611
Na mestu uvodnika/On the place of leading article
138. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva
ob 140-letnici delovanja Slovenskega zdravniškega društva s strokovno temo
ZDRAVNIK IN ETIKA
Maribor, 19. in 20. oktobra 2001
POROČILO IN POVZETEK PRIPOROČIL SZD
4. V podiplomske študije na Medicinski fakulteti je
treba vključiti predavanja o etiki raziskovanja
na ljudeh. Tega predmeta v večini smeri danes še
ni. Dodati je treba predavanja o filozofiji znanosti.
Tudi v dodiplomskem študiju je treba okrepiti štu-
dijski program biomedicinske etike.
5. Vrhunske klinične ustanove je – tudi v smislu ne-
davnega priporočila Evropske znanstvene funda-
cije1 – treba opozoriti na primerno zastopanost
tistih kliničnih raziskav, ki jih ne financira
industrija. Te so, vzeto globalno, za napredek me-
dicine mnogo pomembnejše. Klinične raziskave ko-
mercialno zanimivih zdravil so potrebne, a ne sme-
jo zasesti prevelikega deleža zmogljivosti. Cilji raz-
iskav morajo biti natančno opredeljeni, raziskavo
mora odobriti pristojna komisija za medicinsko eti-
ko.
6. Potrebujemo pravila poklicnega odnosa med
zdravniki in farmacevtsko industrijo. Ta mora-
jo med drugim vsebovati priporočila o sprejemlji-
vih načinih dodelitve sredstev, ki jih farmacevtske
firme namenjajo za motivacijo zdravnikov za upo-
rabo njihovih proizvodov. Uveljaviti bo treba evrop-
sko zahtevo po popolni preglednosti finančnega
načrta predlagane raziskave kot pogoja za oceno
njene etične sprejemljivosti. To vključuje tudi po-
datek o nagradah zdravnikom.
7. Vloga farmacevtov v slovenskem zdravstvu
je manjša kot drugod po svetu. Klinični farmacevti
so lahko dragoceni člani ali vsaj konzultanti tera-
pevtskih timov. To stanje, za katero nikakor ni od-
govorna farmacevtska stroka, ampak tradicija in se-
danja urejenost slovenskega zdravstva, je treba po-
praviti in vlogo farmacevtov v klinični medicini
uskladiti s stanjem v primerljivo razvitih evropskih
državah.
8. Skrbneje je treba opredeliti situacije, v katerih je
mogoče zdravniku priznati pravico do ugovora
vesti. Ni sprejemljiva zahteva, da bi se zdravnik
smel izreči o teh situacijah in svojih opredelitvah le
ob diplomi oz. ob sprejemu na delovno mesto in
da pozneje opredelitev ne bi smel spreminjati. Tre-
Strokovni program skupščine SZD, v soboto 20. 10. 2001,
je bil posvečen etiki v zdravstvu. Obravnavali smo na-
slednje teme: razhajanja med poklicnoetičnimi in prav-
nimi normami (Alenka Šelih), zdravnik, njegove omejit-
ve in gmotne omejitve družbe (Božidar Voljč), etične
dileme pri razporejanju omejenih finančnih sredstev
(Franc Košir), etični vidiki zdravnikovega sodelovanja s
farmacevtsko industrijo (Jože Drinovec, Pavel Poredoš),
etika in deontologija v farmaciji (Aleš Krbavčič), bolni-
kovo zavračanje potrebnega medicinskega posega (Du-
šica Pleterski-Rigler, Jože Trontelj), medicinski postop-
ki z dvojnim učinkom (Matija Horvat), zdravnik ob umi-
rajočem bolniku (Metka Klevišar) in etika objav v medi-
cini (Matjaž Zwitter). Večina teh prispevkov je objavlje-
na v septembrski številki Zdravniškega vestnika.
Na kratko povzemava stališča nosilcev tem oz. avtorjev
prispevkov, predvsem pa mnenja razpravljalcev na skup-
ščini, ki je ta stališča podprla. Dogovorili smo se, da na-
slednje razmisleke predlagamo Glavnemu strokovne-
mu svetu SZD kot priporočila (v ležečem tisku):
1. Eden večjih problemov slovenskega zdravstva je
brezpravje na področju neakademskega zdravil-
stva. Nujno je urediti zakonski status neakadem-
skega zdravilstva in zdravilcev. Pri tem je treba
upoštevati stališča Državne komisije za medicinsko
etiko. SZD bo pobudo posredovalo ministru za
zdravje.
2. Izdelati bo treba posebno priporočilo o home-
opatskih pripravkih. Proizvodi v prometu ne sme-
jo vsebovati navodil o indikacijah. Kdor v lekarni
kupuje homeopatske pripravke, mora biti opozor-
jen na možnost, da bo zaradi nediagnosticirane
bolezni in nepravočasnega medicinskega zdravlje-
nja zamudil možnost uspešne ozdravitve.
3. KME in RSK nevroloških strok naj čimprej pripravi-
ta navodila in merila za ugotavljanje nepovrat-
nosti kroničnega vegetativnega stanja in za
ukrepanje po tej diagnozi. To bo ublažilo dolgolet-
ne probleme, ki hudo obremenjujejo svojce, pa
tudi oddelke, ki skrbijo za te bolnike.
1 European Science Foundation policy briefing No. 13: Controlled clinical trials. Strasbourg, France, May 2001.
ZDRAV VESTN 2001; 70: 611–2
612 ZDRAV VESTN 2001; 70
ba pa je zagotoviti, da bolnik lahko uveljavi svoje
pravice do zdravstvenega varstva, zagotovljene z
ustavo.
9. SZD mora z argumenti vplivati na določanje pri-
oritet v financiranju nadaljnjega razvoja in delo-
vanja zdravstva v Sloveniji. To ima seveda jasno raz-
poznavno etično dimenzijo, ki je ne bo lahko dosle-
dno in pravično upoštevati. Ne glede na to si je treba
prizadevati za čim večje upoštevanje zdravja kot vre-
dnote in družbene ter osebne odgovornosti zanj.
Skrb za zdravje, pa tudi lajšanje trpljenja, morata do-
biti ustrezen delež javnega, pa tudi zasebnega de-
narja. S sedanjim ne bo mogoče zadovoljivo slediti
potrebam in razvoju stroke. Prerazporeditve denar-
ja in drugih virov so potrebne, a bodo same zase
nezadostne.
10. Prikrajšanost za storitev zaradi ekonomskih razlo-
gov je razmeroma redko vzrok nezadovoljstva in
pritožbe bolnikov. Mnogo pogosteje gre za razoča-
ranje zaradi napak v ravnanju in odnosu zdrav-
stvenega osebja do bolnika. Tu lahko dosežemo
velik premik na boljše brez pomembnih finančnih
vložkov. Študente medicine je med drugim treba
naučiti poklicnih pravil komunikacije z bolnikom.
Posebno težavne so zdravnikove odločitve ob bolni-
ku, ki zavrača medicinsko nujen poseg. Večjo pozor-
nost je treba posvetiti poučitvi bolnika o predla-
ganih posegih in njegovi pravici do izbire. Zdrav-
ljenje v nasprotju z bolnikovimi željami je redko
upravičeno, celo kadar ta ni zmožen samostojnega
odločanja. Tudi naš pravni sistem naj omogoča
začasni odvzem skrbništva, kadar starši ali skrbnik
zavračajo nujen poseg na otroku ali duševno ne-
sposobnem odraslem.
11. Zdravstvo in družba imata velik dolg na področju ne-
dopustno zanemarjenih človekovih pravic bolnih
na smrt in umirajočih. Gibanje Hospic opravlja
pomembno nalogo, a je njegovo delovanje treba pod-
preti, dopolniti in razširiti. SZD bo pozvalo ministra
za zdravje, da v skladu s svojimi dolžnostmi in pri-
stojnostmi poskrbi za postopno, vendar dovolj ener-
gično uresničevanje priporočil Parlamentarne skup-
ščine Sveta Evrope o bolnih na smrt in umirajočih.2
12. Etika objavljanja v medicinskem tisku vključuje
med drugim tudi objavljanje negativnih izsledkov
in poštenje pri predstavitvi rezultatov s pravo mero
dvoma pri interpretaciji. Vsi udeleženci morajo do-
sledno spoštovati pravila glede soavtorstva. Med po-
gostejšimi etičnimi problemi so še konflikt interes-
ov raziskovalca, nezadostno spoštovanje avtonom-
ije bolnika v raziskavi, pristranost ocenjevalca in ure-
dnika. Ustreznejše financiranje raziskav in dosled-
na uredniška politika bosta povečala njihovo vred-
nost in obveščenost uporabnikov.
13. V laičnih občilih se je nekajkrat pojavil dvom o za-
nesljivosti diagnoze možganske smrti in o etično-
sti posmrtnega odvzema organov za presaja-
nje, nazadnje v izposojenem ameriškem članku, ob-
javljenem v osrednjem slovenskem dnevniku Delo
(Sobotna priloga 15. sept. 2001). Podobno senzaci-
onalne, a neutemeljene objave so hudo škodile trans-
plantacijski medicini v Britaniji, Nemčiji in Rusiji, kjer
je število kandidatov za posmrtno darovanje orga-
nov močno upadlo. Uredništvo Dela žal ni objavilo
odgovora stroke.3 SZD si bo naprej prizadevalo za
pravilno javno podobo strokovne in etične neopo-
rečnosti te humane dejavnosti.
Predsednik SZD in voditelj zasedanja: Voditelj razprave:
prof. dr. Pavel Poredoš akademik prof. dr. Jože Trontelj
2 Parliamentary Assembly Recommendation 1418 (1999) on Protection of the human rights and dignity of the terminally ill and the dying. Council of Europe,
Strassbourg, 1999.
3 Trontelj J. Je možganska smrt res samo plemenita laž? ISIS 2001; 10: 34–6.