Najlepše brazde sta imela Anton in Jože Letošnje regijsko tekmovanju traktoristov, kije bilo prejšnji teden v Ravnah pri Šoštanju, je bilo po besedah predsednika komisije Iva Dreva na visoki ravni, saj so traktoristi pokazali zelo dobro znanje. Bilo je tudi zelo razburljivo, o razvrstitvi so namreč odlačale celo desetinke. Na državno prvenstvo bosta odšla Anton Špital iz Gaberk in Jože Goršek iz Raven. Stran 16 ■ vos Krepko je počilo Lokovica, 11. avgusta - Ob 9.50 uri seje na regionalni cesti Velenje - Šmartno ob Paki, natančneje malo iz središča Lokovice, zgodila prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi trije avtomobili. Do nje je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti in izsiljevanja prednosti. Po nestrokovnih ocenah je nastalo za okoli tri milijone SIT škode, en udeleženec je bil hudo ranjen, en pa je utrpel sled poškodbe. Do nesreče je prišlo, ko se je 50-letni Jožef D. iz Velenja z osebnim avtomobilom vključeval iz dovozne na regionalno cesto. Tako je pri vključevanju na prednostno cesto zavijal levo v smeri Velenja. V tistem trenutku je iz velenjske smeri pripeljal 43-letni Dragotin R iz Sembrica pri Velenju, iz smeri Šmartnega ob Paki pa 19-letni Andrej P. iz Mozirja. Andrejevo vozilo je zaradi močnega zaviranja pričelo zanašati, zato je zdrselo na levo stran ceste, kjer je silovito trčilo v nasproti Trčenje treh avtomobilov je bilo tako silovito, da so s »škarjami« na pomoč priskočili velenjski gasilci bil Dragotina, ki je prav tako zaviral. V nesreči je Andrej utrpel sled poškodbe, Dragotin pa hudo telesno poškodbo. V torek so nam policisti povedali, da se slednji zdravi v celjski bolnišnici in da ima poškodovani obe nogi, kako močno, pa še niso vedeli. Iz razbitin avtomobila so Dragotina rešili poklicni gasilci iz Velenja. Velenjski policisti bodo tožilstvu podali dve ovadbi; zoper Andre- ja zaradi neprilagojene hitrosti, zoper Jožefa pa zaradi izsiljevanja prednosti. Ko je kraj nesreče obiskal naš novinar, je eden od tam stanujo-čih povedal, da to ni bila prva nesreča prav na tem mestu, da pa do njih verjetno ne bi prihajalo, če bi cestarji tam zarisali polno črto. Morda predlog, vreden razmisleka? ■ bš, foto: vos Želimo vam lep in prijeten praznični dan! Uredništvo Market na Efenkovi Točno opoldne je bilo, ko so v ponedeljek, 11. avgusta, v Eri predali namenu še eno temeljito prenovljeno trgovino, tokrat Market na Efenkovi. Trgovina Era Market deluje že polnih 27 let, odpli sojo 1. avgusta 1970. leta. Skozi to obdobje svoje podobe ni bistveno spreminjala, ves čas pa je izpolnjevala osnovno poslanstvo - stregla željam in potrebam potrošnikov s širokim izborom živil. Majda Dušak, pomočnica direktorja Tržne enote Živila je ki je v preteklih treh letih postala med potrošniki znana kot »nočna«, razpolaga zdaj z 200 kvadratnimi metri prenovljenih prodajnih površin, ponaša pa se z bogato ponudbo živilskega blaga. ■ mkp, foto Stane Vovk ob otvoritvi poudarila, da se v Eri nenehno prilagajajo novim razvojnim težjam v trgovini na drobno, kar izpričujejo z rastjo prodajnih površin, specializiranostjo blagovnih skupin, širjenjem izbora ter uveljavljanjem samoizbirnega načina prodaje. Trgovina Market, Veselo med štanti ISSN 0350-5561 LUČE OB SAVINJI - Lučko turistično društvo je v sodelovanju z občino, društvi in številnimi krajani zadnje dni minulega tedna izvedlo 29. narodopisno in turistično prireditev »Lučki dan.« Tri dni je bilo pestro in veselo, najbolj pa v nedeljo z osrednjim delom »od štanta do štanta,« s katerim so na svoj način prikazali nekdanje šege in opravila. Stran 3. ■ foto:jp Še ena prenovljena Erina trgovina: Deveti raziskovalni tabor VINSKA GORA - V nedeljo se bo začel deveti ekološki raziskovalni tabor. Njegova vsebina bo podobna kot prejšnja leta, organizator bo inštitut za ekološke raziskave Erico Velenje, omogočila pa ga bosta poleg številnih delovnih kolektivov mestna občina Velenje in republiški zavod za zaposlovanje. Pred kratkim je izšel zbornik lanskega tabora, ki so ga pripravili v Belih Vodah, v njem pa so zbrane vse raziskovalne naloge, ki so jih mladi raziskovalci pripravili ob trdni opori svojih mentorjev. Zbornik je zares bogat prikaz pomembnega raziskovalnega dela. Letos bo raziskovalo 60 mladih v enajstih raziskovalnih skupinah. Ob koncu tabora bodo pripravili razstavo dosežkov, na kateri pričakujejo tudi predsednika slovenske države Milana Kučana ■ mz Evropski rokometni pokali Gorenje z Litvanci DUNAJ, 12. avgusta - Na sedežu Evropske rokometne zveze so predvčerajšnjim opoldne izžrebali pare tekem šestnajstine finala vseh osmih evropskih pokalov. Slovenija nima predstavnika le v pokalu mest, kjer bi morale igrati Pirančanke, ki pa so se nastopu odpovedale zaradi denarnih težav. Rokometaši velenjskega Gorenja, ki bodo letos že četrtič nastopili v Evropi, so za nasprotnika dobili ekipo Shiauliai iz Litve. "Lahko bi bilo boljše, pa tudi slabše. Seveda upam, da jih bomo premagali, saj se naši fantje pripravljajo zelo zavzeto na novo sezono. Predlagali jim bomo, da bi obe tekmi igrali v Velenju" je takoj po žrebu dejal podpredsednik kluba Bruno Zagode. Gorenje namreč ni bilo med nosilci skupine, kroglico z njihovim imenom pa je predstavnik zveze potegnil iz bobenčka predzadnjo - v njem so ostali le še Litvanci. Najbolj zadovoljni so bili Slovengradčani (za nasprotnika v pokalu EHF so dobili Intercollege s Cipra) in Prulčani (Dudelange Luksemburg), manj pa Celjani, saj jim bo ovira Pivovarni Laško za vstop v ligo prvakov švedski Redbergslids, ki je lani sicer izpadel že v prvem krogu, vseeno pa so pričakovali lažjega nasprotnika, kajti doslej jim žreb renično ni bil naklonjen. Žalčanke bodo v pokalu mest v šetnajstini finala proste, nasprotnice državnih prvakinj Krim Electe bodo igralke YKM Istanbul (Turčija), Robit Olimpije pa ekipa Baekkelagets (Norveška). Prve tekme, vse slovenske ekipe bodo najprej gostiteljice, bodo 4. ali 5. oktobra, povratne pa teden dni pozneje. ■ vos ► K I VELE BLAGOVN I CA 10 !2B VELENJE Kdor išče, ta najde ... v MMl ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 9770350556014 DOGODKI 14. avgusta 1997 Braslovče Jubilejno praznovanje hmeljarjev pokvaril dež Minulo soboto in nedeljo je bilo v Braslovčah že 35. praznovanje dneva slovenskih hmeljarjev. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo popoldne s slavnostno povorko, imenovanjem novega starešinstva in spremljevalke. O zgodovini praznovanja je govoril Tone Ramšak, predsednik TD Braslovče, ki seje ob tej priložnosti zahvalil vsem dosedanjim hmeljarskim starešinam in spremljevalkam, ki so se jubilejnega srečanja tudi udeležili. Povorka z vozom s hmeljarskimi mitvi je iz Rakovelj krenila skozi trg na prireditveni prostor. Zal jim je ponagajalo vreme. V imenu Turistične zveze Slovenije je spregovoril podpredsednik zveze Lojze Šoster, ki je dejal, da se turizem v Sloveniji vedno bolj razcveta, vendar država za razvoj nima pravega posluha. Lojze Šoster je nato TD Braslovče izročil priznanje - srebrni znak Turistične zveze Slovenije. Novi starešina Drago Gajšek seje zahvalil za izkazano čast in obljubil, da bo svojo vlogo opravljal častno in v korist vseh slovenskih hmeljarjev. V Braslovčah so pripravili ob praznovanju še nekaj drugih prireditev, in sicer sejem kmetijske mehanizacije, gobarsko razstavo, gasilsko tekmovanje za pokal hmeljske kobule in turnir v odbojki. ■ -er Novi starešina Drago Gajšek iz Latkove vasi in spremljevalka Anita Kupec iz Sv. Lovrenca. Rečica ob Savinji Lovci gradijo nov dom Člani lovske družine z Rečice ob Savinji so se odločili za gradnjo svojega novega doma. Postavili ga bodo bližje dolini, da bodo tako lažje koristili njegove prostore z lovske in ostale potrebe. Še letos ga bodo pokrili in opravili ostala gradbena dela, opremili in odprli pa ga bodo sredi prihodnjega leta. ■ jp Dobra lovska navada terja tudi veliko prostovoljnega dela Šentilj pod Turjakom Spet so postavili znamenje Na krajši slovesnosti so se zbrali člani gradbenega odbora, ki so postavili križ na Šertelovem vrhu. Kar nekaj mesecev so potekala gradbena in ostala dela pod vodstvom tamkajšnjega dekana Tineta Tajnika. Ivan Britovšek je odstopil zemljišče, glavni zidar pa je bil Tone Tovšak z mnogimi sodelavci. Projekt za ta križ, kije tukaj nekoč že stal, pa so ga leta 1951 odstranili, je izdelal domačin Lojze Pogorevc. Dimenzije vzbujajo naravnost spoštovanje, saj je težak 1400 kg iz hrastovine, v nebo meri 12,80 metra, skoraj tri metre pa ga je še v temeljih. Slovesnosti seje poleg vseh tistih, ki so sodelovali pri gradnji in postavitvi, udeležil še župan občine Mislinja Mirko Grešovnik. Slovesna blagoslovitev križa bo 30. avgusta in jo bo opravil mariborski škof Franc Kramberger. Takrat bo namreč na tem vrhu, ki ima skoraj sedemsto metrov nadmorske višine in od koder je čudovit pogled po vsej Mislinjski dolini, veliko slavje ter shod ljudi iskrenih misli in dobre volje. ■ Silvo Jaš Javna dela po tistem, ko so bila začasno prekinjena, ponovno oživljajo Odskočna deska za redno zaposlitev Javna dela, ena izmed oblik aktivne politike zaposlovanja, kijih širom po Sloveniji izvajajo Zavodi za zaposlovanje, so bila v zadnjem obdobju deležna precejšnje pozornosti. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, proračun še ni sprejet, naj bi jih začasno ukinili. Osnovni namen in pomen javnih del je preprost - udeležencem, to pa so brezposelne osebe, naj bi predstavljal odskočno desko za morebitno kasnejšo redno zaposlitev. V tem je poglavitni smisel javnih del, ki pa se seveda ne zgodi v vseh primerih. V programe javnih del je bilo v šestih upravnih enotah, ki jih pokriva Območna enota RZZ Velenje po zadnjem podatku vključenih 195 oseb, največ v upravih enotah Velenje in Ravne na Koroškem, z več kot 60 udeleženci v vsaki, ki so izvajali okoli 45 programov javnih del. Še posebej ti so bili nad informacijo, da se ukinjajo, presenečeni. Pa sploh drži podatek? Ne drži. Res pa je, da še ni dolgo tega, ko je bil zelo točen, je potrdil vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje ter namestnik direktorice na Republiškem zavodu za zaposlovanje v Območni enoti Velenje Srdan Arzenšek. »V začetku julija smo dobili navodila, naj prekinemo vsa javna dela zaradi pomanjkanja denarja in zaradi negotovosti v zvezi s sprejemanjem proračuna in po njih smo se ravnali. Zdaj, ko je negotovosti v zvezi s proračunom nekaj manj, vlada je predlog poslala v parlament, v njem pa so tudi sredstva za področje javnih del, celo nekaj več jih je kot smo predvidevali, smo dobili nova navodila.« Ta so za udeležence javnih del nekoliko bolj optimistična. Predvidevajo, da programe, ki so bili ukinjeni spet oživijo, vendar s pomembno »podrobnostjo« - udeležujejo se jih.lahko samo prejemniki denarnih pomoči, denarnih nadomestil in socialnih pomoči. To pa je pomembna novost, saj še ni dolgo nazaj, ko so pri izboru za vključitev v javno delo imeli prednost dolgotrajno brezposelni (tisti ki so bili na zavodu prijavljeni več kot letno dni), iskalci prve zaposlitve brez izobrazbe, iskalci zaposlitve katerih izobrazba ni ustrezala zahtevam trga delovne sile, starejši brezposelni, presežni delavci takoj po prehodu v odkrito brezposelnost in osebe, ki niso imele nobenega vira prihodka ... » Ne glede na to pa menimo, da so javna dela dobra oblika pomoči brezposlenim, pa ne samo tem, prisoten je interes več udeležencev, tako zavodov za zaposlovanje, občin in izvajalca, ki javno delo izvaja. Prvič že zato, ker aktivirajo brezposelne, drugič ker so koristna za okolje v katerem ti ljudje živijo in ker so koristna za samega izvajalca, ki dobi izkušnje in prispeva v zmanjšanju brezposelnosti.« ■ Milena Krstič - Planine Javna dela niso samo komunala Med ljudmi še vedno vlada prepričanje, da so javna dela zgodlj dela na komunalnem področju. Pa to ne drži. Morda se je s tem začelo, ker so občine na začetku čutile največ potreb po teh delih. Kje vse so potekala javna dela? Poglemo za primer, katera javna dela in s koliko udeleženci so potekala denimo v marcu letos v Velenju: pomoč starim na domu s 14 udeleženci, promocija kulturne dediščine (7), zbirni center za begunce (5), pomoč socialno ogroženim, urejanje arheološkega gradiva, pomoč družinam z invalidi, turistično podjetniški center, mladinske delavnice s po 1 udeležencem, pomoč družinam pri vzgoji otrok (4), družabništvo v Domu za varstvo odraslih (7), Klub za samopomoč Periskop (6) , urejanje okolija (2), pomoč v razvojnem oddelku v vrtcu (2), nadzorniki (2). Uradi za delo že sprejemajo vloge za Republiške štipendije Pomemben datum za dijake - 5. september Počitnice so in marsikdo od tistih, ki je do njih »upravičen« se ne pusti motiti. Je tudi prav tako. Vseeno pa je dobro malo pomisliti na novo šolsko leto, če dijaki in študentje v njem računajo na štipendijo. Razpis za Republiške in Zoisove štipendije je bil objavljen julija, priporočil pa nekaj datumov, kijih ne kaže spregledati. Uradi za delo vloge že sprejemajo, čeprav bo po pričakovanjih pravi naval šele konec avgusta in tja do 5. septembra, ko je zadnji rok za oddajo vlog za dijake (stari štipendisti naj bi vse dokumente oddali čimprej) in v septembru, ko je do 30. zadnji rok za oddajo vlog za študente. Naj naštejemo nekaj kriterijev, ki so pomembni za pridobitev štipendije: dijaki in študentje, ki bodo kandidirali za te štipendije se morajo izobraževati v Republiki Sloveniji, biti državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva (novost: tujci s stalnim bivališčem v Sloveniji ne morejo več prositi za republiško štipendijo), ne smejo presegati cenzusa in ob vpisu v prvi letnik srednje biti mlajši od 18 let ali ob vpisu v prvi letnik višje in viskošolskega programa mlajši od 26 let. Izjemno pomemno vlogo za pridobitev štipendije iz republiških sredstev predstavlja takoimenovani cenzus. Dijaki in študentje, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča ne smejo presegati cenzusa, ki znaša 35.137 tolarjev, dijaki in štidentje, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča pa ne 45.725 tolarjev. Za »stare« štipendiste je cenzus, ki še omogoča nadaljno prejemanje štipendije nekoliko višji, za dijake in študente, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča 38.690 tolarjev in za druge 50.297 tolarjev. ■ mkp GD Gorica ob Dreti Novo gasilsko vozilo Člani gasilskega društva Gorica ob Dreti bodo nov lep uspeh slavili v soboto popoldne. Pridružili se bodo namreč nekaterim sosednjim društvom, ki so v letošnjem letu že izročili namenu nova vozila. Gasilci z Gorice bodo novo cisterno prevzeli na tabornem prostoru na Lazah in o tem pripravili primerno gasilsko slavje. Novo vozilo je veljalo 18 milijonov tolarjev. Od tega jih je 10 zagotovila občina Nazarje, 6 so jih zbrali sami, za dva pa se bodo morali še potruditi. Sobotno slavje bodo pričeli ob 18. uri. mjp Pregreti poletni dnevi Letošnje poletno vreme je kot naša politika: malo vroče, malo ohladitve, veliko bliskanja ter veliko različnih udarcev. Strele, toče, neurij. In da je nezgoda še večja, tudi naši atleti na svetovnem prvenstvu v večini niso uresničili pričakovanj. Kot naših pričakovanj ne uresničuje večina politikov. Pa čeprav smo jih sami izbrali. Atleti so se v Grčiji res obnašali v veliki večini prav »politično«. Pred posameznimi nastopi so dajali optimistične izjave. Kot pred našim sprejemanjem v Nato in Evropo. In ko so nas eni že razočarali, ker se niso niti približno uvrstili v »svet«, so bili drugi še vedno prepričani, da nas odo prav oni popeljali med atletsko razvite države. Pa so se jim finala odmikala kot Sloveniji Nato. Le ženski 4B je reševal našo atletsko čast. Kljub dopustniško-počitniškemu času je bilo zadnje dni tudi precej vročih razprav o tem, ali naša osrednja gospodarska zbornica res potrebuje novo upravno poslopje. Eni so seveda strastni zagovorniki, da je to potrebno, drugi so skladno s slovenskim pregovorom, najprej kravca, potem štalca, menili, da je vendarle potrebno najprej postaviti na noge naše gospodarstvo, potem bo to lažje postavilo novo zbornično poslopje. Najdejo se seveda tudi taki, ki menijo, da bo gospodarska zbornica z gradnjo novega veličastnega poslopja v svoji medli dejavnosti s to gradnjo še najbolj pomagala našemu gospodarstvu. V primeru seveda, da bodo dela zaupali našim podjetjem in da bodo naša podjetja poslopje tudi opremila. Sicer se bo spet zgodilo, da bo naše gospodarstvo (s članarino) pomagalo tujemu. Ta čas premora je tudi kot nalašč za še zadnje razprave na terenu o tem, kako naj bi bilo vendarle z ustanavljanjem novih občin. Zelja je še vedno več, kot pa naj bi jih državni zbor upošteval. Slišimo, da je nekaterim žal, da med predlogi za novo samostojno občino ni tudi Vinska Gora. Saj tako pogosto slišimo očitke, da je to lepo območje izviselo med Žalcem in Velenjem. Se vedno so neke vrste dvoživka, ali pa se počutijo kot v igri med dvema ognjema. In če se nekateri drugi kraji potegujejo za samostojnost zaradi nekaterih posebnih značilnosti, bi zagotovo tudi na Vinski Gori našli kakšen tehten razlog. Če ne drugega pa to, da je iz tega kraja »prišlo« v Slovenijo veliko oddaj Po domače ali Auerjevih uspešnic. Pa še kaj i se našlo. Zdaj, ko se avgust počasi preveša že v dntgo polovico, že vse olj mislimo na jesen in zimo. Čeprav nam spet napovedujejo vročo jesen, je le dobro, da si priskrbimo ogrevanje. Zlobneži pravijo, da si bodo polena kupili tudi svetniki in poslanci. Pa rte za ogrevanje: da jih bodo lahko drugim metali pod noge. m w mm »i«""*' SI Lučki dan že osemindvajsetič Korajžno proti okrogli obletnici Lučko turistično društvo je zadnje dni minulega tedna že 28. izvedlo svojo vsakoletno narodopisno in turistično prireditev »Lučki dan.« Izročilo in in z njim žilava vztrajnost domačinov sta zagotovila izvirnost in kakovost ohranjanja in prikazovanja starih ljudskih šeg in običajev. Načini dela in vrednote, ki so jih poznale babice in dedki, današnjemu rodu že zaradi spoštovanja lastnih korenin nalagajo dolžnost ohranjanja tega izročila. Na siromašnem ranču v deželi hlapcev je bilo posebej zanimivo Takšna je temeljna usmeritev lučkih organizatorjev in v nedeljo so v veliki meri izpolnili, čeprav so bile izvedbe pred leti tudi že bolj sijajne. Kakorkoli že, bila je to prijetna prireditev, ki mora biti dober napotek in obet za bližnjo okroglo obletnico, velja pa še en napotek, da namreč ne bi znova z raznimi krošnjarji in kramarji zaprli zgornjega dela Luč in prometa skoznje, tisto najlepše pa so morali obiskovalci poiskati izven središča vasi na sicer lepem prostoru ob Lučnici. Obiskovalci so z veseljem ogledovali nekdanja opravila Ob različnih športnih prireditvah je bilo zadnje tri dni v tednu v Lučah prijetno in zanimivo. V petek popoldne je bil najprej v prostorih osnovne šole koncert učencev mednarodne klavirske šole prof. Blaženke Arnič, zvečer pa so se številni obiskovalci več kot razvedrili ob spremljanju »lučkih karaok« z gosti. V soboto ob 12. uri so v spomin Franu Kocbeku, ustanovitelju Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, pri kapelici na Molički peči pod Ojstrico pričeli spominsko slovesnost z mašo za gornike, večer v Lučah pa so pred veselim delom popestrili domači godci in domačini s prikazom družabnega prazničnega dogajanja nekoč. V nedeljo dopoldne so z mašo in procesijo počastili farnega patrona sv. Lovrenca, obenem pa je že bila na ogled narodopisna razstava »od štanta do štanta,« s katero so predstavili stare običaje, orodja in opravila, pa tudi ponudba domačih dobrot je bila pestra. Veselo je bilo od 15.00 dalje, ko so domači godci, humorist in člani floklorne skupine Oljka obiskali štante ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI! ŽE POZNATE "NAJ, NAJ" PONUDBO GOTOVINSKIH KREDITOV UUBUANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE D. D.? IN ZAKAJ "NAJ"? - KER JE NAJKRAJŠA DOBA VRAČILA 3 MESECE IN NAJDALJŠA 5 LET, - KER JE NAJUGODNEJŠA OBRESTNA MERA (PRI DOLGOROČNIH KREDITIH ŽE OD T+ 9,8 %, PRI KRATKOROČNIH KREDITIH ŽE0DT+7 %), - KER JE NAJDALJŠA ČAKALNA DOBA TAKOJ, - KER Z GOTOVINO DOBITE NAJVEČ POPUSTA IN - KER JE NAJMANJŠI PROBLEM, DA SE 0 TEM PREPRIČATE!! Telefonske informacije: 063/854-251, interni 249 in 303. po vasi in razvedrili obiskovalce, prav tako zanimivo pa je bilo malo kasneje, ko so »vlearji« sklenili svoj dan s prikazom spravljanja lesa po riži in plavljenja po Savinji. Seveda se je v Lučah v treh dneh dogajalo še marsikaj lepega, torej - na svidenje prihodnje leto. JP Mednarodna srečanje mladine Evrope Prijeten, a preobsežen program Po napornem programu in 12-dnevnem izmenjavanju izkušenj, spoznavanju in ogledovanju Slovenije so se v torek mladi iz prijateljskih mest zadovoljni in rahlo utrujeni vrnili domov. V tem kratkem času so ogromno prehodili, bili so na Slemenu, Uršlji gori, na Kopah, v Logarski dolini, od koder so se odpravili na Okrešelj, s kanuji so se vozili po Savinji, obiskali tudi Postojnsko jamo in Lipico, vikend zaključili v Kopru in Portorožu, povsod pa so si ogledali tudi znamenitosti. Poleg tega so sodelovali še v raznih delavnicah, kot so likovna, lončarska, kuharska, plesna, ekološka in novinarska, ter si vzeli čas tudi za športne igre, kopanje v bazenu, družabne večere ob tabornem ognju ter obiske diskotek. Vse to je bilo zanje malce prenaporno in utrujajoče, saj so imeli le malo prostega časa zase. Wilbert van Etten, Nizozemska: "Na tem srečanju sem se imel čudovito, še posebej na vožnji s kanuji po Savinji. Slovenija je lepa in tudi mesto Velenje je zelo prijetno, čeprav se mi zdi zelo tiho in brez gneče čez dan, ki sem je vajen doma. Ker je bil program zelo obsežen, nisem imel priložnosti spoznati dosti Slovencev, vendar so bili tisti, s katerimi sem imel stik, zelo prijazni. Slovenija se mi zdi poceni dežela, saj so Nicolas Dorier, Francija: "Podobnih srečanj sem se prej udeleževal le v zahodnih državah Evrope, kot so Nemčija, Španija in Francija, tokrat pa sem prvič zapustil Evropsko skupnost. Ker sem vodja francoske skupine, na to srečanje gledam mogoče malo drugače kot ostali člani. Zdi se mi, da je bilo v programu preveč ogledov, potovanj in predstavitve Slovenije, premalo pa smo imeli časa za medsebojno spoznavanje, kar naj bi bilo bistvo tega srečanja. Program je bil zato zelo naporen in ni dopuščal dosti prostega časa, vendar pa vstopnine v diskotekah kar trikrat nižje kot pri nas. Kljub vsem aktivnostim sem si zadnje dni na morju malo spočil." Mariann Juhasz, Madžarska: "To druženje je bilo zelo zanimivo, saj smo se spoznali med sabo, obiskali različne kraje in se tudi športno udejstvo-vali. Športne igre imam najraje. Ljudje tu so zelo prijazni in prijateljski, prav tako kot tudi mladi na srečanju. Slovenija je zelo lepa dežela in najbolj pri srcu mi je ostalo prav Velenje. Skoda, da smo bili tu tako kratek čas." Arndt Gotze: "Slovenija je zelo prijetna in lepa dežela, še posebej gore. _ Tudi ljudje so zelo prijetni in prisrčni, vendar na žalost zaradi obsežnega programa nisem imel možnosti, da bi jih bolje spoznal. V celotnem programu sem najbolj užival zvečer v diskotekah ob laškem pivu, ko sem si lahko malce spočil od naporov. Zal mi je, da se je vse skupaj tako hitro končalo in da nimam več časa za spoznavanje ljudi, zato bi rad Slovenijo še kdaj obiskal." Jelena Kopatch, Belorusija: "Uživala sem. Vse, kar se je dogajalo in kar sem videla, mi je bilo všeč. Mislim, da je dobro, da se mladi iz različn ih dežel lahko srečajo in i z m e n j a j o izkušnje ter spregovorijo o težavah svoje dežele predstavnikom drugih dežel. Zahvalila bi se rada organizatorjem, da so omogočili to srečanje in pripravili tako pester in zanimiv program, kljub temu da je bil malo prenaporen. Za nas je Slovenija sicer predraga, vendar to me ne ovira, da je ne bi še kdaj obiskala, saj so ljudje zelo gostoljubni in prijazni, država sama pa je prečudovita, sploh morje in gore." ■ Julija Kočar ne morem reči, da ni bilo zanimivo. Srečanje z ljudmi iz vzhodnih dežel je bilo nekaj posebnega, saj so vsi več kot le prijetni in prijazni. Presenečen sem bil tudi nad standard- om Slovenije, saj pri nas vsi govorijo, da je Slovenija zelo revna, česar pa zdaj ne bi mogel več trditi, mislim, da je prej obratno." Agata Cichosz, Poljska: "Slovenija je prijetna dežela in prav tako ljudje, ki so zelo odprti in gostoljubni. Veliko ljudi govori angleško, zato komunikacija ni noben prob-^^^^^^^^^^^ lem. To me je I presenetilo, saj sem že veliko prepotovala in se mi zdi, da drugje ni tako. Ko sem prišla sem, sem pričakovala ne- mire in porušene stavbe kot v Bosni, a sem bila presenečena, ker življenje poteka čisto normalno. Program je bil zanimiv in poln, mogoče le malo preveč aktivnosti za tako kratek čas. Moram pa pohvaliti vaše slaščičarje, saj tako dobrega sladoleda nisem jedla še nikjer drugje. Na koncu bi rada povabila Slovence, da pridejo na Poljsko." L J T ▼ 4 KAN i AS REPORTAŽA 14. avgusta 1997 Teden dni druženja mladih tabornikov iz cele Evrope Konec prvega jamboreeja v Sloveniji V nedeljo, 10. avgusta, se je končal 11. zlet tabornikov Slovenije, kije potekal na obali Velenjskega jezera. Udeležilo se ga je skoraj 800 skavtov in tabornikov iz Slovenije ter iz drugih evropskih držav. V dobrem tednu so imeli mladi taborniki obilo možnosti za medsebojno spoznavanje, za delo v skoraj osemdesetih različnih delavnicah, za zabavo, šport in še bi se kaj našlo. Med tednom smo tabor obiskali in zabeležili nekaj utrinkov. Gospod Emil Mumel je bil programski vodja zleta. Za bralce Našega časa je zato »izdal« nekaj zakulisnih informacij, s katerimi si je belilo glave samo vodstvo tabora. Njemu in še nekaterim načelnikom gre zahvala za odlično izpeljano prireditev, ki je bila tudi prva te vrste v samostojni Sloveniji. Čeprav gre za slovenski zlet tabornikov, je to srečanje obiskalo kar veliko tujcev. Je to običaj? Emil Mumel: "Odkar smo sprejeti v svetovno skavtsko zvezo, nam pošiljajo veliko pobud za sodelovanje tudi iz tujine, mi pa jih obveščamo, kakšne aktivnosti potekajo pri nas. WOSM (svetovno skavtsko gibanje) nato te podatke objavi. Če smo mi pripravljeni sprejeti določene aktivnosti, pošlje WOSM to informacijo tudi ostalim svetovnim organizacijam. Tudi mi vselej povabimo k sodelovanju bližnje sosede, ki nam potem povabilo tudi vrnejo. Evropski biro in svetovna skavtska zveza pa tudi financirata del programa, če je na zletu udeleženih več kot dvajset odstotkov tujcev. Tako je tudi v našem primeru." Koliko je podobnih zletov na leto v Evropi? Emil Mumel: "Letos jih je kar precej. Mislim, da sedem v različnih terminih skozi vse leto. Drugače pa poteka tudi svetovni skavtski zlet. Ta je vsaka štiri leta in prihodnji bo leta 1999. V letu, ko poteka svetovni zlet, potem ni teh manjših srečanj, kot je velenjsko, ker se pač vsi udeležijo največjega. Mi smo se pripravljali na to srečanje že dobro leto in pol. In na lanskem svetovnem skavtskem kongresu smo že propagirali letošnji zlet v Velenju. Tako se je oglasil za en dan tudi avtobus s češkimi skavti, za dva dni pa sta nas obiskala tudi dva irska skavta. Tudi mi smo si lani na podoben način ogledali zlet v Avstriji. Tam smo tudi ugotovili, da so bile smernice precej podobne našim. " Kako ste zadovoljni z organizacijo in prostorom, na katerem poteka zlet? Emil Mumel: "V glavnem nimamo težav z udeleženci. Zelo zadovoljni smo, ker smo naleteli na dosti razumevanja pri Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje, s katerima odlično sodelujemo. Ko smo si prvič ogledali ta prostor, smo bili silno razočarani zaradi bližine elektrarne in rudnika, saj je kamp sredi industrijske cone. Sedaj pa, ko ta- Emil Mumel bor stoji, udeleženci sploh ne opazijo, kaj se za njihovim hrbtom godi. Zato je tudi razpoloženje odlično, kljub temu da smo tik ob termoelektrarni in tik ob rudniku. To je najverjetneje zaradi obilice programa in aktivnosti, ki potekajo na jezeru, na Savinji, potapljanje na bazenu, športno plezanje v dvorani, prav tako badminton in ostale športne dejavnosti. V slovenski razvojni vasi je tudi deset ekoloških delavnic, kulturnih delavnic je osem, tako da imamo 54 različnih aktivnosti, ki se jih lahko člani udeležijo v teh desetih dneh." Kako so udeleženci zleta porazdeljeni po taboru? Emil Mumel: "Skavti so porazdeljeni v pet naselij. V vsakem je bilo predvidenih 160 ljudi, vendar jih je zdaj manj. Imamo tudi naselje za vodstvo zleta, tako da se ne mešamo med udeležence. Vsako naselje pa ima tudi svoje ime: Biser, Smaragd, Sefir, Jantar..." Na kakšen način poteka delo v delavnicah? Emil Mumel: "Udeležba na aktivnostih je omejena, da se ne bi zbralo v nekaterih delavnicah preveč ljudi, druge delavnice pa bi bile brez udeležencev. Denimo, delavnica o klopnem meningitisu in delavnica o rastlinah preneseta v vsaki skupini po petnajst ljudi. Če bi mi dopustili prosto izbiro aktivnosti, bi prišlo na delavnico danes trideset ljudi, jutri pa mogoče noben tabornik. Zato razdelimo vsak dan petnajst kartic za »rastline« in takrat pride ob tej in tej uri točno petnajst ljudi na delavnico o rastlinah." Kako pa potekajo predavanja za goste, ki niso iz Sloveni- nja v srbohrvaščini, za ostale tujce pa v angleščini, tako da združimo Avstrijce, Luksembur-žane, Nemce in nekaj Italijanov v eno skupino. Zvečer, ko vodnikom delimo kartice za naslednji dan, rečemo, da bo to in to predavanje potekalo ob tej in Sine: "Priprave na to prireditev so potekale eno leto. Fizične, torej neposredne priprave pa so potekale zadnjih deset dni pred pričetkom zleta. Jezerski zmaji smo skupaj s Šaleško zvezo tabornikov zelo veseli, da lahko prirejamo tako pomembno pri- mm , r tej uri v tem in tem jeziku." Gospod Anton De Costa je dolgoletni poveljnik velenjskega taborniškega odreda Jezerski zmaj, enega največjih slovenskih odredov, ki združuje skoraj desetino slovenskih skavtinj in skavtov. V času 11. zleta tabornikov Slovenije je bil Sine, kot ga že dolga leta kličejo bratje skavti, načelnik prireditve. Svoj čas na zletu Še ena s proge preživetja reditev, to je namreč prvijambo-ree (zlet skavtov) v slovenski državi. " Kakšen je odziv mnogih domačih in tujih opazovalcev, ki prihajajo na obisk v tabor? Sine: "Ravno včeraj smo imeli tukaj delegacijo čeških oldskavtov, ki so bili neverjetno navdušeni in podobnega mnenja so tudi tisti, ki prihajajo kot je Sine večinoma preživljal na Progi preživetja, domiselno zgrajenem poligonu, ki simulira razne prepreke in težave, na katere bi naletel človek v divjini. Tam ga je našla tudi naša ekipa, kjer si je med bo-drenjem mladih skavtov pri njihovem preskusu zmogljivo- Novinarska delavnica, desno njen vodja Franci Pavšer ml. sti odtrgal nekaj časa tudi za je? tale kratek intervju. Kako dolgo so potekale priprave na prireditev, kot je Zlet tabornikov Slovenije? Emil Mumel: "Za goste, ki niso iz Slovenije: za Hrvate in Makedonce potekajo predava- navadni obiskovalci. Vsi se pravzaprav čudijo, kako ta tabor poteka, kajti v našem primeru gre za povsem novo stvar. Udeleženci so razdeljeni po desetinah, ki jo vodi vodnik. Štiri take desetine t\>orijo vod, ki ga druži tudi skupna kuhinja. Urnik je zelo natrpan. Od devetih do dvanajstih so aktivnosti in nato od dveh do petih zopet. Nato sledi večerja, ki si jo udeleženci, tako kot vse obroke, pripravijo sami. Po tem so še zabavi posvečene večerne aktivnosti, ki so namenjene spoznavanju med udeleženci zleta. Seveda lahko udeleženci izbirajo dejavnosti, s katerimi se bodo ukvarjali preko dneva. Ena izmed njih je tudi tale proga preživetja, za katero pravijo, da je mnogo boljša kakor tista iz svetovnega zleta na Nizozemskem pred dvema letoma, za kar se imamo zahvaliti arhitektu te proge: old-skavtu Vladimirju Kojcu, ki je tako uspešno izpeljal svojo nalogo. Zavedati se moramo, da je takšno progo na Nizozemskem pripravljala ekipa vojakov skoraj dve leti, v našem primeru pa smo jo zgradili v pičlih petih Anton De Costa - Sine je predsednika Slovenije Milana Kučana (nekoč tudi tabornika) najprej pozdravil na skavtski način. dneh. Od ostalih dejavnosti naj omenim še rafting v Zgornjesa-vinjski dolini, zgodovinske pohode, surfanje in kajak na jezeru, potapljanje, prosto plezanje, športne igre, cel kup delavnic. Izbira je zelo velika. Pomembno pri tej stvari je tudi to, da smo resnično prestopili na pot skavtizma, kar nam je bilo štirideset let onemogočeno. O skav-tizmu nismo smeli v preteklosti niti razmišljati niti govoriti. In šele od leta 1984 smo polnopravni člani ogromne skavtske družine, ki šteje danes 25 miljonov članov po vsem svetu. Tako imamo v taboru tudi prostor za duhovne igre. V nedeljo smo imeli tudi mašo. To je sicer majhen korak, ki pa pomeni veliko za naše skavtstvo. Kajti šele s takimi potezami se izenačujemo z osnovnimi temelji skavts-tva." Kot ste povedali, tukaj potekajo mnoge delavnice. Ali lahko poveste, kako se bodo rezultati teh delavnic potem praktično uporabili v dneh, ko bo zlet zaprl svoja vrata? Sine: "To so izjemne izkušnje. Pomagale bodo, da bomo čez tri leta lahko ponovno organizirali podobno prireditev. Pomembna pri vsej stvari je tudi izbira animatorjev, ki te stvari pripravljajo. Na tem področju smo imeli zelo srečno roko, kajti ogromno znanja je nakopičenega v našem članstvu." Zletni utrinki: Robert: "Zelo dobro se počutim tukaj. Prihajam iz Avstrije, iz Celovca. Ljudje so zelo Laura in Mojca prepozna odtujeno ljubljenko Žogico Marogico: "Podobno je najini žogici..." Dedek in babica: "Aaaa, žogo nama je ukradel\" Sledi blažji napad na nič hudega slutečega novinarja, ki se pred razjarjeno babico in besnim dedkom umakne na vroče sonce, kjer Leši v objektiv svojega fotoaparata ulovi še Mojco in Lauro, akterki mini lutkovne predstave. Mojca: "Zelo dobro se počutiva tukaj. Pravkar se igramo lutkami. Ob tem se odlično zabavamo. In ko pride čas oddiha, se zabavamo še bolj." Laura: " Tukaj spoznaš veliko ljudi, še posebej če modro rutico udeleženca tabora zamenjaš za zeleno, ki jo imajo vodniki..." Kontraintervju Marko: "Kaj maš to?" Peter: "Mikrofon?" Marko: "Zakaj?" Peter (presenečeno): "Za snemat. A boš zapel kakšno pesmico'?" Marko: "Zakaj maš ti mikrofon. A kej poješ?" Peter (še bolj presenečeno): "Ja, pojem." Marko: "A ko hodiš?' Peter: "Ne, ne. Pol, zvečer." Danijel (skavtsko: Zlatorog): "Sem iz Trsta. Dejavnosti na zletu so prav fine. Zal pote- prijazni. V preteklih dneh sem sklenil kar nekaj čudovitih poznanstev. Moja naloga tukaj je predavanje, saj sem organizator dela aktivnosti, predvsem tistih v angleščini za tuje člane tabora." Utrinek iz lutkovne delavnice: Dedek si ogleduje novinarjev zelen mikrofon: "Babica, kaj je to?" Babica zaradi slabega vida avtosugestivno v mikrofonu kaj o nekatere sočasno. Zelo všeč so mi športne dejavnosti, malo manj pa me zanima razvojna vas. Od vsega se mi najbolj dopade proga preživetja." Po končani progi preživetja ... Nataša: "Fajn je. Vedno imaš kaj za delat. Všeč mi je vse razen hrane, ker si moraš kuhat sam in ker ni toplega kosila." Tinči: "Vse je vredu. Edino, kar me moti, je to, da dobiš nekaj aktivnosti, ki so ti všeč na en dan, potem pa se ne moreš udeležiti vseh na enkrat." ■ Peter Lojen, foto: Leši RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Kako izgleda en radijski dan? Jani Drev skrbi za tehnično, tonsko, glasbeno in ne vem kakšno vse še - realizacijo ■ ob petkovih popoldnevih. Prepoznaven je, tako kot vsak tehnik po izboru glasbe, ki jo vrti. Mnogim je všeč. Jani rad potuje, fotografija je iz Prage, (foto vos) Ib in tam kdo vpraša, kdo drug pa ne, ga pa vseeno zanima, kako nastajajo posamezne oddaje v našem programu. Zadeva za tiste, ki jih »delajo« že dolgo in so tega posla vešči, ni preveč zapletena, saj praksa in izkušnje pomenijo zelo veliko. Ce ne preidejo v rutino. Če, potem to ni več dobro. Pri delu z radiom, kije živ medij, je namreč poleg vseh drugih stvari izjemno pomembna iznadljivost, komunikativnost, hitro odzivanje na različne dogodke in informacije ... Radio Velenje oddaja vsak dan, v dopoldanskem delu med 6. in 10. ter v popoldanskem med 14. in 19. uro. V tem času sta na oddaji po dve ekipi, dopoldanska in popoldanska. V vsaki skrbita za nemoten potek po dva radijca, tehnik in moderator. Včeraj, ko je bila sreda, sta bila v jutranji ekipi Mitja Čretnik, ki je skrbel za tehnično plat dogajanja, za glasbeni izbor in za to, da so bile redne rubrike pravočasno v programu, Andrej Ho-fer, ki je moderiral, pa je bil za-dožena za govorni del progra- ma, za »vezne« tekste, za kontakt s poslušalci, za pogovor z gostom ... Nekaj reči sta imela že pripravljenih, za to so poskrbeli sodelavci, ki jih sicer ni bilo slišati, so pa nepogrešljiv del vsake oddaje, pripravljajo novice ali kot Damjan Kljajič recimo vsako jutro, koledar spominov, poskrbijo za ekonomsko propagandne spote in tekste za brana obvestila, dogovarjajo oglašanja in podobno. Za vse drugo, za kakšno zanimivost, za živost, za kontakt pa morata poskrbeti sama. Nekaterim poslušalcem gre na živce, če je čas in pogled na uro prepogost, drugi hočejo prav to, enim gre na živce, če tehnik izbira takšno glasbo, ko imajo oni raje drugačno, eni so zner-virani, če kdo preveč govori, ko bi raje imeli, da bi bil tiho, drugi so prepričani, da je govornega dela premalo, da bi radi še kaj slišali ob glasbi... Za to pa je potreben občutek. Tega eni premorejo veliko, drugi pa malo manj. Za radijsko popoldne ja zadolžena druga ekipa, če ostanemo pri včeraj, sta bila to tehnik Marjan Slapnik, ki je tudi glasbo izbiral in moderator Aleš Ojsteršek, ki je delal podobne reči kot Hofer dopoldne, le po svoje in drugače. Dva človeka nista enaka in tako tudi dva moderatorja ne moreta biti. Če bi bila, bi bilo najbrž hudo dolgočasno. Popoldne ima običajno veliko gostov, eni prihajajo, drugi odhajajo ... Tudi v času, ko oddaja ne teče, radio ne miruje. Novinaiji pri- pravljajo in montirajo prispevke, napovedovalci berejo tekste, tehniki glasbeno opremljajo zadeve, snemajo... Skratka na radiju se neprestano kaj dogaja. Če za to ne poskrbijo radijci sami, poskrbijo poslušalci. Njih klici niso tako redki, vsebina teh pa je zelo pestra. Včasih se kdo tudi ujezi, včasih pa se najde kdo, ki kaj pohvali. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO Konjeniški klub Velenje vas v sodelovanju s TRC Jezero vabi na konjeniški prireditvi ob Škalsko jezero! MARK MORRISON Rojeni Britanec iz Leicestra, ki je del svojega življenja preživel v ZDA, s svojim debitantskim albumom "Re- li in kmalu ju je obkrožila množica oboževalcev. Rešila sta se lahko le s pomočjo policije, ki je obema kolesarjema utrla prosto pot. Toda Bono se ni počutil prav dobro, da za svoje tovrstne oboževalce ne naredi ničesar, zato jim je kasneje, na koncertu, s posebno najavo o "razumevanju drugačnosti na tem planetu" posvetil pesem "One". PAUL McCARTNEY Legendarni angleški glasbenik Paul McCartney je v spomin na še eno legendo rock'n'rolla, tragično preminulega Buddya Hollya, organiziral posebni natečaj v pisanju pesmi o tem telentiranemu izvajalcu rock'n'rolla. Prvih petdeset pesmi bo izšlo v posebni antologiji, posvečeni Buddyu Hollyu, glavna nagrada pa bo kosilo s samim presvetlim Paulom McCart-neyem v mesecu septembru. Pesmi ne smejo biti daljše od štiridesetih vrstic, če pa želite v natečaju sodelovati tudi vi, jih še vedno lahko pošljete na naslov McCartney's MLP Communications at 1 Soho Square, London. 12. NASPROTJE Skupina 12. nasprotje, ki obstoja že trinajst let, je pred kratkim izdala svoj novi album. To je njihov drugi album, ki je izšel na kompaktni plošči, doslej pa je izšlo tudi že šest kaset. Naslov albuma, ki je izšel pri založbi Helidon je "Ko se zdani", na njem pa najdemo enajst novih avtorskih skladb, ki so plod dela neumor- Pokal Slovenije v preskakovanju ovir sobota, 16. avgusta 1997, ob 10. uri, nedelja, 17. avgusta 1997, ob 8. uri. Državno prvenstvo v preskakovanju ovir petek, 22. avgusta 1997, ob 15. uri, sobota, 23. avgusta 1997, ob 9. uri, nedelja, 24. avgusta 1997, ob 9. uri. Na obeh prireditvah bodo nastopili najboljši slovenski tekmovalci in konji, med njimi lanski državni prvak in najboljši slovenski jahalec Matjaž Čik, član Konjeniškega kluba Velenje. Oglejte si dve elitni konjeniški prireditvi v Šaleški dolini. Prisrčno dobrodošlico vam izrekata in vas vabita Konjeniški klub Velenje in TRC Jezero! dati konec letošnjega poletja. PUFF DADDY Avtor remakea uspešnice skupine Police "Every breath you take", Puff Daddy, ki je skladbo priredil v raper-sko uspešnico z naslovom "l'll be missing you", namerava podobno predelati še eno skladbo legendarnega britanskega tria. To bo skladba "VValking on the Moon", ki bo izšla na kompilaciji "The Best of Police and Sting" konec letošnjega leta. m MiČ turn Of The Mack" še vedno žanje precejšnje uspehe. Trenutno je njegova uspešnica z istoimenskim naslovom ponovno na nekaterih svetovnih lestvicah, ne glede na to, da je pred časom tam že bila in da je od njenega izida minilo že precej časa. Sicer pa je Mark Morrison zanimiv tudi zaradi svojih anonimnih izdaj. Gre za tako imenovane "vvhite label" izdaje brez natisnjenega imena izvajalca in naslova skladbe, ki jih v Veliki Britaniji izdajajo v manjših nakladah. Mark Morrsion je na tak način izdal dve skladbi, "Crazy" in "Changed", katerih nakladi (po 1000 izvodov), sta li v kratkem času razprodani. U2 Ko sta pevec skupine U2, Bono in neki njegov prijatelj pred časom kolesarila po Chicagu in iskala primerno restavracijo za kosilo, sta pomotoma zapeljala tudi na prizorišče vsakoletnega srečanja čikaških gejev. Ti so slavnega rockerja seveda spozna- nega vodje skupine Janeza Hvaleta. Med skladbami fantje stavijo na naslovno in pa na skladbo "Ne zapiraj vrat", za katero pripravljajo tudi vi-deospot, ki bi luč sveta moral ugle- LEGENDE - FREE Britanska skupine Free sodi med tiste legendarne ročk skupine, ki so se v svetovno zgodovino ročk glasbe vpisali predvsem z eno skladbo. "Ali right now", leta 1970 izdana himna takratne ročk generacije je bila tista, ki je skupino za vse večne čase zapisala v zgodovinske učbenike rock'n'rolla in hkrati skupino Free naredila za ene najbolj vplivnih trendsetterjev prihajajočega obdobja hard ročka. Na žalost skupina ni bila dovolj trdna, da bi svoj talent bolje vnovčila. Free sta ustanovila kitarist Paul Kosoff in basist Andy Fraser, ki sta skupaj igrala že leta 1968, ko sta k sodelovanju pritegnila še pevca Paula Rodgersa in bobnarja Simona Kirkea. Skupina se je sprva zgledovala po takrat popularnih The Cream, ime pa si je izbrala po legendi britanskega bluesa Alexisu Kornerju. Kljub številnim nastopom predvsem med študentsko populacijo, nji-; hova albuma "Tons of Sobs" (1968) in "Free" (1969) nista zabeležila večjega uspeha. Tega je prinesla šele že omenjena uspešnica "Ali right now" (1970), ki sta jo napisla Rodgers in Fraser in je priplezala na drugo (Velika Britanija), oziroma četrto (ZDA) mesto takratnih glasbenih lestvic. Zahvaljujoč temu uspehu se je predvsem v Veliki Britaniji odlično prodajal tudi album "Fire and VVater", ki je izšel is-1 tega leta. Toda uspeha skupina ni uživala dolgo. Že prihodnje leto je namreč jj prineslo konec te obetavne britanske četverice. Istega leta (1971) je S še izšel album "Free live", ki se je sicer povzpel na drugo mesto britanske lestvice, kar pa skupine ni obdržalo pri življenju. Glasbeniki so odšli vsak svojo pot in leto dni igrali v različnih skupinah, dokler niso začeli razmišljati o ponovnem skupnem igranju. Poskusi ponovnega oživljanja leta 1972 so sicer prinesli dva nova albuma "Free at last" (1973) in "Heartbreaker" (1973), ki sta se uvrstila med deset najboljših britanskih albumov, a resnega nadaljevanja skupine nista obetala. Problemi z mamili so Kosoffa naredili popolnoma nezanesljivega in konec leta 1972 je ponovno, tokrat dokončno, zapustil skupino. (Leta 1976 je umrl za posledicami jemanja mamil). Skupino je skoraj istočasno zapustil tudi Fraser, na njuno mesto pa sta vskočila John Bun-drick in Tetsu Yamauchi. Takšna zasedba je dočakala leto 1974, ko je izšel album "The Free Story" z največjimi uspešnicami skupine. Kljub uspehu tega albuma po odhodu dveh ustanovnih članov skupine ni bilo več motiva za njen obstoj. Leto 1974 je tako pomenilo tudi dokončno prenehanje obstoja skupine Free. Paul Rodgers in Simon Kirke sta ustanovila mega uspešno skupino Bad Company, John Bundrick je odšel z The Who, Tetsu pa se je pridružil še eni znani zasedbi tistega časa - skupini Faces. m MiČ mmmm v LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 10. avgusta: 1. GAMSI: Bum-sa-sa 11 glasov 2. PODKRAJSKI: Letni časi 8 glasov 3. BOBRI: Martin 6 glasov 4. KUMER: Dvojčici 4 glasovi 5. VADNALI: Tako vesel sem,... 1 glas Predlogi za nedeljo, 17. avgusta: 1. AVSENIKI: Planšar 2. BENEŠKI: Videmski grad 3. FRANK: Ta šmentana reč 4. KOVAČI: Tam na deželi 5. SLAKI: Domači vasici ■ Vili Grabner 6 NAŠ VAS ZA PROSTI ČAS 14. avgusta 1997 Nagradna križanka VELEBLAGOVNICE NAMA VELENJE Nagradna križanka VELEBLAGOVNICE NAMA VELENJE Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d. o. o., Foitova 10,3320 Velenje, najkasneje do ponedeljka, 25. avgusta, s pripisom "LJUTOMERČAN". 1. nagrada: ročka izbranih vin ljutomerčan 2. nagrada: ročka izbranih vin ljutomerčan 3. nagrada: ročka izbranih vin ljutomerčan VELEBLAGOVNICA VELENJE Nagrajenci nagradne križanke Veleblagovnica Nama Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, dne 24. julija. Pravilna rešitev: POLETNA RAZPRODAJA KONFEKCIJE 1. nagrada - poletni komplet (kratke hlače, majica) prejme: Bojana Podkrižnik, Florjan 47,3325 Šoštanj; 2. nagrada - poletni komplet (kratke hlače, majica) prejme: Jožefa Juričan, Brezovec 2, Polje ob Sotli, 3255 Buče 3. nagrada - poletni komplet (kratke hlače, majica) prejme: Ana Kugonič, Topolšica 59, 3326 Topolšica; Nagrade prejmete z osebno izkaznico na kreditnem oddelku veleblagovnice Prijetne počitniške dni vam želi Nama Velenje! Čestitamo! Veleblagovnica NAMA Velenje. EMIRAT V SEVEROZAHODNEM KOTU PERZIJSKEGA ZALIVA NIZKA OMARA S PREDALI MATERNICA JEZERO V JUŽNI TURČIJI MOJZE-SOV BRAT VRSTA PREMAZA ODSTRA-NLJIVI DEL NAPRAVE, KI OMOGC ČAVEČNA MENSKO UPORABO NAPLAV-UENA ZE MUA ALI PESEK VOJAK ARTILE-RIJE, TO-PNIČAR 11 17 NADOM. ZA LEDVICE] IZRASTEK V USTIH LUKA NA OTOKU HOKAIDOl AM.SKLA DATEU IT. RODU(GIA CARLO) NESPA-METNEŽ PRVI JAVNI NASTOP N RATEJ GLINASTA PIŠČAL IBSENOVA DRAMA SKLADBA ZA DVE RAZLIČNI GLASBILI NORVES. PESNIK SREDOZEM OTOK GR. BOG ZDRAVILSTVA (ESKULAP) LOJZE --?-" »TU IN ONSTRAN«! GOROVJE V SAHARI IASBEN) 15 ZLATKO URŠIČ NEPO-ifCtNZLOM SPANSKO ŽEN. IME STVAR, PREDMET BTVSIOAN HAJDUKA TEKOČINA V §RCU IN ŽILAH FINSKO JEZERO ANTQN NOVACAN ~5-- STROKOVNJAK ZA ETIMOLOGIJO MESTO V J.FRANCIJII ZGODNJE SADJE ALI VINO ZEN. IME (AGNES) GLAVNO MESTO JORDANIJE KAREL OŠTIR TELOVAD. PRVINA MUZI K Z LAJNO 12 DRAGO DIKLIČ KORALNI OTOK OZVEZDJE NA SEVERNI POLOBLI VRSTA ZELENE SOLATE TVORBA V PANJU GRŠKA BOGINJA LOVA 14 ZVONKO ERJAVEC GRŠKI BOG VOJNE ARKTIC. SESALEC 10 MESTO V SRBIJI DARKO ANZIC U TRINITRO-TOLUOL STVARNIK SVETA V VERI ST. E GIPČANOVI AM. FILM. IGRALKA BLYTH JUHI PODC BNAJED KANAL-SKI OTOK RUSKI FIZIK (ALEKSANDER) NAPAD NA POLITIKA VELIKA PAPIGA FRIDOtJN (KRAJŠE) NEMVEIE-MESTO FR.SLIKAR (CLAUDE) PREBIV. PARIZA 18 PRIDELEK NA NJIVI NAČRT, ZAMISEL MONDE NO FRANC. LETOVIŠČE ANTON LAJOVIC KEKCEVA SESTRA 13 TUJE MO-ŠKO IME SPRED.DEL GLAVE FR. SKLADATELJ IME KRPANA KAVBOJ-SKA VRV PRAVICA UGOVORA, PREPOVEDI ANGLES-Kl GROF C& NOGE 16 OCE DVOJICA RIMSKA iBOGINJA JEZE DEKLEVA IGOR OKI^.AM MOS. IME SLOV. TRŽAŠKA PESNICA ŽERJAL 10 HENRIK TUMA KOPALNA BANJA INOSLAV (KRAJŠE) ANDREJ NOVAK ITALIJ. VOJAK ZA BOJ V GORAH MADŽAR POLITIK (MIKLOS) SOL ALI ESTER OCETNE KISLINE VSEVOLOD V. oklopniviaM 19 VEČERNA DRUŽABNA PRIREDITEV NEKD. INDIJSKI DROBIŽ 2A AVTOR KRIŽANKE R. NOC OGRAJEN PROSTOR NIAS CAS 1 2 3 4 5 b 7 |8 i i > 9 10 M 13 15 17 ie ;i9 l. I 22 21 22 r Gorsko kolesarjenje I Spet Amerika ... V Kaliforniji se porodi marskiatera nora zamisel. To je najvrjetneje zaradi brezdelnega poležavanja na plaži in ostalih stvari, ki sodijo zraven. In ko človek že res ne ve več, kaj bi, si izmisli kakšno neumnost. Ena takih je bila gorsko kolo, narejen v želji, da bi pod pritiskom pedalk popustile tudi nedostopne poti goratega zaledja zahodne obale, kjer zmanjka asfaltne prevleke in se pot prilagodi trpežnejšemu čevlju in terenu. Kakšno besedo je morala imeti pri tem tudi vožnja po plaži. Seveda je masivno gorsko kolo hitro postalo hit in se je z nevrjetno hitrostjo pojavilo tudi na evropskih (in s tem tudi naših) poteh. Se posebej popularni so bil na začetku osemdesetih BMX-i. Vsak slovenski pony seje moral umakniti agresivnejšemu nasledniku. Varne niso ostale niti cestne "spe-cialke" in popularni "dirkalci". Gorsko kolo in njihova mestna različica "city bike" sta z leti postala kralj in kraljica asfaltnih in makedamskih izletov kolesarjev širom po svetu. In kako tudi ne. S pojavom gorskega kolesa je bilo prvič mogoče pomisliti na to, da bi se kolesar spoprijel tudi z goro. To mu je omogočilo ugodno prestavno razmerje in trpežnejša konstrukcija ogrodja. Veliko zaslug za vožnjo po brezpotjih ima tudi širši profil gum, ki je zelo zmanjšal nevarnost presekanja zračnice, ter zmogljivejša I__________________ platišča, ki so omogočila bolj brezskrben spust. In zakaj takšen slavospev robustnemu gorskemu kolesu? Ker je Šaleška dolina s svojo širšo okolico kakor ustvarjena za vožnjo z njim. Vsak hrib, do katerega se slej ali prej pripelješ, namreč ponuja cesto, s katero seje užitek spopasti. Poleg tega se okoliško hribovje ne ponaša s tako ekološko občutljivimi sistemi kot slovensko visokogorje, kjer je lahko kolesar tudi zelo moteč faktor, če se ne zna pravilno obnašati. Po dogovoru naj bi se kolesarji vozili le po stezah, ki so širše od 1,5 metra. Takšna je tudi zakonska širina grajene enosmerne kolesarske steze v mestu. Vožnja po cesti Z gorskim kolesom pa seje prijetno zapeljati tudi po navadni cesti. Se posebej po kakšni od DARS-a pozabljeni magistralki, kjer se le stežka umikaš nevarnim luknjam. Avtomobilisti se najbrž sploh ne zavedajo, kako nevarna in neprijetna je lahko vožnja s kolesom. Če bi se tega zavedali, najverjetneje ne bi hupali za vsakim kolesarjem, kakor da ropot avtomobilskega motorja za hrbtom ne bi bil že dovolj velik razlog za previdnost. Poleg tega vsako neopaženo luknjo na cesti kolesar še kako dobro občuti v mednožju, ko se z ozkimi gumami cestne specialke zapelje čez njo. Pri gorskem kolesu je lahko takšna luknja veliko prijaznejša. V bistvu je edina slabost gorskega kolesa na asfaltu velikanska izguba energije (profil gume). Zato se veliko bivših lastnikov specialke pri izletih raje odloči za tracking kolo, katerega gume so nekakšen kompromis med gorskim in cestnim kolesom, vseeno pa se da z njim sorazmerno dobro premagovati tudi makedamske gorske ceste, s katerimi so naši hribi kar dobro prepleteni. Ko zmanjka asfalta ... Najlepša stvar na stezah in makedamskih cestah je dejstvo, da boste redkeje naleteli na motorno prevozno sredstvo. Če pa se že pojavi kakšen av-tomobilist, ga bo dejstvo, da premagujete vzpetino, ki povzroča težave tudi konjem pod pločevinastim pokrovom njegova avtomobila, navdalo z nekakšnim spoštovanjem, ki ga bo še podkrepil vaš rahlo mazohistični izraz na prepotenem obrazu. Ko se cesta prelevi v popolni kolovoz, postane možnost, da naletite na avtomobil, skoraj nična. Sedaj se boste soočili z novimi problemi. Pri vožnji navkteber je bolje voziti v malo višjih prestavah, da vam jih ne zmanjka, ko jih boste zares potrebovali. Vožnjo navkreber lahko tudi kombinirate enkrat z višjo, drugič z nižjo prestavo in na ta način med vožnjo počivate. Najlepša postane vožnja, ko klanec doseže greben. Položnejše gorske ceste namreč vedno odpirajo čudovite poglede na gore in hribe. Se posebej boste uživali v bogastvu rastlinja. Hitrost, ki jo doseže kolo, je namreč še ravno dovolj počasna, da lahko registrirate vse lepote, ki jih nudi narava. Že vožnja s 40 km/h, ki si jo za volanom le redko privoščimo, nam toliko zmanjša zorni kot, da se naša pozornost skoncentrira zgolj na dogajanje na cesti. Dalje prihodnjič ■ Peter Lojen, foto: Jure Vižintin __________________I 14. avgusta 1997 PORTRET KAK i AS 7 Zgodilo se je... 14. velikega srpana Leta 1962 O delovanju velenjske rudarske godbe, ki je pred kratkim dosegla izjemen uspeh, je leta 1962 poročal tudi mariborski Večer: "Rudarska godba iz Velenja bo odpotovala v Vohnzdorf. Pred kratkim so obiskali Velenje rudarji - godbeniki iz Vohnzdorfa iz Avstrije. Na njihovo povabilo bo rudarska godba velenjske Svobode 18. avgusta odpotovala v Vohnzdorf. Priredila bo dva koncerta in bo gost tamkajšnih rudarjev dva dni. Taki medsebojni obiski so lepi in koristni, saj utrjujejo prijateljstvo med dvema deželama." Leta 1963 Natanko leto dni kasneje so v Večeru objavili članek z naslovom "Velenje v avgustu": "- Kakšna industrija neki, to je letovišče! - je presenečen dejal tujec, ko je iztopil iz svojega avtomobila pred velenjskim hotelom "Paka". Treba je bilo kar precej pojasnjevanja, da je mož naposled verjel, da nekje globoko pod njim kopljejo premog" Le kakšna bi bila reakcija tega tujca, če bi danes stopil iz svojega avtomobila pred velenjskim hotelom Paka? Nekaj je gotovo, o letovišču ne bi več razmišljal. Leta 1970 "Velenje - prvenstvo mladih atletov" je naslov naslednje novice, ki smo jo povzeli iz Večera: "Jutri ob 15.45 se bo na velenjskem stadionu začelo slovensko atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Nadaljevalo se bo v nedeljo zjutraj ob 8. uri. Pričakujejo dobro udeležbo iz vse Slovenije." Na nedavno minulem evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani so se zelo dobro odrezali tudi mladi atleti iz Velenja. Peter Poles je namreč s četrtim mestom dosegel najboljši slovenski rezultat in le za las ostal brez odličja. V isti številki Večera je bila tudi novica z naslovom "Večja telefonska centrala v Velenju". "PTTpodjetje Celje načrtuje v prihodnjem letu bistveno povečanje avtomatične telefonske centrale v Velenju. Njeno zmogljivost naj bi povečali od sedanjih 400 na 600 številk. Podobno je predvideno povečanje centrale v Preboldu od 40 na 100 številk." V zadnjih letih je telefonski priključek dobilo že domala vsako gospodinjstvo v občini Velenje, še vedno pa se najdejo tudi taki, ki te nujne povezave s svetom še nimajo. ■ Damijan Kljajič Avtobusna (ne)čakalnica K urejenosti kraja gotovo sodi tudi lepa avtobusna čakalnica, ki pa jih v Dolini skorajda ni (lepih namreč). V Gaberkah se tega zavedajo in čakalnice pred križiščem v kraj se jim resnično ni treba sramovati. Drugačen posnetek smo napravili v ponedeljek povsem na drugi strani Doline, ob cesti Velenje -Celje, kjer izstopajo in vzstopajo na avtobus in iz nje- ga verjetno krajani Bevč, delno tudi Vinskeg Gore, pa Laz... To, kar stoji pokonci ob tej cesti, ne moremo imenovati čakalnica in postajališče tamakjšnjim ljudem seveda ne more biti v ponos. So deske pred leseno "utico" namenjene njenemu popravilu!? ■ vos Malo za šalo, malo zares V Cirkovcah se zberejo vsako leto v dneh pred krajevnim praznikom poročeni in neporočeni na svojstvenem srečanju. Svoje znanje in spretnost preizkusijo v brcanju žoge. Na letošnji tekmi so žogobrcarji, ki že lep čas vedo, kaj je to zakon, "očitali" pravo lekcijo svojim precej mlajšim sokra-janom. Kot da bi bil zapihal strupen veter, in že so vodili s 3 : 0, na koncu pa zmagali s 5 : 3. Mlade je menda poraz tako prizadel, da nekateri že razmišljajo o poroki. ■ foto: vos ^~Zaleščanski portreti 19 ^^ SEVER Šest otrok se je v dobrih trinajstih letih rodilo pri Severjevih v prleški vasici Veliki Brebrovnik: Tone, Marica, Zinka, Franc, Anica in Štefka. Francek se je v revščino ob Vinski cesti rodil kot devica, 12. septembra 1955. Oče Anton je zidaril naokoli, mati Marija je hodila v "taberh" - pomagat sosedom. Skromna bajta in majhen svinjak je bilo vse Severjevo premoženje, zato ni čudno, da je oče že leta 1958 odšel za kruhom v Velenje. Da otrokom ne bi šle po glavi neumnosti, so z materjo odhajali na delo in po svojih močeh tudi poprijeli. Francek je bil, kljub takrat že dobro vidni svojeglavosti, v prvih dveh razredih, sam ne ve zakaj, odličnjak. Leta 1964 je oče v Velenju na Jenkovi cesti dobil stanovanje in družina se je preselila. Slovo od Severjevih otrok v šoli v Miklavžu pri Ormožu je bilo ganljivo - vsak od sošolk in sošolcev je prinesel vsaj majčkeno darilce. Revščina jih je spremljala tudi v Velenju. Oče je ob službi na rudniku iskal še dodaten zaslužek, mati je poleg svojih vzgajala še druge otroke, na hrani pa so imeli tudi "purše". Vse skupaj je izgledalo kot ena velika družina. Revno prleško življenje je oblikovalo stroga starša, tudi pijača je pri očetu naredila svoje. Udarcev, ki jih je Franc dobil od očeta, ne bo nikoli uspel niti prešteti niti pozabiti, v stanovanju skoraj ni bilo stvari, s katero ga oče ni pretepel. Odličnjak je že prvo leto v Velenju padel, dobil je cvek iz slovenščine. Na osnovni šoli Miha Pintarja pri nobenem predmetu ni užival, je pa z velikim veseljem in uspehom skidal sneg ali postoril kaj podobnega. Že zelo zgodaj se je v njem razvila misel, da si s šolo nikoli ne bo imel kaj pomagati, da se bo lahko zanesel samo na svoje delo. Že v četrtem razredu je tova-rišici, ki je imela navado pritihotapiti se učencu za hrbet in ga udariti s palico, pokazal, da z njim ni šale. Palica je zlomljena obležala na tleh, Franci pa je postal problem. In to tudi ostal čisto do konca svojega kratkega izobraževanja, ko je v začetku sedmega razreda osnovno šolo zapustil za vedno. Z odhodom iz šole se je začelo tavanje, za zaposlitev je bil premlad, tako se je potikal po Velenju, spal pod balkoni, v parku, v kleteh... Po nekaj mesecih sta z očetom odnose nekako uredila, z njim je zidaril in se jeseni celo vpisal na rudarsko šolo, čeprav je že takrat vedel, da rudaril ne bo nikoli. Med praktičnim delom je bil mojster tudi oče, kar pa je pomenilo samo to, da je moral delati še več, še bolj pridno. Slovenski energetiki je Franc odmeril borega pol leta, šolo je obesil na klin in iskal druge zaposlitve. Najprej so ga vzeli v Gorenju - v brusilnico Cromme-tal. Prosti čas je takrat preživljal na bazenu, pri Fe-cetu nad bazenom je "šraufal" stare avtomobile, niso pa bili redki trenutki, ko je s prijatelji preizkušal svoje pesti na nasprotnikih. Kljub temu da si je bil dober s sosedi iz "Teksasa", je v pretepih navadno držal s Starovelenjčani. Večinoma so se tepli s prišleki, zlomlenih čeljusti in kosti je bilo precej. 1 Po prometni nesreči 1.1972 v brusilnici ni šlo več, Edo Vučina ga je leta 1973 vzel za vzdrževalca na ba- | zen. Z velikim sesalnikom je čistil dno bazena, skrbel za strojnico in varčeval, da si je lahko kupil novo devet- ■ desetkubično jawo. Za izpit mu je zmanjkalo denarja, pa se je vozil brez njega. Ko že ni zmogel več plačevanja ■ kazni, se je raje odločil, da bo 15 dni preživel v zaporih Starega piskra v Celju. Velenje si je hotelo od Franca Severja, Juke Druksa, Gige Gorška in Linčija Dolinarja vsaj malo odpočiti, ■ pa so jih v enem paketu leta 1974 poslali v JLA, v mornarico. Takratni poveljnik vojne oblasti v Puli je bil do- ' volj brihten možak, da jih je razporedil po različnih kasarnah. Po "obuki" v Puli je Franci pristal v Divoljah pri split- | skem letališču. Že po nekaj dneh se mu je nadrejeni odpovedal, zato so mu dodelili novega poveljnika ter delo ■ gasilca in črpalkarja. To je bilo zanj! Zadevo je razvil tako daleč, da so celo ustanovili gasilsko desetino, postal ' je komandir, kot zastopnika garnizona so ga s helikopterjem peljali v Beograd, tam so ga z mercedesom od- | peljali kupit nov gasilski avto ... Nekega večera je ob povratku v kasarno /v veselem stanju/ sesul sitnega stra- ■ žarja v jarek in se znašel v samici. A pol ure zatem je zagorela ravno obnovljena ladja v ladjedelnici in Franče- ' va gasilska desetina se je pri gašenju med vsemi najbolj izkazala. Ko so potem sešteli minuse in pluse Fran- | čevega obnašanja, so mu dodelili sedem dni izrednega dopusta, ki pa ga je hotel Franc razdeliti na celo de- i setino. Ta gesta je nadrejene tako ganila, da so njemu dopust podvojili, vojakom pa so dali vsakemu po se- 1 dem dni! Med vojsko mu je umrl oče in prijateljica Boža mu je rodila sina Boštjana /1.1975/, tri leta kasneje pa še i Robija. Živeli so v stanovanju v Starem Velenju, Franc se je vrnil na bazen, pa z bazena odšel delat h grad- 1 bincu Skornšku. Bil je šofer, delovodja, vodja gradbišča... Leta 1982 je odšel med obrtnike, skupaj zAnto- | nom Štanglerjem sta odprla obratovalnico, najprej se je ukvarjal s kleparstvom, pa napravil mojstrski izpit i in si uredil status ključavničarja. Takrat, leta 1983, pa se mu je zgodila nova prometna nesreča, že tretja, in tudi ta s pretresom možganov. Zanimivo - vsak pretres je pomenil korak naprej v Frančevi karieri... Kar enajst I operacij je prestal po zadnji nesreči, šest let je potem še preživel na berglah. i Božo je že pred nesrečo zamenjala Iva in njo triindevetdesetega Nada, ki je že imela hčerko Jano, pa sta ji J s Francem dodala še bratca Miha. Živijo v Starem Velenju v odkupljenem delu hiše. S partnerjem sta se po ne- I sreči razšla, posel je zacvetel pred nekaj leti, ko se je Franc začel opremljati z gradbenimi stroji. Danes so za- i posleni trije, imajo bogat vozni park strojev za nizke gradnje, Franc ima mobitel in vozi čisto novega mercede-sa 250 turbo diesel, pri Vinski Gori obnavlja hišo, ki ji je dodal bazen ... I V politiko in krajevno skupnost ga je pripeljala zadnja prometna nesreča. Imel je veliko časa za spremljanje | televizije, časopisov, opažal je, da se politiki kar naprej sprenevedajo, da so se čez noč iz "komunistične klien-tele" spremenili v največje demokrate pod soncem. Ne mara strank, ki so bile nekoč na oblasti, in komuni- I stov, pri čemer jih deli na ta hude, ki so vse skupaj vodili, in na navadne člane. Kot otrok je bil ministrant pri I g. Kuku in g. Kovaču - a zaradi matere; veren ni. V mladinsko organizacijo ga zaradi problematičnega značaja niso hoteli sprejeti. Bil je vedno svojeglav, podrejati se nikoli ni pustil, vedno je hotel razmišljati s svojo gla- I vo, tudi ko se je zadnja leta resneje šel politiko, je vedno kandidiral kot nestrankarski. Za državnega poslanca I sicer ni bil izvoljen, je pa svetnik v mestnem svetu, kjer svoje delo jemlje resno, temeljito preštudira papir- . je, predlaga sklepe in odloke. Svoji že prislovični strankarski samostojnosti, nepodredljivosti, neodvisnosti itd. I pa se je pred kratkim le odrekel in se včlanil k Janševim socialdemokratom. Že pri toplifikaciji Starega Velenja je svoje obveze kljub nesreči opravil, še bolj pa se je zagrizel potem, . ko je leta 1990 postal predsednik krajevne skupnosti Staro Velenje. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi in kljub, I kot sam pravi, številnim polenom, ki jih je dobil pod noge, je danes jedro Starega Velenja delno obnovljeno, I tudi po zaslugi takratnega občinskega vrha, ki ga je vodil Franjo Bartolac. Po odhodu Demosove oblasti je . obnova popolnoma ustavljena in objekti, kot je Vila Bianca, propadajo. Meni, da bo tako do takrat, ko bo novi I oblasti več do vrednot kot do lastnih in strankarskih interesov. Celo enega najbolj črnih madežev/svojo obra- I tovalnico/ bo odstranil, ko bo občina ponudila drugo lokacijo ali vsaj odgovorila na vlogo. Organiziral je zadnje tri pustne karnevale in leta 1993 najbolj obiskano prireditev, kjer je obiskovalce v I sedeminpetdesetih dneh zabavalo trideset ansamblov /tudi tu ni šlo brez kazenskih prijav, menda zato, ker ni I pri ta pravih in ker ni podkupljiv/. In kako naprej? Ko bo čas, se bo z družino preselil v Vinsko Goro. V poslu je uspešen in dejavnosti ne I misli širiti, redno bo le obnavljal strojni park. Rad bi, da Vila Bianca končno postane mestna hiša s poročno dvo- | rano in da se iz mesta preusmeri tovorni promet. Ker je gmotno preskrbljen, ga tozadevno politične funkcije ne ■ zanimajo. Sprejel bi kvečjemu vlogo svetovalca na komunalnem področju, saj mu tam nesposobnosti in nez- ■ nanja bržčas ne gre očitati. Baje bo njegovo politično geslo na naslednjih volitvah: Ne levo, ne desno - na Sever! ■ U. Hrast ' I_________________________I 8 XAS VAS MED VAMI 14. avgusta 1997 Srečanje Radmanova Micka s svojo "armonko1 Kraj z redkimi samotnimi kmetijami na razvodju med rekami Savinjo in Pako na jugu ter Mežo in Mislinjo na severu Šentvid pri Zavodnjah, seje nekdaj ravno zaradi tega razvodja imenoval tudi Rastok. Lepo ime, ki seje žal, ohranilo le še v starih, prašnih in porumenelih arhivskih listinah. Ljudje, ki tod žive že stoletja, so kljub odmaknjenosti in včasih celo trdemu in neizprosnemu življenju navkljub vztrajali v teh krajih. Tudi Marija Žlebnik že več kot pol stoletja živi in dela na kmetiji v Šentvidu pri Zavodnjah, kjer je bila nekdaj tudi gostilna. Gostilna pri "Cestnem Radmanu", ki stoji ob cesti Šoštanj - Črna na Koroškem, je bila zbirališče ljudi bližnje in daljne okolice ter popotnikov, ki so peš ali z vozovi potovali s Štajerske na Koroško in obratno. Radmanova Micka seje še kot otrok, skupaj s celo družino, na Radmanovo posestvo v Šentvid preselila iz sosednje vasi Razbor. Slovensko ljudsko petje je načeloma skupinsko in večglasno, ljudski godci pa zlasti od konca 19. stoletja dalje, to je od nastopa harmonike, lahko nastopajo tudi sami. Velikokrat so se godci družili v večje ali manjše skupine, stalne ali občasne, nikoli pa ne poklicne. Godec je v prvotnem pomenu besede tisti, ki gode, to je igra na godalo, ki je bilo pri starih Slovanih verjetno poglavitno glasbilo, kasneje pa se je izraz godec oprijel vseh ljudi, ki so igrali na katerikoli inštrument in zabavali ljudi. Zanimivo je, da slovenščina nima ženske oblike samostalnika godec. Godčevstvo je bilo sprva pač popolnoma moška zadeva in še danes so godci pretežno moški. Pa vendarle so med njimi tudi ženske in Marija Žlebnik, po domače Radmanova Micka iz Šentvida pri Zavodnjah je ena izmed njih. Radmanova Micka je samouk, ki se je igranja na harmoniko naučila le s poslušanjem ljudskih godcev, ki so igrali v njihovi gostlilni. Čeprav ženska, je stopila v vrsto ljudskih godcev in s tem pozabi utrgala marsikatero ljudsko pesem ali napev. Tudi pri nakupu novih "armonik", ki sta jih kupovala skupaj z možem, ni šlo brez presenečenih in začudenih pogledov na žensko s harmoniko. Dober godec ni upoštevan in cenjen le v domačem kraju, ampak je dobrodošel tudi v njegovi širši okolici. Nekdaj so godci hodili iz kraja v kraj, celo iz ene pokrajine v drugo, tako da so bili tudi po več dni zdoma. Radmanova Micka je igrala najprej le v domači gostilni, kasneje pa tudi drugod, vendar v glavnem le v domačem kraju ali v njegovi bližini. Dober godec mora biti šegav, poln domislic in norčij. Tudi njihove pesmi in viže so večkrat take in Radmanova Micka ima kar nekaj takih na svojem "železnem repertoarju". Če jih ne zaigra sama, to od nje zahtevajo gostje. Micka ima rada svojo "armonko". Peš, v dežju in soncu, pozimi in poleti seje podajala na pot tja, kamor so jo povabili in razveseljevala ljudi s petjem, igranjem in svojim smehom. Tudi danes, ko se že bliža sedemdesetim, je stalna gostja na različnih zabavah po vaseh hribovitega obrobja Šaleške doline in kljub letom še živahno razteguje meh svoje "armonke", ki je njena stalna in najboljša prijateljica. ■ Damijan Kljajič Rudi Hudovernik s Ceste talcev v Velenju - devetdesetletnik Še vedno prebira časopise Devetdesetletni Rudi Hudovernik s Ceste talcev 13 v Velenju izhaja iz skoraj dvestoletne družine, kije sodelovala s prvini direktorjem rudnika Lappom in mu tesarsko opremljala rudnik. Rudi še danes dnevno bere časopis, poje in igra na harmoniko. Kaj rad sem stopil v dom gospoda Rudija, ker sem vedel, da bo tokratno slavje v nedeljo, 10. avgusta, ko praznuje devetdeseti rojstni dan, posebej praznično. Rudi izhaja iz tesarske družine. V družini so bili štirje otroci: živita še brat Edo in ses-ta Finika. Že skoraj dvestoletna zgodovina tega rodu kaže na izredno slovensko zavest in na izredno delavnost vseh Hudovernikov. Vsa leta ste radi tesarili. Zakaj? »Les diši. Rad ga obdelujem. Moj oče je pred sto petdesetimi leti imel tri žage in petdeset delavcev. To je bilo veselo!« Vas je mikal samo les? »O, to pa ne! Vedno sem rad pel. Nad petdeset let sem pel v pevskem zboru Velenje.« Spominjam se, da ste na akademiji TVD Partizana, menda 1955. leta, nastopali v orodni vrsti in na drogu delali veletoč. »Res je! Telovadil sem vedno rad: na drogu in bradlji. Moj brat Edo, kije že tudi močno nad osemdeset, je bil takrat predsednik velenjskega Partizana. Dvajsetletnega fanta me je na sokol-ski telovadni akademiji v Šoštanju opazoval tudi legenda telovadbe Leon Stukelj in me je takoj po nastopu na drogu hotel vključiti v z\>ezno orodno vrsto...« Rudi se takrat ni mogel odločiti. Drugo delo ga je preveč obremenjevalo. Telovadili ste, tesarili, še kaj? »Poglejte na steno!« Res, častni član velenjskih gasilcev je. Skozi okna prižiga sonce in v Rudijevih očeh se zaiskri, ko pomisli še na kaj. Danes, pri devetdesetih, je dnevni red nekoliko drugačen, kajne? »Eh, seveda! Vstajam ob desetih dopoldne in odhajam spat opolnoči. Zvečer je mir. V pr\'o nadstropje me pred spancem zvabita haimonika in klavir. Zaigram si in zapojem in potem je spanec še slajši.« Pa čez dan? »Preberem dnevno časopisje in postorim še to in ono.« Z Rudijevega obraza še vedno sije zdravje. Malo zabolijo noge, pa kaj bi to. Menda je v rodu optimizem in petje in nagnjenje h glasbi, kajti tudi sestra Finika je močno nad osemdeset, pa še vedno zaigra. Rudi ne kadi in ne pije alkohola. Pri jedi ni izbirčen. Želel sem le še njegov najlepši spomin iz otroštva. Pa privleče na dan kole-dovanje. Prav spominja se, daje bil v trojki temni Gašper in so od hiše do hiše peli tisto »Mi smo sveti trije kralji«. Nasmehnil se je zopet in še dodal: »Ko sva že pri folklori, ne pozabite omeniti vsakoletnega sodelovanja na pustni maškaradi.« Koliko veselih pustnih večerov je bilo tudi pi Hudovernikovih! In kaj je danes vaše največje veselje? »Moji otroci. Spoštujejo me in radi se imamo\« Pa še drobna želja? »Rad bi ostal zdrav in zato srečen!« Kupici sta izzveneli v sončnem dopoldnevu in potrdili, da bo z vsem pisanim delom lahko dočakal tromestno številko. Gospod Rudi, na zdravje še mnogo let! ■ Viš Graška Gora Gasiici pripravili skupno vajo Člani prostovoljnega gasilskega društva Mislinja in Škale so pred kratkim organizirali skupno gasilsko taktično vajo na Krenkerjevi domačiji. Ttikaj namreč poteka meja pokrivanja gasilskega terena med obema društvoma. Sama vaja je izredno dobro uspela, številna gasilska tehnika in oprema skupaj s cisternami pa je tukaj visoko v hribih pokazala, da znajo biti gasilci učinkoviti. Predstavniki obeh društev so se hkrati pomenili tudi o prihodnjem medsebojnem sodelovanju ter utrjevanju prijateljskih stikov. Rekli SO: Janez Komljanec, župan mestne občine Slovenj Gradec: »Gasilska društva, posebej še v vaških okoljih, so še kaj več kot pa samo gasilstvo. So tudi kulturna dejavnost in sploh gonilna sila prebivalstva, ki mu pripada. Gasilski dom je jedro družbenega Krajevna skupnost Cirkovce V soboto bodo slavili To soboto bodo v krajevni skupnosti Cirkovce, kot vsako tretjo soboto v avgustu, proslavili svoj praznik. Običaj je, da ob tem pregledajo in ocenijo, kaj so storili v preteklem obdobju in kaj bi v prihodnje še morali. »Najpomembnejša naloga minulega obdobja je bila izgradnja približno 1650 metrov vodovoda do družine Avberšek na Lubeli. Le malo metrov smo lahko kopali po zemlji, večino pa po zahtevnem kamnitem terenu. Domačini so velikokrat zavihali rokave in opravili veliko prostovoljnih delovnih ur, da so položili cevi. Večino sredstev je prispevala mestna občina Velenje, ki smo ji zelo hvaležni za posluh in pomoč pri razvoju podeželskih krajevnih skupnosti,« pravi predsednik sveta KS Cirkovce Ivan Lemež. Pravo pitno vodo naj pri Kolaju, kot je domače ime za to domačijo, dobili še to jesen, doslej pa so morali loviti deževnico. V Cirkovcah se seveda dogaja še kaj drugega. Že pred leti so zgradili športno igrišče, ob katerem prav sedaj gradijo še brunarico. Delajo pač toliko, kolikor jim omogočajo sredstva, vsekakor pa bodo kmalu postavili ostrešje in začasno kritino, nadaljevali pa bodo, ko bo dovolj denarja. Za doslej opravljeno delo so seveda zaslužni krajani, ki so pridno delali in prispevali les. Prireditev bodo začeli ob 15. uri, ko se bodo krajani lahko najprej razvedrili ob raznih igrah, v katerih bodo sodelovale sosednje krajevne skupnosti, kasneje pa se bodo poveselili z Na prostoru med igriščem in šolo gradijo hišico, ki bo vsestransko koristna. ansamblom Braneta Klavžarja. K sodelovanju na njihovih igrah, med katerimi bodo seveda vlekli tudi vrv, vabijo čim več ekip, ki se lahko prijavijo še pred samim začetkom tekmovanja. ■ vos dogajanja v kraju, pa naj bo to gasilska veselica ali kakršnakoli < ga prireditev.« ■ Silvo ■MM Kje je kaj? Krajani Pristava so zelo ponosni na svoj kraj. Znani so tudi po tem, da vedno pomagajo starejšim prebivalcem pri kmečkih opravilih, kot je na primer košnja, razvijajo pa tudi kmečki turizem in zato so veseli obiskovalcev iz doline ali od koderkoli. Če se boste v ta privlačen kraj odpravili prvič, morda tudi na ogled razvalin gradu Forhteneg (1681), ob katerem se krajani zbirajo ob različnih priložnostih, si vam ne bo treba beliti glave, kje je kaj. Krajani so na meji, kjer se začne Pristava, postavili zanimivo tablo - kažipot, ki vam bo "povedal" vse. ■ vos 14. avgusta 1997 ms i as 9 wm*mm Zaradi lukenj Letos se spet obeta vroča jesen. Pa ne zaradi pregretja zaradi ozonske luknje. Zaradi drugih pregretij in drugih lukenj. Celjska regija Na Ravnah pri Šoštanju so tekmovali traktoristi celjske regije. Torej še le nekdo v šaleški dolini upošteva celjsko regijo. Kaj pa EKK? Velenjčani so objavili razpis za turistični spominek. Morda bi lahko kje staknili še kak ostanek proslulega Ekakaja. V svetu gredo take »slavne« stvari dobro v denar. Gotovo se bodo mnogi tudi strinjali, da bi bil to za to območje še vedno tudi zelo prepoznaven spominek. Mrtvi za žive Nekaterim živim pridejo mrtvi bolj prav kot živi. Študentski tabor Pri nas je zadnji čas vse več najrazličnejših taborov. Prav bi bilo, da bi med skavte in tabornike vključili čimveč bru-cov. Da bi si lahko v Ljubljani ali Mariboru namesto (ne)stanovanj postavili v študentskih naseljih kar tabor. Flosarska Na vse splave pa cerkev vendarle ne gleda tako negativno! Ljubenska flosarija jih nič ne moti. Pri nas kot doma Mladi iz tujine so v Velenju že rekli, da je Evropa naš skupni dom. Za tiste, ki prihajajo k nam, naj bi bila Slovenija kar »njihova«, prava Evropa pa nas nič kaj noče preveč rada vzeti za svojo. Pozabi na skrbi Bolj ko kmetje tarnajo, večje raznih kmečkih praznikov. Težave zaradi tega niso nič manjše, le laže jih prenašajo. Pregrevanje sence Naši gozdovi so se spet zmajali ob vročih razpravah o množičnem vračanju nekdanjim lastnikom. Načeloma jim je sicer vseeno, čigavi so. Da jih le vsa gorečnost enih in drugih ne bi pomorila in ne bi mogli še naprej dajati sence pregretim glavam. ■ Otroško izročilo Saj ni, da otrokom ne bi privoščili užitkov, če že starši tako ali drugače uživajo na turistični prireditvi, res pa je, takšne in podobne naprave z vso kramo vred sodile na kakšno drugo mesto, ne pa tik ob že sicer preozko cesto. Prometnih zagat je že sicer dovolj. Od zgoraj noče biti pomoči Se je po novem, že tretjem, neuspehu knapov (nogometašev ne rudarjev) direktor velenjskih zeleno-črnih, sedaj bolj črnih kot zelenih, Martin Steiner zatekel po pomoč od zgoraj. Nasmeh Janka Luknerja, predsednika kluba, je zavit v tančico skrivnosti, tehnični direktor Drago Napotnik pa je svoj nadvse resnobni pogled usmeril neznano kam. Te dni bodo gotovo vsi modrovali, kako prepričiti poplavo Mure v nedeljo ob jezeru. S prošnjo se lahko zgodi, da bo jezero le posrkalo Muro. ■ Etnološka paberkovanja 29 O veliki gospojnid, kačah in rožah Piše: mag. Jože Hudales Jutrišnji praznik Marijinega vnebovzetja so slovesno in pobožno praznovali že prvi kristjani, v 9. stoletju za časa papeža Leona IX. pa so ga začeli obhajati s celonočnim bedenjem (vigilijo - bilo) kakor največje cerkvene praznike - božič, veliko noč in binkošti. Veliki šmaren, veliko gospojnico ali veliko mašo je kot velik praznik označil tudi Fran Mlinšek v svojem rokopisnem gradivu o "narodnem blagu" v Šaleški dolini oz. Velenju in okolici: "Velika gospojnica se smatra še danes za velik praznik. Na ta dan še kača ne sme biti na zemlji, ampak gre v drevo. Na ta dan se ne sme sadje tresti ali pobirati." Na Paškem Kozjaku pa seje bilo na ta dan treba bati tudi plezanja po pečinah, kjer je bilo polno kač. Podobna prepoved je znana skorajda povsod na Slovenskem in se v večini krajev nanaša le na ta praznik, le ponekod velja podobno tudi za telovo. Bolj znamenita pa je zgodbica, ki jo je pred II. svetovno vojno prav tako zapisal F. Mlinšek. Krajša verzija je bila objavljena v Mlinškovem berilu, medtem ko je nekoliko daljšo Mlinškovo verzijo objavil leta 1948 Vinko Moderndorfer v knjigi Verovanja, uvere in običaji Slovencev: "Neka žena ni verjela, da bi na ta praznik res bila na vsakem drevesu kača. Pokazati je hotela svoj pogum, potresla je hruško, z veje je padla kača, se oprijela tresavke in se je držala polnih sedem let. Poskusila je vse, da bi se nadlege rešila, pa je bilo vse zaman. Šele na sedmo Veliko Gospojnico se ji je posrečilo, da se je kače otresla. Kača jo je zapustila, ko je šla na ta praznik pri Sv. Križu pri Belih vodah okrog oltarja. Ljudje so se čudili in jo izpraševali, kako je naredila, da se je rešila kače. Nekaterim je povedala po resnici, ko pa se je tolikokratnega praševanja naveličala, je nekoč zinila: preplačala sem, vse se da nareditri z denatjem." Takoj nato se je je kača zopet oprijela in se je ni mogla več rešiti do svoje smrti." Tudi v koroškem Rožu se je "požrešen" kmet, ki je kosil na veliko gospojnico, rešil kače na podoben način; pred tem je sedem let romal k različnim božjim potem. Tudi sicer je bil čas med veliko in malo mašo (8. septembra) včasih namenjen rednim letnim romanjem, a o tem prihodnjič. Za veliko gospojnico seje začelo mar- ; sikje tudi najbolj intenzivno nabiranje [ zdravilnih zelišč, saj so bili skoraj povsod na Slovenskem prepričani, da imajo | zdravilne zeli največjo moč ravno v času | med veliko in malo mašo. Na Beneškem | so na praznik Marijinega vnebovzetja | blagoslavljali rože in je zato praznik tam I dobil ime rožinca, podobno kot tudi mar- I sikje na Koroškem, Notranjskem in , Cerkljanskem (rožnica). Drugod, zlasti I tam, kjer so bili v bližini kapucinski, mi-noritski ali frančiškanski samostani, so zdravilna zelišča in rože blagoslavljali na Porcijunkulo (2. avgusta); najbolj sloves- ' noje bilo pred kapucinskim samostanom v Celju, kamor so hodili k blagoslovu ! zelišč iz bližnje in daljne okolice, morda ; tudi iz Šaleške doline. Na Koroškem in ' drugje po Slovenskem pa so blagoslavljali , na veliko mašo šopek iz devetih zelišč, ki so jih potem nekaj pomešali med krmo živini, nekaj so jih porabili za kadilo ob j hudi uri, nekatera pa so prišla prav med letom za zdravljenje različnih bolezni. I O veliki maši pa niso bila "zrela" samo s zdravilna zelišča, ampak menda po stari | ljudski veri na ta dan nobeno jabolko in | hruška ne moreta več škodovati. Le | češplje je bilo tudi po veliki maši še dobro | pustiti nekaj časa zoreti. In na koncu: ve- | lika gospojnica ali velika maša napoveduje I tudi vreme oz. letino; "velika maša za I suknjo vpraša", so včasih rekli, saj se po veliki maši večkrat že začenja hladno je- i sensko vreme. V Šaleški dolini pa so S napovedovali, da bo lepo obrodila ozimna pšenica, če je na ta dan lepo in sončno vreme, če pa je lepa še mala gospojnica, potem bo dobro obrodila jara pšenica. ■ REZANJE ŠOŠTANJA ZIDARJI Šoštanj ni več središče Šaleške doline. Nekoč pa je ■bil. Danes je, če smo natančni, središče Šaleške doline jezero. Tako kot je to bilo v pradavnini. Naj "šoštan-jnostalgiki" še tako kličejo nazaj stare čase, teh ne bo več. Nekaj detajlov je ujetih, na starih, razglednicah, ki jih je skrbno očuval in celo samozaložniško ponatisnil g. Zvone A. Čebul. Vendar to ne more biti končni cilj "prenoviteljev" Šoštanja. Kot nesmiselno se je izkazalo tudi utopično prepričanje nekaterih pomladnikov, da bi Šoštanj lahko (čez čas?) spet postal središče Šaleške doline. Pravo in središčno mesto v Šaleški dolini je danes Velenje. Šoštanj, kot ga poznajo starejši krajani in kot ga imamo naslikanega v svojem spominu in fantazijah iz pripovedovanj mlajši, bo zanesljivo izginil. O tem priča tudi podatek, da je Šoštanj eno redkih mest v Sloveniji, kjer število prebivalcev upada. To je delno razumljivo. Bistveno seveda ni to, da odkopavanje premoga povzroča vsesplošno depresijo, ampak je neizpodbitno dejstvo, da skozi Šoštanj nikoli več ne bo šla glavna cesta iz Savinjske doline na Koroško. Morda bo uspelo v doglednem času vendarle modernizirati cesto Šoštanj - Črna, a tudi to bo kvečjemu redko prevožena zanimiva pot, ki nikakor ne more nadomestiti ceste skozi Hudo luknjo in je pač treba priznati, da je pravo križišče poti v Šaleški dolini tudi Velenje. Vse to pa ne pomeni, daje Šoštanj potrebno odpisati. Kraj ima kljub vsem težavam svoj čar in zanimivosti. Te danosti niso niti slučajno izkoriščene. V mnogih lepih krajih v Sloveniji so znali šarmirati goste in domačine z domačnostjo arhaične ureditve. In si ni treba priklicati v spomin ravno Ptuja ah Kamnika. Dovolj je, da se peljemo skozi Braslovče in lahko lepo vidimo, kaj pomeni skrbno urejen kraj. Bo kdo rekel - to je stvar okusa. Že res, ampak okusi so v tem primeru večinoma znani in enotni, za tiste pa, ki jim patina stoletij ni preveč pri srcu, je prav lahko sesti v avtobus in si v Velenju v živo ogledati vrhunske stvaritve arhitekture postmoderne "filozofij e", pa tudi nekaj zgodovinskih spačkov, ki mu dajejo neizbrisni pečat 'blaginje" samoupravljalskih časov. Kaj nam je torej v Šoštanju storiti, da bi bilo mesto še bolj toplo domačinom in všečno drugim obiskovalcem? Mesto bi moralo dobiti arhitekturni koncept v celoti, ne le na posameznih ureditvenih območjih. In če je mesto propadalo 50 let, je pač potrebno pogledati realnosti v oči in dopustiti, da se bo njegova podoba spreminjala naslednja desetletja. Teh stvari ni mogoče spremeniti čez noč. Kot pravijo: vsaka stvar zahteva svoj čas, pa tudi z denarjem ne gre razmetavati kar tja v en dan, od enih do drugih županskih volitev. Mnogim so lepi in funkcionalni novi bloki na temeljih nekdanjega Galipa. Mnogim je všeč nova ulična oprema. Mnogim je všeč obnovljen most preko Pake, mnogim je všeč nova bencinska črpalka. Mnogim je všeč nova športna dvorana. Vsi gledajo kabelsko televizijo in nihče ne mara smradu iz kanalizacije, elektrika in telefon pa sta samoumevna. Nekaterim je všeč celo betonsko drevje pred slaščičarno. Toda, ah te stvari dihajo ena z drugo? Ali je med njimi harmonija? Ah niso vsaka zase v redu, skupaj pa nekako ne pasejo? Ah je, na primer, tisti, ki je izbiral klopi v parku, vedel, kakšne smetnjake bo izbral tisti, ki jih pač je in ah sta oba vedela, kakšne bodo jutri ulične svetilke in svetilke v parku, ki bodo morale nadomestiti toge kandelabre? Kako to, da razne infra-strukturne organizacije vsaka zase prekopavajo mesto in nekoordinirano pokopavajo "svoje" vode? Ah je kdo, ki skrbi za to in ali je za to plačan, predvsem pa, ali sploh kdo o tem razmišlja? Ali bo novi blok ob Paki tudi tako dobro umeščen v prostor kot prej omenjeni Galipov niz? Ah bo "obvozna" cesta mestu v škodo ah v korist? Ah bo križišče pri Kunstu kos prometu po izgradnji Savinekove žage? Ah bo kdaj zgrajen še en most za pešce preko Pake (za Kulturnim domom)? Ali ah ah ah ... ■ Perorez Krompirček kot srček Pridelek na sliki nam je v uredništvo prinesla Vida Lipnik iz Škal in povedala stari rek, ki gaje izrekel njen mož Dolfe, poznan tudi kot škalski pesnik: »Tudi neumen kmet pridela debel krompir.« On pa je dodal: Če ga obdeluješ z ljubeznijo, ti zraste srček.« ■ vos ZA RAZVEDRILO 14. avgusta 1997 HOROSKOP Že nekaj let ženske torbice, borše in nahrbtniki različnih velikosti in oblik niso več le shranjevalniki različnih bolj ali manj potrebnih ženskih stvari, ampak so predvsem učinkovit modni dodatek. Zagotovo se s tem strinjate tudi vi, verjetno ste prav tako med tistimi, ki kombinirajo čevlje in obleko z njimi. Poletje je čas velikih torb, veselih barv, tudi veselih vzorcev. Letos je bilo prisotnega veliko laka in plastike, prednost takih nahrbtnikov (od zelo malih do zelo velikih) in večjih torb, ki jih nosimo v roki ali visoko ob boku, opete čez ramo, je tudi solidna cena. Tako so lahko tiste, ki imajo rade modne trende, letos kupile tudi več teh modnih dodatkov v živih barvah, ali pa vedno modni in uporabni črni. V jesenskem času se bodo barve v modi malce umirile in takrat bodo primernejše tudi umirjenejše barve torb in nahrbtnikov. Seveda bodo slednji še vedno »in«, saj smo mnogi spoznali vse njihove prednosti. Tu pa bodo tudi elegantne majhne in nekoliko večje torbice, izdelane iz kvalitetnega usnja. Se vedno bo precej laka, še več naravnega usnja. Modni dodatki? Različne sponke, zadrge, še najbolje pa čim bolj gladke linije brez vskaršnih svetlečih delov. V poletnem času si marsikdaj vzamemo več časa za male kulinarične umetnine. Ena od njih je lahko tudi po današnjem receptu pripravljena okusna jed, h kateri postrezite mlad kuhan in rahlo pope-čen krompirček. Potrebujemo: 2 zgornja dela puranovih beder (po 600g), 6 žlic temnega piva, 2 žlici medu, bel poper, 1 ščep koriandra, 40g topljenega masla, 400 ml kurje juhe (lahko iz kocke ali konzerve), 1 strok česna, 300g šalotke, 500g drobnega korenčka, 250 g bučk. Priprava: Bedra oplaknemo in ju obrišemo do suhega. Nato ju pomažemo s pivom, v katerem smo razmešali med, pokrijemo in marini-ramo 1 uro. Odcejeno marinado prestrežemo. Meso začinimo s poprom in koriandrom. V pekaču segrejemo topljeno maslo, na njem rjavo popečemo puranovi bedri ter ju zalijemo s piš-čančjo juho in marinado. Olupimo česen, ga zdrobimo in dodamo k mesu. Meso dušimo pokrito na šibkem ognju 1 uro. Olupimo šalot-ko in jo razpolovimo. Ostrgamo korenje. Operetno bučke. Zelenjavo narežemo na paličice. Korenje in šalotko damo k mesu po približno 45, bučke pa po 50 minutah dušenja. Dušeno meso vzamemo iz pekača, zelenjavo začinimo. Meso narežemo na rezine in ponudimo z zelenjavo. OVEN OD 21.3. DO 21.4. Kar bo vam predstavljalo užitek in veselje, zagotovo ne bo veljalo za vašega partnerja. Precej oster teden bo to. Ker tokrat ne boste čisto nič molčali, še manj mu boste osfali dolžni. V naslednjih dneb na pomiritev odnosov skorajda težko računate. Vaši občutki bodo tako v naslednjih dneh le vaši, saj jih ne bosle imeli s kom deliti. Še sami ne boste vedeli, da takšno osebo že nekaj časa podzavestno iščete. In morda jo celo že poznale! BIK OD 22.4. DO 20.5. Ce se boste še naprej trudili, da le pozabite na vse težave, res da boste pridobili na času, vendar je le vprašanje, koliko časa vam bo dano mirno živeti. Iz majhnega problema tako kaj lahko zraste velik problem, zato se raje odločite za nekoliko težjo, a bolj zanesljivo pot. Brez truda res ne bo šlo, za pomoč pa lahko zaprosile tudi dobrega prijatelja, ki vam bo tudi tokrat nesebično pomagal. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Veliko energije boste izgubljali povsem po nepotrebnem. In seveda tom, kjer se vom zna še maščevati. Predvsem pazite na svoj dolg jezik, saj si lahko z njim nakopljete prenekatero težavo, ki je trenutno čisto zares ne potrebujete. Predvsem ne govorite preveč o svojib čustvih, saj bi znalo vaše nepremišljeno čebljanje priti no ušesa partnerju. Ne pričokujle, da si jih bo lepo in pravilno razlogol. RAK OD 22.6. DO 22.7. V naslednjih dneh boste končno imeli dovolj časa le zase. In ugotovili boste, do go toliko pravzaprav sploh ne potrebujete in da bi vam kakšna vesela družba prišla zelo prav. Zato se nikar ne branile povabil prijateljev in se končno pričnite vsaj malo zabavati tako, kot želite vi in ne kot hočejo drugi. V začetku tedna boste izvedeli nekaj zelo prijetnega, teden pa bo vsekakor lep in zanimiv. LEV OD 23.7. DO 23.8 Prav z ničemer ne boste zadovoljni, to ne bo jezilo le vas, ampak bo od tega odvisno početje in počutje vseh v vaši družini. Nikar ne pretiravajte s slabo voljo. Vsaj malce se vzemite v roke, pa bosle videli, kako lepo vam bo šlo. tudi s starejšo osebo, s katero ste že nekaj časa na bojni nogi, bosta zakopala bojno sekiro. lo, da pri pomembni odločitvi čakajo na vošo besedo, pa tako že veste. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Čustveno bosle precej zbegani. Želeli si boste več nežnosti, več pozornosti. tudi vaš izgled vam ne bo več pretirono všeč, zato se zna zgoditi, da se boste odločili za obisk frizerja, ali pa za shujševalno kuro. Vse skupaj pa vam ne bo čisto nič pomagalo, če se s partnerjem ne bosta dogovorila, kaj kdo pričakuje od drugega. Pa nikurne mislite, daje tisto, kar vi pričakujete od njega, preveč. Se zdaleč TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Uresničila se vam bo želja, ki ste jo v sebi nosili več kot leto dni, Res, da ne kar naenkrat, a v naslednjih dneh se bo pričelo premikati. Potem bo šlo kol namazano: v vrtincu dogodkov, ki si bodo sledili z veliko naglico, se na trenutke sploh ne boste znošli. Vendar boste neizmerno uživoli v vsem, kar se vam bo zgodilo. Partner bo užival v vaši družbi, nekateri pa bodo očitno zavidljivi. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Pred vami je eden tistih tednov, ki bi lahko trajal večno. Same lepe reči se vom bodo dogajale, vse vas bodo napajale s prepolreb-no življenjsko energijo in dobro voljo. Nikar ne mislite, da bo partner sprejel prav vsako vašo pobudo z odobravanjem, zato se raje malce brzdajte, tudi on namreč ni več navajen, da bi bili tako zabavni, kot trenutno ste. Le zdravje vam zna malce ponagajali, zato pazite pri prehrani. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Zaželeli si bosle novih avantur in razburljivih dogodkov, saj se vom zdi, do je vaše življenje postalo malce preveč monotono. Ali ob tem kdaj pomislite, da ste tega krivi tudi sami in da ni le partner tisti, ki je »kriv« za takšno vaše počutje. Ce dobro premislite, je bil prov on vedno pobudnik veselih stvari, sedaj po mu skoraj očitate, da ni več zabaven. Zdravje bo boljše, sploh, če boste dovolj spali. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Ker je bil vaš letošnji dopust res prijeten, se boste verjetno kar težko spet navadili na vsako dnevni ritem in obveznosti, saj bi prav z veseljem še nekaj dni pohajkovali okoli in se zabavali. Ne čudile se torej, če se boste tu in tam počutili zelo utrujeno. Raje poskrbite za dovolj gibanja v naravi, saj boste tako lažje prebrodili tudi to malo krizo. Nekdo vas že nekaj časa tiho obožuje, vi po kol da ga ne želite videti. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Sorodnik vas bo povabil k sebi, vi pa boste kar malce kolebali, saj imate z njim tudi slabe izkušnje. Vseeno bo najbolje, da se vabilu odzovete, saj še vedno lahko zavrnete kar vam bo ponudil, po tudi če bo prišlo do zamere, ta bo skoraj neizogibna, a jo bo izbrisal čas. V naslednjih dneh vam zvezde ne bodo najbolj naklonjene pri urejanju uradnih zadev, zato jih raje preložite za kakšen teden. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Kar nekaj stvari vas ne bo več presenetilo, saj ste imeli dovolj časa, da ste razmislili o vsem, kar se vom v zadnjem času dogaja v vašem življenju. Se vedno ste v dvomih, ali je dobro, da ste se odločili, da boste modro molčali in čakali, da se stanje spremeni somo po sebi. Do sedaj se je kriza še vedno končala, tokrat po ni rečeno, da se bo vse lepo izteklo. Predvsem bodite čim bolj samostojni in ne pokažite, koko zelo potrebujete pomoč drugih. Mmfj® y mi>(£ttn Msuu Skoraj vsi bomo delček letošnjega vremensko muhastega poletja preživeli na morju. Ce seveda ni to že za vami. Morda ste, ali pa še boste, v morskih počitniških dneh našli toliko časa, da boste nabrali morske spo-minčke, torej razno razne školjke in školjkice, ki jih lahko najdete tako na plaži kot med potapljanjem. In kaj z njimi. Najprej jih morate dobro očistiti, da izgubijo vonj, ki zna biti neprijeten. Potem pa domišljijo na pašo! S školjkami lahko oblepite povsem običajno ogledalo, naredite čudovito ogrlico, okrasite svoj sončnik, ki ga boste morda potrebovali šele drugo leto. Pa nič zato. Tudi kakšno glineno skodelico ali pa stekleničko lahko oblepite s školjkami. Morje vam nudi nešteto lepih stvari, ki vas lahko s pomočjo vaše domišljije nanj spominjajo vse leto! Fb veliko ustvarjalnih užitkov. 14. avgusta 1997 TV SPORED NAŠ ČAS 11 ČETRTEK, 14. avgusta SLOVENIJA 1 10.50 Hoganova druščina, 4/26 11.10 Cadfael, 5/9 12.30 Rojen med divjimi živalmi, 11/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.00 Novice iz sveta razvedrila 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Quasimodove čarobne dogodivščine 17.35 TominJerry 17.45 Ljubezen boli, 10/10 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 V ogenj, ang. drama, 3/3 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 17/39 23.05 Sestre, 21/22 23.55 Tednik, ponovitev SLOVENIJA 2 13.55 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 16/39 14.25 Sestre, 20/22 15.15 Filmski triki 15.45 Atletski miting za grand prix, Zuerich 17.25 PPZ v nogometu, AJDOVščlNA:US LUXEM-BURG, prenos 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Pod rjuhami - zvezde, kanadski film 21.35 Pisave 22.30 Henry Miller, franc. dokum.oddaja 23.30 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 02.30 Dobro jutra, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nad. Nedotakljivi, nan. Taksi, nan. Dangerfield, nan. Zlatolaski, nan. Računalniški guruji, nan. V družinskem krogu, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nan. Zlatolaski, nan. Družinski hlevček, nan. 24 ur Zoya, nad. Newyorška policija, nan. Pri nas doma, nan. Taksi, nan. Nedotakljivi, nan. Playboy Brez zlobe, amer. film 24 ur, pon. kanali 27 W 46 52 09.30 GRAD PUSTOLOVŠČIN; ponovitev 5. dela nadaljevanke 09.55 EPP/ Vabimo k ogledu 10.00 NAJ SPOT; Gost: SKUPINA VIDEOSEX 10.35 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 20.00 TV IZLOŽBA 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.10 REGIONALNE NOVICE 20.15 OTROŠKI PROGRAM; MINI 5, otroška glasbena lestvica, 2. del 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; BOLEZNI DOJK, ponovitev pogovora v studiu 21.35 WYATT EARP-VRNITEV V TOMBSTONE, western 23.05 REGIONALNE NOVICE 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.15 HOROSKOP 23.20 TV IZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 15. avgusta SLOVENIJA 1 10.45 Ljubezen boli, 10/10 11.35 Pod rjuhami - zvezde, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Omizje 15.05 Mladi virtuozi 15.35 Jean Claude Carriere, ang. dokum. oddaja 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Čebelica Maja, 5/24 17.35 Pravljica o carju Saltanu, 3/6 17.50 Saga o McGregorjevih, 20/26 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Igre brez meja, Tržič 21.35 Tako je ... v Avstriji 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 18/39 23.05 Sestre, 22/22 23.55 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 10.30 Mostovi 11.00 Slovenski utrinki 11.30 Henry Miller, franc. dokum. oddaja 12.30 Repatica, franc. film 14.05 Jake in Ben, 13/13 14.50 Zgodbe iz školjke 15.20 Poletna noč, ponovitev sledi Sestre, 21/22 16.10 Astronavti, 1/3 17.00 Romarska maša Velikega šmarna, prenos 18.05 Pacific drive, 17/39 18.35 V ogenj, 3/3, drama 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Marija iz Nazareta, franc. film 21.55 Sedem čudes sveta 22.45 Parada plesa t ■ 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 00.30 01.00 02.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nan. Nedotakljivi, nan. Taksi, nan. Newyorška policija, nan. Zlatolaski, nan. Na zdravje, nan. V družinskem krogu, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nan. Zlatolaski, nan. Družinski hlevčke, nan. 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Krvava Marie, amer film Seks s... Playboy Hiša za igro, erotični film 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- g/S tivno-razvedrilna oddaja 09.45 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; BOLEZNI DOJK, ponovitev 09.30 pogovora v studiu 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.20 10.50 WYATT EARP-VRNITEV V 10.25 TOMBSTONE, vvestern 12.20 TV IZLOŽBA 10.45 12.25 VIDEOSTRANI 12.00 20.00 TV IZLOŽBA 20.00 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.05 20.10 OTROŠKI PROGRAM 20.10 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.30 20.35 SVETA GORA, ZNAMENJE 20.35 UPANJA, dokumentarni zapis 20.55 ANNE SHIRLEY, ponovitev 21.00 1. dela nadaljevanke 21.45 GOST ODDAJE DOBRO 22.00 JUTRO 22.05 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.10 22.15 HOROSKOP 22.15 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 VIDEOSTRANI do 24.00 22.40 SOBOTA, 16. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.15 Taborniki in skavti 08.25 Zgodbe iz školjke 08.55 Plamen iz Kanade 09.25 Saga o McGregorjevih, 20/26 10.15 Hugo, tv igrica 10.45 Drobtinica I., danski film 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 14/28 16.20 Parada plesa 17.00 Obzornik 17.10 Padel je velikan 17.25 Odprava nosorog 18.05 4x4 18.30 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Povej naprej 21.40 San Marino 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.30 Poletna noč: sledi Pacific drive, 19/39 23.00 Stranski učinki, 1/16 23.45 Die falle, nemški film SLOVENIJA 2 14.25 16.10 sledi 16.40 17.30 17.55 19.30 20.00 21.50 22.40 22.10 Marija iz Nazareta, franc. film Poletna noč, ponovitev Pacific drive, 18/39 Sestre, 22/22 Teniški magazin Postojna: kvalifikacije za EP v košarki, SLOVENIJA:ZRJ, prenos Dnevnik, vreme, šport Babe, avstralski film National geographic, 7/20 V vrtincu Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.45 16.30 17.45 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.30 01.00 02.00 02.30 Mrčeski, risana serija Kužek Monti, risana serija Munkci, ris. serija Mož pajek, risana serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Proti vetru, nan. Brez zavor Grand prix magazin V družinskem krogu Beveriy Hills, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Robocop, nan. Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur Peggy Sue se je poročila, amer. film Odpadnik, nan. Pravo življenje, amer. komedija Playboy Playboy special 24 ur, ponovitev Veseli trabant, nemška komedija kanali 2 7 46 52 ANNE SHIRLEY, ponovitev 2. dela nadaljevanke EPP/ Vabimo k ogledu SVETA GORA, ZNAMENJE UPANJA, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU 609. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠTEVARJAN Ž97,1. del, zabavno glasbeni program NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 609. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 17. avgusta SLOVENIJA 1 08.50 Čebelica Maja 09.15 Med vetrom in vodo, 1/8 09.30 Pod klobukom 09.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Pečarevcev 11.00 Rojen med divjimi živalmi 11.30 Dlan v dlani 12.00 4x4 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja, ponovitev 15.15 Send me no flovvers, am. 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, 10/12 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Kamra 21.15 Moški, ženske 22.05 Poročila, vreme, šport 22.20 Poletna noč: sledi Pacific drive, 20/39 22.50 Stranski učinki, 2/16 SLOVENIJA 2 11.00 Konec tedna, 7/7 11.55 Povej naprej 12.25 V vrtincu 13.05 Donington; motociklizem za VN Velike Britanije, prenos 15.30 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 19/39 16.00 Stranski učinki, 1/16 16.45 Šaloma, opera 18.30 Goettingen 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpe Jadran 20.30 Jakovo otroštvo, 4/8 21.25 Prelomni trenutki zgodovine 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Mats Ek: Smoke, balet 23.00 Sprehodi po Piranskih glasbenih večerih 00.00 Atletika: finale pokala Slovenije, reportaža iz Celja 00.15 Alpe Jadran 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 13.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 19.20 19.30 20.00 21.00 22.00 23.00 00.30 08.00 Kje je Wally, risana serija Zvezdne steze, risana serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija Kasper in prijatelji, risanka Peter Pan, risana serija Parker Lewis, serija Twix mix koncert z Rodom Stewartom, Diano Ross... Herkul, nan. Obraz tedna Zaščitnik, amer. drama Grand prix magazin, ponov. Samski stan, nan. Gola resnica, nan. Otroški zdravnik, nan. Velik talent, film Vreme 24 ur Beverly Hills 90210, nad. Miss Slovenije'97, polfinale Melrose Plače, nad. Zapleti na snemanju, amer 24 ur, pon. kanali 27 46 52 09.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 09.25 608. VTV MAGAZIN 09.45 DAMA V KOCKI, artistični nastop 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.05 ŠPORTNI GOST 10.25 OB 50-LETNICI MARŠALOVEGA PLANA; OBISK MILANA KUČANA V BERLINU 10.45 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV 11.15 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.45 609. VTV MAGAZIN 12.10 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.45 ŠTEVERJAN 97,1. del, zabavno glasbeni program 13.45 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 17.00 GRAD PUSTOLOVŠČIN; ponovitev 5. del 17.25 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; BOLEZNI DOJK 18.25 ANNE SHIRLEY, ponovitev 2. dela 19.15 WYATT EARP-VRNITEV V TOMBSTONE, western 20.45 HOROSKOP 20.50 VIDEOSTRANI do 24.00 11.35 Otroški svet, nan. 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.05 Kamra 15.05 Moški, ženske 15.55 Dober dan. Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.30 Mejniki, 12/50 17.45 Jake in debeluhi, 20/23 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Oliverjeva popotovanja, 2/5 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 21/39 23.05 Stranski utrinki, 3/16 23.50 Videoring PONEDELJEK, 18. avgusta SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 12.50 Na potem po spominu 13.55 Šport v nedeljo 14.40 Plamen iz Kanade 15.10 Mats Ek: Smoke, balet 15.30 Sprehodi po planinskih glasbenih večerih 16.30 Jakovo otroštvo, 4/8 17.20 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 20/39 17.50 Stranski učinki, 2/16 18.35 Sedem čudes sveta, 3/4 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Karaoke 21.05 Bratovščine Sinjega galeba, 6/8 21.30 Astronavti, 2/3, dokum. oddaja 22.20 Brane Rončel izza odra 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 22.30 23.30 00.30 02.30 09.00 09.45 09.50 10.10 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35 21.05 21.55 22.20 22.25 22.30 22.35 22.40 Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Miss Slovenije'97, ponovitev polfinala Na sever, nan. Morska deklica, serija Zlatolaski, nan. Na zdravje, nan. V družinskem krogu, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Družinski hlevček, nan. 24 ur Rojeni za baseball, amer. film Dinastije Monroe, nad. Nedotakljivi, nad. Arthur, amer. komedija 24 ur, pon. kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/ Vabimo k ogledu 609. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja televizije VAŠ KANAL NOVO MESTO JUBILEJNI KONCERT MePZ CELEIA CELJE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 19. avgusta SLOVENIJA 1 10.35 Jake in debeluh, 20/23 11.25 Ljubezen v Riu, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.45 Po domače 15.05 Dosje 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Med vetrom in vodo, 2/8 17.45 Havajski detektiv, 9/25 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Moški, moški, ital. film 21.35 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Poletna noč: sledi Pacific drive, 22/39 23.05 Stranski učinki, 4/16 23.50 Videoring SLOVENIJA 2 14.20 Sobotna noč 16.20 Dlan v dlani 16.50 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 21/39 17.20 Stranski učinki, 3/16 18.05 Alpe Jadran 18.35 Oliverjeva popotovanja, 2/5 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gore in ljudje 21.05 Osamljeni planet, pustol. serija 21.50 V godlji, amer. film 23.25 Svet poroča 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Nedotakljivi, nan. 13.00 Munkci, ris. serija 13.30 Družinsko leto, 3/5 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Na zdravje, nan. 15.30 V družinskem krogu, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nad. 17.00 Santa Barbara, nad. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Družinski hlevček, nan. 19.30 24 ur 20.00 Ko se me spomniš, amer. drama 21.45 Sedma nebesa, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Nedotakljivi, nan. 00.00 Arthur 2, amer. komedija 02.00 24 ur, ponovitev 10.20 Havajski detektiv, 9/25 11.10 Moški, moški, ital. film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, 2/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.45 Koncert Big banda z Otočca, 1. del 15.45 Odprava nosorog, poljud- noznan. oddaja 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Utonilo je sonce, 6/6 17.40 Aronove viteške igre 1997 18.10 Hoganova druščina, 5/26 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cadfael, 6/7 21.20 Zvezdniški portret 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.40 Poletna noč: sledi Pacific drive, 23/39 23.10 Stranski učinki, 5/16 09.30 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 09.00 JE; Oddaja televizije VAŠ KANAL NOVO MESTO 09.45 10.00 EPP/Vabimo k ogledu 10.05 JUBILEJNI KONCERT MePZ 10.05 CELEIA CELJE 10.10 10.55 TV IZLOŽBA 10.25 12.00 VIDEOSTRANI 10.45 20.00 TV IZLOŽBA 12.00 20.05 NAJ SPOT DNEVA 20.00 20.10 OTROŠKI PROGRAM 20.05 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.10 20.35 610. VTV MAGAZIN, 20.15 regionalni informativni 20.30 program 20.35 20.55 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 21.00 21.10 ŠPORTNI GOST 21.45 21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 HOROSKOP 22.10 21.40 TV IZLOŽBA 22.15 21.45 610. VTV MAGAZIN, 22.20 ponovitev 22.25 22.05 VIDEOSTRANI dO 24.00 22.30 SREDA, 20. avgusta SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 16.05 Svet poroča 16.35 Homo turisticus 16.50 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 22/39 17.20 Stranski učinki, 4/16 18.05 National geographic, dokum. serija 18.55 Filmski triki 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 EP v plavanju, posnetek iz Seville 22.00 Omizje 23.30 Koncert Big banda - Clark Terry, 2. del 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Zaliv ljubezni, nan. 12.00 Nedotakljivi, nan. 13.00 Taksi, nad. 13.30 Sedma nebesa, nan. 14.30 Zlatolaski, nan. 15.00 Na zdravje, nan. 15.30 V družinskem krogu, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nan. 17.00 Santa Barbara, nad. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Družinski hlevček, nan. 19.30 24 ur 20.00 Vojakova zgodba, amer. film 22.00 Pri nas doma, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Nedotakljivi, nan. 00.00 Romantična komedija, amer. komedija 02.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 610. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/ Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU GRAD PUSTOLOVŠČIN, 6. del nadaljevanke VIDEO TOP ročk glasba GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega is/oda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 12 MS VAS ŠPORT IN REKREACIJA 14. avgusta 1997 NK Rudar Kdaj se jim bo odprlo!? Atletika Buč rekordno, Bahtiriju zmaga Na mednarodnem atletskem mitingu v Avstriji so velenjski atleti spet dosegli dobre rezultate. Najbolj seje izkazal Boštjan Buč, saj je v teku na eno miljo zmagal v konkurenci mlajših mladincev ter hkrati dosegel nov državni rekord za mlajše mladince z izidom 4:23,24. S tem časom je bil v konkurenci članov tretji, pri katerih je s časom 4:17,45 zmagal Bekim Bahtiri. Prav tako na eno miljo je Kristina Obronek s časom 5:08,86 osvojila drugo mesto. ■ Smučarski skoki Zavzeto se pripravljajo Na bližajočo se zimsko olimpiado na Japonskem se vneto pripravljata tudi člana SSK Velenje Igor Jelen in Rolando Kaligaro, sicer člana A-državne reprezentance v nordijski kombinaciji. Z mladinsko reprezentanco Slovenije pa so 9. avgusta v avstrijskem Bertesgadnu nastopili na močni mednarodni tekmi tudi trije mladinci SSK Velenje, in sicer Bojan Hriberšek, Luka Ograjenšek in Marko Zorko in se zelo izkazali, saj je Zorko zasedel 4., Ograjenšek 5. in Hriberšek 10. mesto. V Kisovcu nad Zagorjem je tamkajšnji skakalni klub 9. avgusta odprl novo, 28 m visoko skakalnico. Tekmovali so v kategoriji "dečki do 13 let", nastopilo je tudi šest mlajših skakalcev SSK Velenje. Dosegli so zelo dobre rezultate, saj je Grega Kotnik osvojil šesto mesto, Grega Glušič, Luka Smagaj, Aljoša Čutuk, Igor Žižek in Robert Hrgota pa so se uvrstili do 30. mesta. Živahno postaja tudi v skakalnem centru ob Velenjskem gradu, kjer bodo v letošnji poletni sezoni še tri večje prireditve, in sicer 27. avgusta tekma pokala Alpe - Adria, 4. oktobra alpski pokal v solo skokih in nordijski kombinaciji ter naslednji dan, 10. oktobra, mladinsko in člansko državno prvenstvo. Vse mlajše dečke pa obveščamo, da se še vedno lahko včlanijo v klubske vrste Smučarsko-skakalnega kluba Velenje, in sicer vsak dan v popoldanskem času pri brunarici ob izteku skakalnic. ■ jo KD Zgornje Savinjske doline V soboto kinološko srečanje Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline med ostalimi oblikami redne dejavnosti vsako leto prireja tudi srečanje kinologov od blizu in daleč. Strokovno in razvedrilno srečanje nenehno vsebinsko krepijo in s tem privabljajo vse več udeležencev in obiskovalcev. Letošnje srečanje bodo na vadbenem prostoru v Varpoljah izvedli to soboto. Pričeli ga bodo ob 18. uri in v uvodnem delu prikazali dejavnost domačih šolanih psov, nastopili bodo policisti s svojimi štirinožnimi spremljevalci, obiskovalcem bodo predstavili vse pasme psov, srečanje bo s svojim nastopom popestrila slovenska državna reprezentanca, za veseli in razvedrilni del pa bodo seveda tudi poskrbeli. ■ jp Etiopski maratonec v Velenju Mladi Vel en jča n i boljši od slovitega gosta Pred nedavnim je kot gost MTS Gorenje obiskal Velenje znani etiopski maratonec Terefe Mekonen, ki ima od lani avstrijsko državljanstvo. Znani tekač je že uspešno nastopal na številnih maratonih po Evropi in ZDA, pa tudi na tekih v Sloveniji je reden gost. Posebej zanimivo je, daje letos sodeloval na uveljavljenem 24.urnem štafet-nem teku v avstrijskem VVoerschacu in s tremi klubskimi tovariši za ekipo Adidas dosegel nov svetovni rekord. V 24 urah so se štirje tekači menjavali vsakih 2700 metrov, skupno pa so pretekli 408 kilometrov in za skoraj 30 kilometrov izboljšali dosedanji svetovni rekord. Med obiskom v Velenju je Terefe Mekonen pretekel 2,8 kilometra dolgo progo ob škalskem jezeru, za nasprotnike pa je imell8 velenjskih tekačev, ki so se seveda menjavali v štafeti. Tekači MTS Gornje in ŠKID TRIM Kavče so bili presenetljivo boljši, saj so progo pretekli v 7 minutah in 46 sekundah, znani gost pa je zaostal 27 sekund. Mekonen je obljubil, da bo v Velenje še prišel, gostitelji na načrtujejo, da bodo sestavili več štafet in na tek povabili še več tekačev tudi od drugod. Svetovni maratoni Newyorški maraton najprivlačnejši na svetu Letošnjega sedmega zaporednega gostovanja slovenskih maratoncev v New Yorku na 28. maratonu po vseh petih okrožjih največjega mesta na svetu se bo udeležilo deset udeležencev na najtežavnejši tekaški preizkušnji, poleg njih pa bo odšla na pot preko luže še večja skupina spremljevalcev. V New Yorku so namreč pred dvema letoma uvedli takoimenovani mednarodni tek prijateljstva, kije izključno namenjen gostom iz okrog sto držav sveta. Tako se dan pred samim maratonskim tekom na slovesni otvoritvi pred palačo OZN ob Vzhodni reki zbere okoli 15.000 udeležncev, ki se podajo po 42. cesti in VI. aveniji do Centralnega parka na Manhattnu na 7 km dolg tek. To je po mnenju več kot dvesto Slovencev, ki so že bili na nevvvorškem maratonu v zadnjih šestih letih, tudi najlepši del prireditev v sklopu maratona v New Yorku. Ta tek je namenjen druženju, medsebojnemu spoznavanju, menjavi državnih simbolov, majic in prijateljstvu med ljudmi vsega sveta. Glede na udeležbo velikega števila najboljših maratoncev sveta res slovenski maratonci nimajo veliko možnosti za večji tekmovalni uspeh, seveda z izjemo nekaterih veteranov. Z bogatimi izkušnjami slovenska maratonska skupina pod sponzorstvom Gorenja v množici več kot deset tisoč udeležencev zna vselej poskrbeti za to, da so med najopaznejšimi na slovesni tvoritvi. Udeležencem iz Slovenije ostaja v najlepšem spominu vselej dobrodošlica organizatorjev v slovenskem jeziku, napis Slovenija in slovenska zastava pa je tudi že stalna spremljevalka prireditve. Letošnje devetdnevno gostovanje se bo pričelo 29. oktobra na brniškem letališču; celotno gostovanje stane okoli tisoč dolarjev. Na voljo je še nekaj prostih mest za udeležbo na mednarodnem teku prijateljstva in za spremljevalce. Prijavite se lahko na naslovu: MTS Gorenje, Podkraj 10/g, 3320 Velenje, ali po telefonu 063/861-678 (tudi na odzivnik). H hj Tenis Start moške ekipe Esotech ŠTK dober Preteklo soboto in nedeljo je moška ekipa Esotech ŠTK odigrala 1. in 2. krog v 1. teniški moški ligi. Liga je razdeljena na skupini A in B. Velenjčani nastopajo v skupini A in so na uvodnem srečanju z dobro igro doma premagali Koper z rezultatom 6:3. V nedeljo so gostovali pri favoriziranem THglavu iz Kranja ter izgubili s tesnim rezultatom 5:4. V zadnjem, 3. krogu, igrajo Velenjčani doma še z ekipo TVD Partizan Medvode. Rezultati srečanja Esotech ŠTK: Koper (1. krog): 1. Lisac: Može A. 1:6, 2:6; 2. Lindbert : Šulin 6:1, 6:0; 3. Avberšek : Može G. 2:6, 2:6; 4. Apšner : Morel 6:2, 6:1; 5. Topčič : Milčinovič 6:4, 6:0; 6. Šenk : Grom 6:0, 6:0. Dvojice: 1. Lisac - Grosman : Može A. - Šulin 6:7,2:6; 2. Jurjec - Šenk : Može G. - Milčinovič 6:2,6:4; 3. Lindberg - Topčič: Morel - Grom 6:0, 6:0. TK THglav Kranj : Esotech ŠTK (2. krog): 1. Janškovec : Jurjec 6:2, 7:6; 2. Doberšek : Lešnik 6:4, 6:4; 3. Mulej : Krivec 6:1, 6:3, 4. Jesetto : Lindberg 1:6,0:6,5. Stare R : Topčič 1:6,4:6, 6. Klevišar: Šenk 4:6,3:6. Dvojice: I . Janškovec - Doberšek : Lisac - Grosman 6:1, 6:1; 2. Mulej -Stare P. : Šenk - Jurjec 7:6, 3:6, 6:4; 3. Klevišar - Stare A. : Topčič -Lindberg 2:6, 2:6. ■ Alojz Benetek Balinanje Najmlajši v Rogaški Slatini V soboto je bilo v Rogaški Slatini prvenstvo štajersko-dolenjske območne balinarske zveze za dečke v igri posameznikov in dvojic. V posamični konkurenci je zmagal Marko Sajko pred Darkom Simičem (oba Megrad), tretji pa je bil Uroš Oberski (Športni center Rogaška Slatina). Pri dvojicah sta bila najboljša Darko Simič in Marko Sajko (Megrad), ki sta v finalu premagala Dejana Cokla in Uroša Oberskega (Športni center). Mladci so se v igri dvojic v nedeljo pomerili v Velenju. Po pričakovanju sta zmagala Zoran Rednak in Siniša Moravec (Premogovnik Velenje) druga sta bila Bojan Špoljar in Dragan Simič (Megrad), tretja pa Dražen zemanek in Uroš Oberski (Športni center Rogaška Slatina). ■ Boris Knavs Tek ob Vrbskem jezeru Kolajne tudi za Slovence Na 17. mednarodnem teku v Vrbi na avstrijskem Koroškem so sodelovali mnogi slovenski tekači in dosegli vrsto lepih uvrstitev in kolajn, Beno Piškur pa tudi rekord 9,6 kilometrov dolge proge ob Vrbskem jezeru. Poglejmo uvrstitve velenjskih predstavnikov - otroški tek na 420 metrov je dobil Mihael Štefl (MTS Gorenje Muta), pri moških do 55 lčet je bil Hinko Jerčič šesti, pri moških do 60 let pa je Ludvik Jerčič (oba MTS Gorenje) osvojil tretje mesto. ■ hj Šah v Preboldu Turnir za 30 ■ letnico Šahovski klub Prebold je v nedeljo v počastitev 30 - letnice obstoja in v spomin na nekdanjega člana Ernesta Cmaka izvedel turnir, na katerem je nastopilo 33 šahistov iz vse Slovenije. Pri članih je z 8 točkami zmagal Jazbec iz Trbovelj, drugi je bil s 7,5 Kolar iz Idrije, tretji pa s 6,5 točkami Matko iz Velenja; pri članicah je bila najboljša Novakova iz Prebolda, pri veteranih tudi domačin Skok, pri mladincih je slavil Brušnjak iz Velenja, pri pionirjih Novak iz Prebolda in pri pionirkah Jernejeva iz Šentjurja. ■ Jože Grobelnik Gozdni tabor v Mozirju Druga poletna nogometna šola Območna nogometna zveza Celje je letos pripravila drugo poletno nogometno šolo za najbolj perspektivne dečke v dveh starostnih kategorijah. Mladi nogometaši bodo v mozirskem gozdnem taboru in tamkajšnjem nogometnem igrišču pod vodstvom priznanih trenerjev vadili od 10. do 17. avgusta. I Minulo sredo in v nedeljo so prvoligaši odigrali drugi in tretji prvenstveni krog. Igralci Rudarja so najprej gostili SCT Olimpijo, štiri dni pozneje pa so gostovali v Beltincih. Velenjčani so po treh krogih največje razočaranje letošnjega prvenstva. Samo ene točke od devetih možnih niti največji pesimisti niso pričakovali, optimisti pa so načrtovali menda celo popoln izkupiček. Podobno kot v prvem krogu proti setovcem, novincem v ligi (tekmo so izgubili z 0:1), so rezultatsko razočarali tudi proti starejšemu ljubljanskemu tekmecu , saj so osvojili le točko. Povedli so z zadetkom Breziča v 65. minuti, minuto pred koncem pa je odlični Zulič zakrivil, da so vsi, ki so na tej tekmi dihali z Rudarjem, za trenutek onemeli. Niso mogli razumeti, še manj verjeti, da so rudarji izgubili drugo in tretjo točko z nasprotnikom, ki so ga povsem stisnili v njegov kazenski prostor, in mu le dvakrat, trikrat dovolili, da je lahko globje zadihal. Kako so igrali, najbolje pove mnenje enega izmed nogometnih zanesenjakov: "Že najmanj deset let hodim na tekme v Velenje, vendar Rudarja še nisem videl igrati tako odlično kot na tem srečanju; to je bilo pravo. Samo da se jim še odpre." Pričakovali so, da se jim bo odprlo v tretjem krogu, v Športnem parku v Beltincih, proti tam-kašnjemu Potrošniku. Velenjčani so pritekli na igrišče spet kot veliki favoriti. Pa so se rudarji spet ušteli. Podobno kot ekipa SET-a, Olimpije jim je tudi Potrošnik dokazal, da za zdaj v prvi ligi papirnatih favoritov nihče ne jemlje resno. V enajsterici ni bilo Dušana Kosiča, ki si je nenadoma v petek na treningu zvil gleženj in tako je na mestu prostega branilca moral zaigrati Peter Breznik, letošnji Rudarjev kapetan. V prvem polčasu so bili rudarji boljši nasprotnik, več so napadali, celo vil. minuti zatresli domačo mrežo. Po podaji Kokola je zadel Živojin Vidojevič, ki še vedno igra z obližem na licu, vendar na veliko presenečenje njega in njegovih soigralcev, Rudarjeve klopi ter številnih navijačev iz Velenja je sodnik, Prevaljčan Drago Kos, zadetek razveljavil, ker naj bi bil velenjski strelec v prehitku. Ta odločitev je vnesla precej živčnosti v njihovo igro, saj so bili po svojem mnenju doslej na vsaki tekmi oškodovani vsaj za eno enajstmetrovko. Živce je imel načete tudi trener Miloš Šoškič. Ko je v 40. minuti medsebojno prerivanje Breziča in domačega igralca rešil s prekrškom Velenjčana, ga je Šoškič verjetno spet spomnil na razveljavljeni zadetek in zaradi prožnega jezika je moral v slačil-nico. Kljub premoči je domača mreža ostala v prvem delu nedotaknjena, pa tudi Dabanovičeva, saj si gostje niso pripravili nobene prave priložnosti. Toda v 59. minuti je počilo. Emir Džafič, ki pred leti ni bil dovolj dober, da bi ostal v Rudarju, je bil spretnejši od zaspane Rudarjeve obrambe. Gostje se niti še niso zavedli, ko je Renato Kotnik z redko videnim zadetkom s približno 20 metrov že drugič zatresel mrežo velenjskega vratarja. Srečanje je bilo odločeno. Minuto pred koncem, ko je Peter Šumnik sicer z zadetkom z glavo ublažil poraz, a le za trenutek, saj je bil v zadnjih sekundah tekme Džafič, najboljši igralec tekme, spet Izraz na obrazih pove vse. nerešljiva uganka za velenjske obrambne igralce. Končni rezultat je bil torej 3:1. Tako so domači pokvarili popoldan Velenjčanom, med katerimi sta bila tudi predsednik kluba in njegov direktor Janko Lukner in Martin Steiner. Rudar: Dabanovič, Hribar (od 66. Javornik), Miškič, Balagič, Breznik, Caushllari, Brežic, Rad, Kokol, Vidojevič (od 65. Šumnik), Gajser. Se bo rudarjem "odprlo" v nedeljo, ko bodo doma gostili Muro? ■ vos POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Vlom v juga V noči na torek, 5. avgusta, je neznanec vlomil v osebni avto znamke Jugo, parkiran pred stanovanjskim blokom v ulici Koželjskega v Velenju. Ukradel je avtoradio znamke Goldstar, sončna očala, uro in dokumente. Sama Z. iz Velenja je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. »Obisk« ljubitelja video iger V času od sobote do ponedeljka zjutraj je neznani storilec vlomil v trgovino Direndaj na Cankarjevi cesti. Odnesel je večjo količino različnih video iger s priključki in pripadajočo opremo. Podjetje Emona obala Koper je tako oškodoval kar za 500 tisoč SIT. Le kako je vstopil? Noč iz nedelje na ponedeljek je bila tista, ko je na nepojasnjen način prišel v restavracijo Pri Zajcu na Celjski cesti zaenkrat še neznani vlomilec. S sabo je odnesel glasbeni stolp in okoli 200 tisoč SIT gotovine, več CD plošč in kaset, žgane pijače in žvečilne gumije. Z dejanjem je Danijel G. iz Mozirja oškodovan za okoli 370 tisoč SIT. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Vlomilec je bil praktičen Vlomilec, ki je prejšnji teden vlomil v skladišče trgovine Danice K. v Kokarjih, je bil »praktičen« tip. Izbral je samo tisto, kar potrebuje - več steklenic jedilnega olja in pomarančnega soka, več kilogramov pralnega praška in več zavitkov plenic. V priročnem skladišču plinskih jeklenk pa je plenu dodal še jeklenko plina. Ampak policisti tudi niso od včeraj, kar hitro so ugotovili, kdo naj bi se tako založil. Dejanja sumijo 30-letnega B. R. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Traktorist umrl V torek, 5. avgusta, nekaj po 21. uri je na lokalni cesti v Hramšah v nesreči s traktorjem izgubil življenje 53-Ietni Anton G., doma iz Hramš. Ponesrečil se je pri poskusu parkiranja na dovozno cesto, ko je zapeljal vzratno izven vozišča na zelo strmo pobočje gozda. Po nekaj metrih vožnje je trčil v drevo, od tam pa je traktor čez strm zemeljski usek zdrsnil 10 metrov globoko na asfaltirano vozišče. Voznik je pri tem padel iz kabine, poškodbe pa so bile tako hude, daje na kraju umrl. Na štedilniku zagorelo olje Pozabljena ponev z oljem ali maščobo na štedilniku je pogost vzrok za nastanek požara. Prav to se je v torek, 5. avgusta, popoldan zgodilo Mariji N. iz Žalca. Med kuhanjem kosila na plinskem Štedilniku je za krajši čas zapustila kuhinjo, medtem pa se je ponev z oljem pregrela in zagorela. Ognjeni zublji so zajeli kuhinjske elemente. Na srečo so domači ogenj pogasili, preden se je razširil. Nastalo škodo so ocenili na okoli 300.000 tolarjev. Pazite na denarnice! Da denarnic in torbic ni pametno puščati brez nadzora, je v torek, 5. avgusta, spoznala Vladimira V. V slaščičarni Vanilija v Žalcu je na mizo odložila svojo denarnico. Čeprav v njej ni bilo veliko denarja, tega pa neznanec najbrž ni vedel, je izkoristil njeno nepazljivost in ji denarnico ukradel. Vseeno pa je Žalčanko oškodoval za približno 10.000 tolarjev. Veselje ni trajalo dolgo V petek, 8. avgusta, je sredi dopoldneva 22-letni B. Z. iz Celja na Celjski cesti v Žalcu vstopil v odklenjeno stanovanje Janeza Š. in ukradel denarnico s 60.000 tolarji. Veselje nad dokaj obilnim plenom pa mu je pokvaril lastnik, ki gaje zalotil in zadržal do prihoda policistov. Pogovor z načelnikom OKC UNZ Celje Edvardom Mlačnikom Radovednost je prisotna v skoraj vsakem človeku Edvard Mlačnik: »V Velenju je redek primer, da je od klica pa do prihoda na kraj dogodka minilo več kot 10 minut.« foto: vos »Petnajst minut še manjka do devetih, čas je, da zvemo, kaj seje včeraj in to noč dogajalo na območju Uprave za notranje zadeve Celje. Na zvezi imamo načelnika Operativno komunikacijskega centra gospoda Edvarda Mlačnika.« Tako nekako že približno dve leti vsak delovni dan v programu Radia Velenje napovemo njegovo javljanje. Tli in tam ga kdaj, če je ravno na dopustu, ta pa pripada tudi njemu, kdo nadomesti, a Edvard Mlačnik je in ostaja zaščitna znamka teh rednih srečanj. Poznam jih kar nekaj, ki ga nikoli ne zamudijo in še več, ki popoldne v prijateljskem krogu, ko premlevajo nesreče, kriminal in javni red ter mir pravijo: »Mlačnik je povedal«. No, za bralce Našega časa je najbrž zanimiv še podatek, da je bil Edvard Mlačnik, preden je začel delati tisto, kar dela zdaj, komandir Policijske postaje v Velenju in da tu tudi živi. Mi smo ga povabili na pogovor. NAS CAS: Poslušalci so vas vzeli za svojega. Ne samo naši, oglašate se na več radijskih postajah. Kaj mislite je tisto, zaradi česar ljudje takim dogodkom o katerih govorite, tako radi prisluhnejo, ko pa gre velikokrat za zelo tragične reči? EDVARD MLAČNIK: »Navsezadnje je tudi veliko tistih, ki v časopisu najprej, ko ga dobijo, pogledajo v črno kroniko. Varnost je dobrina, ki skrbi vsakega in za katero je treba še veliko narediti, da jo obdržimo vsaj na nivoju, na kakršnem jo imamo. Skozi ta poročila ljudi seznanjamo z dogodki, ki so se že zgodili in jih opozarjamo na nevarnosti, ki bdijo nad njimi. Sicer pa je radovednost prisotna v skoraj vsakem človeku, ko ta želi vedeti, kaj se je zgodilo, kje in komu se je to zgodilo. Včasih nas kliče kdo od poslušalcev nezadovoljen, ker nismo povedali še več, želijo si podrobnosti, zlasti o osebah, ki se jim je nekaj zgodilo ali so nekaj naredile.« NAŠ ČAS: Imate kdaj tudi odziv z druge strani, s strani tistih, kijih omenjate v teh poročilih? EDVARD MLAČNIK: »Ne. Tu se lahko pohvalim. Že četrto leto pripravljam in podajam ta poročila in prave pritožbe na objavljeno še nismo dobili. Tu in tam je že poklical kdo in reklel - sem slišal, da ste tako in tako objavili. Ko pa mu pokažem, kaj je bilo objavljeno in ga napotim tja, kjer to lahko preveri, ni težav. Zgodi pa se, da kdo kliče in izrazi željo, da se posamezna zadeva ne bi objavila. Ljudje imajo pravico biti seznanjeni z dogodki, imajo pa pravico tudi zahtevati neobjavo podatka, ki se nanaša nanje osebno. Načeloma pa v teh poročilih ne obsojamo ljudi, objavljamo le dejstva. Če sta se dva zaletela in če je dejstvo, da sta se na levi strani, v tem primeru rečem, da je nekdo zapeljal na levo stran. Nikoli pa še nisem rekel, da je bil tako pijan, da je zato zapeljal tja.« NAS ČAS: V vaših poročilih je tudi veliko napotkov, čisto praktičnih reči. Zdaj v času dopustov se največkrat nanašajo na promet in vlome v stanovanja ... Koliko so upoštevani? EDVARD MLAČNIK: »Vsi niti ne slišajo, med tistimi, ki poslušajo pa je še vedno veliko tistih, ki mislijo, da se njim to ne more zgoditi. Težko bi rekel, koliko ljudje le nasvete upoštevajo. Trudimo pa se seznanjati jih s tem kako naj ravnajo, da bi živeli vamo. To je tudi naš cilj.« NAS ČAS: Je kdaj posebej težko povedati kakšno zadevo? EDVARD MLAČNIK: »Med dogodki so tudi zelo tragični. Še zlasti, če so udeleženi otroci. V teh primerih imam vedno nekaj težav, podobno kot takrat, ko ljudi poznam ali sem jih poznal. Sicer pa je to delo, ki ga je treba opraviti čisto profesionalno.« NAŠ ČAS: Kaj to Operativno komunikacijski center sploh je in kako v njem teče delo? Bi ga lahko na kratko opisali? EDVARD MLAČNIK: » OKC je ena od notranjih organizacijskih enot UNZ Celje, kar pa ne pove veliko. Preprosto bi lahko rekel, da gre za veliko dežurno službo, kjer delamo za vse policijske postaje na območju in službe v upravi - za Urad kriminalistične službe, za Inšpektorat policije, za Urad načelnika in tudi za skupne službe. Pri nas je vsak dan gneča, ne glede na velikost dogodkov. Odkar smo na naš center iz vseh upravnih enot vezali linijo 113 in še pred tem 92, na tej številki telefon zazvoni od 220 do 250-krat na dan. Pri telefonih delajo dva, trije, včasih tudi štirje. Tu sprejemamo prijave praktično za celotno območje in od tu odrejamo prve nujne ukrepe. Na kraj pošiljamo policijske patrulje, vsak primer okarakteriziramo kako je nujen, razvrstimo in dokumentiramo. Na vsak varnostni pojav, kije prijavljen pri nas in za katerega ocenimo, da je potrebno posredovati, se odzovemo. Na stalni UKVzvezi imamo 20 do 25 policijskih patrulj. Poleg tega dobivamo s kraja povratne informacije, v pogostih stikih smo s preiskovalnimi sodniki, z državnimi tožilci v primerih, ko je to potrebno, obveščamo medije in o vsaki pomembnejši zadevi tudi Ministrstvo za notranje zadeve. Dolžni smo poskrbeti za to, da se v posameznih primerih, odvisno od zahtevnosti, vključijo tudi strokovne službe Uprave.« NAŠ ČAS : Omenili ste 220 do 250 klicev dnevno. Koliko od teh pa je tistih, ki bi dejansko sodili na linijo 113? EDVARD MLAČNIK: »Tu je pa veliko težav, samo okoli 12 odstotkov je tistih pravih, nujnih, interventnih klicev, ki sodijo na to številko. Ogromno je takih, ko ljudje želijo določene informacije. Dobro, tudi to bi še nekako šlo, saj morajo ljudje te nekje dobiti. Zelo moteče pa je, da še vedno velikokrat pri nas zazvoni telefon, ko ljudje kličejo drugam, pa se v številki, ki jo vrtijo, zvrsti zaporedje 113. Čeprav je Telekom ob uvedbi nove številke 113 zagotavljal, da se to ne bo dogajalo, se še vedno zgodi. Nekaj klicev pa je zlonamernih, ko je komu dolg čas, ne samo otrokom, tudi odraslim. Mene je vedno strah, da bo takrat, ko se kdo izživlja, klical kdo, ki bi pomoč nujno potreboval. Preko nas ljudje velikokrat kličejo tudi reševalno vozilo in gasilce, človek se v tistem trenutku pač spomni na to številko. Ker imamo direktno povezavo z reševalno postajo v Celju in s poklicnimi gasilci, zagotovimo tudi to pomoč.« NAŠ ČAS: Kako hitro pa ste se na UNZ Celje sposobni odzvati na klic, denimo iz Velenja, v primeru prometne nesreče in v primeru ropa? Kakšni so odzivni časi? EDVARD MLAČNIK: »Reakcijske čase, tako kot večina policij na zahodu, že približno dve leti merimo tudi pri nas. Na nivoju države še ni izdelene konkretne metodologije, kaj odzivni čas je, od kdaj do kdaj ga meriti. Mi merimo od trenutka, ko nas je nekdo obvestil o dogodku do prihoda prve policijske patrulje na kraj. Ker sprašujete konkretno, ne morem do sekunde natančno reči koliko velja to za Velenje, ker tega podatka zadajle nimam pri sebi. Merimo pa odzivni čas za vsako policijsko postajo pose- bej. Naš cilj je, da v strnjenem naselju, v mestu Celje in Velenje poprečni Čas ne presega 10 minut. Za celotno območje z okolico je cilj 15 minut, ne glede za dogodek, ali drugače - bolj je dogodek nujen, prej mora biti na kraju policijska patridja. Danes za mesta to že dosegamo. V Velenju je redek primer, da je do prihoda policijske patndje na kraj minilo več kot 10 minut, poprečje pa je celo že nekaj pod 10. Če pa upoštevamo celo območje, ki ga pokriva PP Velenje, tu pa je zraven še Šoštanj in Šmartno ob Paki\ je ta čas nekoliko daljši. Ob sporožitvah signalno-varnostnih naprav pa so časi izredno kratki, saj je tudi večina teh objektov v mestu, pri kršitvah javnega reda in miru in pri prometnih nesrečah je ta čas nekoliko daljši in se giblje od 14,16, mogoče kdaj tudi 18 minut. Seveda pa so posebnosti, da me ne bi kdo držal za besedo, vrh Belih Vod ali nekje na Paškem Kozjaku, ko policist za tisto hišo ne ve, pa je to nekaj več. Govorim o poprečnih odzivnih časih.« NAŠ ČAS: OKC je do konca tega leta še moč poklicati na obe telefonski številki, na novo 113 in na staro 92. kakšno je razmere-je klicev oziroma ali so ljudje 113 že osvojili? EDVARD MLAČNIK: »113 je vključena od 1. januarja in ljudje so jo dobro sprejeli, še vedno pa je na Celjskem več kot 20 odstotkov tistih, ki uporabljajo 92. Prav pa bi bilo, če bi se ljudje čim prej navadili na to novo številko.« ■ Milena Krstič - Planine GSM TELEFONI IN DODATNA OPREMA ) AKCIJSKIH CENAH ; 800 - 56.900 SIT (b. pd.) ; 1000*- 68.900 SIT (b.pd.) Prodaja: Global Merkur f. po tel.: 885-143 in 041/668-389 VIBRATOR ZA NESLIŠNO OPOZARJANJE * VMESNIK ZA MODEM * KALKULATOR TERMINSKI KOLEDAR AVTOMATSKA TAJNICA KRATKA SPOROČILA VELIK PRIKAZOVALNIK NEMŠKA KVALITETA ZAGOTOVLJEN SERVIS Pfl HC HC IX. CITRARSKI FESTIVAL "Prešmentane citre" v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Staro Velenje od 15. do 17. avgusta 1997 Petek, 15. avgusta 1997, ob 19.00, Stari trg. v Velenju REVIJA najboljših in najzanimivejših slovenskih citrar- jev in ljudskih godcev. Prišli bodo Cita Galič, Kamniški koledniki, Miran Kozole, Monika in Alenka Heričko, Franc Roban, Postavkova dekleta, Skupina .VELENJE graščini Gorica - Beli dvor. Organizator prosi za razumevanje, ker je ta prireditev zamenjala napovedani koncert citrarskega virtuoza Rudija Knabla, ki je odpadel zaradi bolezni izvajalca. Nedelja, 17. avgusta, ob 19.00, Marijina cerkev v Starem Velenju DRUŽINA GALIC koncert Slomškovih in narodnih pesmi Vstopnine ne bo! Do-Mi-Ma, Peter Napret, Marko Barle, Urška Vedenik, Petra Rom in drugi. Po nastopu citrarjev in ljudskih pevcev bo igral ansambel Sredinšek. Program bo povezovala Smilja Baranja. V primeru dežja bo srečanje prestavljeno na petek 22. 8. 1997 ob 19.uri Sobota, 16. avgusta 1997, ob 20.30, Velenjski grad Duo SEDMINA: Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc glas in kitara Program: Pesem španskih Judov Gost večera: Nina Mandžuka, citre Ostale prireditve Koncert Osamljeno doni zvonček mili, v izvedbi dua Ira Roma, ki bi moral biti 9. avgusta na graščini Beli dvor, je odpadel zaradi promente nesreče pri Lukovici, zaradi česar izvajalca nista mogla pravočasno priti v Velenje. Nadomestni koncert bo v petek, 22. avgusta 1997, ob 20.00, prav tako na graščini Gorica -Beli dvor. Vstopnine ne bo! V četrtek, 21. avgusta ob 20.30, bo na velenjskem gradu koncert GREENTOWN JAZZ BAND. Vstopnice 1000 SIT! Se vedno sprejemamo prijave za ogled opere Madame letošnja mojstrica slovenskih citer Vstopnice 600 SIT! Veljajo tudi vstopnice, ki so bile podeljene ob odpadlem koncertu na Butterfly v veronski aredni dne 29. in 30. avgusta 1997. Prijave na telefon 862 002. Kravje dirke v Gaberkah V nedeljo bo zanimivo že petič Društvo PKG Kulturnica iz Gaberk ob podpori številnih dobrotnikov in pokroviteljev z veliko vnemo in veseljem pripravlja 5. tradicionalne kravje dirke in galopsko dirko konjev. Prireditev zaradi spontanega vzdušja vedno zbere veliko število obiskovalcev. Prijazni krajani ob Velunji se vedno trudijo prikazati veselo plat sobivanja z naravnim okoljem, s pridihom tekmovalnega vzdušja, za katerega z dirjanjem poskrbijo konjeniki in spretni jahači govedi, pa poskrbijo za razvedrilo številnih domačinov in gostov. Prešerno vzdušje bodo tudi letos dopolnile bogato obložene stojnice z izdelki pridnih kmečkih rok in kmečki običaji, na voljo bo bogat srečelov, posebej zanimive pa razstave domačega kruha in peciva, starih obrti in malih domačih živali. Prijetno druženje vsako leto nadaljujejo pozno v noč, letos pa bosta za to poskrbela Darja Mihelič in Oto Pestner z ansamblom Vagabundi. Prireditev bodo pričeli v nedeljo, 17. avgusta, ob 14. uri. BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI! Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev. Žrebanja bodo 30. septembra in 30.decembra! T T€D€NSK0 DRUŽINSKO LETOVANJE VIERMAH ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH ▼ LETNA KARTA ZA TENIS IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci: T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, čistila, pijače, gospodinjski pripomočki T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, pijače, gospodinjski pripomočki T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, elektra, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ARMSTRONG,KNAUF, TEG0LA... ▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ ▼ TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/ ▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont pijač, papirna galanterija, pisala/ s s KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 15.8. ob 21. uri UMOR V BELI HIŠI - triler Režija: Dvvight Little Vloge: Wesley Snipes, Diane Lane, Alan Alda... Dolžina: 107 minut Hatlan Regis je prekaljen VVashingtonski detektiv, ki raziskuje umore. Ko mu dodelijo primer umora mlade ženske v Beli hiši pa se znajde v vrtincu spletk, ki so celo zanj trd oreh. Ko se mu ob reševanju priključi tudi tajna agentka, ki sluti, da je v Beli hiši nekaj strašno narobe, se znajdeta v smrtni nevarnosti, kakor tudi vsa dežela, oziroma cel svet... Predpremiera! Sobota, 16.8. ob 23. uri Nedelja, 17.8. ob 10. uri BA TMAN IN R0B1N - akcijski spek-takel Režija: Joel Schumacher Vloge: George Clooney, Arnold Schvuarzennegger, Cris 0 Donnell, Uma Thurman... Dolžina: 125 minut Nad mesto Gotham se spet zgrnejo temni oblaki zločina. Edino upanje je seveda Batman. Opraviti bo moral s hladnokrvnim gospodom Freezom in nevarno lepotico Poison lvy, ki ubija s poljubom. Batmanu in Robinu pa se pridruži tudi neustrašna, gibčna in pogumna Batgirl, ki jo igra Alicia Silverstone. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 16.8. ob 20. uri UMOR V BELI HIŠI - triler Nedelja, 17.8. ob 14.30 uri Predpremiera! Batman in Robin - akcijski spektake KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 17.8. ob 20. uri UMOR I/ BELI HIŠI triler Filmi v avgustu: Popolna oblast, Poletna ponovitev HIT filmov 97 -(Ti, ti lažnivec, Lepe vasi lepo gorijo, 101 Dalmatinec, Space Jam, Outsider), Izgubljeni svet, Zelo osebno, Zelo osebno, Prijateljici! Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (kino) od 8. do 14. ure, ter na tel št. 862-022 samo eno uro pred predstavo! ČETRTEK, 14. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 15. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00. Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20. avgusta: 6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Prešmentane citre DRUŽINA GALIC ■ 4.8. D5.8. 16.8. 17.8. D8.8. 19.8. 110.8. UNIVERZU M Šaleška 18, Velenje, tel. 063/853-267 Prodaja vozil Hyundai V tem mesecu nudimo 1000 DEM poletnega popusta za vozila Accent in Lantra ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. avgusta do 10. avgusta 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 4. avgusta do 10. avgusta 1997 Nudimo tudi servisiranje vozil. tinublH, 5 miij 2b Ta T/, DIM DEM Lunini jbdun I.S ULj 23.-JUD JJžM tmfru mtjujj HS M996 DEM Krediti že s 5% obrestno mero. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE mali OGLASI PARCELO ZA VIKEND, na sončni legi v bližini Velenja, prodam. S 856-974, po 15. uri. PRODAM RABLJENO KOSILNICO GORENJE MUTA, frezo, obračalnik, prikolico, cena po dogovoru. S 063-892-288. IŠČEM DEKLE ZA DELO V BISTROJU, možno tudi pripravništvo. S 063-893-381. LONČENE SOBNE PEČI, lepe, nove za ogrevanje, brezplačno oddam. @ 852-996. LJUBITELJEM ŽIVALI podariva tri psičke in enega psa, stare 2 meseca, simpatične križance. S 895-125, od 8. do 22. ure. JUGO 55 A, letnik 87, prodam za 1200 DEM. 9 850-610. RABLJEN ŠIVALNI STROJ SINGER, z omarico ugodno prodam. Sf 856-126 AVTORADIO, Sony XR 5500 RDS, 4 x 20 W, prodam, 8 853-329, popoldne. TRGOVINA KOŠARICA ^ t/tU Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) jP^T 1 Telefon/fax: 063/728-080 mmm fsd. \ POSEBNO UGODNA PONUDBA T^* V TEM TEDNU ^M MOKA T 500- 25/1 KG 59,90 SADNI SIRUP 3 L 599,00 SLADKOR 50/1 KG 115,90 JERUZALEMČAN 12/1 L 419,90 TESTENINE 500 G 89,90 PIVO ZABOJ 2.619,00 ČOKOLINO 200 G 189,90 VVEISSER RIESE 3,6 KG 699,90 RIŽ SPLENDOR 1 KG 119,90 DETERGENT ZA POSODO 4 L 369,90 KOMPOT BRESKEV 850 G 159,90 MEHČALEC B0H0R 4 L 349,90 OLJE ZVEZDA 12/1 L 164,90 TOAL. PAPIR 10 ROL 259,90 KIS ZA VLAGANJE 3 L 349,90 KOTNI BRUSILNIK KB69A 10.990,00 POKROVI ZA VLAGANJE 439,90 KRMNI JEČMEN 29,90 KAVA BAR 100 G 169,90 KRMNA KORUZA 30,90 NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA PO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA TUDI Z ACTIV0, VIS0, IN EUROCARD-OM. *** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! *** GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Žalec Alojzij Zupanek, Star 92 let, upokojenec, Prebold, Reška c. 55 Janez Marine, star 77 let, upokojenec iz Sv. lovrenca 93 Marta Kobilar, stara 57 let, upokojenka, Latkova vas 172 Neža Drolc, stara 76 let, upokojenka, Dolenja vas 170 Vlasta močenik, stara 27 let, Vitanje 60 Rudolf Golič, star 48 let, delavec, Šeške pri Preboldu 19 Poroke: Tadej Valentinčič, Parižlje in Sonja Drpič iz Pariželj Stanislav Esih, Podvrh in Suzana Bošnak, Podvrh Janko Pustoslemšek, Letuš in Anita Žibret, Letuš 1 Smrti: fl 1 ZA GOTOVINO ODKUPUJEMO VSE VRSTE DELNIC. Posebno ugoden je odkup delnic Gorenja. Denar za delnice vam prinesemo kar na dom. 8 0602-41-466 ali 041-668-207. OPREMLJENO GARSONJERO V VELENJU in opremljeno enosobno stanovanje v Vinski gori, oddam. Enoletno predplačilo. 8 858-649, samo 15. 8. od 19. do 21 ure. ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. S 063-471-943, Andrej. DS d o o šmm GROSIST VSE NA ENEM MESTU - 80 PRODAJE DO IZVEDBE! programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 ZAHVALA ob izgubi dragega JOŽETA PLESNIKA 24. 2.1931 - U. 8.1997 Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste mu bili naklonjeni in ste mu ob slovesu izkazali spoštovanje s cvetjem, svečami in spremstvom na zadnji poti. VSINJEGOVI ZAHVALA Po hudi in dolgi bolezni je prenehalo biti srce dragemu očetu, možu, tastu in dediju FRANCU CENTRIHU 2. 9.1932 - 3. 8.1997 z Malega vrha 9 a Šmartno ob Paki Ne jokaje ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite ter spomnite se, kako hudo sem jaz trpel, zato le večni mir mi zaželite. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem. Posebno iskrena hvala vsem sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu dr. Stuparju za nesebično pomoč ob njegovi bolezni, osebju Bolnišnice Topolšica za zdravljenje in lajšanje bolečin. Toplo se zahvaljujemo govorniku, godbenikom TUŠ in gospodu župniku za opravljen pogreb. VSINJEGOVI PISCANCE, 2 kg, prodam. 8 885-116. Kladnik. BMW 8501 ugodno prodam. 8 0602-53-683, Marjeta. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIM NATAKARICO za strežbo v Bistroju v Braslovčah v gostišču D GRAD. 8 063-709-067, vsak dan od 8. do 23. ure. ODKUPUJEMO DELNICE: Gorenje, Petrol, Krka, Radeska, Union, Laško, Aktiva, po najvišjih cenah. 8 062-631 -164, od 9. do 20 ure. V CENTRU MOZIRJA oddam v najem poslovni prostor. 8 063-831-356. SAMOSTOJNI PODJETNIK BRANKO ČANČ, Trg mladosti 6, Velenje, obveščam poslovne partnerje, da preneham z dejavnostjo 14.11.1997. KOŠNJO, OTAVO, ODDAM. 8 882-940. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 065/720-005,720-660,720-662 OPEL KADET 1,4 i, dobro ohranjen, ugodno prodam. 8 853-711. SVEŽE KUMARE ZA VLAGANJE prodam. 8 885-308. PUJSKE 20 do 30 kg in bikca 150 kg, prodam. 8 893-552. V CENTRU VELENJA kupim manjše trosobno stanovanje. 8 861-027. RDEČE VINO IN DOMAČE ŽGANJE prodam. S 882-786. NAJAMEM ALI ODKUPIM eno ali enoin-polsobno stanovanje v Velenju ali okolici. 8 854-163, od 15. do 16. ure. PRAŠIČKA 25 do 35 kg in prašiča 150 do 170 kg, prodam. 8 772-376. MALO RABLJEN IZKOPALNIK KROMPIRJA in tračni obračalnik, prodam. 8 895-196. V MOZIRJU PRODAM HIŠO in zazidlji- vo parcelo. 8 832-756. ŠTEDILNIK GORENJE na trda goriva, zelo ugodno prodam. 8 882-399. HIŠO v Velenju oddam v najem. Svoj naslov ali telefon sporočite na 8 855-450, od 8. do 14. ure. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite 8 851-065, dežurno službo pa na 8 856-711. Direktne številke, kijih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju: 855-492, v otroškem dispanzerju 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki: Četrtek, 14. avgusta - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr, Grošelj in dr. Friškovec Petek, 15. avgusta - dežurni dr. Grošeljiš in dr. Gusič Sobota, 16. avgusta in nedelja, 17. avgusta - dežurni dr. Kozorog in dr. Vrabič Ponedeljek, 18. avgusta - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Grošelj in dr. Urbane Torek, 19. avgusta - dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dr. Gusič in dr. Slavič Sreda, 20. avgusta - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Veternik in dr. Stravnik Zobozdravstvo: V petek, 15. avgusta in nedeljo, 17. avgusta - dr. Matej Strahovnik v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Lekarna v Šoštanju: POLETNI DELOVNI ČAS: julija in avgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (8883-002) Veterinarska postaja Šoštanj: Od 15. do 22. avgusta v Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel: 0609/618-117. E R V I S ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO iN MARKETING PODVINŠEK BRUNO, s.p. Gabcrke 77, ŠOŠTANJ 0609 638 714 Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme i KOMUNALNO I PODJETJE IVELENJE 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon: 856-251 856-380 862-582 Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata IVANA SEMETA 21.12.1921 - 31. 7.1997 Umrl je... Kdo spozna slaivnost življenja? Umrl težko, strt od življenja in nerad. V trenutku zadnjem imel največ nad, potlej v solzah se vdal usodi... (J. Murn) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, z nami delili bolečino in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zofija, hčerka Irena, zet Milan in vnuk Damjan. IJftf * m V SPOMIN 15. avgusta bo minilo leto, ko je v gorah izgubil življenje mož in oče IVAN BOGATAJ Ob obletnici se zahvaljujemo vsem, ki na Paškem Kozjaku postojite ob njegovem grobu, vsem, ki se ga spominjate. Pogrešamo te. L Žena Betka in sinova Niko ter Uroš. Luče ob Savinji lokalna samouprava, vendar v Lučah niso odnehali. Zamisel so pričeli pospešeno uresničevati lani in sprejeto nalogo sklenili letos, tudi z velikim razumevanjem in podporo občine Luče in njenega župana Mirka Zamernika. Skoraj dva milijona tolarjev so porabili za nakup opreme in alpinistična enota pri GD Luče se je prvič predstavila konec prejšnjega tedna s prikazom reševanja in plezanja v znameniti Igli, posebno vajo pa načrtujejo za jesenski čas. Ujp Vztrajnost je bila poplačana in člani alpinistične enote so dobili opremo Sejem rabljenih jeklenih konjičkov denarnico, ki jim je bil namen zgolj razburjanje prvih oziroma tešenje svoje moške sle po opazovanju jekla na kolesih. Na sejmu sicer ni bilo avtomobilov višjega razreda, pa tudi avtomobilov s salonskim sijajem ne, zato premožnih ni bilo, ljudje z malo manj pod palcem pa bi prav lahko našli avtomobil, ki ga želijo. Najbolj zanimivo od vsega je, da je ljudem pri vseh tisoč tolarjih, kolikor jih je za soliden avtomobil treba odšteti, škoda tistega pol tisočaka, kolikor znaša vstopnina na sejem za prodajalce, ki potem raje samevajo na velikem parkirišču pred Rdečo dvorano. Ironija pa je, da na pravem sejmu niso prodali niti enega samega avtomobila, na »črnem« pa je lastnika menjalo kar lepo število vozil. ■ dos Če kupuješ avtomobil, je menda najbolje začeti kar na domačem avtomobilskem sejmu. Tkidi v Velenju ga imamo vsako nedeljo dopoldne pred vhodom v Rdečo dvorano. Ponavadi se na sejmu, ki ga organizira Avto-moto zveza, zbere kakih 200 radovednežev, med njimi približno 25 takšnih, ki svoje konjičke prodajajo, ostalim pa je to zgolj družabna prireditev, kjer lahko poklepetajo o avtomobilih s starimi prijatelji ali pa zgolj odidejo od doma, da dajo soprogam mir, ko kuhajo nedeljsko kosilo. Tudi v nedeljo je bil tak sejem. S povprečno udeležbo prodajalcev - prodali so malo več kot 15 vstopnic - zaradi lepega vremena pa se je zbralo malo več tistih drugih, s prazno V petek je v Ravnah potekalo regijsko tekmovanje v oranju m V m Vh Najboljši orači so šoštanjčani! Tokratnega, 23. regijskega tekmovanja z dvobrazdnimi in trobrazdnimi plugi v ornju, ki so ga na posestvu Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Ravnah pri Šoštanju v petek, 8. av-gustna, organizirali KZ Šaleška dolina, ZZV Celje - Kmetijsko svetovalna služba in Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline, seje udeležilo 12 ekip s po dvema tekmovalcema. Ekipe so prišle iz Šoštanja, Žalca, Braslovč, Vojnika, Laškega in Šentjurja. Posvet sodnikov. Ena od ekip je menila, da bi zadoščala globina brazde 18 centimetrov in treba se je bilo sestati. Odločitev - ostaja 20 centimetrov. To je bilo obenem izborno tekmovanje za državno prvenstvo traktoristov, prvič pa je potekalo v Ravnah. Marjan Jakob, direktor KZ Šaleška dolina, je bil zato toliko bolj vesel, da je to tekmovanje potekalo pri njih. Je pa ■res, kot je tudi povedal, da za tovrstna tekmovanja nimajo najbolj idealnih pogojev. Oranje je izjemno pomemben del priprave zemlje za setev in sajenje in še malo ni vseeno, kako je njiva zorana. To so tekmovalci zelo dobro vedeli, gledalci, ni jih bilo malo, pa so lahko videli, kako je treba pravilno zorati njivo. Darko Simončič, direktor Zavoda za živinorejo Celje je bil navdušen nad zanimanjem za udeležbo, glavni sodnik tekmovanja Ivo Drev iz KZ Šaleška dolina je tekmovalcem razložil pravila, ki so se malenkostno razlikovala od tistih, ki veljajo na državnem tekmovanju in lahko so začeli. Tekmovanje so budno spremljali ocenjevalci, tisti za splošni vtis in tisti, ki so jim rekli globinomerci, in ki so preverjali, ali Za »odpiranje« so imeli orači na voljo 15 minut. so brazde tako globoke kot so določili na začetku. »Danes orje-mo na globini 20 centimetrov, zemlja je dobra, vlaga primerna,« je določil glavni sodnik. No, ena od ekip je menila drugače, da bi bilo primerneje zorati v globino 18 centimetrov, vendar je sodniški zbor, ki je sproti obravnaval vsako pripombo, ali pritožbo odločil, da bo obveljala Drevova. Orači so imeli najprej 15 minut časa za »odpiranje« in 70 minut za glavno oranje na 40 krat 20 metrov velikih parcelah. »Časa je dovolj, delajte zbrano in brez treme,« jih je spodbujal, kako so delali, pa so ugotavljali potem, pozno popoldne na kmetiji Apat v Ravnah, kjer so razglasili zmagovalce. Kdo so bili najboljši? Prvih pet mest so prepričljivo zasedli Šoštanjčani. I. Anton Špital, Šoštanj I. z 196,6 točke, 2. Jože Goršek Šoštanj II. z 195,2 točke, 3. Zvone Likeb, Šoštanj II. z 179,5 točke, 4. Damjan Ločan, Šoštanj III. z 178,6 točke in 5. Franc Rotnik, Šoštanj I. z 175,9 točke. v • Ekipno je slavila ekipa Šoštanj II (374,7 točk), 2. ekipa Šoštanj I. (372,5) in 3. ekipa Šoštanj III. (338,7). ■ Milena Krstič - Planine fotografije: Stane Vovk Rekla sta Anton Špital: "Čeprav se niti ne spomnim, kolikokrat sem že zmagal na regijskih tekmovanjih, vseeno danes nisem bil favorit, saj fantje zelo napredujejo. Tudi bi težko povedal, kolikokrat sem že bil na državnem pr\>enstvu. Najboljši sem bil lani v Novem mestu, ko sem se uvrstil na tretje mesto. Le nekaj točk mi je zmanjkalo, da nisem odšel na svetovno prvenstvo. Za državno prvenstvo se nem bom posebej pripravljal, saj nimam časa. Nisem zaposlen, delam na kmetiji, ki zahteva svoj čas, in za treniranje mi ga skorajda ne ostane. Na boljšem so, denimo prekmurski ali drugi že kar pravi poklicni traktoristi, ki imajo možnosti treniranja štirinajst dni ali celo več in preorjejo hektarje zemlje. Mi pa treniramo uro, dve ali tri, naložimo traktor na avtomobil in gremo na tekmovanje." Jože Goršek: "Drugega mesta in s tem uvrstitve na državno prvenstvo sem se zelo razveselil. Malo je bilo tudi sreče vmes, saj sem imel dober teren in dokaj dobro zemljo. Na državnem prvenstvu sem bil že dvakrat, pristal sem nekje na sredi. Upam, da bo tudi letos najmanj tako." Anton Špital in Jože Goršek se bosta kot najboljša z regijskega tekmovanja udeležila državnega tekmovanja. Gasilska alpinistična enota Precej let je že minilo, ko je v hudih strminah nad Logarsko dolino pustošil požar. Gašenje na izredno težkem in skoraj nedostopnem terenu je bilo zelo zahtevno in dolgotrajno in že takrat so se v akcijo vključili planinci in alpinisti, seveda z lastno opremo. Povsem razumljivo je, da je hitro vzniknila zamisel o ustanovitvi posebne gasilske alpinistične enote pri lučkem gasilskem društvu. Potrebo po takšni enoti so gasilci potrdili z veliko vajo gašenja na težko dostopnih terenih, predstavniki takratne mozirske občine in takratne občinske gasilske zveze so z zadovoljstvom zagotovili (denarno) pomoč, a je vse ostalo le pri tem. Malo je vse skupaj »zmedla« še nova