodbah konj
podpredsednik kluba Boris
Škoberne. »Javnost je zave-
dena s številnimi nedokaza-
nimi ter milo rečeno čudni-
mi trditvami.« Poudarja, da
je po odločbi celjske uprav-
ne enote legitimno Hrušovar-
jevo vodstvo, čeprav se je
Omerzujeva stran zoper od-
ločitev na prvi stopnji prito-
žila na ministrstvo za notra-
nje zadeve.
»Glede nepravilnosti pri fi-
nančnem poslovanju, kar
nam očitajo nekateri posa-
mezniki, naj povemo, da so
bili vsi ti očitki že večkrat za-
vrnjeni s strani pristojnih in-
stitucij in organov pregona,«
še trdi Škoberne, ki očita Ro-
manu Omerzuju in podjetni-
ku Hugo Bosiu, ki je na nje-
govi strani, celo nerazume-
vanje financ.
Hrušovarjeva stran vseka-
kor ni navdušena nad medij-
sko pozornostjo. Ko je priš-
lo do izhlevljanja Omerzu-
jevega konja, so zahtevali od
lastnika »prekinitev vseh me-
dijskih objav«. Omerzujeva
stran ni ubogala, sklicala je
tiskovno konferenco. Ali bi
zares morala?
BRANE JERANKO
HIpoterapevtka In trenerka Darja Pangerl. Po sumljivih poškodbah zasebnih tekmovalnih konj so lastniki
uvedli stalno dežurstvo. Bokse so zavarovali z verigami in obešenkami ter namestili protipožarne alarme.
Na izrednem občnem zboru izvoljeni predsednik Roman Omerzu. Z listi-
nami, ki naj bi dokazale domnevne finančne nepravilnosti Hrušovarje-
vega vodstva.
Ej, lejga, frajer...
žal mi je, da ne morem
pisati o slovenski strani s
podobno vsebino, kot jo ima
spletišče Slanguage.com
(www.slanguage.com). Gre
namreč za slovar slengov-
skih izrazov v ZDA. Tudi
pri nas bi bila podobna stvar
zelo zanimiva, a dovolj ja-
mranja. Gremo k Američa-
nom.
Slanguage je sicer serija
knjig, s pomočjo katerih se
lahko na hiter in zabaven na-
čin naučite tujih jezikov - če
vam seveda angleščina sama
po sebi ni tuj jezik, kajne.
No, k reklamni kampanji je
avtor knjig. Mike Ellis, do-
dal še spletno stran, na kate-
ri lahko prebirate zanimivo-
sti ameriških slengov, nekaj
malega pa je tudi v drugih je-
zikih. Tuji jeziki se tukaj po-
javljajo v drugi funkciji in si-
cer skozi Ellisovo metodo
učenja, ki ji je nadel ime
FUNics. Stvar deluje tako, da
iz angleških besed sestavite
takšno besedno zvezo, ki v
kakšnem tujem jeziku, reci-
mo španščini, pomeni nekaj
smiselnega. Če ste torej si-
cer povsem brezvezno angleš-
ko besedno zvezo izgovorili
pravilno, bi vas domačini mo-
rali razumeti. Hja, recimo,
da je res tako. Pa pustimo to,
čakajo nas še slengi sedem-
desetih ameriških mest.
V San Franciscu pravijo ba-
sebalskemu moštvu Giants
kar Giros. Tisti, ki ste gleda-
li film The Ročk, veste, da je
to vzdevek za prosluli zapor
Alcatraz. No, jaz zdaj vem,
da je to del lokalnega slenga
in ne le zaporniška domisli-
ca. Heh, San Francisco velja
za homoseksualno prestolni-
co sveta. Ali veste, kako se
tam reče heteroseksualno us-
merjenim osebam? Breeders
- po slovensko nekaj takega
kot razplojevalci (in razplo-
jevalke, kajneda).
Na drugi strani prostrane
dežele, v New Yorku, je ža-
litev, če nekomu rečete »Go
to Jersey«. Hm, ali bi pri nas
lahko našli kakšen ekviva-
lent? Ne vem, se mi pa že svita,
da bi bil podoben slovar na-
rečij precej zabaven. Kakor-
koli že, če boste v New Yor-
ku namesto besede chocola-
te (čokolada) izgovorili
»Chalk Lit«, bi vas morali do-
mačini imeti za svojega. In
če se boste poslušali pri iz-
govorjavi, boste opazili, da
se nanaša na italijansko na-
rečje ameriške angleščine, ki
ga poznamo predvsem iz
gangsterskih filmov in situa-
cijskih komedij. No, ja.
Sicer pa lahko poleg ame-
riških slengov poskusite go-
voriti še angleškega, irskega,
južnoafriškega, kanadskega
in avstralskega. No, to je bolj
za šalo kot zares. Kakšne po-
sebne koristi ne boste imeli
od tega, če se boste napiflali
vse izraze, ki vam jih tale slo-
var ponuja. Če pa imate pri-
jatelja ali prijateljico iz ome-
njenih krajev in bi ga/jo ra-
di presenetili z znanjem nje-
govega slenga, pa morda ve
Ija poskusiti.
Vasja Ocvirt
vasja@slowwwenia.com
MODRI TELEFON
Čistilna
jeseni
Bralec Janez z okoli-
ce Ljubnega je postavil
povsem konkretno vpra-
šanje: »Kdaj bo začela
obratovati čistilna napra-
va na Ljubnem ob Savi-
nji?«
»Na ljubenski čistilni
napravi so zaključena vsa
dela, od gradbenih do
elektro instalacij, čistil-
na naprava je zavarovana
tudi z mrežo. Občina
Ljubno je že vložila us-
trezno vlogo za tehnični
pregled, ki pa bo po na-
povedih opravljen pred-
vidoma po dopustih. Gle-
de na to, da je čistilna na-
prava delana po projek-
rih, mislim, da nekje v
septembru ne bo preveli-
kih ovir za njen dokon-
čen zagon,« odgovarja taj-
nik Občine Ljubno Fra-
njo Naraločnik.
Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Mo
dram telefonu sprejemala novinarka Janja In
tihar. Na telefonsko številko 031/569-58
jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. urt
svoja vprašanja za Modri telefon pa lahki
med ponedeljkom in petkom do 17. ure zasta
vite tudi po telefonu 42-25-000.
Št. 28 -12. julij 2001
KRONIKA
19
V zapor zaradi
modre icuverte
Zdravniku Aliju Nassibu štiri mesece zapora in enoletna prepoved
opravljanja poklica - Z markami v žepu v roke policiji
Potem, ko je Okrajno sodiš-
če v Šmarju pri Jelšah zdrav-
nika Alija Nassiba iz Šmarja
pri Jelšah oprostilo obtožbe
kaznivega dejanja poskusa go-
Ijufije, se je Višje sodišče v
Celju odločilo za drugačen
epilog.
Zdravniku Aliju Nassibu, ki
naj bi imel namen sprejeti pod-
kupnino od svojega pacienta
i Mihaela Kotnika, je prisodilo
[štiri mesece zapora in prepo-
! ved opravljanja zdravniškega
pokhca za eno leto, in to šele
po prestani zaporni kazni.
Nassib naj bi 22. junija leta
1998 svojega pacienta napotil
na invalidsko komisijo pri Za-
f vodu za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje Celje, kjer
je le-ta ugotovila, da Kotnik ni
več sposoben za pridobitno de-
lo in mu izdala odločbo o in-
validnosti prve stopnje.
Nekaj dni kasneje naj bi ga
v svojo ordinacijo poklical Nas-
sib in mu, ko je bila odločba
že izdana, povedal, da so ga
člani invalidske komisije opre-
delili kot invalida prve stopnje,
ker da se je on s komisijo o tem
predhodno dogovoril. Po tem
J dogovoru naj bi Nassib za vsa-
I kega člana zahteval plačilo, 700
, nemških mark .Ta denar naj bi
Kotnik izročil Nassibu osebno.
.Slednji pa ni pozabil niti na
»svoj trud in pot v Celje«, kar
je skupaj naneslo tri tisoč mark.
Kotnik se je zato z denarjem
sredi septembra 1998 odpravil
v Nassibovo ordinacijo v Zdravs-
tvenem domu v Kozjem in mu
ga izročil, takrat pa so nastopili
policisti, ki so denar našli kar v
žepu zdravniške halje.
Da se za zdravnikovim na-
migovanjem skrivajo nečedni
nameni, je s pomočjo članov
invalidske komisije ugotovil
Kotnik sam, zatem pa zoper
Nassiba vložil kazensko ovad-
bo. Celjski kriminalisti so tako
Aliju Nassibu nastavili past,
kljub temu pa je ostalo le pri
poskusu goljufije, je odločilo
Višje sodišče v Celju.
Pri odmeri kazni je višje so-
dišče kot olajševalni okoliščini
upoštevalo njegovo nekaznova-
nost in skrb za tri otroke, sicer
pa naj bi pri vsej zadevi manj-
kala »obdolženčevo odkrito priz-
nanje in obžalovanje«. S.Šol
MOČNE
liSVETKE .
•	Verica naj policajem zad-
njič opisovala, da se ji godi-
jo neverjetne reči. Njena za-
klenjena vrata vozila so bila
vedno znova odklenjena. Ali
so bile na delu parasile z on-
stranstva ali le predrznež, ki
si upa takole jeziti Verico, še
ni povsem dokazano.
•	Zelo izsušena usta so si
I pretekli teden na Dobrni pri-
voščila pravo dozo lizanja.
Nekdo, ki je bil potreben ne-
: kaj na jezik dati, je s silo us-
• pel odpreti pokrov zamrzo-
valne skrinje in ukradel kar
štirinajst lučk in enajst kor^
netov Sladolednega manija-
ka policistom še ni uspelo iz-
■	slediti.
•	Iz kovinskega lonca se je
pred nekim stanovanjem v
Celju minuli teden kadilo. Če
je dišalo po starih obrablje-
nih čevljih in oblačilih in če
^ so bile uporabljene še kak-
? sne zači;nbe, vam bodo ve-
: povedati pohcaji, ki so
Dni na kraju kuharije, ki jo
je pripravljala teta Uršula.
•	Do nas sta prišli dve ve-
stički, m sicer, da nekdo na
Celjskem očitno ljubi para-
dižnik, saj je na škodo Voji-
slava iz njegovega vrta ukra-
ael dvajset aluminijastih pa-
; nc zanje ter da se nekdo do-
ma kopa v kupu smeti, saj je
. »z ene izmed celjskih trgo-
■	vin odnesel kante
Visok krvni davek
ceijskiii cest
Letos je na cestah celjske regije umrlo že dvaindvajset
oseb, v enakem obdobju lani štirinajst
v nesreči, ki se je zgodi-
la v soboto, 7. julija, na lo-
kalni cesti v Pristavi pri Le-
sičnem na območju Šmar-
ja pri Jelšah, je umrl 65-letni
J.J. iz Pristave.
Traktor s pripetim vozom
domače izdelave je vozil proti
Dobležičam. Pri vožnji po
klancu navzdol voznik dom-
nevno ni uspel prestaviti me-
njalnika v nižjo prestavo, za-
radi česar je traktor začel dr-
veti z vedno večjo hitrostjo.
56-letna U.J., sopotnica, je
uspela pravočasno skočiti iz
voza in se je pri tem lažje ra-
nila, voznik J.J. pa je v de-
snem ovinku zapeljal narav-
nost in trčil v nabrežino. V
silovitem trčenju je utrpel ta-
ko hude poškodbe, da je umrl
na kraju nesreče.
Dan kasneje, v nedeljo, 8.
julija, je v Mozirju življenje
izgubil 31-letni motorist J.Z.
iz Homca, ki pri vožnji ni
uporabljal varnostne čelade.
Vanj je na regionalni cesti
Mozirje - Nazarje čelno tr-
čil 25-letni voznik osebne-
ga avtomobila J.M. iz oko-
lice Mozirja, ki je v levem
preglednem ovinku nenado-
ma zapeljal na levo stran vo-
zišča. V trčenju je lažje ra-
nil sopotnik v avtomobilu,
20-letni A.B.
S.Šol.
Trikrat lagorelo
v treh požarih na Celjskem je nastalo
za dvajset milijonov tolarjev škode.
v četrtek, 5. julija, je na Celjskem zagore-
lo kar dvakrat. Najprej je v kraju Polže zgo-
relo gospodarsko poslopje, last l.J. Ogenj je
zajel in poškodoval celotno poslopje, zgo-
relo je tudi 15 nakladalk sena in orodje, ži-
vino pa so domači uspeli pravočasno rešiti.
Požar je povzročil za okrog dva milijona to-
larjev gmotne škode, vzrok zanj še ni znan.
Zagorelo je tudi v prostorih sušilnice šport-
no-rekreacij skega centra Oaza na Prekorju.
Ogenj, ki je po vsej verjetnosti nastal zaradi
napake na sušilnem stroju, je najprej zaznal
lastnik H.D. in ga skušal pogasili sam z ročni-
mi gasilnimi aparati, kar pa mu ni uspelo.
Požar, ki so ga morali pogasiti gasilci, je za
seboj pustil za okrog tri milijone tolarjev gmot-
ne škode.
Kar za petnajst milijonov tolarjev škode
pa je povzročil požar na gospodarskem po-
slopju v Jeronimu pri Žalcu, last F.O. Pri
ogledu kraja požara so celjski kriminalisti
ugotovili, da je zagorelo zaradi samovžiga
sena. Ogenj, ki ga je gasilo 48 gasilcev, je
uničil celotno ostrešje poslopja, štirideset
ton sena, poškodovani pa so tudi različni
kmetijski stroji.	S.Šol.
Še vedno čakata - na
smrtno kazen?
Na okrožnem sodišču v Podgorici bi se morala v
četrtek, 5. julija, nadaljevati glavna obravnava zo-
per 35-letnega Rada Arsoviča in 25-letnega Slavka
Deviča.
Obtožena sta brutalnega umora 22-letnega avtoprevoz-
nika Aljoše Polenška iz Stopč pri Grobelnem sredi fe-
bruarja letos na magistralni cesti med Podgorico in Kola-
šinom. Kot nam je povedala predsednica petčlanskega
senata Vesna Medenica, so na predlog branilca zahtevali
še izvedensko mnenje psihiatra dr. Ratka Kovačičeviča.
Ta je predstojnik bolnišnice v Beogradu, kjer bosta De-
vič in Arsovič na opazovanju do 23. julija. Zato so četrt-
kovo obravnavo prestavili na začetek septembra, ko bo
Kovačičevič podal tudi izvedeniško mnenje o njunem
psihičnem stanju. Tožilec je zanju zahteval najstrožjo,
smrtno kazen, ki so jo zadnjič v Črni gori dosodili pred
desetimi leti nekemu posiljevalcu in morilcu petletne
deklice.
S.Šol.
Kamenik še na
šmarsko zatožno klop
Prejšnji teden bi se bila mo-
rala na Okrožnem sodišču v
Celju začeti glavna obravna-
va zoper Kristijana Kameni-
ka (29) iz Slovenskih Konjic
in še petnajst soobtoženih.
Kamenika obtožnica breme-
ni nadaljevanega kaznive-
ga dejanja prikrivanja, za kar
pa se bo jeseni zagovarjal na
okrajnem sodišču v Šmarju
pri Jelšah.
Kaznivo dejanje, ki se Ka-
meniku po obtožnici očita,
izvira iz leta 1995, ko naj bi
od soobtoženega Kreša Le-
skovarja večkrat pridobil po-
narejena spričevala različnih
srednjih šol in jih nato pro-
dajal po 800 mark. Tožilec
Kameniku očita, da je vedel,
da so bila vsa ta spričevala
ponarejena.
Glavna obravnava se 5. ju-
lija ni začela, ker se obto-
ženi Krešo Leskovar v sod-
ni dvorani ni pojavil (za
njim je razpisana tiralica),
Kamenikova zagovornica
odvetnica Nuša Maček pa
je vztrajala pri njegovem ne-
posrednem zaslišanju, skli-
cujoč se na obtoženčevo
pravico do obrambe. Zara-
di pričakovane zapletenosti
sodnega postopka (šestnajst
obtoženih!) je senat spre-
jel odločitev, da se zadeva
(delno), po načelu krajev-
ne pristojnosti, odstopi v so-
jenje Okrajnemu sodišču v
Šmarju pri Jelšah. Torej bo
Kristijan Kamenik sedel tudi
na zatožno klop šmarskega
sodišča.
M.A.
Nesreča na tiriii
Hude telesne poškodbe je terjala prometna nesreča na'
železniškem prehodu izven Podplata pri Rogaški Slati-
ni, in sicer v soboto, 7. julija.
Voznica osebnega avtomobila, 58-letna M.B. iz Kristan
Vrha, je zapeljala na progo, ki ni zavarovana z zapornica-
mi, ne da bi se pred tem zaustavila pred prometnim zna-
kom. V tem trenutku je pripeljal potniški vlak in trčil v
vozilo. Voznica je utrpela hujše poškodbe, njen sopotnik,
56-letni M.B, prav tako iz Kristan Vrha, pa je bil lažje ra-
njen. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Kup nepridipravov
Ultra povečano aktivnost nepridipravov so policisti zabe-
ležili v noči s torka, 3. julija, na sredo, 4. julija, na mozir-
skem območju. Na avtobusni postaji so vlomili v lokal Fani
in odnesli nekaj menjalnega denarja in cigarete. Na delu so
bih tudi v Hofbauerjevi ulici, kjer so vlomili v trgovino Jata
in ukradli radiokasetofon. Nepridiprav številka tri pa je pu-
stil svojo sled v prostorih restavracije Gaj na Cesti v Loke,
kjer si je priskrbel večjo količino cigaret in nekaj alkoholne
pijače.
Radarske kontrole bodo—
•	jutri, 13. julija, dopoldne na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Slovenskih Konjic;
•	v soboto, 14. julija, dopoldne na območju celotne re-
gije, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v nedeljo, 15. julija, dopoldne na območju celotne
regije, po.poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v ponedeljek, 16. julija, dopoldne na območju Mozir-
ja, popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v torek, 17. julija, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Laškega;
•	v sredo, 18. julija, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v četrtek, 19. julija, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Mozirja.
Št. 28 - 12. julij 2001
20
NASI KRAJI IN LJUDJE
Turizem v
središču
mesta
Turistično društvo Celje
je v soboto pripravilo v sre-
dišču mesta že četrto sreča-
nje turističnih društev celj-
ske regije.
Na stojnicah in na prire-
ditvenem odru so znameni-
tosti in značilnosti svojega
kraja in okolice poleg gosti-
teljev predstavila turistična
društva Dobrina, Štore, Šem-
peter, Vransko, Polzela sku-
paj s Turistično zvezo Spod-
nje Savinjske doline, turistič-
na društva Vojnik, Dobrna in
Mlače.
Turistično društvo Celje
praznuje letos 130-letnico
svojega obstoja. Kot je pove-
dala Saša Pintar, vodja so-
botne prireditve, se s tem
združuje še štirideseta oblet-
nica neprekinjenega izdaja-
nja društvenega glasila Naše
Celje, ki ga bodo letos obo-
gatili z materialom, ki priča
o preteklem delu v društvu.
Svoj jubilej pa bodo us-
trezno proslavili jeseni, ko
bodo organizirali več okro-
glih miz in posvetovanj.
S.Šol.
Foto: GK
Tekmovanje za urejeno
okolje
Turistično društvo Velenje je maja razpisalo tekmovanje
za najbolj urejeno mestno četrt oziroma krajevno skup-
nost, zaključili pa ga bodo avgusta.
Da si Velenjčani resnično prizadevajo za urejeno in čisto
mesto, dokazuje tudi podatek, da so v lanskem letu za urejeno
okolje, vzgojo in nego cvetlic podelili kar 227 priznanj, ob tem
pa še 111 bronastih, 13 srebrnih in 11 zlatih vrtnic. M. L.
Nov prapor v Letušu
Prostovoljno gasilsko
društvo Letuš je z razvitjem
novega gasilskega prapora
in gasilskim tekmovanjem
za člane in članice v suhi
vaji z motorno brizgalno v
soboto praznovalo 95-letni-
co obstoja.
O zgodovini društva je go-
voril predsednik društva Pe-
ter Jager, ki je med drugim
poudaril, da so bili letuški
gasilci vedno pripravljeni
ljudem pomagati ob poža-
ru, poplavi in drugih ele-
mentarnih nesrečah. Nov
prapor je razvil braslovški
župan Duško Goričar, bla-
goslovil pa ga je župnik Jo-
že Zidanšek. Zbrane je na-
govoril predsednik Gasilske
zveze Žalec Franci Skok, ki
je podelil gasilska odlikova-
nja, v kulturnem delu pa so
nastopili letuški mešani pev-
ski zbor in učenci podruž-
nične OŠ Letuš. Na gasilskem
tekmovanju sta bili tako pri
članskih kot ženskih dese-
tinah najuspešnejši desetini
iz PGD Andraž nad Polzelo.
T TAVČAR
Braslovški župan Duško Goričar pri razvitju prapora.
Kuharski izlet
Poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika so četr-
to sezono radijske oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo vodi Ivi-
ca Burnik, minulo soboto sklenili z izletom na Konjiško.
Pobudnik za tovrstno druženje je bil lansko leto ustanov-
ljen Klub ljubiteljev oddaje Kuhajmo skupaj. Pester pro-
gram in lepo vreme sta bila povod za dobro voljo 75 udele-
žencev, ki so si po pokušini divjačinskih izdelkov v Sloven-
skih Konjicah ogledali še graščino Trebnik, Žičko kartuzijo
in pletarstvo Kalšek. Z upanjem, da bodo skupaj še na kak-
šnem podobnem izletu, so druženje sklenili s kosilom pri
Smogavcu v Skomarju.
TADEJA FORŠTNER, Foto: GD
Zadovoljni udeleženci v Žički kartuziji.
Št. 28 -12. julij 2001
KRONIKA S CELJSKEGA
21
Šest veličastnih in zbor
Zlati fantje in dekleta o zlatih časih - Prijeten glasbeni dogodek na dvorišču Knežjega dvorca
»Malo dixielanda, malo
popevk in vse skupaj je en
sam kabaret!« S to mislijo
se je minuli četrtek začel,
udejanjil in končal večer na
dvorišču Knežjega dvorca
v Celju, kjer sta blizu dve-
sto ljudi navdušila Celjsko
pevsko društvo in Celjski
dixieland ansambel.
Poletno Celje je bilo, po
navdušenju občinstva sodeč,
potrebno takšne osvežitve in
glasbene popestritve. Stvari,
ki nastanejo po naključju, se
navadno izkažejo za dobre.
Kot se je večer, ki ga je »za-
krivil« neutrudni celjski »mu-
zikus« Edvard Goršič, ko je
združil Celjsko pevsko druš-
tvo (vrsto let ga je vodil sam,
zdaj je dirigentsko palico pre-
pustil sinu Matevžu, mlade-
mu profesorju glasbe) in (še
vedno) odlične celjske glas-
benike, člane ansambla Ve-
nus.
Večerje prinesel nekaj zla-
tih trenutkov vsem. Občins-
tvo, po začetnih zvokih se mu
je kar z ulic večernega Celja
pridružilo še nekaj mlajših
poslušalcev, je program zim-
zelenih melodij, bodisi dixie-
land sestava, zbora ali obeh
skupaj, poslušalo z nostalgi-
jo: Moon river, China boy.
Poletna noč, What a vvonder-
ful vvorld. Ti si mi vse in šte-
vilne druge...
Poletna noč
Dixieland in dobro razpo-
loženi pevci in glasbeniki so
še oblake na večernem ne-
bu dvignili kvišku, kaj ne bi
Celjanov, ki so v mislih po-
leteli v šestdeseta, sedemde-
seta leta. Mladeniči v »špi-
čakih« in v nekoč nepogreš-
ljivih srajcah iz najlona, da-
me pa v belih plesnih čevelj-
cih in oblekcah, preščipnje-
nih v pasu, so v mislih lah-
kotno drseli po parketu Na-
rodnega doma... in si misli-
li: »Those were the days, my
friends...«
Pa je le malo manjkalo, da
se v poletni noči na raskavem
betonu gradbišča oziroma
dvorišča v Knežjem dvorcu
(osrednjega celjskega prizo-
rišča) niso pari, kot nekoč,
zasukali in zaplesali ob zvo-
kih trobente Andreja Kore-
na, ki si je dolga leta služil
kruh z »zlatimi zvoki« v Švi-
ci, pa razigranega, prav tako
»zlatega« klarinetista Andreja
Cimermana in bas kitarista
Huga Habermana (oba sta
iz Aurodenta) in tolkalista,
pedagoga, gimnazijskega pro-
fesorja kemije Mitje Teliča.
V dobri (glasbeni) kondiciji
je tudi pozavnist izpod Ko-
njiške gore in »zlatega griča«,
nekdaj eden pomembnih Ko-
nusovih ljudi, danes pa za-
poslen v konjiškem SlC -
Marjan Kovše, katerega sin
Matej (za prijatelje Kinel) tudi
pluje po glasbenih vodah. Ve-
čer je pripravil Edvard Gor-
šič. Vse mlajši in živahnejši,
odkar se kani upokojiti. Nje-
gov pečat ne ostaja samo Ce-
lju, ampak tudi mestu skla-
dateljev Ipavcev.
To imamo v
družini
Družina Goršič je prežeta
z glasbo in veseljem do pet-
ja (mama Libuška poje pri
CPD), igranja in dirigiranja.
Če bi odgovorili z naslovom
znane gledališke komedije,
bi rekli: »To imamo v druži-
ni« in se pri tem spomnili
velike celjske gledališke
igralke, mame treh bratov
Goršič, Marije Goršič, po ka-
teri zdaj nosi ime tudi Kul-
turno umetniško društvo Os-
trožno. Minulo soboto je
društvo pripravilo še en tak
večer pod celjskim nebom
z naslovom: Pesem leti, na
katerem sta nastopila brat in
sestra Alenka in Matevž
Goršič in še eno znano ime
iz gledališkega sveta, mladi
pevec in režiser Miha Alu-
jevič, sin upravnika celjske-
ga gledahšča Boruta Aluje-
viča. Alenka tudi sicer ni
manjkala na četrtkovem
»družinskem večeru«, če-
prav je prišla s tolikšno za-
mudo, da se ni več splačalo
na oder. Kriva je bila dolga
vaja v mariborski Operi, kjer
je flavtistka Alenka zaposle-
na. Glasba in oder, kajpak!
P.S. Občinstvo so zlati zvoki
in glasovi tako ogreli, da bi
na koncu še zaplesali - če jih
ne bi pregnal poletni kino, ki
tudi gostuje na istem prizo-
rišču. Mimogrede: mnogi so
menili, da bi bil (kjer je že
bil) za kino bolj primeren pro-
stor Prothasijev dvorec.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Edi Goršič, Andrej Cimerman, Andrej Koren, Mitja Telič, Maijan Kovše in Hugo Haberman.
Edvard Goršič je bil nekaj časa pri klaviaturah, pa skok v zbor, med
svoje pevce, pa k mikrofonu kot voditelj večera...
To imamo v družini... glasbo! Matevž Goršič.
Libuška Fišer Goršič
KULTURNI CENTER LAŠKO
Čestita Hamonikarskemu orkestru glasbene šole iz Žalca, ki ga vodi
Andreja Turnšek, za osvojeno Zlato odličje na mednarodnem
tekmovanju harmonikarjev v Puli.
Št. 28 - 12. julij 2001
22
ŠPORT
Pretepeni, a zadovoljili
Nogometaši CMC Publikuma novim uspehom naproti?- Tretji krog Intertota že poslastica
Mesec julij še nikoli ni bil tako
nenavaden in naporen, tudi za
nobeno drugo slovensko nogo-
metno ekipo. Vsaj štiri evropske
tekme, pa dve državnega prvens-
tva in še pokalni obračun, to je
»program za triatlonce«, ki ga mo-
rajo opraviti Pušnikovi terierji v
vročih dnevih tega meseca. V Bra-
tislavi so bili sicer v določenih ob-
dobjih bolj podobni vreči za pre-
tepanje, kajti škotski sodnik je
spregledal vrsto namernih, tudi
umazanih prekrškov. A Celjani
niso pokleknili in se s skupnim
izidom 6:1 prepričljivo uvrstili v
tretji krog, kar je seveda njihov
največji uspeh doslej.
Resda niso vračali udarcev, kar
ne smejo pod nobenim pogojem.
Mlado moštvo s povprečjem okoli
23 let je stiskalo zobe in stoično
prenašalo groba posredovanja. »Ne-
kajkrat smo že bili >tepeni<, a tako
kot tokrat še ne,« je dejal venomer
neustrašni Sebastjan Gobec. Pri-
tožbe sodniku so letele v prazno.
Kubala in Kinder sta bila ostra kot
nož. V zaključku srečanja so se ji-
ma pridružili soigralci in na silo
želeli zlomiti odpor gostov ter vsaj
najnižje zmagati pred svojim ob-
činstvom. Ni jim uspelo, zato je
bilo zadovoljstvo v našem taboru
očitno. Pridružil se mu je celjski
župan s soprogo.
Zadetica
Junak srečanja je bil vratar Amel
Mujčinovič, ki ga je uspel prema-
gati le soigralec. Almirja Sulejma-
noviča je namreč v glavo zadel os-
ter predložek tekaško zelo razpo-
loženega Bedija. Žoga je spreme-
nila smer leta in po pol ure tekme
je Mujčinovič moral ponjo v mre-
žo. Še štiri gole viška so imeli Ce-
ljani s Skalne kleti, malce nepri-
jeten občutek pa je le pet minut
po prejetem zadetku skušal odpra-
viti prav Sulejmanovič. Odkupil
se je s čudovito podajo, skoraj 50
metrov dolgo, proti nasprotnem
šestnajstmetrskem prostoru. Neo-
bičajno asistenco je spretno spre-
jel Mitja Brulc, se prebil v kazen-
ski predel, nato pa ga je s hrbta
zrušil domači branilec. Če bi škot-
ski sodnik zamižal, se ne bi le os-
mešil, temveč tudi poslovil z evrop-
ske scene. Na belo točko je poka-
zal, na rumeni ali morda celo rde-
či karton pa je pozabil. Oliver Bo-
gatinov je prvi na Pušnikovi listi
za izvajanje enajstmetrovk: žogo
je poslal ob desni vratnici v gol, v
pravo smer pa se je, prepozno in
prekratko, vrgel golman Jurij Čo-
bej. Izenačenje na 1:1 v Bratislavi
- to je bil začetek konca, saj so do-
mači za domala neverjetni preo-
brat potrebovali šest golov.
Petrzaiica
Predmestje prestolnice krasi sta-
dion z več kot 5 tisoč sedišči in dva-
krat večjo kapaciteto. Proračun klu-
ba, štiri milijone mark, je zelo vi-
sok za tamkajšnje razmere, vstop-
nice pa so v nedeljo stale le okoli
150 tolarjev. Klubski prostori so v
starem delu zgradbe, a so zgledno
urejeni, med tekmami pa se v njih
vrtijo številne mladenke. Čeprav je
šlo le za strežbo okrepčil, je bila
uprizorjena »manekenska revija«.
V prostorih VIP in za ostale goste
je bil eden od pokroviteljev tudi
tobačni proizvajalec, ki je brezplač-
no delil zavojčke cigaret tujih
znamk. Malce nenavadno za športno
prireditev, morda tudi kaznivo, a
do nemškega delegata Hansa Ebers-
bergerja podatek najbrž ni prišel.
Ponedeljkov žreb v Nyonu je
predvidel morebitne nasprotnike
v polfinalu in finalu Intertota. To
sta 25. julija in 1. avgusta Basel
(Švica) ali Heerenveen (Nizozem-
ska), kasneje pa najbrž franco-
ski Stade Rennais ali angleška
Aston Villa.
CMC Publikum je bival v hotelu
Baronka, ki je deloval lepše od ho-
tela Holiday Inn, katerega zunanje
obličje bo potrebno vsaj prebarva-
ti. Pred parkirišči uglednejših ho-
telov so postavljene zapornice, ki
jih upravlja za to posebej zaposlen
človek. Audi 8 4.2 quattro s celj-
sko registracijo in 300 konjički je
počakal.
iUieja
čeprav smo bili opozorjeni, da
je na Slovaškem za vožnjo po avto-
cestah potrebno kupiti vinjeto, se
za to nismo odločilij saj tja grede
od avstrijske meje do cilja pelje
krajša magistralna cesta. Zapletlo
se je pri povratku. Smerokazi med
Bratislavo in mejo niso bili najbolj
jasni, klubski kombi pa je zapeljal
po zelo kratkem odseku povsem
prazne avtoceste. Na cestninski po-
staji, ki se je kmalu pojavila, obe-
nem z mejo, pa je izurjeni usluž-
benec takoj zavohal priložnost za
»črni dodatek« k plači. Za nekaj pre-
voženih kilometrov je zahteval 2
tisoč kron (cca 10 tisoč tolarjev).
»A nimate toliko kron? Potem pa
bomo sklenili kompromis! Dajte
mi 20 mark,« je odvrnil smrtno re-
sno. Dobil jih je takoj, skril pod
prvi zvezek in pomahal v slovo. De-
set metrov za njim se nam je cari-
nik prisrčno smejal in nam kazal
smer. Polovica ulova je bila njego-
va. Vsi srečni!
Sobota
Tretji mednarodni nasprotnik v
sezoni 2001/2002 je Lausanne-
Sports, ki je izločil Osimovega Stur-
ma. Celjani so si bolj želeli tekme-
ca iz Gradca, zaradi imena in niž-
jih stroškov. Švicarji so po zmagi v
Avstriji z 1:0 doma povedU s 3:1.
Po zadetkih gostujočega zvezdni-
ka Maria Haasa so zadržali neod-
ločen izid 3:3. Trener Radu Nun-
weiler je zaupal naslednjim 14 igral-
cem: Zetzmann, Meyer, Masudi,
Magalhaes da Silva, Thiavv (Cha-
veriat), Kuzba (Horjak), Lutsenko
(Gomez Charrua), Puce, Meoli,
Zambaz, Gobet. Na obeh srečanjih
je zadel Alain Masudi.
Sobotni obračun se bo začel ob
18. uri, sodil pa bo Francoz Lau-
rent Duhamel. Zaradi poškodbe
gležnja naj bi že bil odpisan Oli-
ver Bogatinov, Aleksandru Rado-
savljeviču pa je oteklina na no-
su že v ponedeljek občutno splah-
nela. Vadbi se je končno pridru-
žil Samo Vidovič.
Na Skalni kleti bo nameščenih
500 dodatnih sedišč, nekoliko manj
jih bo brez naslonjal. Skupno jih
bo 1400, še 300 gledalcev pa bo
lahko na stojiščih. Bo prvič zmanj-
kalo vstopnic?
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Oliver Bogatinov je s štirimi goli v Intertotu odlično zapolnil vrzel po odhodu najboljšega strelca Damirja Pekiča.
Amela Mujčinoviča Slovaki niso uspeli premagati.
Artmedia Petrzaiica -
CMC Pubiiicuiii 1:1(1:1)
BRATISLAVA - Stadion Petrzalka, gledalcev 2000, sodnik John
Underhill (Škotska).
Strelca: 1:0 Sulejmanovič avt. (31), 1:1 Bogatinov (36, 11-m)
ARTMEDIA PETRZALKA: Čobej, Kinder, Hrnčar, Bednar, Bedi,
Kubala (Vašik), Šoltis, Sykora (Lelkoš), Borbely, Mydliar (Hali), Horky.
CMC PUBLIKUM: Mujčinovič, Križnik (Gorenak), Gobec, Šumo-
likoski, Sulejmanovič, Helbl, Jožef (Radosavljevič), Lungu, Koren,
Brulc, Bogatinov (Sivko).
Rumeni kartoni: Bednar, Borbely, Hali; Križnik, Jožef.
Št. 28 -12. julij 2001
šport
23
Celjski kadeti
ostali brez finala
Rokometaši Celja Pivo-
varne Uško, varovanci tre-
nerja Matjaža Gučka, so na
evropskem klubskem pr-
venstvu na Švedskem po ne-
srečnem porazu v polfina-
lu z moldavskim prvakom
Baracudo osvojili končno
tretje mesto.
Celjski ekipi torej ni uspe-
lo ponoviti uspeha generaci-
je, ki je pred petimi leti po-
stala evropski prvak, vendar
je lahko kljub temu zadovolj-
na z osvojitvijo tretjega me-
sta na največjem svetovnem
rokometnem turnirju mladih.
Celjani so v svoji predtekmo-
valni skupini gladko odpra-
vili vse tekmece (Volendam
27:8, Leutershausen 25:16,
Skogas20:9,E.S.Y.A.A19:17)
in se uvrstili v četrtfinale, kjer
so bili premočni tudi za li-
tovskega prvaka Gajo iz Kau-
nasa, ki so jo nadigrali z
29:21. V polfinalu so kljub te-
mu, da so jih vsi že videli v
finahi, po zelo slabi igri in šte-
vilnih napakah izgubili proti
manj znanim Moldavcem z
18:17. Z zmago proti Zagre-
bu s 25:22 so vendarle osvo-
jili tretje mesto v konkurenci
dvajsetih državnih prvakov v
predmestju Goeteborga.
Najboljša igralca pri Ce-
ljanih sta bila dirigent Bojan
Čudič in desni zunanji napa-
dalec Dragan Gajič, ki sta bila
izbrana v najboljšo sedmer-
ko EP. Naslov evropskih pr-
vakov so osvojili rokometa-
ši madžarskega Dunaferrja,
ki so v finalu ugnali Baracu-
do. Na Švedskem so se so-
lidno odrezali starejši dečki
Vlada Murka, ki so v tekmo-
vanju za pokal Partille prišli
do četrtfinala.
PETRA ŠAFRAN
Matjaž Guček: »Usodnih je bilo
naših 30 tehničnih napak proti
Moldavcem!«
Težave v
Velenju
Na dveh nočnih tekmah
za celinski pokal v smučar-
skih skokih na 85-metrski
plastični skakalnici so imeli
največ uspeha slovenski
skakalci. Skupni zmagova-
lec Jure Radelj je iz nagrad-
nega sklada pobral 300 ti-
soč tolarjev, najdlje pa je
pristal pri 92,5 metra.
Velenjčan Rolando Kali-
garo je v petek med obema
serijama zaključil tekmoval-
no kariero in se bo posvetil
trenerskemu delu. Dva ska-
kalna večera, za Rudarsko
svetilko in pokal Gorenja, je
skazila okvara električne na-
peljave. Najprej je odpove-
dalo ozvočenje, preko kate-
rega so številni gledalci sploh
lahko izvedeli za rezultate,
saj semaforja ni, kmalu za-
tem pa je sledil enourni pre-
mor, saj je zaradi preobre-
menitve pregorela varoval-
ka. Prizadevni organizator-
ji so vendarle spravili pod
streho tekmo skakalcev iz 15
držav, ognjemet pa je bil
brezhiben.
Foto: GREGOR KATIČ
Simonu Janu bron
član taekwondo kluba Sun Braslovče se je zelo dobro
boril na 12. svetovnem članskem prvenstvu v Riminiju.
Prebil se je do polfinala v kategoriji do 80 kilogramov,
kjer pa je bil lanskoletni svetovni prvak zanj premočan nas-
protnik. Po vrnitvi iz Italije so mu v braslovškem klubu
pripravili prisrčen sprejem s čestitkami za lep uspeh.
Foto: TONE TAVČAR
Judoistki v Kanado
Judoistke celjskega Sankakuja so se pred nastopi na veli-
kih tekmovanjih pripravljale na Nizozemskem, trener Mar-
se je odločil, da bosta prvi na tatami stopili
Nives Pere (zgoraj) in Regina Jerneje, ki sta odpotovali na
^rankofonske igre v Ottavvo. '
Foto: GREGOR KATIČ
Uradni domači
začeteic
s tekmama šestnajstine
finala pokala Nogometne
zveze Slovenije se bo poju-
trišnjem odprla doma^ no-
gometna scena. Konec ted-
na bosta nastopila Era
Šmartno in velenjski Rudar,
sredi naslednjega tedna pa
še CMC Publikum.
Sobotni tekmeci za uvrsti-
tev v osmino finala bodo Ko-
per in Živila Triglav ter Brda
in Maribor Pivovarna Laško.
Pet nedeljskih tekem se bo
začelo ob 17.30. V Šmartnem
ob Paki bo gostovalo ajdov-
sko Primorje (sodil bo Kan-
dare iz Ljubljane), velenjski
Rudar pa bo gost Palome na
Sladkem Vrhu (Tratnjek,
Murska Sobota). Branilec na-
slova HIT Gorica bo potoval
v Beltince, preostala para pa
sta: na Prevaljah Korotan -
Domžale in v Novem mestu
Elan - Mura.
CMC Publikum je zaradi
nastopa v pokalu Intertoto
srečanje preložil na sredo. Ta-
krat bo moral za Bežigrad k
Olimpiji, ki je bila lani bolj-
ša v medsebojnem obračunu
v Šmartnem ob Paki. Tokrat
so možnosti spet 50:50, kaj-
ti Ljubljančani bodo doma-
čini. Celjski klub je nedvom-
no izboljšal kader članskega
moštva, ki pa bo že malce
utrujen po štirih evropskih
preizkušnjah. S Skalne kleti
so predlagali, da bi srečanje
bilo odigrano 11. julija, a so
predlog »zmaji« zavrnili, saj
so se bržkone počutili še pre-
slabo pripravljene. V Ljub-
ljani bo tekma odigrana pod
žarometi, začela pa se bo ob
20. uri. Sodil bo Roberi Še-
gula iz Dornave.
V preostalih osmih parih
ni prvoligašev, zato bodo tek-
me na sporedu šele 5. avgu-
sta. Četrti predstavnik v po-
kalu NZS s Celjskega je NK
Šmarje pri Jelšah, ki se je uvr-
stil med tretjeligaše. Za pre-
boj med najboljšo šestnajste-
rico ima kar nekaj možno-
sti, čeprav bo gostoval, a pri
Bakovcih.	D.Š.
Ljubljana: Na državnem
prvenstvu v streljanju z ma-
lokalibrskimi pištolami in re-
volverji velikega kalibra so
imeli največ uspeha člani strel-
skega društva Dušan Poženel
iz Rečice pri Laškem, ki so
osvojili kar pet zlatih in tri
srebrna odličja. Najbolj sta
se izkazala Uroš Taškar z ma-
lokalibrsko športno pištolo,
ki je dosegel državni rekord
pri mlajših mladincih, ter Pe-
ter Tkalec z državnim rekor-
dom v kategoriji revolver za
člane. V.L.
Šmartno ob Paki: Novi
nogometni prvoligaš Era
Šmartno se je okrepil s sed-
merico mož. Zasedbo so do-
polnili Teinovič in Maleše-
vič iz Banje Luke, Romih in
Štancar iz CMC Publikuma,
Jakopič iz Domžal, ter Ka-
čičnik in Vico iz Maribora
Pivovarne Laško. Odšli so Ar-
lič in Kraljevič v velenjski
Rudar, Podlenik, Metulj,
Podgoršek, Mir, Zlodej, Za-
pušek, Pokleka, Purg, Ome-
ragič in Povše. Šmarčani so
v Slovenskih Konjicah izgu-
bih tekmo s Šibenikom z
2:3, oba gola pa je dosegel
Štancar. P.Š.
Koper: Slovenska mlada
košarkarska reprezentanca se
pripravlja za nastop na sve-
tovnem prvenstvu. Po kon-
čanem turnirju v Murski So-
boti so med petnajsterico
igralcev, ki bodo nadaljevali
priprave, ostali tudi Primož
Brolih, Smiljan Pavič in Dra-
gan Miletič iz Pivovarne Laš-
ko, ter Šentjurčan Davorin
Škornik iz ameriške univer-
ze Bucknel. Selektor Zoran
Martič bo dvanajsterico igral-
cev, ki bodo odpotovali na
SP, določil tik pred odhodom
na Japonsko. P.Š.
Mengeš: Igralci teniškega
kluba Cetis Celje in varovanci
trenerja Boštjana Doberška
so ponovili lep turnirski us-
peh. 15-letni Nejc Podkraj-
šek je v okviru priprav na
evropsko prvenstvo preprič-
ljivo zmagal na OP Mengša
do 16 let v konkurenci 52 igral-
cev. Uspeh so dopolnili še Ma-
tija Serdoner z uvrstitvijo v
četrtfinale in Gregor Privšek
v polfinale članskega prvens-
tva v Domžalah, ter Miha Li-
sac z uvrstitvijo v polfinale
na OP v Franciji, kjer je na-
stopal na seriji turnirjev v ok-
viru svoje univerze. P.Š.
Maribor: Na državnem pr-
venstvu Slovenije za člane in
članice so prvaki postali Gre-
gor Cankar, Jurij Rovan, Ro-
bi Teršek, Elizabeta Randelo-
vič in Romeo Živko (vsi Kla-
divar Cetis) ter Boštjan Buč
iz Velenja. Druga mesta so do-
segli Marko Lenko, Urška
Klemen, Miro Medič, Tama-
ra Golenac, Sebastjan Gro-
sek, Miro Medič, Urban Ac-
man in Živa Majcen (Kladi-
var Cetis), Sergej Šalamon,
Aleš Škoberne in Ranko Le-
skovar (Velenje), Martina Ra-
tej in Nataša Oset iz šentjur-
skega Kovala, moška in žen-
ska štafeta 4x100 metrov Kla-
divarja Cetisa ter celjska žen-
ska štafeta 4x400. Tretja me-
sta so osvojili Alen Topolov-
čan, Petra Novak, Stevan Po-
limac, Nina Jazbinšek, Mat-
jaž Voglar (Kladivar Cetis),
Jolanda Čeplak, Matjaž
Kranjc, Jožica Hozjan in An-
drej Voglar (Velenje) ter Pri-
mož Pangerl (KovalŠentjur).
P.Š.
Laško: Košarkarski klub
Pivovarna Laško se je okre-
pil s Samirjem Leričem, 205
cm visokim centrom iz Bo-
sne, ki je v Sloveniji v prete-
klih letih že igral. V minuli
sezoni je bil drugi skakalec
,in tretji strelec bosanskega pr-
venstva. P.Š.
Slovenske Konjice: V ne-
deljo bo na progi Škedenj tret-
ja finalna dirka za evropski
pokal v motokrosu do 125 ku-
bičnih centimetrov. Štart pr-
ve skupine bo ob 13.30, dru-
ge skupine pa ob 16. uri. Med
dvainšestdesetimi prijavljeni-
mi tekmovalci iz trinajstih dr-
žav bo nastopilo deset sloven-
skih voznikov, tudi Konjičan
Aljoša Jelovšek. Nagradni
sklad za vse nastopajoče na
finalni vožnji je 1,8 milijona
tolarjev. J.J.
Št. 28 - 12. julij 2001
24
NASI KRAJI IN LJUDJE
Desetnica
Berta
Iskriva Berta Miklavc s Krope je praznovala
99. rojstni dan
Le še leto dni loči Berto Mi-
klavc od stote obletnice živ-
ljenja. Krepostna za svojih
99 let, iskriva in hudomušna
pravi, da ji starost ne nudi
prav veliko užitkov, vendar
pa se ne da kar tako.
Miklavčevi Berti s Krope pri
Bočni ni videti, da ji na vrata
trka stoletnica. Marsikaj trp-
kega ima povedati iz svoje mla-
dosti in iz zrelih let med obe-
ma vojnama, pa tudi kasneje
ji ni bilo z rožami postlano.
Trdo, skromno življenje jo je
utrdilo v fizični in umski kon-
diciji, tako da še vedno veliko
bere, piše in predvsem rešuje
križanke, sledi vsem dogod-
kom v okolici in po svetu ter
se spominja svojih grenkih in
najlepših dogodkov.
Berta Miklavc se je rodila
kot »desetnica«, torej kot de-
seti otrok pri Ropovih, v mali
hišici ob cerkvi v Bočni. To
je bilo daljnega 24. junija
1902, ko je bilo precej toplo.
Prav tako kot letos ob ena-
kem času, ko so Berti zaže-
leli dobrega zdravja sorod-
niki, hčerka Bertica in vnu-
ki, sosedje, župnik in farani
v Bočni, upokojenci ter žu-
pan Toni Rifelj.
»Moramo pač živeti, če ne
moremo umreti,« je resnob-
no dejala ob našem srečanju
in takoj nato hudomušno pri-
stavila, da »ko bi vedela, da
pridete novinarji, bi se bolj
napucala«. Ob kvačkanju je
pripovedovala, kako je kot
šestnajstletno dekle nosila
pošto po Bočni in okoHci, da
je zaslužila za blago za »fir-
tah«. Skupaj s sestrami in brati
je v »pruhu« v Gradišču dro-
bila kamenje, da se je nabra-
lo nekaj drobiža za preživet-
je, za osnovno hrano in še kaj
za v šolo.
Zelo mlada je pela v cerk-
venem zboru, ki ga je nato več
let tudi vodila, organistka pa
je bila polnih 50 let. Tega po-
klica jo je naučil župnik Ki-
tak, posebne tečaje pa je obi-
skovala še v Mariboru. Delov-
no dobo med obema vojna-
ma je izpolnjevala s prilož-
nostnimi deli, imela je hra-
nilnico in posojilnico ter vo-
dila lastno trgovino, opravlja-
la je tajniška dela v Krajevni
skupnosti Bočna... Moža ji je
vzela druga svetovna vojna,
ustreljen je bil kot talec v Celj-
skem piskru. Že pred časom
je umrl sin Franc, s hčerko
Bertico pa se lepo razumeta
in skupno preživljata lepe čase.
O receptu za zdravo in dolgo
življenje ni želela govoriti.
Starost menda sploh ni tako
lepa, da bi se splačalo vztra-
jati pri staranju za vsako ce-
no. Zdravnica jo sedaj obi-
skuje doma, kar se menda »ši-
ka« za stoletnike, čeprav ra-
zen bolečin v nogah ni kaj
zdraviti. Da bi še dolgo osta-
lo tako!
JOŽE MIKLAVC
Vitalna 99-letnica Berta Miklavc s Krope pri Bočni.
Gališki dnevi
kulture, športa in
zabave
Na novem, večnamenskem športnem
igrišču v Zavrhu so v soboto zaključili več
kot mesec dni trajajoče Gališke dneve.
Zadnji dan so pripravili 8-kilometrski tek
prijateljstva in tek rekreativcev v spomin na
olimpionika Leona Štuklja po romarski po-
ti Petrovče - Zavrh. Teka se je udeležil tudi
Dušan Mravlje. Poleg tega so pripravili ga-
silsko tekmovanje in srečanje krajanov KS
Galicija.
Vse od prvih junijskih dni se je v tej krajevni
skupnosti zvrstila paleta kulturnih, športnih
in zabavnih prireditev. Začeli so s koncertom
Dekliškega pevskega zbora Galicija, nadalje-
vali z mozaično likovno delavnico otrok, ho-
kejem na rolkah, košarko, pohodom po obron-
kih KS Galicija, razstavami, tenisom, odboj-
ko, nogometom, pripravih so kresovanje...
T. TAVČAR
Dušan Mravlje in Anton Herman, pobudnik teka v
spomin Leonu Štuklju.
Ogiarke in
grofje iz Socke
Pod okriljem Kulturnega društva Soc-
ka deluje več različnih skupin, ki jih zdru-
žuje ljubezen do glasbe, pesmi in plesa. Z
najdaljšo zgodovino se ponaša Vrajeva peč,
etno skupina iz Socke, ki z igranjem na
stare inštrumente obuja pradavne sloven-
ske pesmi, ki so jih mnogi že pozabili.
Tamkajšnji grofje (na sliki), ki jih sestav-
lja šest parov in dva vojščaka, s srednjeveš-
kimi plesi pogosto nastopajo na prireditvah
po vsej Sloveniji. Zanimanje občinstva vzbu-
jajo. zlasti s kostumi iz 17. stoletja, ki so jih
izdelale članice skupine. Grofje so nastaU
na pobudo podpredsednice kulturnega društva
Ivanke Koprivnik.
Zadnja štiri leta v okviru društva deluje
tudi zborček sedmih žena, Oglark, ki same
osmišljajo glasbo in pesmi priredijo pose-
bej za tistega, ki so mu namenjene. Dejavna
je tudi otroška folklorna skupina, ki zlasti v
zadnjem času pod vodstvom Milene Auber-
šek Sodin dosega lepe rezultate na različnih
tekmovanjih.	Bo. J.
Praznik šoferjev in avtomehanikov
šoferji in avtomehaniki
dajo veliko na svoj stanov-
ski praznik, 13. julij. Slo-
vesno so ga proslavili tudi
člani Združenja šoferjev in
avtomehanikov Savinjske
doline, ki so se zbrali na
svojem avtopoligonu v Lo-
čici ob Savinji.
Številnim zbranim je o po-
menu praznika šoferjev, šo-
ferskem stanu in delu avto-
mehanikov govoril predsed-
nik združenja Ivo Serdoner.
Ob tem je še posebej potrkal
na vest vseh udeležencev v
prometu, saj kljub prizade-
vanjem krvni davek na naših
cestah raste. Na srečanju so
podelili več odlikovanj. Zlato
značko so prejeli Srečko Dia-
ci, Marjan Halcer, Izidor Kor-
ber, Janez Ločičnik, Franc
Pinter, Jože Košec in Lojze
Vitrih, plaketo tovarištva
Franc Tkavc, Slavko Zagožen,
Ludvik Regoršek, Alojz Flor-
jane, Alojz Tavčar, Jožica
Bastl, Valerija Verdnik in Ivan
Izlakar ter plaketo srebrni ve-
nec Žarko Saražin. V kultur-
nem programu je nastopil
moški pevski zbor združenja
pod vodstvom Mije Novak.
T. TAVČAR
Št. 28 -12. julij 2001
26
NASI KRAJI IN LJUDJE
Miran Gaberšek in Matjaž Zupane: zadnji treningi pred odhodom.
Odklopljena
odprava
Šentjurčana Miran Gaberšek in Matjaž Zupane se 14.
julija odpravljata na kolesarsko odpravo po Aljaski -120
kilometrov divjine na dan
Miran Gaberšek in Matjaž
Zupane sta ljubiteljska ko-
lesarja. Po hribih okoli Ce-
lja in Šentjurja kolesarita
vsaj tri ure na dan, pred krat-
kim pa sta začela razmišlja-
ti o novem izzivu. Odpravo
sta poimenovala M&M Tour
Aljaska 2001, na pot pa se
bosta odpravila 14. julija.
»Ideja je padla, ko sva na
Internetu gledala odpravo, ki
je šla s kolesom na Kamčat-
ko. Midva greva tudi, ampak
izbrala bova kaj bolj odklop-
ljenega, sva si rekla in se od-
ločila za Aljasko,« pravi Mi-
ran. Odločitvi o izbranem ci-
lju potovanja so sledile pri-
prave na mesec dni trajajoče
kolesarjenje, med katerim bo-
sta prevozila približno 3000
kilometrov. »Kolesarjenje po
Aljaski sprejemava kot velik
izziv. Spala bova ob cesti, is-
kala bova prostore, kjer bo-
va lahko šotorila. S sabo bo-
va imela hrane za pet dni, jed-
la pa bova v glavnem testeni-
ne, ki dajejo največ energi-
je,« načrtuje Miran, ki s pri-
jateljem Matjažem kolesari
že vrsto let. »V času pred od-
hodom so treningi še bolj in-
tenzivni. Zadnje tedne ne iz-
pustiva niti enega dneva, saj
je potrebno poskrbeti za od-
lično kondicijo. To je najina
prva daljša odprava in lahko
se zgodi kaj nepredvidenega.
zato se želiva nanjo kar naj-
bolje pripraviti. Sicer najra-
je kolesarim po hribih, naj-
bolj priljubljeni cilji pa so
Resevna, Šentrupert, Kalob-
je in Rifnik,« pravi Miran, za
katerega bo zamenjava šent-
jurskih hribov z divjino Al-
jaske zares velika preizkuš-
nja.
Miran in Matjaž sta že pred
odhodom na odpravo prema-
gala nekaj težav, ob finanč-
nih, ki so jih pomagaU reše-
vati sponzorji, jih je bilo naj-
več z letalsko karto. »Nanjo
sva čakala mesec dni, potem
pa sva jo dobila skoraj na si-
lo, in to najdražjo.« Popot-
nika se bosta z letalom pri-
peljala do Anchoraga. Potem
se bosta odpravila do Fair-
banksa, do meje s Kanado, •
kjer je največja divjina. Sle-
dilo bo kolesarjenje do Whi-
tehorsa, nakar se bosta po^
osemindvajsetih dneh vrni-
la v Anchorage.
Priprave niso bile poceni;
ob letalski karti in opremi sta
morala kupiti tudi novi ko-
lesi. Avantura bo vsakega od
njiju stala okoli 800 tisoč to-
larjev, ampak zdaj, ko ju od
Aljaske loči le še dober te-
den dni, ju to ne skrbi več.
»Tako drago je le prvikrat; ko
greš drugič, je ceneje,« trdi
Miran, ki zadnje tedne skrb-
no spremlja tudi vreme na Al-
jaski. Mrzlo je; v Anchora-
gu, kjer bosta pristala, ju bo
čakalo od nič do pet, v dru-
gih predelih pa od deset do
petnajst stopinj Celzija.
Več o dogodku bosta po-
gumna kolesarja povedala po
vrnitvi; zaenkrat upata le, da
bosta zadostila lastnim pri-
čakovanjem. »Kolikor si lah-
ko predstavljam, pričakujem
nedotaknjeno divjino in šo-
lo preživetja v takšnih oko-
liščinah,« pravi Miran in do-
daja, da bo posebne vrste do-
živetje že življenje brez tele-
fonov, prav mogoče pa je, da
med petsto kilometrov dol-
gim kolesarjenjem po divji-
ni Aljaske vsaj teden dni ne
bosta srečala žive duše.
ALMA M. SEDLAR
Miran Gaberšek: »Največji izziv bo
doživeti, kako lahko preživim.«
(Foto: GREGOR KATIČ)
Št. 28 -12. julij 2001
OVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
27
pilMEVI
Zakaj
prestavljati
(pomenike
padlim?
Ker je bilo v pismu pod gor-
im naslovom (NT št. 27),
ga je posredoval KO ZB NOV
Djnik, veliko netočnih in
ndencioznih navedb, želim
?katere od njih pojasniti.
Razmišljanja o prestavitvi
)omenikov padlim v 1. in II.
retovni vojni so se dejansko
'sneje pojavila ob izrednih
izmerah, ki v Vojniku zara-
gostote prometa in ureja-
la križišč trajajo že dalj ča-
i. Enako, če ne večjo težo
i problema dovozne ceste
3 banke, ki se posredno na-
3zuje na vprašanje zemljiš-
i ob spomeniku, ima zago-
ivo prestavitev avtobusne-
1 postajališča iz centra Voj-
ika (medkrajevni promet)
b magistralni cesti Celje -
lovenske Konjice. Istočasno
i lahko rešili tudi problem
Dstajališča za lokalne avto-
use, ki otežuje odvijanje
rometa v Prušnikovi ulici,
|er to žal ni edini problem,
t tem je bilo govora že več-
rat.
!V bližnji prihodnosti bo-
lo zaradi uvajanja devetlet-
e pričeli z izgradnjo prizid-
j k matični šoli na Prušni-
3vi ulici, kar bo posledič-
D pomenilo preselitev raz-
fdne stopnje iz obstoječe
avbe ob glasni prometni če-
ti. To bo narekovalo spre-
lembo namembnosti tega
bjekta in zagotovo potre-
0	po dodatnih funkcional-
,ih površinah.
1	Z vsem tem so bili borci
1 vsi, ki so želeli o zadevi
[.orektno in konstruktivno
izmišljati, seznanjeni. Kar
ladeva postopke, ki jih je v
vezi z obravnavo navedene
Toblematike izvajal Občin-
ki svet, menim, da so bili
■ovsem korektni. Morda so
redstavniki KO ZB NOV Voj-
ik pozabili, da sem jim
klep Občinskega sveta do-
tavil osebno, in se, čeprav
epovabljen, udeležil sestan-
a Odbora z namenom obraz-
pžitve. Svoja osebna stališ-
a sem skupaj z mnenjem Ob-
inskega sveta temeljito
redstavil tudi v svojem pi-
imu Odboru - dopis z dne
junija 2001.
i Ob vsem tem bi želel širšo
fivnost ponovno informira-
i)' da gre v razmišljanjih o
prestavitvi spomenikov za
polgoročno zadevo, pred-
gem v prihodnjih petih le-
011, kjer bo dana možnost za
gzprave in pripombe vsem,
|)ih problematika ^la kakr-
r koli način zadeva, kot pr-
mnenje že podaH
grokovnjaki-krajinarjizZa-
f da za varstvo naravne in
dediščine iz Celja.
^rP^H n- ^^^"^išljanj so se
^^edehh pozitivno. V mi-
so imeli tudi potrebo po
. bnovi obeh obeležij, še po-
ki je postavljen
spomin na žrtve I. svetov-
ne vojne in stoji na neprimer-
ni lokaciji. Spoštovanje spo-
mina padlih na dostojni, pri-
mernejši lokaciji, bi obenem
pomenilo ureditev parkovne-
ga območja, kar izhaja že iz
sprejetih prostorskih aktov.
Glede spoštovanja spomina
in pi^tete do vseh tistih, ki
so žrtvovali življenja za svoj
narod, domovino ter pozor-
nosti še živečim borcem in
tudi ostalim članom KO ZB
v občini Vojnik, doslej niko-
li ni bilo nikakršnih dilem.
Tudi lani ne, ko smo v Novi
Cerkvi postavili nov spome-
nik, kjer je bila v teh dneh
svečana proslava. In prav ta-
ko ni dilem v tem času, ko se
intenzivno pripravljamo na
spominsko svečanost na Do-
brotinu in na tradicionalni
spominski pohod na Komel
nad Pliberkom.
Ob vsem mi je najbolj žal,
da so tisti, ki jim pravzaprav
nikoli ni všeč, kaj se v voj-
niški občini počne, izkoristili
prav borčevsko organizacijo
za manipuliranje. Mar niso
s tem izrazili svoje plehko-
sti na način, ki zasluži mo-
ralno obsodbo?! Več kot ja-
sno je namreč, da bo do do-
končne odločitve, ali bo pre-
stavitev sploh izvedena, priš-
lo šele po tehtnem premisle-
ku in ob upoštevanju argu-
mentiranih pripomb za ali
proti.
BENO PODERGAJS,
župan Občine Vojnik
Čudni
strošici
daijinsicega
ogrevanja
Gospod Poprijan, v pismu
(NT št. 26) postavljate nekaj
vprašanj, na katera vam od-
govarjamo z naslednjimi po-
jasnili:
1.	Po končani ogrevalni se-
zoni smo, skladno z Energet-
skim zakonom, informirali
uporabnike naših storitev o
porabljeni toplotni energiji.
V Energetiki Celje se zaveda-
mo, da je strošek ogrevanja
postal za nekatere uporabni-
ke visoka mesečna obreme-
nitev, posebej v zimskih me-
secih. Zato smo že pred za-
četkom ogrevalne sezone po-
zvali vse uporabnike k racio-
nalni rabi toplotne energije.
2.	Glede individualnih me-
rilcev toplote po stanovanjih
vam moramo pojasniti, da o
vgradnji le-teh ne odloča na-
še podjetje, ampak je odlo-
čitev in nabava stvar lastni-
kov stanovanj. Lahko vam nu-
dimo tehnično pomoč pri iz-
vedbi, žal pa ne finančne, ker
zaenkrat nimamo sredstev za
te namene. Za učinkovit si-
stem obračuna stroškov za de-
jansko porabo po stanovanjih
pa morajo biti zagotovljeni
naslednji pogoji:
-	merjenje skupne porabe
toplote za celoten objekt (že
zagotavlja Energetika Celje);
-	da so vgrajeni delilniki
in da je dano soglasje vseh
lastnikov stanovanj oz. upo-
rabnikov za tak način obra-
čuna;
-	da je določena metodo-
logija ugotavljanja deleža vsa-
kega stanovanja v celotni po-
rabi toplote, za kar je potreb-
no pridobiti strokovno uspo-
sobljenega delavca oz. uspo-
sobljeno podjetje, ki bo
opravilo sistem delitve. O iz-
boru podjetja, ki bo izvršilo
tak sistem delitve, vrsti de-
lilnikov, vgradnji, vzdrževa-
nju, odčitavanju in opravilo
obračun, se dogovorijo oz.
odločijo lastniki oz. uporab-
niki ali v njihovem imenu
upravnik.
V Celju sta bila leta 1994
sprejeta dva akta: Odlok o
obvezni vgraditvi in upora-
bi merilnikov toplote in Ta-
rifni sistem, ki predstavlja-
ta pravno podlago za obra-
čun toplote po dejanski po-
rabi. V skladu s tem je bil v
ogrevalni sezoni 1997/98 iz-
veden prehod od pavšalne-
ga načina obračunavanja po-
rabe toplote na porabo po
posameznem objektu, v ka-
terem se vsa porabljena to-
plota zabeleži na merilcu v
toplotni postaji. Praksa poz-
na različne pomožne siste-
me za razdelitev stroškov,
razdelitev stroškov po veli-
kosti ogrevalne površine, po
prostornini prostora ali na
osnovi delilnikov. Delitev
stroškov na osnovi delilni-
kov je odvisna od izvedbe si-
stema centralnega ogrevanja
(dvocevni, enocevni) kar po-
meni, da so to lahko različ-
ni delilniki, nameščeni na
ogrevalna telesa (izhlapilni
ali elektronski) ali indivi-
dualni števci, ki pri enocev-
nem sistemu merijo porabo
toplote colotnega stanova-
nja.
3. Letošnja zima je bila
znatno toplejša kot običajno,
zneski na položnicah pa pre-
cej višji. Razlog je v poviša-
nju cene toplote, ki se je ob-
likovala v zadnjih mesecih
skladno z rastjo nabavne ce-
ne zemeljskega plina, vključ-
no s trošarino in s takso. Na-
bavna cena zemeljskega pli-
na, vključno s trošarino in
takso, je na dan 1. 3. 2001
večja za 96 odstotkov glede
na 1. 1. 2000, medtem ko je
cena toplote (variabilni del
cene) večja za 83 odstotkov,
kot je bila na dan 30. 6. 99.
Cena toplote, ki se meri po
števcu v mWh oz. kWh, vklju-
čuje le nabavne stroške ze-
meljskega plina, vključno s
trošarino in takso ter stroš-
ke električne energije. Na to
znatno podražitev stroškov
ogrevanja je vsekakor vpli-
valo povišanje nabavne cene
zemeljskega plina, ki je po-
sledica naraščanja cen ener-
gentov na svetovnem trgu in
zaradi povišanja tečajne vred-
nosti dolarja, na kar pa tako
Energetika Celje, kot tudi os-
tala podjetja v naši panogi,
nimajo nobenega vpliva.
Odgovor g. Uraniču je bil
objavljen v dnevniku Večer.
JANEZ PETERMAN, univ
dipl. ing. str.,
v.d. direktorja Energetike
Celje
FREJELI
? SMO
(■■
Kaj se
dogaja s
Knežjim
dvorcem?
Srečal sem starega prijate-
lja, ki je nekdaj delal kot ar-
hitekt pri revitalizaciji starega
mestnega jedra in ki mi je po-
tožil, da bodo sedanji oblast-
niki v našem lepem Celju za-
pravili vse, kar je lepega in
na kar smo Celjani lahko po-
nosni.
Gre za prizidek k Narod-
nemu domu za potrebe dr-
žavne uprave, za novo ure-
ditev Trga celjskih knezov in
za nameravano izgradnjo ga-
ražne hiše na sedanjem par-
kirišču zahodno od Knežje-
ga dvorca.
O tem, da je po mojem
mnenju prizidek k Narodne-
mu domu velika napaka in
škoda za mesto Celje, sem že
pisal. Tedaj še nisem vedel o
nameravani gradnji garažne
hiše in tudi ne o tem, da pro-
jekt za preureditev Trga celj-
skih knezov sploh ne upošte-
va prihodnje ureditve Knež-
jega dvorca in rešuje uredi-
tev trga samega, kar pa bo v
prihodnje, po mnenju stro-
ke, delalo težave pri rekon-
strukciji Knežjega dvorca.
Na vprašanje prijatelju, ka-
ko je to mogoče in kaj dela
stroka, predvsem kulturno
zgodovinska zaščita, mi je
odgovoril, da proti tej, se-
daj vladajoči občinski struk-
turi, ne morejo nič in da so
se raje umaknili. Vse je men-
da podrejeno denarju in za
temi rešitvami, kot vedo po-
vedati nekateri, stoji tudi
mestni svet, ki gleda samo
na denar.
Velika škoda za Celje, da
je tako. In kaj se da še stori-
ti? Menim, da je še čas, da se
prepreči škoda, saj se noben
projekt še ni pričel realizi-
rati in zanje še niso porabih
veliko denarja.
Pozivam gospoda župana
in mestne svetnike, da o vseh
treh zgoraj navedenih projek-
tih ponovno premislijo in k
sodelovanju pritegnejo zna-
ne strokovnjake, predvsem dr.
Stoparja, ki je gotovo eden
največjih poznavalcev prob-
lematike, kako urejati stara
mesta in gradove. Mnenje
strokovnjakov naj se potem
da v javno obravnavo obča-
nom Celja. Ta javna predsta-
vitev občanom, z vsemi stro-
kovnimi mnenji, naj bo res
javna, ne pa tako, kot je obi-
čaj v Celju, da s prenašanjem
sej mestnega sveta po »celj-
ski televiziji« odgovorni mi-
slijo, da je zadoščeno vsem
kriterijem dobrega obvešča-
nja občanov Celja.
Pa še to. Menda so strokov-
njaki mestnim možem pred-
lagali, da bi namesto prizid-
ka k Narodnemu domu raje
zgradili novo upravno stav-
bo v Aškerčevi ulici ali na lo-
kaciji stare cinkarne, pa za
to ni bilo posluha. Ali je res
celjska občina dolžna poma-
gati državi, da pride do svo-
jih prostorov za upravo? Je
za to res potrebno zapraviti
to, kar lahko Celju v prihod-
nje prinese slavo in ponos,
to je zgodovinsko avtentič-
no rekonstruiran Knežji dvo-
rec, ki bo vklopljen v primer-
no okolje?
MARJAN AŠIČ,
Celje
Boniteta pa
talca!
Verjeli ali ne: veterani voj-
ne za osamosvojitev Slove-
nije, ki-bivajo na območju
mestne občine Ljubljana, so
ob deseti obletnici osamos-
vojitve prejeli »boniteto«, da
se lahko enkrat brezplačno
peljejo z avtobusom mestnega
prometa po Ljubljani, to je v
vrednosti slabih dvesto tolar-
jev. Seveda so to jubilejno na-
grado sprejeli z močno raz-
ličnimi občutki.
No, moj sin, ki je tudi med
temi upravičenci do »boni-
tete«, mi je to povedal, meni
pa se je zdelo vredno, da to
povem naprej, do bodo tudi
drugi vedeli.
Seveda tole pisemce za-
ključujem brez komentarja,
saj je vsebina dovolj zgovor-
na. Vsem zaslužnim za osa-
mosvojitev Slovenije pa ob
tej priložnosti tudi sam če-
stitam.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
Demo-
icracija v
občini
Vojniif
Najprej podatki o strankar-
ski sestavi Sveta občine Voj-
nik: SLS-i-SKD, Slovenska
ljudska stranka (9 svetnikov).
Socialni demokrati Sloveni-
je (4 svetniki). Liberalna de-
mokracija Slovenije (3 svet-
niki), DeSUS (1 svetnik),
ZLSD (1 svetnik).
Teorija pravi, da mora ime-
ti vsak pripadnik družbe mož-
nost, da pove svoje mnenje
o določeni zadevi in da se o
njej izreče. V sodobnem ča-
su se ta pravica ljudi uresni-
čuje preko pohtičnih strank.
Od sposobnosti in načina dela
strank pa je odvisno, koliko
pri kreiranju odnosov med
ljudmi in pri odločanju v
skupnih zadevah prisluhne-
jo ljudem. Zato je nadvse po-
membno, kateri stranki izre-
čemo na volitvah svoje zau-
panje.
V Vojniku ima (že drugi
mandat) v občinskem svetu
absolutno večino združena
stranka Slovenska ljudska
stranka in Slovenski krščan-
ski demokrati. Iz te stranke
je tudi župan občine, kar po-
meni, da sta župan in vlada-
joča stranka v zadnjih sed-
mih letih lahko izpeljala prav
vse svoje zamisli in odloči-
tve. Pri tem je treba pojasni-
ti, da svetniki vladajoče stran-
ke, skupaj z županom, v ob-
činskem svetu delujejo kot
uglašen glasovalni stroj ter da
niso v stanju prisluhniti in
upoštevati argumente-^ in
predloge drugih, pa če so ti
še tako na mestu. Zato smo
bili toliko bolj začudeni vsi,
ki razmere poznamo, ko se
je župan Beno Podergajs v ju-
nijski številki lokalnega gla-
sila Ogledalo pritoževal, da
opozicija ovira učinkovitej-
še, hitrejše in kvalitetnejše de-
lo v občini. Pri tem ni pove-
dal, kaj konkretno je imel v
mislih, da bi mu lahko kon-
kretno odgovorili, zato lah-
ko le ugibamo.
Morda je imel v mislih ar-
gumentirano oporekanje
LDS- Občinskega odbora Voj-
nik določilom občinskega od-
loka o plačevanju prispevkov
ob vodarini in odvozu odpad-
kov, kjer je določeno, da mo-
ramo porabniki plačevati vi-
sok prispevek za investicije.
Nikoli pa .ni prav jasno, za
kaj se ta denar porabi. Po-
polnoma v nasprotju z eko-
nomskimi pravili pa je, da
se ta denar vlagateljem ne vra-
ča. Tako smo občani z ome-
njenim odlokom prisiljeni,
da nepovratno vlagamo svoj
denar, kar pomeni enako, kot
bi plačevali samoprispevek.
O samoprispevku pa vemo,
da morajo občani odločati na
referendumu. Po tem, ko je
LDS- Občinski odbor Vojnik
nakazal možnost ustavnega
spora glede takšnih določil
odloka, je Občinski svet spre-
jel sklep o ukinitvi odloka na
obremenjevanje okolja in in-
vesticijskega prispevka. Ob-
staja pa odprto vprašanje že
plačanih vložkov.
Vladajoča stranka in župan
(na območju vojniške obči-
ne) očitno enačijo občino in
cerkveno organizacijo, saj so
tri leta zapored podelili zla-
to plaketo duhovnikom.
Stranke, ki nas župan ime-
nuje opozicija, pa smo po-
vedale, da razumemo ustav-
no določilo, da sta država in
cerkev ločeni. Spoštujemo in
cenimo delo duhovnikov,
vendar svoje poslanstvo
opravljajo v okviru svoje or-
ganizacije - Cerkve.
Pri mnogih poznavalcih se-
danjih razmer v občini Voj-
nik se poraja tudi sum, da
skuša vladajoča stranka, glede
na svoje poglede na dogaja-
nje v času NOV, zminimali-
zirali pomen obeležij, ki so
v Vojniku postavljena v spo-
min na ta dogajanja. Na to
misel nas navaja tudi pre-
skromno obeležje v Novi
Cerkvi, ki je bilo pred krat-
kim obnovljeno. Kraj in ljud-
je, ki ne spoštujejo svoje pre-
teklosti, nimajo sedanjosti in
ne bodo imeli bodočnosti.
Bodi dovolj razmišljanja o
tem, kaj je prvega moža v ob-
čini spodbudilo h kritiki opo-
zicije. Nekaj je pri tem vse-
kakor res in pohvalno. Žu-
pan je s tem opozoril na pre-
majhno aktivnost strank, ki
naj bi v občini predstavljale
opozicijo. Je to rezultat nje-
gove avtokratske drže ali pa
morda spoznanja, da je v Voj-
niku premalo demokracije?
mag. ADOLF VIDENŠEK,
iur.,
predsednik LDS 00 Vojnik
Št. 28 - 12. julij 2001
Indijanci
mavrične doline
V Argentini predstavljajo Indijanci le še eksotično manjšino
Pred prihodom belcev na
ameriško celino je tudi na da-
našnjem ozemlju Argentine
živelo precej Indijancev. Kak-
šna posebno mogočna civi-
lizacija se sicer ni razvila ,
tako da je o življenju prvot-
nih naseljencev ohranjenih
le malo pričevanj. Hidi In-
dijancev danes ni mogoče vi-
deti skoraj nikjer več. V Ar-
gentini predstavljajo eksotič-
no manjšino, katerih boga-
ta kulturna dediščina zadnja
leta zanima vedno več Ar-
gentincev pa tudi tujcev.
Najbolj zanimiva s tega vi-
dika je provinca Jujuy v seve-
rozahodnem delu Argentine,
ki meji na Čile in Bolivijo. Tod
je v kolonialnih časih pote-
kala pomembna trgovska pot
med Buenos Airesom in bo-
gatimi nahajališči srebra v Po-
tosiju. Tukaj danes živi naj-
več Indijancev, večinoma pri-
padnikov nekdanjega inkov-
skega imperija, tako da je je-
zik kečua še vedno precej raz-
širjen po vaseh. K sreči so se
Argentinci še pravočasno za-
čeli zanimati za prvotne na-
seljence in njihovo kulturo,
saj so v južnejših predelih ve-
like države Indijance pobili
že v prejšnjih stoletjih. Ta del
Argentine leži ob vznožju An-
dov, na planoti, ki se vzpenja
proti Boliviji in leži na nad-
morski višini od 1500 do
3000 metrov. Višina, suha
zemlja in pomanjkanje dež-
ja so že od nekdaj narekovali
skromno življenje in večina
prebivalcev tako živi tudi da-
nes. Preživljajo se z gojenjem
koruze, andske žitarice kinoe
in druge zelenjave, ter z goje-
njem ovac in lam. Vedno več
ljudi pa živi od turizma, saj
slikovita polpuščavska pokra-
jina z barvitimi gorami in šte-
vilnimi arheološkimi izkopa-
ninami vsaj v poletnih mese-
cih (januar in februar) privab-
ljajo vedno več turistov.
Najbolj zanimiva naselja se
vrstijo v dolini Quebrada de
Humahuaca. Zanje so značil-
ne belo prepleskane hiše, gra-
jene iz mešanice gline in sla-
me. Vsak malo večji kraj ima
tudi cerkev in manjši trg, na
katerem se zbirajo domačini
in turisti. Senčni trgi so še po-
sebno privlačni ob različnih
prireditvah ali cerkvenih praz-
novanjih. Obiskovalci nekaj
sto kilometrov dolge doline
se čez praviloma vroče dneve
posvečajo slikoviti pokrajini.
Hribi in gore so obarvani rdeče
rumeno, njihova barva pa se
spreminja ob vsakem sončnem
vzhodu in zahodu. Mavrično
podobo doline pa dopolnju-
jejo številni kaktusi, med ka-
terimi nekateri primerki do-
segajo tudi do deset metrov
višine.
Zabava ob
andski glasbi
Tilcara je ena izmed zani-
mivejših vasi, v kateri danes
živi in ustvarja precej umetni-
kov iz različnih koncev drža-
ve. Nekateri imajo odprte ga-
lerije s slikami, drugi se pre-
življajo z izdelovanjem spo-
minkov, veliko pa se jih uk-
varja zgolj s prodajo različnih
izdelkov tradicionalnih indi-
janskih obrti. Nekatere izde-
lujejo po okoliških vaseh, še
več pa jih prihaja iz sosednje
Bolivije, kjer so zaradi nizke-
ga standarda kar nekajkrat ce-
nejši.
V poletnih mesecih vasico
dobesedno preplavijo mladi
popotniki. Večinoma bivajo
kar v šotorih, ki jih postavijo
ob reki, kjer je celo dovolje-
no brezplačno kampiranje.
Prav vsak večer je zanje pri-
ložnost za novo zabavo na pro-
stem, praviloma ob zvokih tra-
dicionalne glasbe iz Andov.
Pogosto se zbirajo na vaškem
trgu, ki je tudi sicer središče
dogajanja. Tu se zbirajo glas-
beniki z bobni, zamponami
in drugimi instrumenti zna-
čilnimi za andsko pogorje. Na
stojnicah so naprodaj kasete
s tovrstno glasbo in številni
izdelki indijanskih rokodel-
cev. V Tilcari nekaj tednov let-
no gostuje in ustvarja tudi sku-
pina Musica esperanza, ki že
nekaj let združuje mlade glas-
benike iz Argentine, Čila in
Bolivije. Stari so od 13 do 22
let, pod budnim očesom glas-
bene učiteljice pa se učijo
uporabljati tradicionalna glas-
bila iz andskih predelov. Nji-
hova glasba pa ni omejena le
na stare napeve, saj izvajajo
tudi priredbe evropskih kla-
sikov in v Argentini še vedno
popularnega tanga.
Uradna vera v provinci je vse
od prihoda Špancev katoliška,
toda Indijanci so uspeli ohra-
niti tudi svoje običaje in vero-
vanja, ki se spontano preple-
tajo s katoličanstvom. ib je še
posebno očitno v času verskih
praznovanj. Takrat se Indijanci
oblečejo v tradicionalna ob-
lačila, v katerih se udeležijo
pisane procesije. S seboj no-
sijo daritve v obliki koruze in
laminega mesa. Procesije se
udeležujejo tudi glasbeniki s
tradicionalnimi instrumenti in
pa »argentinski kavboji« - gauči.
Slednji ne smejo manjkati na
nobeni prireditvi, bodisi ver-
skega ali državnega značaja,
saj jih domačini zelo cenijo
zaradi njihovega doprinosa v
boju za neodvisnost izpod
španskega jarma.
IGOR FABJAN
Nad preprostimi hišami se dvigujejo barvite gore, prek katerih so v času španskih koionizatorjev potekale pomembne trgovske poti.
Prebivalci živijo skromno, večinoma od kmetijstva.
Št. 28-12. julij 2001
črnogorska obala je pravljično lepa, njena krona je Sveti Štefan. Nekoč je bil rezerviran za Sofio Loren in podobne imenitneže, trenutno prevladujejo petičnejši ruski in češki turisti.
Slovenske poti v
Črno goro
Priimek Miloševič je težko tržiti - V Črni gori je približno tisoč Slovencev
Lani je obiskalo Črno go-
ro 3 tisoč slovenskih turi-
stov, letos jih pričakujejo od
10 do 15 tisoč. Tako pravi
slovenski generalni konzul
v Podgorici, Štefan Cigoj.
Slovenci vse rajši odkriva-
mo zanimivo balkansko de-
želo, ki je zadnje čase v sre-
dišču mednarodne pozorno-
sti. Iz različnih razlogov.
Zato je prišlo prejšnji te-
den do odprtja redne teden-
ske avtobusne proge med Slo-
venijo in Črno goro, mimo
Dubrovnika. Ljubljanska
agencija Tara-Raa je na prvo
vožnjo povabila slovenske no-
vinarje, ki so se odpravili na
približno 14-urno vožnjo.
Sedli so v udobni Padežni-
kov avtobus, v enega od
osemnajstih, s katerimi se od
nedavnega lahko ponaša pre-
voznik iz Zreč.
Mejni prehod med Hrvaš-
ko in Črno goro, kamor smo
prispeli dopoldan, je dajal
normalni videz. Tu ni več ču-
titi smrtnega sovraštva in voj-
ne, ki je divjala tod okoli pred
nekaj leti. Na mejnem pre-
hodu so za naš prihod izve-
deli že iz črnogorskih televi-
zijskih poročil, o tem smo
pozneje brali v nekaterih tam-
kajšnjih časopisih. Ob meji
smo bih posebej pozorni na
modre čelade Združenih na-
rodov, ki še varujejo Prevla-
ko, del vhoda v Boko Kotor-
sko, ki ga hoče Hrvaška na-
zaj.
Le nekaj kilometrov od
mejnega prehoda je prvo čr-
nogorsko obmorsko letoviš-
če, slovito zdravilišče Igalo.
Gre za velikanski Inštitut dr.
Simo Miloševič, s 1800 po-
steljami, zgrajen nekaj let
pred razpadom Jugoslavije.
Zgradila so ga seveda sloven-
ska podjetja, ki se v Črno go-
ro znova vračajo.
V inštitutu je dolgoletna
komercialna direktorica Dar-
ja Eržen-Čurčija. Gorenjka
je prišla v daljno deželo pred
tremi desetletji kot turistič-
na vodnica, spoznala ljube-
zen ter se poročila. Njeno de-
lo v težkih okoliščinah ni
brez dobrih rezultatov, saj
smo v inštitutu srečali kar ne-
kaj norveških gostov, ki se
zdravijo na državne stroške.
Vrnili so se tudi Nizozemci,
Srbi pa zaradi motenj plačil-
nega prometa prihajajo le kot
samoplačniki. Za zdravje skr-
bi v tem centru za multidis-
plinarno rehabilitacijo, fizi-
kalno in preventivno medi-
cino nič manj kot 70 zdrav-
nikov specialistov.
Sicer pa je inštitut pred
preimenovanjem. Priimek
Miloševič za zahodne goste
zagotovo ni magnet, četudi
gre za revmatologa, padlega
v drugi svetovni vojni. Poi-
menovanj po herojih zahod-
ni poslovni svet ne pozna, za-
to ni bilo redko, da so preje-
li pismo za zdravnika, pad-
lega pred več kot pol stolet-
ja. Pisci različnih pisem na-
mreč menijo, da gre za last-
nika velikega inštituta.
V sklopu inštituta je tudi
nekdanja Titova rezidenca v
Igalu, dandanašnji v zakupu
bogatih Rusov in Jugoslova-
nov. V Vili Galeb, zgrajeni ne-
kaj let pred maršalovo smrt-
jo, so bih nekoč na obiskih
različni državniki, od šejkov
in kraljev do predsednikov
(nazadnje na začetku krize
predsedniki jugoslovanskih
republik). V vili so nam raz-
kazali Titov kabinet, spalni-
co, kopalnico in druge pro-
store. Titovi so še vedno v mo-
drem tonu, Jovankini v rož-
natem.
Ob morju je med drugim
mikavna nekaj kilometrov
dolga promenada, ki vodi v
letovišče Hercegnovi in dru-
ge kraje Boke Kotorske. Za
Slovence je bil nekoč zanimiv
Baošič, domovanje starega ka-
petana Štumbergerja, rojaka
iz Šmarja pri Jelšah, vendar
o njegovi zanimivi zasebni
zbirki ni več niti sledu.
Pravljično lepa
Naslednje veliko letovišče
Črnogorskega primorja je
Budva, nekakšen Portorož na
kvadrat. Na njenih plažah je
v teh dneh polno kopalcev, v
nočnih urah pa zabave na pre-
tek. Poleg gostov iz Srbije, je
mogoče srečati goste iz Češ-
ke, Slovaške, Rusije, Slove-
nije, Albanije, Makedonije ter
še kakšnega zahodnjaka.
Polne so tudi plaže pri Sve-
tem Štefanu, slikovitem otoč-
ku za petičnejše goste. Po
otočku, nekoč rezerviranem
za Sofio Loren in podobne
imenitneže, se je dandanaš-
nji mogoče sprehoditi brez
posebnih omejitev. Zraven,
v Miločerju, je rezidenca kra-
ljice Marije Karadžordževič,
ki je tukaj iskala tolažbe v
letih po atentatu na jugoslo-
vanskega kralja Aleksandra.
Narava v Črnogorskem pri-
morju je resnično pravljič-
no lepa, v Sredozemlju ji je
težko najti enako.
Drugače je s hotelskimi us-
lugami, ki marsikje niso na
ravni hrvaških. Črna gora je
dežela v prehodu, ki išče last-
no pot, zato jo je treba razu-
meti. Ljudje so namreč izred-
no gostoljubni, danes spet
Slovencem precej naklonje-
ni. Tudi z valuto ni nobenih
težav, saj je črnogorska va-
luta nemška marka, tako da
bo v tej deželi mogoče prej
plačevati v evrih kot v Slove-
niji. Cene so od slovenskih
nekoliko nižje, tukajšnje pla-
če pa izredno nizke. Tako za-
služijo ministri po približno
600 nemških mark, direktor-
ji po 400 mark, drugi še bis-
tveno manj. Zato so skoraj
vsak državljan ukvarja še z
dodatno dejavnostjo. Siva
ekonomija predstavlja sko-
raj polovico celotnega gos-
podarstva.
Življenjski standard Črne
gore, ki ji precej pomagajo
bogate države, je precej višji
kot v Srbiji, zato je postala za
srbske turiste razmeroma dra-
ga. V črnogorskih hotelih si v
vsakem primeru želijo več go-
stov iz bogatih držav, med ka-
tere štejejo tudi Slovenijo.
BRANE JERANKO
Slovenka Darja Eržen-Curčija, ko-
mercialna direktorica slovitega
zdravilišča Igalo.
Št. 28 - 12. julij 2001
30
GLASBA
Fake Orchestra
v Celju
Skupina Fake Orchestra
bo nastopila v soboto, 14.
julija, ob 21. uri v Mladin-
skem centru Celje, kjer bo
predstavila nov projekt Fa-
ke pop-Fake jazz.
Skupino je leta 1997 usta-
novil kitarist Igor Leonardi,
ki je bil v začetku osemdese-
tih soustanovitelj kuhnih
avant skupin Begnagrad in
Quatebriga. Šolal se je na graš-
ki akademiji za jazz, zadnjih
deset let pa živi in ustvarja v
ZDA, kjer je med drugimi so-
deloval z Don Cherryjem, Me-
tallico ter drugimi znanimi
glasbeniki. V skupini so zdru-
ženi nekdanji člani Quatebriga
(Nino De Gleria - bas, David
Jarh - trobenta, Aleš Rendla -
bobni), tem pa se pridružu-
jejo nove sile (Jelena Ždrale -
violina, Janja Majzelj - vokal,
Ana Vipotnik - vokal). Na nji-
hovih koncertih je pogosto
moč zaslediti tudi mnoge dru-
ge izvrstne glasbene goste
(Milko Lazar - saksofon. Dra-
go Ivanuša - harmonika, Blaž
Celarec - kongi).
Njen program sestavljajo
skladbe, ki lahko zadovolji-
jo najzahtevnejšo publiko
(nastop na festivalu Druga
godba, 1999), ali pa ustreže-
jo le zabave željnemu občins-
tvu. Tako so v programu sku-
pine na prvi pogled nezdruž-
ljive glasbene zvrsti, ki pa v
stilsko razpoznavnih izved-
bah zaživijo kot dobro pre-
mišljena celostna podoba.
MATEVŽ CENE
laCSPR^EKSPRES
•	Ob deseti obletnici kult-
nega in za devetdesete tudi
prelomnega albuma »Never-
mind« skupine Nirvana bo
septembra izšel box-set s sko-
raj vsemi skladbami, ki so jih
ti vodilni predstavniki glas-
bene podzvrsti grunge posne-
li v svoji relativno kratki, a
nadvse uspešni karieri. Na
zbirki bo cel kup do sedaj še
neobjavljenih skladb, med
njimi pa skoraj zagotovo ne
bo pesmi »On The Mountain«.
Objavo te menda zadnje glas-
bene kreacije leta 1994 sa-
moumorjenega Kurta Cobai-
na je preprečila njegova že-
na Courtney Love, igralka in
šefica skupine Hole.
•	27. avgusta bo končno le
izšel dolgo in težko pričako-
vani peti album »Vespertine«
islandske pop princeske
Bjork. Prvi single »Hidde-n
Plače« je že zunaj, prav tako
pa je že moč videti odličen
video.
•	Filmsko uspešnico »-
Shreck« je te dni na domač
trg pospremil tudi sound-
track. Za prvi single je založ-
ba Universal izbrala pesem
»Best Years Of Our Lives« sku-
pine Baba Men, ki jo poz-
namo po dveh velikih uspe-
šnicah, »Who lefs The Dog
Out« in »You Ali Dat«.
•	Potem ko sta danska in-
strumentalista Safri-dou z
mešanico trancea in tribal-
nih »na roke« odigranih rit-
mov pred nedavnim s pesmi-
jo »Played-a-live« kar nekaj
časa zasedala vrh nemške
lestvice, se tja spet vračata
s podobno glasbeno zgod-
bo »Episode II - Samb-ada-
gio«.
•	Magazin, ena izmed naj-
popularnejših hrvaških pop
skupin preteklih dvajset let,
bo še ta mesec ljubitelje niz-
kokaloričnega mediteranske-
ga popa razveselila z izborom
svojih največjih uspešnic. Teh
se je v preteklih letih nabra-
lo toliko, da bodo izšle kar
na dvojnem albumu.
•	Pri Založbi Nika Records
je po lanskoletni zbirki us-
pešnic »Zlata plata« pred ne-
davnim izšlo njeno letošnje
nadaljevanje z novimi uspe-
šnicami nekaterih priljublje-
nih slovenskih in hrvaških
izvajalcev, kot so Andraž Hri-
bar, Vanna, Miran Rudan, Ve-
sna Pisarovič, Botri, Nuša
Derenda, Zdravko Čolič,
Društvo mrtvih pesnikov,
Slavko Ivančič in Nina Ba-
drič, Josipa Lisac, Planet
Groove....
•	Peter Lovšin (ex-Pero
Gnus) je na Jamajki ob asi-
stenci kopice tamkajšnjih
znamenitih glasbenikov po-
snel enajst skladb za svoj nov
album »Izlet«. Prvi single s
pesmijo »Dobri profesor« bo
na voljo sredi prihodnjega
meseca, album pa bo izšel
septembra.
•	Čuki so prej šnj i teden ob-
javili svoj že enajsti album.
Po uspešnemu izletu v narod-
no-zabavne vode z lanskim
albumom »Kraljestvo naše
sreče«, so tokrat pristali nekje
vmes - med govedino in po-
dalpskim plesnim popom.
Album »Ferrari polka« pri-
naša trinajst skladb, med nji-
mi kar tri verzije aktualne us-
pešnice »Ferrari polka«, de-
setminutni plesni mix starej-
ših uspešnic, prenovljeno ver-
zijo Prešernove »Vso srečo ti
želim« in pa uvodno temo no-
vega slovenskega filma »Dvoj-
ne počitnice«.
•	Nov, že nekaj časa napo-
vedovani album Darje Švaj-
ger, bo izšel šele septembra.
Na plošči bo slab ducat no-
vih skladb, med njimi tudi
pomladanska uspešnica »Po-
ljubila bom nov dan« in pa
pesem »Vedno, ko pogrešam
te«, s katero se je Darja v so-
boto predstavila na Sloven-
ski popevki.
•	V produkciji Teatra 55 je
v režiji Branka Djuriča v va-
si Graben nad Sodražico na-
stal videospot za naslovno pe-
sem »Ja in ne« aktualnega al-
buma skupine Botri.
•	Schatzi, multiinstrumen-
talist, producent in mlajši
brat razvpitega samozvane-
ga čefurja in pedra Magnifi-
ca, je posnel deset zabavnih
v pretežno plesnih ritmih in
žanrsko precej raznolikih
kreacij, ki jih je založba Me-
nart prejšnji teden odtisnila
na njegov LP prvenec. Prvi
single s plošče je pesem »See
You later«.
STANE ŠPEGEL
Prva ljubezen »navijačicfc
Gostitelja letošnje Sloven-
ske popevke sta bila Vita
Mavrič in Jani Kovačič.
Sproščena in duhovita po-
vezovalca prireditve sta na
oder pospremila 16 sloven-
skih popevk. Mnenja so raz-
lična, kot pa je dejal avtor
in režiser Slovenske popev-
ke Slavko Hren, so izvajalci
peli v slovenščini, dobili
smo 16 novih slovenskih po-
pevk in že to je dogodek.
Čas pa je seveda tisti, ki bo
pokazal, katera izmed sli-
šanih skladb bo res popev-
ka leta.
Bo to skladba, ki je dobila
nagrado po izboru strokov-
ne komisije. Letim skupine
Katrinas? Ali pa Prva ljube-
zen Foksic, hsičk in po no-
vem navijačic Tanje, Maje in
Mirne, ki so za skladbo do-
bile več kot 12 tisoč glasov
gledalcev in poslušalcev?
Prihodnje leto bo minilo
štirideset let od prve Sloven-
ske popevke, ki se je zače-
la leta 1962 na Bledu.
Strokovna komisija je iz-
brala še nekaj nagrajencev.
Priznanje za najboljše bese-
dilo je dobil Drago Mislej -
Mef. Slavko Ivančič je dobil
nagrado strokovne komisije
za najboljšo izvedbo. Po mne-
nju mnogih je pravo sloven-
sko popevko odpela Ana Dež-
man, hči slovite Elde Viler.
Za tokratno popevko je ma-
turantko, ki se želi posvetiti
bolj klasični glasbi in v ta na-
men obiskuje nižjo glasbe-
no šolo ter študira operno pet-
je, ujel Patrik Greblo, ki ga
je strokovna komisija nagra-
■ dila za najboljši aranžma
skladbe Rada bi. Bolj kot na-
grada ga je veselilo to, da je
lahko nadgradil vlogo skla-
datelja in aranžerja s tem, da
je lahko dirigiral. Priznanje
za najboljšo debitantko je do-
bila Irena Vidic, prva diplo-
mirana jazzovska vokalistka
v Sloveniji, za skladbo Vrni
mi življenje.
SIMONA BRGLEZ
Foto: FLAVIO DOTTO
Foxy Teens je zmaga prepričala, da so dobre in da bodo v prihodnje se boljše.
Št. 28 - 12. julij 2001
banka cel je Vsak dan z vami!
TV VODIC
31
IZ SPOREDA RADIA CELJE
Poletna reportaža
Poletje je čas, ko se na prostem dogaja
marsikatera zanimiva prireditev. Iz teh
bomo pripravljali poletne reportaže na
Radiu Celje. Obiskali pa bomo tudi kak-
šno od posebej zanimivih razstav. Tako
za torek napovedujemo reportažo, ki jo
bo Nataša Gerkeš posnela v celjskih za-
porih. Tam bo v četrtek odprtje fotograf-
ske razstave Klavdija Slubana, ki je pri
pripravi razstave sodeloval z obsojenci
celjskega zapora. Obeta se »malo drugač-
na« razstava, vsekakor še kako vredna re-
portažnega utrinka na valovih Radia Ce-
lje.
TEDENSKI SPORED |llilMtilH| 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 12. julii
5.50 Hoio, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domača melodija tedno, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Holo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.10 Pet
minut za knjigo, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati boben-
ček, 12.00 Regijske novice, 12.30 Styiing, 13.00 Danes do
13.h (RaSio), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Greš v kino,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSLO, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni ex-press, 19.00
Novice, 20.00 etnoBrake, 21.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP
- skupni nočni program nekomerdalnih radijskih postaj
Slovenije
PETEK, 13. iulii
5.50 Hoio, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskego
tiska, 6.30 Domačo melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranjo kronika RoSio, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.40 Halo,
Terme Dobrna, 10.00 Regijske novice, 10.10 Holo, Terme Zreče,
10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do
13.h (RaSlo), 13.40 Hok), Terme Laško, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 17.00
Kroniko, 17.45 Jock pot, 18.00 20 vrodh, 19.30 Študentski
servis, 20.00 Glosbene želje, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 14. iulii
5.50 Holo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 7.30 Domačo melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25
Holo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske novice, 9.15 Popotniš-
ke minute, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zkiti bobenček, 12.00
Regijske novice, 12.10 Čestitke in pozdravi, 13.00 Danes do
13.h (RaSlo}, 14.00 Uftips Celjskego, 14.30 izbiramo melodijo
popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.00 Športno glasbeno popoldne vmes 17.00 Kronilco,
17.45 Jock pot, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomer-
cialnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 15. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domočo melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00
Poroakj, 8.25 Halo, OKC 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice,
9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Regijske novice, 10.10 Nedeljski
zmenek, 11.10 Domačih 5,12.00 Agencijske novice, 13.00
Čestitke in pozdravi 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Nadalje-
vanje čestitk in pozdravov, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
grom nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 16. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domača melodijo
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika (RoSio), 7.40
Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.40 Z Gordano in
Dolores gledamo v zvezde, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske
novice, 9.10 Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Regijske
novice, 10.30. Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.20
Bingo jock, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.25 Bingo jock,
14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi (RoSio), 16.20 Poučno zabavni kviz, 17.00 Kronika,
19.00 Novice, 19.10 Vrtiijok polk in valcicov, 24.00 SNOP -
skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slove-
nije
TOREK, 17. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo OKC, 6.30 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika (RoSio), 7.30
Tečajnico, 8.00 Poročilo, 8.25 Hoio, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00
Agendjske novice, 9.10 Zdravju prijazne minute, 10.00 Re-
gijske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice,
12.20 Zeleni vol, 13.00 Dones do 13.h (RoSlo), 13.30 Mali O
-pošto, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi (RaSio), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Rodi ste jih poslušali, 20.00 Poletna reportažo, 24.00
SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih
postoj Slovenije
SREDA, 18. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Hoio, OKC, 6.30 Domačo melodijo
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika (RaSio),
7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Holo, OKC, 8.45 Jack
pot, 9.00 Agendjske novice, 10.00 Regijske novice, 10.30
Zioti bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Dones do
13.h (RaSlo), 13.30 Moli 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
Šport dones, 15.30 Dogoditi in odmevi (RoSio), 16.15 Pop
čvek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Z Gordano in
Dolores gledamo v prihodnost, 19.00 Novice, 20.00 Ročk
mondala, 21.00 Musicafe, 22.00 DJ time, 24.00 SNOP -
skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj
Slovenije
32
JV VODIČ
^ banka celje Vsak dan z varni;
^ banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIC
33
34
V VODIC
^ banka celje Vsak dan z vamii
NASVETI
35
f^HHjtt DANES KUHALI
Čokoladne sladice
čokoladno pecivo in dru-
ge sladice lahko pripravi-
mo tudi brez prave kuhinj-
ske čokolade. Uporabimo
nadomestek, čokolado v
prahu. Pri pripravi sladic
vzamemo zato nekaj več
maščobe, kot če uporabimo
pravo čokolado, razmeša-
mo pa jo s sladkorjem in z
vročim mlekom, smetano
ali rumom, da se ne sprime
v grudice in se enakomer-
no porazdeli po testu.
Črni gozdiček
Potrebujemo: 150 g slad-
korja, 8 rumenjakov, 1 jaj-
ce, 50 g jedilnega škroba, 100
g piškomih drobtin, 50 g mle-
tih mandljev, 100 g čokola-
de v prahu, 1 vanilin sladkor;
za nadev: 100 g sladkorja,
0,5 litra stepene sladke sme-
tane, kremfix (za utrjevanje
smetane), kozarec češnjeve-
ga kompota, 1 vanilijev pu-
ding, 0,5 dl maraskina, 1 va-
nilin sladkor.
Priprava: penasto vmeša-
mo rumenjake, jajce in po-
lovico sladkorja. Iz beljakov
stepemo trd sneg. Med ste-
panjem mu dodajamo preo-
stali sladkor in vanilin slad-
kor. Zmešamo rumenjake in
sneg, rahlo primešamo še me-
šanico škroba, piškotnih
drobtin, mletih mandljev in
čokolado v prahu.
Z zmesjo napolnimo na-
maščen tortni model. Pri 180
stopinjah pečemo 40 minut.
Pustimo, da se ohladi.
Ohlajeni biskvit prereže-
mo na polovico. Na biskvit
damo zgoščeni češnjev kom-
pot, nato stepeno sladko sme-
tano. Češnjev kompot odce-
dimo. Sok zavremo, vanj za-
mešamo vanilijev puding in
skuhamo po navodilu z vreč-
ke. Puding ohladimo, vanj na-
to zamešamo še češnje.
Torto premažemo s stepe-
no sladko smetano, ki smo
jo utrdili s kremfixom, okra-
simo z marmelado in s češ-
njami.
Čokoladni
sufie
Potrebujemo: 100 g masla
ali margarine, 100 g moke,
1 dl vode, ščepec soli, 4 ru-
menjake, 4 beljake, 120 g
sladkorja, 100 g čokolade v
prahu.
Priprava: zavremo vodo in
maslo ali margarino, doda-
mo moko in čokolado v pra-
hu mešamo in kuhamo toli-
ko časa, da se prime v cmok.
Posodo odstavimo s štedilni-
ka. Ko se testo malo ohladi,
mu primešamo drugega za
drugim rumenjake. Iz-belja-
Kov stepemo trd sneg. Med
stepanjem mu dodajamo
sladkor. Trdi, sladki sneg za-
mešamo v testo.
Nepregorno posodo nama-
stimo z margarino, potrese-
mo jo z moko, ki naj se pri-
me namaščenih sten mode-
la. V namaščeni in pomoka-
m model damo testo. Testo
"aj sega le do polovice poso-
oe, ker med pečenjem nara-
ste. Pečemo v pečici pri 200
stopinjah 25 minut. Med pe-
čenjem ne odpiramo pečice.
Sufie ponudimo takoj, da se
ne sesede.
Čokoladni
žličniki
Potrebujemo: 150 g mle-
tih orehov in 150 g rozin, 100
g čokolade v prahu; za bisk-
vit: 6 jajc, 100 g sladkorja,
120 g moke, 50 g čokolade v
prahu.
Priprava: ubijemo jajca in
ločimo rumenjake od belja-
kov. Iz beljakov stepemo trd
sneg. Med stepanjem mu do-
dajamo sladkor. Sneg naj bo
zelo čvrst in sijoč. Potem mu
previdno primešamo rume-
njake in moko. Zmes razde-
limo na tri dele. Dve tretjini
zmesi obarvamo s čokolado
v prahu. Vzamemo dva tort-
na modela. En model napol-
nimo s temno zmesjo, dru-
gega s svetlo. Spečemo v pe-
čici. Svetli biskvit je pečen
prej kot temni.
Vzamemo primerno veli-
ko posodo, v katero se prile-
ga plast pečenega biskvita. V
posodo damo najprej polo-
vico temnega (pečen biskvit
prerežemo na polovico). Na
biskvit nakapljamo rumovo
vodo, na vrh damo polovico
orehov, rozin in vroče vani-
lijeve kreme. Pokrijemo s
svetlim biskvitom, pokaplja-
mo z rumovo vodo in spet
pokrijemo z nadevom. Na
vrh položimo spet plast čo-
koladnega biskvita. Namaže-
mo s kremo, potresemo s čo-
kolado v prahu in postavimo
na hladno. Sladico ponudi-
mo močno ohlajeno. Z žlič-
ko jo razdelimo na krožni-
ke, zraven ponudimo stepe-
no sladko smetano.
Rumova voda: zavremo 2
dl vode, 1 dl ruma in 150 g
sladkorja. Ko se sladkor raz-
topi, je zmes pripravljena. Z
njo navlažimo biskvit.
Vanilijeva krema: skuha-
mo vanilijev puding iz 4 vrečk
pudinga, 2 litrov mleka in
100 g sladkorja. V kuhani pu-
ding zamešamo najprej 3 ru-
menjake, nato še sneg iz 3
beljakov.
Čokoladni
sladoled
Potrebujemo: 0,5 litra
sladke smetane, 1 vanilin
sladkor, 4 rumenjake, 125 g
sladkorja, 0,5 dl ruma, 4 be-
ljake in 100 g čokolade v pra-
hu.
Priprava: smetano stepe-
mo, sladkamo jo z vanilin
sladkorjem. Posebej pena-
sto vmešamo rumenjake,
polovico sladkorja in čo-
kolado v prahu, ki smo jo
prej gladko razmešali z
vročim rumom. Iz beljakov
stepemo trd sneg, med ste-
panjem postopoma doda-
jamo tudi sladkor. Ko je
sneg trd in sijoč, ga previd-
no zmešamo z rumenjaki
in s stepeno sladko smeta-
no. Zmes damo v kovinsko
posodo, posodo pa posta-
vimo v zamrzovalnik. Sla-
doled zamrzujemo najmanj
24 ur, ponudimo ga s ste-
peno sladko smetano in s
pecivom.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ZDRAVNIK SVETUJE
Bolezen na potovanju (1)
Piše: MILAN RAJTMAJER,
dr. med.
Število potnikov oziroma
turistov se vsako leto pove-
ča za okoli deset odstotkov.
Približno petsto milijonov
ljudi letno prestopi medna-
rodne mejne prehode, po
ocenah Svetovne zdravstve-
ne organizacije pa vsako le-
to približno trideset milijo-
nov ljudi potuje iz razvitih
držav v dežele v razvoju.
"Ridi v Sloveniji v skladu s
svetovnimi trendi v turiz-
mu narašča število poto-
vanj.
S tem pa narašča tudi šte-
vilo ljudi, ki prihajajo k svo-
jemu zdravniku po nasvet
pred potovanjem ali pa za-
radi zdravstvenih težav, ki so
nastale med potjo ali pa po
vrnitvi domov. Na osnovi raz-
ličnih študij zboli na poto-
vanju do petinsedemdeset od-
stotkov popotnikov, okoli pet
odstotkov jih poišče zdrav-
niško pomoč, pri enem od-
stotku pa je potrebno zdrav-
ljenje v bolnišnici.
Vodilni vzrok obolevnosti
med potniki je driska, sledi-
jo pa okužbe dihal. Za mala-
rijo zboli letno več kot tri-
deset tisoč popotnikov iz
Evrope in ZDA. Najpogostejši
vzroki smrti na potovanju so
srčno žilne bolezni, poškod-
be, predvsem prometne ne-
sreče, utopitve, umori ter sa-
momori. Zanimivo je, da so
nalezljive bolezni vzrok smr-
ti samo v enem odstotku.
Tveganje na potovanju je
povezano s starostjo popot-
nika, s področjem potova-
nja, trajanjem in načinom
potovanja, bivanjem ter pre-
hranjevanjem in seveda z iz-
vajanjem preventivnih ukre-
pov (cepljenja, kemoprofi-
laksa, osnovni higienski in
zaščitni ukrepi). Pred poto-
vanjem je potrebno oprede-
liti cilj potovanja z zdravs-
tvenega vidika (zdravstvena
problematika področja, ka-
mor popotnik ali skupina po-
tuje, organizacija zdravstve-
ne službe, dostopnost do
zdravstvene službe, zdravs-
tvena zakonodaja, obvezna
cepljenja, splošna nevarnost
za poškodbe in nesreče ter
drugi rizični dejavniki, kot
npr. vojna stanja, terorizem,
kriminal ipd.) Viri informa-
cij so: Svetovna zdravstve-
na organizacija. Inštitut za
varovanje zdravja Republi-
ke Slovenije, zavodi za
zdravstveno varstvo, mini-
strstvo za zdravje, Infekcij-
ska klinika. Sekcija za trop-
sko medicino Medicinske fa-
kultete v Ljubljani, ambasa-
de in konzularna predstav-
ništva, strokovna literatura
in spletne strani Interneta.
Zelo pomembno je sveto-
vanje popotnikom pred po-
tovanjem. Za nasvet pred po-
tovanjem se večina ljudi naj-
pogosteje obrne na svojega
osebnega zdravnika ali na am-
bulante za popotnike v okvi-
ru inštituta za varovanje zdrav-
ja in območnih zavodov za
zdravstveno varstvo. V okvi-
ru teh ambulant so na voljo
vse informacije v zvezi s cep-
ljenjem in profilakso pred po-
tovanjem. Večina bolnikov s
težavami po potovanju pa je
najpogosteje napotena na in-
fekcijsko kUniko oziroma in-
fekcijske oddelke po Slove-
niji.
Popotnik se mora zaveda-
ti, da je njegovo zdravje med
bivanjem v neki državi v ve-
liki meri odvisno od njega sa-
mega. Zato mora dobiti ja-
sne, izčrpne in točne infor-
macije v skladu z najnovej-
šimi priporočili. Za zmanj-
šanje izpostavljenosti bolez-
nim in poškodbam se na po-
tovanju držimo pravila 4F
(food, fluid, flirt, flies) in 4S
(sun, swimming, safety belts,
stress).
Pomembna je pravilna in
pazljiva prehrana (food and
fluids) pri preprečevanju po-
tovalne driske. Nadaljnji
ukrepi so tisti, ki prepreču-
jejo in zmanjšujejo pike ko-
marjev (fhes), ki prenašajo
povzročitelje malarije. Kot
zaščito pred spolno prenos-
ljivimi boleznimi svetujemo
vzdržnost ali uporabo kon-
domov (flirt). Pred soncem
(sun) se zaščitimo z zaščit-
no kremo z visokim zaščit-
nim faktorjem (>15) in širo-
kim spektrom zaščite. Pred
plavanjem (swimming) ods-
vetujemo uživanje hrane,
zdravil in alkoholnih opoj-
nih sredstev. V avtomobilih
uporabljaj mo varnostne pa-
sove (seat belts), izogibamo
se nočni vožnji, vožnji z mo-
torjem in nezanesljivimi pre-
vozniki. Za preprečevanje
stresa je potrebno dovolj po-
čitka ter zadosti časa za pri-
lagoditev na drugačno pod-
nebje, prehrano, in dnevni
čas. Z vstopom v novo kul-
turno okolje se turisti pogo-
sto srečujejo s pojavom sin-
droma kulturnega šoka, ka-
terega lahko zdravnik prepre-
či s svetovanjem in pogovo-
rom pred potovanjem ali pa
med njim, tako da lahko pot-
nika pripravi na težave pri
prilagajanju novemu kultur-
nemu okolju.
Posebno pozornost je po-
trebno posvetiti nasvetom po-
sebnim skupinam popotni-
kov (otroci, ostareli, kronični
bolniki, imunsko pomanj-
kljive osebe.) Pri teh skupi-
nah je potrebno skrbno pre-
tehtati prednosti, slabosti in
smiselnost potovanja. Način
potovanja je treba prilagoditi
njihovim potrebam in zmož-
nostim. Kronični bolniki in
ostareli nujno potrebujejo tu-
di spremno pismo lečečega
zdravnika y angleškem jezi-
ku, kjer so navedene bolni-
kove diagnoze, alergije in
seznam zdravil, ki jih jem-
lje (potrebna so tudi generič-
na imena zdravil in odmer-
ki). Zaloga zdravil mora za-
dostovati za celotno potova-
nje.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik svetu-
je.
V primeru potovanja z le-
talom naj ima popotnik zdra-
vila v osebni prtljagi. Bol-
niki, ki imajo s sabo igle in
brizgalke, morajo imeti po-
jasnilo o pomenu njihove
uporabe navedena v sprem-
nem pismu. Potovanja v no-
sečnosti na splošno niso pre-
povedana, vendar pa obsta-
jajo določena tveganja. Re-
lativne kontraindikacije za
potovanje so bolnice s po-
rodniškimi dejavniki tvega-
nja (npr. stanje po ponavlja-
jočih se spontanih splavih,
večplodna nosečnost, stanje
po operaciji maternice, sta-
nje po dolgoletni neplodno-
sti in drugo) ter bolnice z
drugimi boleznimi (srčne
bolezni, kronične ledvične
bolezni, huda anemija,
trombembolija v preteklo-
sti in druge). Ameriško
združenje za ginekologijo
priporoča kot najprimernej-
ši čas za potovanje v noseč-
nosti drugo trimesečje. Po-
membna je tudi izbira pre-
voznega sredstva. Svetovna
zdravstvena organizacija ne
priporoča letalskega prevo-
za od 36. tedna nosečnosti
dalje pa do 14 dni po poro-
du.
Št. 28 - 12. julij 2001
36
INFORMACIJE
MODA
37
Ko se trendom zareže...
Le kdaj naj bi se moda hudomušno, domiselno in inovativno poigravala s škarjami, če ne prav poleti? Letos so ji
dovoljeni tudi premišljeni zdrsi - strmo ali diskretno postrani...
Pripravila: VLASTA CAH-
ŽEROVNIK
Modna asimetrija - razen tistih rosno mladih vse vemo,
laj nas je prvič popolnoma obnorela - v norih osemdese-
1 letih, ko so bile izrazito ravne linije oblačil že skoraj
jcne. Pa jih znova imamo. Reinkarnirana osemdeseta,
vpda z izrazito futuristično, urbano trendovsko noto.
Skoraj ves za modo name-
en prostor bi porabili zgolj
aaštevanjem najuglednejših,
pa tudi manj zvenečih blagov-
nih znamk oziroma bolj ali
manj znanih kreatorjev, ki so
svoje najnovejše modne stva-
ritve »zarezali postrani«.
Dobesedno. Letos zato ni
nič bolj zabavnega, kot imeti
oblačilo le z enim rokavom,
ki se pri ramenih spušča do
pazduhe drugega... kar pome-
ni, da je druga roka gola. Ali
pa se brezrokavna obleka za-
vezuje le z naramnico na eni
rami, zgodba z diagonalnim
rezom pa se ponovi.
Povsem običajno oblačilo
se lahko v najbolj vročih me-
secih leta 2001 s škarjami in
domišljijo spremeni tudi v su-
per trendovsko oblačilo »na
prepih«. Z geometričnimi od-
prtinami v obliki kroga, tri-
kotnika, elipse... Tako nasta-
le luknje, ki bodo v žgočih
poletnih dneh prijetno hladi-
le, pa bodo istočasno privab-
ljale hudo vroče, seveda pred-
vsem moške poglede. Še po-
sebej, če bo ovalna odprtina
nadgrajena z aplikacijo ah po-
slikavo v obliki vabljivih ust-
nic, zapeljivih oči... Slednje
zgolj za mlade in radožive
modne navdušenke, bi bilo ob
tem še umestno dodati.
Asimetrija in
giobaiizirana
vizija sveta
Tudi tradicionalna modna
revija študentov oblikovanja
tekstilij in oblačil četrtega
letnika naravoslovno-tehniš-
ke fakultete v Ljubljani, ki
se je pred kratkim zgodila v
ljubljanskih prostorih pod-
jetja Arcadia, je opozarjala
na trend asimetrije. Študentje
so tokrat oblikovali kolekcije
na temo Informacija - k us-
tvarjanju oblačil lahko na-
mreč vzpodbudi kakršna koli
informacija z vseh področij
človeškega življenja. Na za-
četku tretjega tisočletja, ko
naj bi se ljudje končno otre-
sli kompleksov in brez sra-
mežljivosti razkazovali svo-
ja telesa, temu trendu sledi
tudi sporočilnost oblačil. Kar
nekaj sodelujočih študentk je
namreč med ostalimi mož-
nimi spremembami barvnih
druženj pastelnih prosojno-
sti in funkcionalnih form,
opozorilo tudi na vznemir-
ljivo odkrito-zakritost s po-
močjo asimetrije.
Ste opazili? Današnja mod-
na tema kar kliče po kakšni do-
mači predelavi. Si upate zare-
zati v vaše staro oblačilo in si
ustvariti unikatni hit poletja?
Asimetrične modne iskrice študentk oblikovanja tekstilij in oblačil. (Foto: STANE JERKO)
Enrico Coveri
Versur
NAMIG ZANAKUP
Preseljena Nada
Natanko pred tednom dni
se je iz Rimljanke v Gubče-
vo ulico 2 (nasproti pivnice
Koper) preseUla prodajalna
pod imenom Boutique Nada,
ki ponuja predvsem jeans ko-
lekcijo za moške in ženske
znanih proizvajalcev Gene-
ral company in Mustang.
Predvsem kavbojke ter sraj-
ce in krila so iz programa Ge-
neral company. Med hlačami
te znamke prevladujejo klasič-
ne kavbojke, pa takšne na tra-
pez, opazili smo tudi takšne z
resicami ob strani, veliko pa
je predvsem barvastega elastič-
nega jeansa. Med barvastimi
jeans hlačami lahko izbirate
med svetlo modrimi, belimi,
bež in rdečimi modeli. Klasični
modeli pa so pretežno v tem-
no modri barvi.
Velika je izbira tudi med mo-
deli znamke Mustang. Veliko
je platnenih ženskih in moš-
kih srajc, barve so v vseh mod-
nih odtenkih, lepi so njihovi
modeli platnenih hlač. Hidi po-
nudba moških kratkih in ber-
muda hlač je velika, pa moš-
kih polo majic Mustang po sa-
mo 4.990 tolarjev, v temno mo-
dri, črni, olivno zeleni in rde-
či barvi.
Obe znamki imata na voljo
tudi modele dolgih platnenih
kril v bež, svetlo modri, črni
in olivno zeleni barvi, cena za
posamezno krilo je od 7.990
tolarjev naprej.
Ugodno imajo ceno ženskih
capri hlač - te so od 2.900 to-
larjev naprej, pa kratkih kril
od 4.190 tolarjev naprej, še po-
sebej ugodne pa so cene krat-
kih poletnih oblek z ozkimi na-
ramnicami, ki jih najdete že od
1.990 tolarjev naprej. Za mo-
dele, ki jim ostanejo le še po
en sam kos, nudijo ceno od
1.990 tolarjev naprej. Ime bou-
tique opravičuje dejstvo, da
imajo sicer zelo veliko izbiro
majčk (take na naramnice so
že od 1.690 tolarjev naprej).
ne pa tudi veliko enakih mo-
delov, tako da je strah pred tem,
da bi kupili prav tako, kot npr.
vaša soseda, odveč.
Sicer pa letos nikar ne po-
zabite na modni dodatek, ka-
kršen je kovinski pas, ki pri
Nadi stane že od 2.400 tolar-
jev naprej.
Sicer pa se že bližajo pose-
zonske razprodaje in zato le
prihranite kakšen tolar, da bo-
ste lahko takrat kupili še kak-
šen kos garderobe. Tudi pri Na-
di imajo namen cene po 20.
juliju znižati še za 30 odstot-
kov.
MOJCA MAROT
Nagradno vprašanje julija:
Kaj je parazol?
a)	sončnik - vrsta dežnika, do 18. stol. pomemben modni
dodatek,
b)	plastificirani poletni dežni plašč z ločljivo kapuco.
Št. 28 - 12. julij 2001
38
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
39
Št. 28 - 12. julij 2001
40
INFORMACIJE
ZA AVTOMOBILISTE
41
Junij znova z
minusom
Tudi letošnji junij trgov-
cem z novimi avtomobili ne
more biti posebej po volji.
V šestem letošnjem mese-
cu so namreč v Sloveniji pro-
dali 5185 avtomobilov, kar
je bilo za 13,5 odstotka manj
kot junija lani.
Letos se je za nove avto-
mobile odločilo 31.273 kup-
cev, kar pa je za 15,8 odstot-
ka manj kot v enakem lan-
skem obdobju. Upoštevaje
podatke, je (ne)zadovoljstvo
različnih slovenskih trgovcev
z avtomobili - različno. Ver-
jetno bi morali biti zadovoljni
pri Renaultu. Ta je junija pro-
dal za 33 odstotkov več vo-
zil (1255) kot junija lani,
med desetimi najbolje pro-
dajanimi avtomobili pa je bilo
junija kar pet renaultov.
Volksvvagnu junija ni šlo ze-
lo dobro od rok. Prodali so
547 vozil, kar je bilo za do-
brih 20 odstotkov manj kot
lani junija. Peugeot je bil le-
tošnjega junija za 2,4 odstot-
ka boljši kot junija lani (506
vozil), medtem ko je bilo v
Fiatovih trgovinah za 27 od-
stotkov manj kupcev (465 av-
tomobilov). Med tistimi, ki
jim je šlo v šestem letošnjem
mesecu bolje kot lani, so bi-
li Opel (plus 6,9 odstotka),
Seat (plus 0,8 odstotka) ter
Ford, ki je posel povečal za
skoraj 50 odstotkov. Slabo ali
slabše pa je šlo Citroenu (mi-
nus 37 odstotkov) in Škodi,
kjer je bilo kupcev za dobrih
36 odstotkov manj. Sicer pa
(znova) drži, da je bilo juni-
ja največ novih avtomobilov
prodanih v nižjem razredu
(28,4 odstotka), v nižjem
srednjem 27,6 odstotka, v
srednjem 15,7 odstotka ipd.
Še lestvica najbolje proda-
janih vozil v juniju. Povsem
spredaj je renault clio, pre-
cej daleč mu sledita peugeot
206 in fiat punto, potem pa
sledijo VW golf, renaulti
twingo, thalia, laguna, ford
focus...
Ford mondeo
Dacia tudi iz Rusije
Romunska Dacia je že nekaj časa v Re-
naultovih rokah. Francozi naj bi v nekaj
prihodnjih letih v razvoj tovarne vložili
kar 350 milijonov dolarjev. Kot je bolj ali
manj znano, naj bi v Dacii kmalu stekla
izdelava majhnega in vseljudskega avto-
mobila z oznako X90.
To bo vozilo nižjega srednjega razreda, ki
naj bi bilo zaradi razmeroma nizke cene - manj
kot 10 tisoč mark - dostopno relativno obubo-
žanemu trgu vzhodne Evrope in tudi Rusije.
Sedaj pa prav od tam prihaja novica, da bodo
začeli X90 izdelovati v Rusiji, in sicer v tovar-
ni AZLK nedaleč od Moskve. V tej tovarni na-
staja moskvič aleko, avto, ki smo ga nekdaj
poznali tudi pri nas. Po sedanjih napovedih
naj bi ta avto v Rusiji začeli izdelovati leta 2005,
še prej pa bo stekla njegova izdelava v Dacii. V
to malo dacio naj bi vgrajevali kar nekaj se-
stavnih delov clia, pri Renaultu pa si želijo, da
bi s tem avtomobilom in Dacio nasploh teme-
ljiteje obvladovali trge v tem delu Evrope.
Mercedes gre na Kitajsico
Kitajska je za vsako industrijo izjemno
pomemben trg, vendar drži, da se ta ne
odpira tako kot bi si velika večina želela.
To velja tudi za avtomobilsko industrijo,
ki je pred leti že dobila na Kitajskem kri-
la, potem pa iz vsega le ni bilo nič. Toda
počasi se kitajski trg le odpira, vendar ne
le za prodajo, pač pa tudi proizvodnjo av-
tomobilov.
Tako naj bi v prihodnjih letih tam stekla
izdelava mercedesov. Tovarna Mercedes
Benz, ki je v sklopu koncema DaimlerChry-
sler, še ni sporočila, kateri model naj bi tam
izdelovali, vendar je nekako logično, da naj
bi začeli povsem na začetku - se pravi z mer-
cedesom A ali morda C. Koncem na Kitaj-
skem že sestavlja nekatere svoje modele, ven-
dar v dokaj omejeni količini. Tako izdeluje-
jo jeepa cherokeeja, pa tudi prejšnjo izve-
denko jeepa grand cherokeeja. Mercedes Benz
bo, če se bodo napovedi uresničile, ob Ci-
troenu in Volksvvagnu tretja evropska avto-
mobilska hiša, ki bo izdelovala avtomobile
na Kitajskem.
Mercedes A
Št. 28 - 12. julij 2001
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MULI OGLASI - INFORMACIJE
43
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
45
46
INFORMACIJE
iTWFOBIWIACIJE
47
VODNIK
Gledališče
Muzej novejše zgodovi-
le - Hermanovo gledališče
4. 7. ob 10. uri lutkovna
,redstava Žabji kralj.
plesni forum Celje 14. 7.
)b 21. uri gledališka predstava
'rosimo, oprostite.
Knežji dvorec 14. 7. ob 20.
iri gledališka predstava Nar-
<omanska komedija.
Stari trg v Slovenskih Ko-
njicah 13. 7. drama Čarob-
la noč, v izvedbi gledališke
skupine KUD Svoboda osvo-
baja.
Koncerti
Knežji dvorec 12. 7. ob 20.
uri koncert Mednarodnega
mladinskega godalnega orke-
stra. 13. 7. ob 21. uri večer
francoskega šansona z Aljo
Roš.
Velenjski grad 12. 7. ob
21. uri koncert Tinkare Ko-
vač.
Zdravilišče Laško 13. 7.
ob 20.30 koncert skupine Ez-
lek iz Maribora.
Atrij Majolke 18. 7. ob
20.30 koncert Tanje Zaje Zu-
pan in Anje Burnik, citrarke
in flavtistke.
Mladinski center Celje 14.
7. ob 21. uri koncert skupine
Fake Orchestra iz Ljubljane.
Krčma pri Zamorcu 12. 7.
ob 21. uri koncert Blues Fools
- R & B skupine iz Madžarske.
Razstave
Galerija sodobne umet-
nosti 12. 7. ob 19.30 otvori-
tev razstave del španskega
umetnika Josepa Marie Avi-
lesa.
Likovni salon Celje Slike
in grafike Anje Jerčič (do 21.
7.).
Savinov likovni salon Ža-
lec likovna dela akad. slikarja
Kamila Legata (do 25. 7.).
Trubarjev dom v Loki pri
Zidanem Mostu razstava 3.
Krearta, del 20 slikarjev.
Galerija Mozaik Ustvarjal-
ni pristan.
Kulturni center Laško čla-
ni KUD iz Oplotnice..
Galerija tenis A&M Jezer-
nik Celje Avgust Deržek ter
Marko in Matjaž Jezernik.
Pokrajinski muzej Celje
Da dol padeš, do 30. 9.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško Bogdan Potnik.
Knjižnica Gimnazije Ce-
Ije-Center fotografije dr. Kre-
šimirja Petroviča.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
»Gradovi - kulturna dedišči-
na« in dela Žane Žorž iz Ljub-
ljane.
Galerija Fori Velenje Raj-
ko Čuber; Galerija Gorenje
Velenje Maksim Sedej ml.;
Galerija Borovo stari modeli
obutve, do 1. 8.; Galerija
Volk Celje od 7. 7. Celje in
Celjski portali, do 31. 7.; Ga-
lerija Mozaik stalna zbirka;
Merx Alica Javšnik, do 30.
6.; galerija Otto dela iz 1. sli-
karskega Ex-tempora KS
Škofja vas, do 31.7.; Zavod
za zdrav, varstvo Renata Pol-
zer; Avla Splošne bolnišni-
ce Celje Starostniki, do 20.
8.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog. Stari
pisker Zatirani, a nikdar po-
teptani; fotografski atelje Jo-
sipa Pelikana Celje, ki ga ni
več.
Ostalo
Mladinski center Velenje
12. 7. ob 18. uri predstavitev
potopisnega priročnika Sa-
mostojno na pot.
Savinova rojstna hiša v
Žalcu 12. 7. ob 20. uri spo-
minski večer v rojstni hiši, z
nastopom sopranistke Nata-
še Krajnc, pianista Gregorja
Deleje in Anke Krčmar.
Prireditve na
prostem
Zreče in Slovenske Konji-
ce - 13. 7. Dan šoferjev, vož-
nja avtomobilov po Zrečah
in Slovenskih Konjicah, zbor
in odhod ob IZ uri izpred se-
deža ZŠAM.
Zreče - 4.7. v večernih urah
bo pred Gasilskim domom v
Zrečah gasilska veselica, ki
jo pripravlja tamkajšnje Ga-
silsko društvo.
Kolesarski klub Rogla -
14. 7. Vitanjski kronometer
s štartom izpred gostišča Te-
ja ob 17. uri, od Stranic, do
Vitanja in Sp. Doliča (kme-
tija Župane).
Malteški dnevi na Polzeli
- 14. 7. na Gradu Komenda:
ob 15. uri predstavitev no-
vih odkritij, ob 16. uri mal-
teški vitezi se predstavijo, ob
16.30 prihod Celjskih - gro-
fa Hermana in grofice Barba-
re, ob 17. uri viteški dvoboj
in od 17.30 do 19. ure odprta
vrata - ogled Malteške komen-
de. V Kapelici sv. Florijana v
Šeneku bo ob 20. uri večer
renesančne glasbe; 15. 7. ob
16. uri v Cerkvi Sv. Križa na
Gori Oljki - slovesnost Mal-
teškega viteškega reda na Gori
Oljki.
Kostrivnica pri Šmarju -
15. 7. ob 15. uri 6. tekmo
koscev in žanjic pri Osnov-
ni šoli v Kostrivnici, v sklo-
pu občinskega praznika Ob-
čine Rogaška Slatina. Tek-
movanje je organizirano
med DU iz Pliberka na Ko-
roškem ter ostalimi društvi
upokojencev, po končanem
tekmovanju in razglasitvi re-
zultatov bo družabno sreča-
nje.
RTC Golte -14. 7. na šport-
nem igrišču pri gondolski
žičnici ob 10. uri tekmova-
nje v rolanju, ob 11. uri tur-
nir za ženske v odbojki, ob
14. uri turnir v malem no-
gometu, ob 19. uri pa zaba-
va pozno v noč ob živi glas-
bi.
Ustvarjalne
delavnice,
seminarji
Mladinski center Celje -
12. in 13. 7. od 9. do 14. ure
fotografska delavnica, 12. od
18. do 20. ure ter 17. in 18. 7.
od 18. do 20. ure računalniška
delavnica MS Word, 13. 7. od
16. do 18. ure likovna delav-
nica, od 16. do 18. Z od 9.
do 14. ure pa video delavni-
ca.
Konjeniški
tabor
Konjeniški klub Celje iz
Škofje vasi organizira po-
čitniške petdnevne tabore
za otroke, stare od 8 do 12
let. Tabori bodo potekali od
8. do 15. ure, program pa
bo vključeval delo s konji,
družabne igre in krajše iz-
lete. Naslednji tabor se bo
pričel 16. julija, rok prijav
pa je do 13. julija na tele-
fonski številki: (041) 203-
610-Tea in (041) 383-641 -
Jure.
Darujmo
kri!
Rdeči križ Slovenije vljud-
no vabi na krvodajalske ak-
cije, ki bodo: 12.7. v Šmarju
pri Jelšah, 19.7. v Šentruper-
tu nad Laškim, 26.7. na Vran-
skem ter 26. in 27. Z v Vele-
nju.	SK
imate probleme
z alkoholom?
Morda je AA rešitev
Pokličite 031 802-710.
Anonimni alkoholiki Slovenije
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot,
Poslovni sekretar: Vera Grešnik
Podjetje opravlja Časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03)54 41 032.
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: ^
Tatjana Cvirn.
Urednica Novega tednika:
Milena Brečko-Poklič.
Urednik:
Branko Stamejčič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Gašper Domjan, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane Jeranko,
Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar, Alma M. Sedlar,
Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca
Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Sarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša GerkeŠ-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Leskovšek, Sergeja
Mitič, Mateja Podjed, Simona
Šolinič, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Vaiter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko B(rf)inac,
Cannen,Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
£ax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
Cevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
[maš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
ii nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!
■■ KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 12. do 18. Z ob 18. uri komedija Evolucija, ob
20. akcijska vojna drama Podmornica U 571 (U 571).
Mali Union: od 12. do 18. 7. ob 18.30 pravljica Dun-
geons&Dragons, ob 20.30 pa črna komedija Biti John Mal-
kovich.
Kino Metropol: od 12. do 18. 7. ob 22. uri komedija Evo-
lucija.
Poletni kino (Knežji dvorec): od 12. do 18. 7. ob 19.30
animirana komedija Shrek. (V primeru slabega vremena
bodo predstave ob 22.15 v kinu Union).
mmlSKI KOTIČEK
Spominski pohod na Komelj - Planinsko društvo Celje
in Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje vabi-
ta planince na 22. spominski pohod na Komelj v Avstriji, ki
bo v nedeljo, 22. julija. Prijave sprejema Planinsko društvo
Celje, za prijavo pokličite Milana Gombača po telefonu 5416-
727.
Planinsko društvo Celje -15.7. vabijo na izlet v Ziljske
Alpe, kjer se boste povzpeli na 2236 m visok Latschur. Od-
hod bo ob 5. uri z avtobusne postaje ob Glaziji. 21. 7. vabijo
na spominski pohod Po Fužinskih planinah, z odhodom iz
Celja ob 5. uri. Prijave pričakujejo v pisarni PD Celje, tele-
fon 492-48-50.
Planinsko društvo Zabukovica in Sekcija Zavoda za
zdrav, varstvo Celje - 21. 7. bo 3. Bregarjev pohod po Fu-
žinskih planinah. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri iz
Glazije, ob 5.15 pa iz Griž.
V soboto, 28. in nedeljo, 29. julija pa vabijo na dvodnev-
no turo po Slovenski planinski poti od Maribora do Slovenj
Gradca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri iz Griž, ob
5.30 pa iz Glazije. Prijave za oboje sprejemajo v pisarni PD
Celje, telefon 492-48-50 ali Franci Ježovnik, telefon 571-
70-78.
Planinsko društvo Zlatarne Celje - 20. 7. pripravljajo
pohod na Jezersko Kočno in Grintovec. Odhod bo ob 17. uri
z avtobusne postaje ob Glaziji. 28. 7. pa vabijo na Goldeck
in Latschur. Na pot se bodo podali ob 4.30 z avtobusne
postaje ob Glaziji. Prijave sprejemajo do 16. (za prvi) in 23.
julija (za drugi pohod), po telefonu 545-29-2Z
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v
' Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/
• zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure.
V Žalcu so našli 3-letnega križanca.
7-mesečnega križanca so našli v kamnolomu v
Pirešici.
V Trbovljah so našli tri zapuščene domače muce, stare dva meseca.
Št. 28 - 12. julij 2001
48
ZANIMIVOSTI
Hrošči na
srečanju
»Ko kupiš hrošča, se od-
ločiš za način življenja.
Svojega bom vozil, dokler
bo fizično sposoben. Ko pa
ne bo več vozen, mu bom
odrezal streho in vanj na-
sadil rože,« je povedal eden
izmed udeležencev sreča-
nja VW hroščev v Novem
Celju, ki ga je organizira-
lo Društvo mladih Šempe-
ter.
Srečanje VW vozil z zuna-
njim hlajenjem, kot je bil ura-
den naziv, je trajalo tri dni,
udeležilo pa se ga je več kot
70 lastnikov in ljubiteljev teh
legendarnih vozil iz cele Slo-
venije. Avtomobili raznih
barv in zanimivih oblik so
privabili kar precej radoved-
nežev, še več pozornosti pa
so obiskovalci namenili do-
ma narejenim motornim ko-
lesom, s katerimi so ljubite-
lji VW motorjev dokazali, da
domišljija ne pozna meja.
Poskrbljeno pa je bilo tu-
di za zabavo. Čez dan so pri-
pravili različne igre, pika na
i pa je bila paradna vožnja
več kot petdesetih vozil od
Žalca do Prebolda. Srečanje
se je končalo s podelitvijo
priznanj najlepšim »hroš-
čem« in z obljubo, da se pri-
hodnje leto spet snidejo.
CM, Foto: GD
Št. 28-12. julij 2001