PERIODICAL D1V, SEP-5 19«
LETNICO
PRVI SLOXENSKI LIST B AMERIKI
*rm*m— HWatamwl
GHASILO SLOV. KATOXL DECXVBTVX V KMEBIKI IN UMADNO GCSBlEO DRUŽBE BV. DRUŽINE V JOLEETU; P. S. DRU2BE SY. HOHORJXII . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE X DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZYEZE Y ZEDINJENIH DR2AVAH.
IQfficial Organ of fowr Slovenian Organization]
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
ust v združenih državah
ameriIkih.
STEV. (NO.) 170.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 4, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Njih glavni pritisk velja Leningradu
Na osrednjem delu fronte napadi ponehali. — Na jugu tvori reka Dnjeper Rusom naravno obrambo. — Nemci ovirani pri Leningradu od deževja in razmočenih
tal.
London, Anglija. — Po obojestranskih poročilih, namreč iz Moskve in iz Berlina, se to-c'asno bijejo najhuši boji na se-vernem odseku dolge rusko-nemške fronte, namreč pri Leningradu. Na južnem delu fronte so naziji sicer še vedno okrajno aktivni, vendar pa se opaža, da je sila njih napadov tamkaj znatno ponehala, do-čim se je nasprotno osrednji del fronte skoraj ustalil. Skozi dva tedna so bili nazijski napadi tamkaj, zlasti pri mestu Gomelu, nadvse siloviti, a je njih moč skoraj docela popustila ter se naziji zakopavajo v strelske jarke.
Kakor se zdi iz ostrosti njih napadov, so Nemci odločeni.
BOGOSLUŽJE
ZA MIR
V Chicagi ▼ načrtu velika manifestacija.
* PROSLAVA KRALJEVEGA t ROJSTNEGA DNE
Chicago, 111. —Tukajšnji jugoslovanski generalni konzul g. Petar Cabrič javlja, da bo prihodnjo soboto, 6. septembra, ob priliki 18. rojstnega dne jugosl. kralja Petra II., sprejemal svoje sorojake in prijatelje od 12. do 2. ure pop. v konzulatskih prostorih na 840 No. Michigan ave. Obenem se bodo poslušali govori kralja Petra in predsednika vlade Dušana Simoviča iz Lon» dona ter Wendell Willkieja iz New Yorka. Isti dan zjutraj se bo vršilo za kralja slovesno bogoslužje v slovenski cerkvi
Chicago, lil - TukajšnjeŠtefana na 22nd PI. in Wol katoliško prebivalstvo bo v ne-!cot' v n«^"® zjutraj pa ^ deljo teden, 14. septembra,
priredilo mirovno manifestacijo, ki obeta biti ena najbolj veličastnih prireditev svoje vrste. Bo to manifestacija molitve za mir. Pobudo za načrt je dal nadškof Stritch in po njegovem povabilu se bodo katoliki zbrali omenjenega dne v Soldier Field, da molijo za skorajšnji in za tak mir, "ki bo priznava] človeške-
KRALJ PETER GOVORIL AMERIKI
N<ew York, N. Y. — Zadnji ponedeljek, ob priliki druge obletnice, kar je izbruhnila vojna, se je priredil v Londonu poseben radio program, ki je bil oddajan v Ameriko. Na programu so nastopili voditelji osmerih evropskih držav, pod-jarmljenih od Nemčije, med njimi tudi jugoslovanski kralj Peter. Ta je povdarjal, da je jugoslovansko ljudstvo sicer podvrženo grenkemu trpi j a-nju, "toda kljub temu se še bojuje za svoje ideale, bojuje se junaško, brez miru ali oddiha."
da za vsako ceno zavzamf jo^ mlr, TeT bo odpravil" socijalne Leningrad, in ne štedijo pri jsisteme, kateri so v nasprotju tem niti z vojaštvom, niti z b krščansko resnico." Udeleži-materijalom. Dasi pa nima |la se bodo tega bogoslužja Leningrad nikakih utrdb, ka- Holy Name društva, Kolumbo-kor so jih imela nekatera me-[vi vitezi ter ,druge kat. orga-sta na zapadu, so vendar jnizacije. naleteli naziji tukaj na bolj mogočen odpor kakor kdajkoli prej. Sovjeti so namreč nagro-madili okrog mesta velikanske množine vojaštva, tankov in topov in zato uspešno zadržujejo nemški pritisk. N^ pomoč jim je prišlo tudi vreme. Kakor se namreč iz nemškega poročila vidi, je deževje iz-premenilo zemljo tamkaj v pravo močvirje ter je zato bojevanje do skrajnosti otežko-čeno. Ruska poročila pa pov-darjajo, da se je za ta sijajen odpor pri Leningradu zahvaliti v aemali meri prebivalstvu samemu, ko aktivno sodeluje z vojaštvom pri obrambi mesta.
Kakor omenjeno, se na osrednji fronti zakopavajo naziji v strelske jarke. Rusi so skušali podvzetf tukaj protinapade, a niso imeli uspehov. Nemci so namreč fronto tako temeljito zavarovali,da je skoraj nemogoče, prodreti skozi ogenj njih artilerije, ki strelja takorekoč neprestano,tudi, kadar ni nobenega povoda.
Na južnem delu fronte ni bilo zadnje dni nikakih posebnih izprememb. Tukaj so namreč dosegli naziji dolgo in široko reko Dnjeper, katera služi zdaj Rusom kot naravna obramba ter se vleče fronta vzdolž nje. Mesto Odesa na okrajnem jugu, ob Črnem morju, je na kopni strani sicer docela obkoljena od nazijev, toda kljub temu se trdovratno upira napadalcem. Sploh pov-daxjajo sovjetski viri, da prizadevajo ruske obkoljene skupine preko cele fronte velike težave Nemcem; dasi so namreč, zlasti nekatere, zajete daleč za fronto in nimajo po-popolnoma nobenih izgledov, da bi si mogle prebiti izhod, vendar nadaljujejo s srditimi
v
srbskih pravoslavnih cerkvah na 1905 W. Schiller st., in na 9807 Commercial ave. — Ker je bil 6. september proglašen od governerja Greena za dan jugoslovanske svobode, prosi konzul, naj tukajšnji odbori jugosl. relifa uporabijo to priliko, da zbirajo darove za pomoč domovini.
pravice, ENA TRETJINA VOJAKOV J kongresu je predsednik C*ma- sicer uporablja diplomjfe . ^^^^^ jih
cho zadnji ponedeljek povdar Pota za dosego sporazuma
AOTT/CKA/IU A	11MA ATfrvl 1*1 rt
KATOLIŠKA
Washington, D. C. — Ar-madno poveljstvo je te dni objavilo ugotovitve glede veroiz-povedanj vojakov v armadi. Po teh ugotovitvah je skoraj ena tretjina, namreč 31 odstotkov, vojakov katoliških. Največ je protestantov, namreč 59 odstotkov, dočim je Judov dva odstotka, a takih, ki ne pripadajo nobeni veri, je osem odstotkov. Vprašanja, h kaki veri pripada, se Stavijo vojaku ob vstopu iz razloga, da se na podlagi teh ugotovitev lahko določi, koliko vojaških kaplanov je potrebnih.
po-
B RIT AN EC KRITIZIRAL VLADO
London, Anglija. — Neki britanski pisatelj, po imenu Harry Pollitt, je v nekem govoru ki ga je imel zadnji ponedeljek, trdil, da se med britansko publiko opaža precejšnje nezadovoljstvo nad vlado, vendar pa, da se izogiblje odprte kritike, češ, da bi ta znala po-' magati Hitlerju. Eden povodov nezadovoljstva, je dejal, je v tem, ker se tako dolgo odlaša kritansko-ameriška-ruska konferenca ki se ima vršiti v Moskvi. Enaka se obsoja tudi obotavljanje vlade, da ne skuša ustvariti druge fronte v Eyro-pi, da bi bila s tem Nemčija prisiljena, razdeliti svoje sile, in trdi se tudi, da Anglija ne pošilja Rusiji dovolj vojnega materijala na pomoč.
VABILO PODRUŽNICI ST. 2, S2Z.
Chicago, 111. — Odbor družnice št. 2, S2Z, poziva članice na sejo ta četrtek ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani, češ, da bt> seja zelo važna. Zlasti vabi tiste članice, ki so delale in pomagale, da je bil Zvezin dan tak uspeh. Da se pokaže priznanje tem delavkam, se bodo servirala okrep-čila na seji. — Obenem namerava podružnica ustanoviti tudi svoj pevski klub, in zato prosi članice, ki znajo peti, naj se vpišejo.
-o
NAZIJI PRIPOROČAJO MAŠČEVALNE UBOJE
Berlin, Nemčija. — Nemška časopisna agencija je zadnji ponedeljek poročala, da je neki pariški list priporočal, naj bi se smrt vsakega Francoza, ki umre vsled angleških zračnih napadov, maščevala z enakim činom. Za vsakega Fran-ctoza, ki ga ubijejo angleški bombniki na francoskih tleh, naj bi se vzelo življenje enemu Angležu, ki živi v Franciji, svetuje list.
spopadi z naz i j i. Dostikrat imajo Nemci s temi "otoki" toliko opraviti, da daje to Rusom dovolj časa, da si utrde nove pozicije, na katere se umaknejo.
Japonska utegne kljubovati Angliji in Ameriki
i	■	V
Pod pritiskom Nemčije zna Japonska podvzeti agresivne ko-rake. — Neki govornik povdarjal, da je dežela pripravljena, riskirati tudi vojno z Anglijo in Ameriko.
KRIŽEM SVETA
—	^Lpndon, Anglija. — Iz Švedsjče je prispelo ta torek brzojavno poročilo, da so v neki tovarni na Norveškem, blizu mesta Drammen, sabo-terji pognali v zrak štiri tone smodnika in raznega drugega vojnega materijala.
—	Pariz, Francija. — Na neki podzemski cesti so v tukajšnjem mestu nišli v ponedeljek ubito truplo financirja A. Rosenthala. Okoliščine, v katerih se je umor izvršil, dajo sklepati, da je bil delo protiju-dovskih terorisrtov.
—	Mexico City, Mehika. — V svoji prvi letni poslanici
Tokio, japonska. — Kakor trdijo tujezemski opazovalci, postaja Japonska zadnje dni sumljivo nemirna in je priča kovati, da bo podvzela take usodne korake, da bodo ti povzročili novo ostro krizo z Anglijo in Ameriko, ako že ne direktnega spopada.
Zlasti grozilne so bile besede, ki jih je izrekel zadnji ponedeljek načelnik oddelka ar-madnega tiska,polkovnik Mal-buči. Podarjal je, da je Ja ponska odločena,prebiti obroč, ki so ga stvorile okrog nje Zed-države, Kitajska, Britanija in Nizozemska, četudi bi to privedlo "do vstopa v dolgotrajno vojno proti Britaniji in Ameriki." Priporočal je Japonski,
Iz stare domovine
jal, da bo Mehika storila svoj del pri obrambi ameriškega kontinenta ter čuvala njega nedotakljivost in njega svobodne ustanove.
ŠOLE ZOPET ODPRTE
Chicago, 111. — V Chicagi in okolici, z izjemo par manjših mest, se je v šolah otvoril pričetkom tega tedna zopet reden pouk. Katoliške šole so se odprle v sredo in, kakor se je precenilo, bo vanje pohajalo okrog 195,000 učencev, dočim so se publične šole otvorile že dan prej in vanje se je vpisalo okrog 439,000 otrok.
z zunanjimi velesilami, vendar pa ne sme dopustiti, da bi se ta mirni način vlekel v nedo-glednost, češ da bi to privedlo do obubožanja Japonske.
Vzrok, da postaja Japonska nestrpna,, je pripisovati pritisku od strani Nemčije. Ta jo namreč nagovarja, naj kljubuje Angliji in Ameriki ter pod-vzame agresivne čine. Struja, k: se strinja s tem načrtom, je
Izseljenci sočustvujejo s svojimi zasužnjenimi in na križ pribitimi brati v Jugoslaviji. — Tudi Hrvatje so začeli dvigati glave. — Se druge zapoznele vesti iz starega kraja.
- *
Kako čuti zaveden Hrvaški izseljenec
Pripravljen je žrtvovati svoje življenje kot zvest sin svoje domovine Hrvaške in cele Jugoslavije.
Za uničenje vsake sledi Hit-ler-M u s solinijevega barbarstva. Proti preganjanju bratskega srbskega naroda.
Hrvatje, Srbi in Slovenci v izseljeništvu sočustvujejo in krvavijo s svojimi zasužnjenimi in na križ pribitimi brati v Jugoslaviji. Iskreno ljubijo svojo domovino in so pripravljeni v veliki meri žrtvovati za njo. Le peščica modrijanov in rogoviležev bi rada ribarila v kalnem radi sebe in svojih malenkostnih osebnih razlogov in koristi. Taki ljudje so delali zmešnjavo ter jo še delajo, med tem ko vrli izseljenci ko-
osvobodilo ter jim dovolilo, da bodo to, kar so, in sicer zavedni sinovi svojega naroda, ki trepetajočih src kar gorijo od želje, da se vržejo na delo v blagor svojih bratov in svoje domovine.
Began j a in modrovanja, ugi banja in natolcevanja te peščice so se priskutila že vsem, narod se zbližuje in združuje, govori bolj in bolj pa pogosteje kar odprto iz srca, da napo-
baje tako jaka, da utegne do- sled liki hudournik pomete z
biti premoč v japonski vladi.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
NAJSTAREJŠI RUSKI STRAŽNIK
Predstavite vaiim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na« roče!
Gornja slika, ki je bila potom radio poslana semkaj iz Moskve, kaže Ivana Lin kova, najstarejšega člana- takozvane "avangarde", prostovoljne požarna brambe na kolektivnih farmah. Ta mol je kljnb svoji starosti na straži, da Preprečuje požare, ki bi, povzročeni vsled vojne,, utegnili izbruhniti na poljih.
vsemi tistimi rogovileži in modrijani. Hrvatje imajo žal največ takšnih "voditeljev", ki bi jih radi neprestano zadrževali, — dokler oni sami ne uredijo svojih malenkostnih računov, zadev in služb sebi v prid. Ali tudi tu se je narodu to že kar priskutilo. Cimdalje bolj se sliši možati glas hrvaškega izseljenca, ki bo skoro in končno izpregovoril sam zase mogočno in iskreno. ~
Za sijajen primer treznosti in zavednosti, iskrenega rodo-ljubja in bistrega razumevanja je tu prepis izvirnega pisma, ki ga je napisal Hrvat-iz-seljenec iz Britske IColumbije (British Columbia) Jose Nik-šič v zvezi s pozivom jugoslov. oblasti, naj se jugoslov. državljani prijavijo in predložijo osebne podatke v zvezi z vojaško obveznostjo.
To pismo je dokument, ki govori sam zase. Svetel in klasičen primer hrvaške izseljeni-ške zavednosti in rodoljubno-sti, vzor in zgled vsem danes, a jutri pa potomstvu.
f ■	• —m
G. Vukmiroviču, Generalnemu Konzulu, Montreal
Gospod Generalni Konzul:
P.O. Copper Mountain,, B. C.
Dne 10. avgusta, 1941 V listu "Hrvatskem Glasu" sem čital "Objavo", katero ste dali po nalogu n&de jugoslovanske vlade, ki je danes v Londonu na Angleškem razglasiti po naših hrvaških in srbskih listih v Kanadi, da se
imajo vsi jugoslovanski državljani v starosti od 18. do 10. leta prijaviti Vam kot svojemu narodifemu konzulu v Mon-trealu, Kanada. Tako je tudi z mano in onimi našimi rojaki pa brati, ki so v sosedni deželi Roosevelta, U. S. A., le da se bodo oni naši rojaki prijavili tamkaj pri naši konzulatih v Ameriki.
Kot zvest sin svoje domovi-ne Hrvaške in cele Jugoslavije ne morem odobriti izdajalskega delovanja Ante Paveliča in njegovih izdajalskih tovarišev. Ne morem odobravati vseh tistih hudodelstev, ki se danes počenjajo nad hrvaškim narodom, čigar sin sem tudi jaz. Ne morem se in SE NIKOLI NE BOM STRINJAL S TEM, DA SE SRBSKI BRATSKI NAROD OBESA IN PRE-JA,4Z HRVAŠKIH KRA-proti svoj i volji. Nje morem in. NE BOM PREJ MIROVAL, DOKLER SE NE UNlCl TUDI ZADNJA SLED HIT-LER - MUSSOLINI JEVEG A BARBARSKEGA "NOVEGA REDA" in dokler se poslednji švab in Italijan in Madžar ne iztira iz dežele Slovencev, Hr-, vatov in Srbov.
V	namen, da se uničita po-končevalca vsega, kar je dobro, Hitler in njegov hlapec Musso^sem pripravljen žrtvovati vse, kar morem, pa celo tisto, kar je vsakemu živemu bitju najdražje, in to je življenje. Le da se dela bratsko in prav.
V	ostaiem odgovarjam na Vaša vprašanja.
(Sledijo odgovori, ki se iščejo za omenjeno Objavo.)
- Joso Nikšič (1. r.)
Pismo prinašamo po izvirniku brez popravkov. — "J.K.") -
Nesreča
Mizarski mojster Ljudevit Murko iz Ptuja je tako nesrečno treščil z motornega kolesa na tla, da je obležal z zlomljeno nogo in s<J ga morali oddati takoj v bolnico.
-o-
Zagonetna žaloigra ........
V	hiši Lazarja Peraziča v Petrovcu blizu Kotorja, so našli mrtvo njegovo ženo. Mož in žena ata bila že delj časa looečrta, vendar je ona še nadalje prebivala v hiši. Zdaj so jo našli z razbito glavo, sledovi pa kažejo, da je bila umorjena na dvorišču in nato odnesena v hišo. Zagoneten zločin je razburil ves Petrovac. Mož je bil takoj prijet, vendar vse kaže, da on ni izvršil zločina sam, marveč da je moral nekoga najeti za to strašno delo. V ostalem je pa bila umorjena Jana raočno nemima žena. 2e lansko leto je bila enkrat pogojno obtožena na leto dni ječe, ker je v prepiru streljala na neko dekle.
r
AM£*I)CANSJtl ŠtfMMC
Četrtek, i. septembra I94f
icf i k a tiski
Prvt
tu naj t tare j H Oov&ntki list v Ameriki. _
Ustanovljen leta UtL
EDINOST PUBLISHING PO.
NMIOT umfcilhi« h lS4i W. towk ML. Chicago
•»5.00
»
Z« celo leto . Za doI leta -Ki četrt leta
TA« first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
150 1.50
Zs celo leto Za pol lds — Za četrt leta
jtfLOO . 100 1JS 3c
I—»d dally, except V and the daj sftet holiday*
EDINOST PUBLISHING CO.
addrtH of publication office:
1849 W. Cermak RcL, Chicago :CANALSMŠ
45.00 . 2.50 - X JO
For one year_
For half a pear — For three months
Foi For half a three
_$6.00
For tli Smtfe
3.00
- xn Jtf
vfrtM
— Za sadnjo iterilko ▼ tedno je čas se ne osira. y Bnfropiscrv Bred-
office at
šle čezenj...
Od česa naj bi bil na& tukajšnji narod tako zlomljen, da bi se ne mogel dvigniti preko svojih 50 odstotkov.
Ali naj od kraja začnem? Nebom! Morda bi začel govoriti o — dvanajsti uri.
V znak, da vendar še verujem v tistih petnajst minut, naj se ta zadnja jeremijada tukaj konča. Če bi jo podaljšal do tja, dokoder so segali ostali članki, bi bila kar preveč podobna—dvanajsti uri, ker je slučajno—dvanajsta...
Naj bo toliko krajša od drugih, da bo kazala: Ni še dvanajst, veliko manj pa tudi ne. Ura našega naroda tu in tam in po celem svetu kaže: TRI CETKT NA DVANAJST ...
Ce bomo čakali, da bo zazvonilo poldne, ne bo zvonilo k angelovemu češčenju, zvonilo bo—Requiem aeternam...
\PROS LAV A ZLATEGA JUBILEJA
class matter, November 1& 1985 a* fee t&e Act of It arch 3. 1879.
P. Bernard Ambrožič OFM.:	- <
Jeremija na razvalinah
* 12. TRICETRT NA DVANAJST.
Ravno mesec dni je danes, ko sem začel pisati te jere-mijade. Takrat mi je šk> kar samo na papir in mislil sem, da mi materijala sploh ne more zmanjkati. Kar samo se mi je valilo pod pero, oziroma pod tipke na pisalnem stroju. Ko sem pa oddajal na pošto zadnjo pošiljatev, med katero je bil tudi enajsti članek, sem se začel zavedati, da bom moral za nekaj časa prekiniti. Drugi posli so klicali drugam.
Ko sem se tega zavedel, mi je prišlo na misel, da utegne iz enega ali drugega vzroka ostati pri enajstem članku. In vrinilo se mi je še to, da je to nekaj podobnega ko tisti pregovor, ali kar je že, o ENAJSTI URI. In sem pomislil: Saj je res že prav enajsta ura
Takrat še ni bilo ne privatnih ne javnih poročil od tistih, ki so se med tem rešili iz domovine na svobodna ameriška tla. Ni še bilo poročil od P. Kazimirja Zakrajšeka. Ni še bilo nič slišati o dr. Goričarju, ki je te dni dospel v New York. Kmalu po tistem so pa začela poročila prihajati ...	m'
In ko sem imel spet kaj časa, da bi nadaljeval jeremi-jade, sem se včasih vsddel k pisalnemu stroju, pa nisem mogel nadaljevati. Strmel sem v prazni papir, pa nisem mogel ničesar spraviti nanj.
In ko sem te dni prebiral svoje lastne članke na tem mestu, so se mi zdeli silno plehki in — brez krvi... Čudil sem se, kako sem mogel pred mesecem dni pisati tako ne-občuteno, konvencionalno, brez srca .. .
Opravičeval sem se sam pred seboj, da TAKRAT pač še nisem vedel vse groze. Saj sem Čustvoval še na podlagi prvih poročil, ki so bila dovolj strašna, pa niti senca tega, kar smo pozneje zvedeli.
In kar smo pozneje zvedeli, in kar smo takrat vedeli, ko so moji članki prihajali v tisku, in kar še sedaj vemo in bomo vedeli nadalje, so reči, ki človeku izbijajo pero iz rok. In ko grabi v svojo notranjost, se mu godi, kakor tistemu, ki je dejal in dal zapisati: Ni besed, ki bi mogle izraziti ...
Vendar je treba še nekaj napisati, ker vidim pod vsakim teh člankov besedico: Dalje prih. ... Enkrat pač mora priti beseda: Konec!
Naj torej pride. Oziroma naj bo konec brez tiste besede.	\
V tem zadnjem članku, v tej sklepni jeremijadi, nimam drugega popraviti* ko to, kar sem imel samo v mislih, ne na papirju, ko sem odpošiljal svoj enajsti članek v tisk. Popraviti imam tisto misel o — enajsti uri . . .
Vse drugo, kar je bilo netočnega, se samo popravlja, ko prihajajo novejša poročila.
Tisto o enajsti uri je pa treba popraviti In popravlja že sam naslov nad tem dvanajstim člankom.
Ne, nič več ne bije ENAJSTA URA, je Se udarilo — TRI ČETRT NA DVANAJST ... Samo še — petnajst minut!	* j
Dvanajsta ura je — usodna ura. Taka je v pregovoru, taka ie v naših mislih. O, kako blizu svoji dvanajsti uri je danes VES NAS NAROD!
Ali bomo znali uporabiti vsaj še teh preostalih — petnajst minut???	4
Nekaj malega se giblje med nami. Nekaj v<eč posameznih glasom je privpilo na dan. Nekoliko se nas prijemlje strašna groza, že je odprla nekaj src, tudi kak žep. Nekaj novih osebnosti se je pojavilo, nekaj jih je prišlo čez morje, ki so videti pripravljeni za težke naloge. Kolikor so težje novice in kolikor strašnejša poročila, tolike hitreje vno pripravljeni verovati v iniciativo tega irt onega. Daj Bog, da se nad vsem tem ne — pre varimo. Nekdo je rekel te dni: Če se nam posreči le 50 odstotkov našega naroda tf Ameriki še razgibati, ni vse zgubljeno ..
In vendar je to tako tragična misel — magari samo £0 odstotkov ...
In vendar mi je tako pisal mož, ki je prišel skoraj zlomljen iz domovine. Zlomljen od dela in tegob, ki so
KAJ BOMO STORILI SLOVENCI IN DRUGI JUGOSLOVANI???
La Salle, lil.
Kakor smo čitali že v zadnji številki našega lista "Anuer. Slovenca" poročilo, da je illi-noiški govemer Mr. Dwig-ht Green proglasil soboto 6. septembra za "Jugoslovanski dan svobode", je torej to nekaj posebnega, to bo naš nekak narodni praznik vseh Jugoslovti-nov*
Kaj bomo storili? Ali ni naša dolžnost, da se tega pravdno in dostojno zavemo in. sodelujemo vsi Jugoslovani vsepovsod, kjerkoli bivamo. Kjer imajo naši rojaki svoja društva, naj gredo na plan ta dan in naj vidno pokažejo svojo narodno zavednost. To je naša sveta dolžnost. Ce se n. pr. sam guverner velike države Illinois zave in pokaže do nas tako prijateljstvo in naklonjenost, da proglasi poseben dan, potem se moramo tudi mi. Kjer so društva, šole, itd. priredite parade in pokažite se v demonstraciji. Kjer živite posamezni, pa vsaj razobesite raz svojih hiš ameriške in slovenske zastave. Pokažite svojo zavednost. Priporočljivo bi bilo, da bi ta dan poslali tudi guvernerju in predsedniku Združenih držav lojalne izjave in pozdrave ter zahvalo za njihovo prijaznost in naklonjenost. Tako bodo na merodaj-nih mestih visoki uradniki vsaj vedeli, da njihovo naklonjenost do nas Jugoslovanov upoštevamo, cenimo in smo hvaležni za isto.
Glede naredite plavega in rudečega blaga, pa si slovensko zastavo sami seši-jete doma. Pravilna slovenska zastav je od zgoraj doli: bela, plava, rudeča. Ameriško pa dobite poceni kjerkoli.
S tem dnem naj se prične vsepovsod pobirati tudi prispevke za naše prizadete brate in sestre v domovini. Koliko reveži trpe. Saj ste že čitali dosti o tem, zdaj je treba v akcijo, da pokažemo z deja-
bi ta apel lut prezrl nihče in naj vsak na 6. septembra stori svojo dolžnost.
Anton Strukel, zastopnik
(Konec) Joliet, in. — (Izvirno) --Kakor je dopoldne uspela prodava zlatega jubileja sloven-' ske župnije sv. Jožefa nadvse lepem redu in nadvse sijajno, tako je uspela tudi popoldne v parku na hribu.
V prijazni dvorani v parku je bil prirejen j ubile jm* banket, kjer so servnraii gotovo do blizu 1000 ljudem dobro okusno pripravljeno kosilo, katerega so pripravile vešče in izkušene slovenske kuharice, dekleta in žene v Jolietu. Banketa se j« udeležila tudi vsa številna duhovščina. Se celo sam prevzv. nadškof Samuel Striich je dospel v spremstvu domačega preč. g. župnika dvorano in je ves vesel pozdravil v navdušenem govoru številne množico, ki je napolnila dvorano. Ker se mu je mudilo domov, je takoj po pozdravu odšel. N,ato je bil otvorjen
Prekopa, ki je veselo omenjal, kako je bil v stikah s Slovenci že pred več kot petdesetimi leti pri sv. Prekopu v Chieagi. Večkrat je posetil Joliet in bivšega dobrega pokojnega župnika Fathra Šušteraiča. Omenjal je pokojnega Msgr. Buha in druge, ki so delovali 'okrog "Amer. Slovenca". Veseli ga, da je župnija tako napredovala. — Nato je pel mladinski pevski zbor. Potem je pozdravil navzoče veleč. g. J. J. Oman. — Potem je pa prav mojstersko zapel par domačih narodnih pevski zbor sv. Jožefa kot: "Gor čez gmajnico . . "Večer je že . . .* In "Trtica ..." — Nato je govoril senator Brooks, ki je čestital Slovencem na uspehu. — Za tem je pa nastopila gdč. Elizabeth Gra-hek, poznana operna pevka. Krasno je pela "Casta Diva" iz opere Norma, za tem pa še "Poj mi ptičica glasno . . Pela je
Dogodki
RAZNO IZ MILWAUKEE IN WEST ALLISA
Milwaukee, Wis.
V torek 26. avgusta se je pripetila velika avtomobilska nesreča. Mrs. Mary Bismark, *tara 35 let in njena mlajša tuiierka Joan, stara pet let, sta fcili pri tej avtomobilski nesreči na mestu mrtvi, hčere Mary-Jane stara 16 let in 34 letna Anita, sta pa bili močno pobiti ter se nahajati v Sommerset bolnišnici v Pennsylvaniji.Mrs. Bismark ima delo v Washing-tonu, D. C. pri vladi in so se preselili, da bodo cela družina tam živeli. Tri tedne so bili ie tam, pa Jim#je postalo dolg čas. In sedaj, ko se je približal čas, da bi morale zopet v šolo, so se namenile, da gredo obiskat svoje sorodnike, ker Mrs. Bismark ima še tukaj žive svoje starše brate in sestro, pa jih je na j poti domov zadela taka strašna nesreča. Poprej so živetrna 89th street na West Allisu. Trupla ponesrečenih so pripeljala sem in tako se je vršil v soboto 30. avgusta pogreb pod vodstvom Frank Ermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomoč Kristjanov na West Allisu s peto sv. mašo zadušnico in od tam pa na Mount Olivet pokopališče. Žalostno je bilo pri takem sprevodu, pa kaj hočemo, nesreča pač nikoli ne počiva in človeka zadene pač takrat, ko jo najmanj pričakuje. Pokoj-zastav si iste lahko !r*a Mrs- Bismark zapušča žalu-sami. Kupite belega, Jočega moža Johna, dve hčerki, očeta Joseph Zore in mater, dva brata in sestro Chri-stino poročeno Mramor ter še več drugih sorodnikov. — Bodi ji lahka zemlja, preostalim so-žalje!
Po kratki bolezni je tukaj preminula Fannie Wodrflk.dne 25. avgusta. Pokopana je bila v četrtek 28. avgusta pod vodstvom Frank Ermenčevega pogrebnega zavoda na Holy Cross pokopališče. Zapušča žalujočega moža, 16 letno hčer in štiriletnega sinka ter štiri brate in dve sestri ter veliko drugih sorodnikov. — Prerano je zapustila svojo družino.
Po dolgi bolezni je na West Allisu preminul dne 26. avgusta Anton Grandich. Njegov
banket z molitvijo in ijudje so ,tako dovršeno, da so jo vsi z ve-
si začeli pomagati z slastjo z okusno pripravljenimi dobrotami. Da je vladalo razpoloženje čim bolj slovesno in veselo je pa skrbel g. Ilozman, ki je med kosilom s svojimi umetniki igral navzočim vesele poskočni« e, koračnice in valčke. Po kosilu pa se je začel obširen govorniški program, prepleten z raznimi nastopi pevskih društev solistov, itd.
Program je otvoril in vodil jako spretno domači preč. g. župnik M. J. Butala. Najprvo je v krasnih besedah pozdravil vse domaČe in druge goste. Silkal je v svojem govoru veliko delo onih mož, ki so pred petdesetimi leti ustanavljali župnijo sv. Jožefa. Omenil je, da je on sam sin slovenske naselbine Jolieta. V domači farni šoli je dobil prvi pouk, potem, ko je bil posvečen je bil osem let pomočnik pri sv. Jožefu, zdaj je pred par leti.prišel nazaj na željo- cerkvenih predstojnikov kot župnik, župnije, v kateri se je sam rodil bil krščen in vzgojen.
Potem so nastopili s pozdravom gostom šolski otroci. Po-J tem je pozdravil navzoče mestni župan Mr. George T. Jones. Za njim je pa zanimivo govoril češki opat opatije sv.
nji, da je v nas že slovenska kri in zavest. Človeka kar groza obdaja, ko to bere. Zato pa prebudimo se rojaki po vsej deželi od Atlantika do Tihega morja in od Kanade doli dokler daleč biva naš človek po tej širni ameriški zemlji. Naj
pogreb, ki se je tudi vršil iz Er menčevega pogrebnega zavoda, se je vršil 29. avgusta na Highland pokopališče. — Mr. Anton Grandich je bil star 63 let. Doma je bil iz fare Mirna peč na Dolenjskem, Jugoslavija. Zapušča žalujočo soprogo Mary, sina Rudolfa in hčer Mary, poročeno Tomazich ter dva brata; Johna v Sheboyga-nu in Josepha v Milwaukee.
Pokojnim želimo večni mir in večna luč naj jim sveti, preostalim sorodnikom ia domačim ter vsem prizadetim pa iskreno sožalje!
Bolan se je nahajal Anton Barborič iz Bruce Street Zdravje se mu počasi obrača na bolje, kar mu vsi iz srca želimo. — Prijateljski obiski mu bodo dobrodošli. — Pozdrav vsem.	n
r. d,
-o-
"Širite amer. slovenca"
liko napetostjo poslušali in sledili njenim izvajanjem. — Nato je imel jako lep in primeren govor rojak g. Michael Setma. Govoril je o velikih žrtvah in delu pijonirjev, ki so ustanovili župnijo. Nato je predstavil po imenih 58 ustanovnikov fare. — V imenu ustanovnikov ie nato go voril znani pijonir ugledni rojak g. George Stonich, ki je imel jako pomenljiv govor. — V imenu KSKJ in njenega članstva je imel jako globoko zamišljen govor g. Josip Zalar, gl. tajnik KSKJ. Povdaril je, da ko bi ne bilo pred petdesetimi leti vrlih zavednih pijonirjev Slovencev kot je bil preč. g. Father Šušteršič in drugih, bi prav gotovo par let potem tudi ne prišlo do ustanovitve KSKJ. — Zatem so govorili še drugi: G. Frank J. Wedic, gl. tajnik DSD. v imenu DSD. V imenu S2Z. pa glavna tajnica S2Z. ga. Josephine Erjavec. V imenu Ameriške Bratske Zveze je govoril g. Frank Vranichar, glavni nadzornik ABZ. Krasno so peli potem še gdč. Helen Za-vršnik, solo, potem gč. Ana Fan-dak in gdč. Katherine Flajnik. Nastopil je tudi mladinski cerkveni zbor.
Navzočim so bili predstavljeni tudi navzoči čč. gg. duhovniki, ki so bili navzoči kot gostje.
Vsa slavnost je potekala v najlepšem redu in v vsestransko zadovoljnost.
Dan zaključne jubilejne proslave nedelja 31. avgusta bo ostal v zgodovini slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, kot en najlepših in naj pomeni j i ve j ših dnevov, ki se ga bodo spominjali še dolgo dolgo, mladi in stari. Mladi bodo o njem pripovedovali še po dolgih letih, kako je bilo vse veselo in slovesno in prihodnje generacije bodo gotovo svoje obletnice, ki jih bo slavila u-gledna slovenska naselbina sv. Jožefa v Jolietu slavile po istem načinu spominjajoč se prvih pijonirjev in sedanjih mož in žena, fantov in deklet, ki so priredili, vodili in izpeljali to sedanjo jubilejno slavnost tako sijajno in vsestransko zadovoljivo.
Živela slovenska naselbina in slovenska župnija sv. Jožefa v Jolietu, rasti in cveti in razvijaj se še dolgo dolgo, kakor doslej! Bog živi vrle Jolietčane! —n.
Rojenice ▼ Pueblo
Pueblo, Colo. — Prijazne vile so se mudile pri Mr. in Mrs. Frank Kogovšek in so za spomin pustile prijaznega sinčka na 430 South Santa Fe avenue. Tako je postala Mrs. Mary Kogovšek že stara mama. — Isto ta k o so se oglasile rojenice tudi pri družini Mr. in Mrs. John Saibel na Orman Avenue in so pustile prvorojenca. Srečna mati je hčerka našega dobropoznanega Mr. Johna Germa in Mrs. Mary Germ. Tako sta tudi te dva postala stari oče in stara mama. Vsem naše čestitke!
Obiskali so nas
Chicago, 111. — V soboto so nas obiskali in si ogledali našo tiskamo Mrs. Mary Mihelich in njen sin Anthony Mihelich iz Leadville, Colo, v spremstvu Mrs. Frances Vreček iz Chica-ge. Najlepša hvala za obisk.
Obiskali so nas
Chicago, 111. — V četrtek so obiskali naš urad in našo tiskarno Mrs. Mary Topolovec iz Helper, Utah in Mrs. Rose Lesar iz Pueblo, Colo, in Mrs. Katherine Krašovec iz Pueblo, Colo. Vse delegatinje 11. konvencije ZSŽ. Vsem najlepša hvala za prijateljski obisk.
-o-
ZAHVALA DENVERSKIH DELEGATOV
Chicago, III.
Zastopniki denverskih društev, ki so bili na konvenciji ZSZ. kot od društva sv. Martina štev. 1.; dr. Kraljice Rožnega venca štev. 7. in društva Trail Blazers, štev. 41. To so delegati: John Plut, John Ka-dane, Ana Težak, Josephine Maring, John J. Peketz, Jr., Agnes Kucler in John Kalče-vič se v imenu svojih društev najlepše zahvaljujemo vsem chicaškim Slovencem, ki so nas tako ljubeznivo #in bratsko sprejeli in nam izkazali tekom našega bivanja med njimi vsestransko gostoljubnost. Se enkrat najtoplejša zahvala vsem za vse I
Denverski delegati.
-o-
MRS. ROSE LESAR POZDRAVLJA PUEBEL-ČANE IN OBENEM SE ZAHVALJUJE
Pueblo* Colo. — Delegatinja dr. štev. 16, iz Pueblo, Colo. Mrs. Rose Lesar, se iskreno zahvaljuje chica škim rojakom za vso izkazano gostoljubnost in vso postrežbo za časa njenega bivanja in bivanja njenega soproga Mr. Louisa Lesarja v Chieagi. Prijaznost in gostoljubnost chica-žanov mi bo ostala v najboljšem prijetnem spominu. Najlepša hvala in iskreno pozdravljeni!
Obenem pa pošiljam iz Chi-cage tudi vsem Pueblčanom prav prisrčne pozdrave!
Mrs. Rose Lesar.
-o-
Najnovejše vesti najdete ▼ dnevniku "Amer. Slovencu S"
NAČRT KI JE PROPADEL
(278)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Ske Burroughs
11
night came ano again tommy faced the critical problem of rd00. an idea.' —- he'd take THE CUBS OUT,TO HUNT/'
Noč je prišla ia pVešla, pred Tom-mvjem je stalo 7opet težko vprašanje, kako priti do hrane. — Vzel je mladiča. s seboj na lov. 'n/	,
soon the uon5 flushed a small vjld p'<3. they pounced on it,
fousht over rr, and devoured rt.
Kmalu sta mladiča zasledila mladega divjega prašiča, na katerega sta planila, se z njim borila in ga premagala.	_ - -. ^—I—■
Umorila sta ga in ko je Tommy poskusil dobiti svoj del. sta ga renčaje odpodiia stran.
lKo sta se mladiča nažrla nista več hotela loviti. Tako je moral Tommy zopet sam si iskati hrane, da uteši svoj glad.	, _______•___ .. -_, - -
Četrtek, i
4. septembra 1941 ~ M........
00000*000000000«'
Slovaka
UPRAYWI OMOl:
1*40 W. 22nd Place, Chicago, I1L
Dm. I MMirich, 33*0 Vrne v Colo.
Flub Primaries 1937 W. 22nd PL, Chicago. I1L Jcriin, 4825 Washington St., Denver, Colo.
4417 Penn. St.,
r, Colo.
Cote.
1 yorotmca:
3.
4. L
P.
D*. J. V*
NABCOXRI OifOR: 1. lUebwtr, 32S Central Block, Pueblo, Coio.
9910 Ewing Ave, Sol Chicago. 10. 2609 E. Evans, Pncblo, Colo.
POaOTNI ODBOR:
1036 E. 77th St^ Cleveland, Ohio. V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. B. Ooleah, It D. No. 2, Box M3, Sandy, Utah.
42 W. New York Ave, Canon City, Colo. Box 444, Helper, Utah.
UKADNO GLASILO:
V 1M9 W. Cc.-mak Rd, Chicago, DL
28	Stoja Mary	267.50
29	An^pncic Frances	28.00 29 Centrik Frances	25.00 29 - Nosan Vera	15.00 33 Grum John	12.00 36 . Smrekar Victoria	40.Q0 36 Tupac Tohn	29.60 36 Vogler John	10.00
Rolih Joe	26.00
38 Shray Tony	29.00
44 Strublc Frank	31.00
52 Tomsic Robert	16.00
59 Gozdick Paul	15.00
59 Rudolph Caroline	34.00
Total — Skupaj $1683.50 Special Benefit —
33 44
Ladstatter Konrad $25.00 Sfruble Mary	5.73
Total — Skupaj $30.73
Operation* — Operacij«;		
5	Tarnsek Andy	$75.00
5	Yurich John	50.00
6	Hansen Carl	75.00
7	Campbell Alms	75.06
20	Snlamieh Mary	75.00
21	Grahek. Annie	75.00
26	Zorman Mirko	50.00
31	Konehnik Ffermkinie	75.00
41	Osborne Franci*	50.90
	Total — Skupaj	$600.00
Dwtb	CWma — Sstrtahw:	
3	Kolbezen Martin $1000.00	
21	Hren Mary .	218.75
28	Stojs Mary i —	132.50
Total — Skupaj $1351.25
CHANGES IN MEMBERSHIP OP TH* WSA POR JULY, 1941 SPREMEMBE V ČLANSTVU Z%Z ZA JULIJ, 1«1
if
Vac denarne nakacake ia vre uradne reči naj te poiiljajo na glavnega tajnika, f*e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje aa rprajena t odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi holaaibe —hnanice, naj se pošiljajo na vrhovnega adravnilca.
Z. S. Z. so priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi Članom drugih narodnosti, ki so saaozai angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oaeb. Glede aatanovitv« novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila ki potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOt t>gpigotooo<>ooo#p<opoppoooooooooooooooooooooooooooo^
FINANCIAL REPORT OF THE WSA FOR JULY, 1941
FINANČNO POROČILO ZSZ ZA MZSSC JULIJ, 19«
K	št. 3: Iz ml. odd.:
K	št. 4: Iz ml. add.:
K	št. 5: Iz ml. odd.:
K	št. 9: Iz ml.odd.:
Lodge
No.
Dr. it.
1...........
3____
sIZZ 6_______
	7__________
	8________
9_______
11________
1	3___________
1	4_____
1	5........._
1	6______
17________
20............
21______
22............
23..„..___
2	4____
2	5.........
2	6..........
27SS-Z
28......„....
29_________
Total —
Receipt« Prejemki $374.37 479.83 112.12 240.32 77.88
54-23 220.73
33.63
23.64 19J.52
64.80 437.41 149.19 91.55 220.51 82.05 95 Jl - 94J6 17.52 45.77 1852 30:50 123.59 Skupaj .
Disburse men t s
Izdatki
$26.60 1192.50
378.00 92.00 175.00 23.00 27.00
17.50 32.00
85.00 34.00 152.00 354.75 54.00 5.00 30.00
74.m 40.00"" 448.00
85.00
__________ 526674
Dis- .
burswzients
Izdatki
75.00 5.00 49.00
%'oo 1.00 58.00
ioo!oo
38.73 18.00 2.00
18^00 2.00 10.00 8.00
3M 2.00 „ 55.00 3.00
3968.48
on Bonds — Obresti na obveznicah:
5 — 4%----------
554%-----
4%--------
5%--------
AVa%--------
$4000 Farmington. N. M. Wat., $15000 Middle Rio Grande. $3000 Mufcshow, Tex. Water, $12000 Ordway, Colo. Water, $5000 Perth Amboy, N. J. Gen. Imp., $5000 Wabenburg, Colo. Ref. Sew.,
$500ft Springfield, Colo, Pav.........................................................
Int. on FHA — Obresti na FHA_______________________________________
Insurance on FHA — Zavarovalnino na FHA _..............
Fire Insurance ___________________________________________________________________
Taxes on FHA — Davki na FHA .......................................
Certificate Loans Increased — Posojilo cert, zvišano______
Total receipts from lodges — Skupni prejeinki od društev
Total receipts — Skupni prejemki ____________________________
Balance June 30, 1941 — Preostanek
Total — Skupaj__________________
Disbursements — Izdatki:
Death claims — Smrtnine ...............................
Sick Benefit Claims Bolniške podpore ... Operations claims — Operacijske podpore
Special Benefits ............I____________________________
Commissions and Prizes ______________
Total disbursed, to lodges—Skupno izdato društvom ..
Entered — Pristopili:
Stanley Miklich, DD-982. R. 18, zav. $500 in $1. Caroline Trontel, DD-973, R. 17, zav. $500 in $1. Frank Novak, DD-976. R 18, zav. $500 in $1. Helen J. Konty, DD-972, R. 18. zav. $500.
Lodge No. 16: From Juv. Dfpt.: Elizabeth E. Horvat, DD-985, C. 18, for $500; Dorothy Mae Perko. BB-592, C. 18, for $500 and $1; Bernardine Petko-sek, DD-986, C. 18, for $500 and $1; Thelma N. Egan, DD-984, C. 26, for $2S0 and $1; Anna K. Yurglich. DD-987, C. 22, for $500 and $1.
K št. 26: Iz ml. odd.: Josephine Homacek, DD-975, R. 18, zav. $500
K št. 29: Dorothy Christel, DD-989, 16, zav. $500 in $1; Martin Chri-stel, DD-990. R. 47. zav. $250 in $1; Mollie Chri«tel, DD-991, R. 36, zav. $500 in $1.
K št. 36: Larry Milanovich. BB-593, R. 27, zav. $500 in $1; iz ml. odd • Harold Struss, DD-974, R. 17. zav. $500 in $1.
Lodge No. 41:. From Juv. Dept.: George R. Putnik, DD-988, C. 16, for $500 and $L
Lodge No. 58: Helen Kleinhenz. DD-977, C. 19, for $250; Marjorie StOr-me, D D-978, C. 21, for $250: Marie Werrlein. DD-979. C. 20, for $2S0; LilRan Zupančič, DD-980, C. 21, for $250; Margaret Zupančič, DD-981, C. 19, for $250.
Transferred — Prestopili;
Od št. 24 k št. 1: Anton Gaber, cert. 1781; Anton V. Gaber. cert. 5172 Mary Gaber, cert, 1787; and Mildred Gaber, cert. D-137.
Change of insurance — Sprememba zavarovalnine:
Pri št. 5 l Anton Novak, cert. 268, prestopi v D-983
Pri št. 36: Angela Udovich, cert^ 435, prestopi x, B-591.
Died - Umrli:
štev. 3: Martin Kolbezen, cert. 1549, sur 65 Jet. Vzrok smrti: Brain tumor, due to Metastatic from the lungs. Pristopil v Zvezo 5. septembra 1916, zavarovan je bil za $1000, R. 40.
Štev. 22: Mike Smith, cert. B-130, star 53 let. Vzrok smrti: Carnomia Kidney. Pristopi! v Zvezo 15. avgusta 1917. zavarovan je bil za $S00. R.
May their souls rest in peace, and to the bereaved families, we express our heartfelt sympathies.
Michael
..$110.00 „ 300.00 .. 82.50 _ 260.00 _ 125.00 „ 106.25 .1200.00
FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF THE WSA ^ POR JULY, 1941 PIKANČNO POROČILO ML. OpD. ZSZ ZA MESEC JULIJ, 1941
Lodge No. Dr. It 1
3
4
5
6
7
8 9
11 J4 15 fl6 17 20 21 22
23
24
25
26 27 29
Skupaj — Total _____
$2,183.75 172.74 20.59 6.93 148.74 60.43 5,266.74
7,859.92 331,615.09
...„$339,475.01
$1351.25 1683.50 600.00 30.73 303.00
V
Receipts	Lodge No.	Receipts
Prejemki	Dr. št.	Prejemki
$35.35	30	2.70
21.00	31	222
' 3.30	32 1	10.05
13.05	33	53.45
3.75	34	. i .45
7.05	36	31.80
1.50	37	1.80
8.85	38	6.60
1.65	40	1.20
15.39	41	54.80 - JuOO
' 1.95	44 . .	
34	45	825
9.90	46	.45
3.45	51	2.85
16.57	,52	10.20
4.35	53	3.60
75	54	4.20
9.00	55	4J7
.15	56	10.25
2.55	57	1.05
1J5	59	5.70
7.60	60	2.92
___________________ _	*	....... $424.62
Interest on Bonds — Mresti na obveznice:
$1800 Huerfano Co., Colo. Sch. Dist. No. 51, 4j4%.........
$400Q Middle Rio Grande Conservancy,	4%.„..............
Total receipts from lodges — Sku?ni prejemki od dhtitev__
Total receipts — Skupni prejemki______________
Balance June 30, 1941 — Preostanek _____1.
$40.50 - 80.00
$120.50 424.62
545.12 23,434.03
Home Office Empl. -Poštnina in telefon
Rent — Najemnino pisarne......................................$ 20.00
Official Organ it F. V. — Uradno glasila_________.... 580.74
Ad in- Fraternal Age _____■
Salaries—Officials, M. D. &
Postage. Express & Phone-R. R. Fare & Per Diem _
Checkwriter . _____^.............................„......._...........
Court costs & Legal'exp. in Stoes case___________
Collector of Internal Revenue .................................
Exch. Charges on Coupons—Vnovčenje kuponov
Total Disbursements — Skupni isdatfci_____
18.00 289.95 32.00 80.64 18.50 338.55 14.70 10.72
iUT
$1,403.80
5,372.28
Balance July 31, 1941 — Preostanek ______________________________________.$334,102.73
Sick Benefits Paid —
podpore plačane:
Ldg.N«. Nam« Dr it. "
Cessar Jefin Jersin Anthony Marott John Tanko Jcflm Wolf Cart VirjMit V rank Gradiš har Anthony Grebene Rose Jersin Mike Kolbezen Martin
29 00 1500 12J0 12.08 33.0» 27.00 2*80

15.00
■ My
Zelezmfcar Jnftn
Hansen Carf
30.00 4 tM
vs.m
37.00 1*60
19.8*
IS.60
ry.oo
L*.No. Dr.it. 7 7
7
8 9
13
14 14
16 " 16 16 17 17
k?
20
J20 21 22 24 26
27
28 28
Name Ime
Campbell Alma Chik Johanna M od if Frances Ctillin. Katherine Poteet Albina Jesih John Partick Emil Kosec Rudy Janoski Edward Janoski Josephine Lesar Amelia Princ John Tursick Joc
Pcrich Mary Salmich Man* Stivens Josephine Grahek Annie Pezelj Kate Kenick Martin Polacek Dominick Rugel Anton Hribar Amelia Stpja
Amount Vsoto 29U)0 31.00 40.00 23.00 23.00 17.50 15.00 8.00 17.00 114)0 15.00 9.00
2?Qn
15.00
36.00
23.00 31.00 54.00, 26.00 20.00 40.00 34.00 M00
Totjd — Skupaj _______________
Disbursements — Izdatki:
Reserves refunded to transferred members Rezerve povrnjene prestoplim članom: No. 3 No. 16 No. 16 No. 29 No. 29 No. 33 No. 36 N*. 59
______ $23,979.15
James Yenko _________
Regina Levstik _______
William Pachak ____
Dorothy Komin ____
Mary E. Ponikvar _ Sophie Železnikar ... Rudolph Lamberger Frank Knapp ............
Fraternal Voice ......................................
Commissions and Prizes .....................
Exch. Charges on Coupons...................... _
_ Total — Skupaj _________________
*..........
J% 5.05	•
... 11.45	
7.20	
- 1.10	
	
... .15	
... 2.90	
... 6.40	$48.80
______________	42.68
_____.........	154.00
____________	.15
$ 245.63
Balance July 31. 1941 — Preostanek Denver. Colorado. August 22. 1941.
.....— $23,733.52
ANTHONY JERSIN, Sup. Secretary—gl. tajnik.
ZAPISNIK
11. REDNE KONVENCIJE ZSZ. VRŠEČE SE V CHICAGO, ILL. OD 25. DO 28. AVGUSTA 1941.
PRVA SEJA Ponedeljek dopoldne. Brat slavni predsednik Leo J ur joveč gfdpre sejo ob do« poldne. Prisotni so:
Uprnvni odborniki: Predsednik: Leo Jurjevec. Podpredsednik in mladinski Nadzornik: Geo. J. Miroslavfch. 2.
Tajnik: Anthony Jeršin. Blagajnik: Michael P. Horvat.
Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec.
Nadzorni odborniki:

var.
2.	nadzornik: Mike Popovich.
3.	nadzornik: Joe Blatnik. PffHttni odborniki:
Predsednik: Frank Giach.
2.	porotnica: Johanna V. Mer-
3.	porotnik: Pteter B. Golesh. 4r porotnik: Joseph Skrabec. 5. porotnik: Frank M. Tomsic.
ik: Frank Pri-| Bele^ttH in detegatinje, ki zasto-
p*j* drtdtvet:
Za društvo štev. 1: John Plutt, John Kadunc.
Za društvo štev. 3: Kath. Kra-sovac, Jo«. Spiller, Jos. Kfall. Za društvo štev. 4: Joseph
Predsedniki Matt J. Kr?ht Pavcick.
Za društvo štev. S helich.
Zla društvo štev. 6: Kapsch.
Za društvo štev. 7: Anna Težak, Josephine Maring.
Za društva štev. 8, 13 & 28: John Crepinsek. .
Za društvo štev. 9: Joseph Skrabec.
Za društva štev. 11, 44 k 53: Grace A. Lipersick.
Za društvo štev. 14: August Topolovec.
Za društvo 15 & 22: Nick Ba-lic.
Za društvo štev. 16: Anton Rupar, Rose Lesar, Frances Ras pet.
Za društvo štev. 17: Angeline H. Tursick.
Za društvo štev. 2G ; Mary Sa-voren.	D
Za društvo štev. 21: Vescel Novak.
Za društvo štev. 23: Joseph Ponikvar.
Za društvo štev. 29: Frances Ponikvar.
Za društvo štev. Godec.
Za društvo štev. 33: Stanley Michalec.
Za društvo štev. 36: Grmek.
Za društvo štev, 37 Frank Costello.
Za društvo štev. 41: Peketz, Jr., Agnes Kucler, John Kaleevic.
Za društvo štev. 45, 31 & 34: Frank Turk.
Anton Mi- in our great metropolis will be [our Association. If we are to
as pleasant as possible, and that continue our history-making the events to —— —tn --'-------s----A -----
come will linger progress, it is most essential fondly in your memories for that we propose and elect such ytears to come.	men and women to office as are
Father Tine has turned the in a position to live up to the pagee of years four times since standards set by our Supreme
we were last assembled and so the time has come for us to reassemble and ponder aaew the problems and policies of our
fine Association. Confronting us today are many problems— some new and some old. ever, oar chief concerns lie in devising ways and means of making membership in our Association more desirable and also in instilling a more cooperative and progressive spirit amongst our subordinate lodges and the rank and file of our Association. The primary factor in the rise
_i xjfijRi
uoara.
By by own definition of one of the qualifications of a candidate for election to our Supreme Board, I have excluded any possibility, if any there be, of my How- candidacy for the office of president. I have several widely diversified interests which drain !on my time to such extent that to attempt to do justice to all results instead in gross injustice. However, I do not mean to infer that by not being a candidate for re-election that I have ceased to have the interest and
and prosperity of any Associa- jthe welfare of our wonderful tion is the ability to continuously Association at heart. The roots secure and maintain an increas- ,of our Association have grown ingly large membership. To be deep in my heart and there they
32:
Candid
k 38:
John J.
able to do that, however, it is essential that a cooperative spirit Joseph prevail throughout the Association and also that our Association present an attractive policy which would make membership in our Association most desirable. I suggest, therefore, that consideration be given to these matters during our deliberations.
During the past three and one-half years since the time that I had assumed the duties of my office I had through various means attempted to materially increase the membership of our Association. I continuously begged for complete cooperation from all our subordinate lodges so that I could satisfactorily accomplish my purpose, but my pigadings were not always answered. However, in spite of the fact that I did not receive 100% support and cooperation from my associates and many of the subordinate lodges, we nevertheless did enroll a total of 2,937 new members in both the adult and juvenile depart-
Za društvo štev. 51, 40 & 58 Frank Swigle.
Za društvo štev. 52 & 30: H. J. Topolovec.
Za društvo 54, 55 & 60: Joe Pasic, Jr.
Za društvo štev. 56, 25, 27 & 57: Frank J. Bradach.
Za društvo štev. 59 & 2«: Louis Rudolph.
V imenu glavnega odbora gl. predsednik najprej pozdravi vse zbrane delegate in delegati nje, opomin je jih, da naj dobro premislijo ter vse ukrenejo v korist članstva in Zapadne Slovanske Zveze.
Za tem delegatje in delegati-nje izročijo svoje poverilnice, nakar predsednik imenuje poveril-ni odbor, kateremu izroči poverilnice v pregled in ko poveritni odbor pregleda poverilnice ter jih najde v redu, jih izroči predsedniku.
Takoj nato glavni tajnik Anthony Jeršin prebere imena of our subordinate glavnih odbornikov in odbornic, ki so razun glavnega zdravnika Dr. J. F. Snedeca, ki se ne more danes udeležiti ter prvega nadzornika Matt J. Kochevarja, ki pride malo pozneje, vsi navzoči. — Za tem prebere imena delegatov in delegatinj.
Nato se voli konvenčni odbor, ki je sledeči: Predsednik Leo Jurjovec, podpredsednik Joseph Ponikvar, tajnik Anthony Jeršin, zapisnikar C. Grmek.
Predsednik nato imenuje razne odbore, ki so sledeči:
Odbor za prošnje in pritožbe: Frances Ponikvar, Stanley Michalec, John Kadunc, Joe Krall in Rose Lesar.
Odbor za pravila: John Pe-
will stay until eternity, nourished by my love for the finest and truest fraternal Association in America. Opportunities which may come my way or be in my power to make, will not be neglected. I, as always, will continue to hope and to pray that the fame and popularity of our Association will rise to the heavens and rest in the golden clouds of success.
In conclusion, may I once again thank most profoundly all those who in any manner enabled me to perform the duties of my office during my tenure fin office. We have worked for a common cause, without hope of material reward, which makes your whole-hearted coooperation so much the more commendable. Words can not adequately express the feeling I have in my heart, so I'll just say "Thanks" and good luck for the future. I thank You.
Leo Jurjovec. Delegatje in delegatinj e vzamejo predsednikovo poročilo z [glasnim aplavzom na znanje in ments. Deducting from this ga erio&tasno potrdijo in sprej-
number the deaths, withdrawals and suspensions, we have a net gain for this period of 1,461 new members. I trust that these figures Will meet with your approval.
Of course, these results could
mejo.
(Dalje prih. sredo) —o-
LIBERTY BOSTEERS WSA No. 36 So. Chicago 111. With the Eleventh National Convention of the Western Slavonic Association a milestone of the past, the Lib-
___ _	erty Lodge and Booster Clnb look for-
not have "been "obtained* without	IZ^TT^ ""
J the cooperation of the majority To all the visiting delegates and
lodges and the rank and file of our Association, and I would like at this time to acknowledge my gratitude to the following who were the most active and cooperative: In Lodge No. 1 Bros. John Plutt, John Kadunc and last but not least ,our hard working Supreme Secretary, Anthony Jersin. BrO Jersin did not confine his activities only to Lodge No. 1, but also took an active part in Lodge No. 41. In Lodge No. 14 Bro. August Topolovec; in Lodge No. 16 Bros. Anton Rupar and Joseph Blatnik; in Lodge No. 17 Sister Angeline Tursick; in Lodge No. 21 Bros. Frank Likar and Vincent Novak; in Lodge No. 33 the offic-
ketz, Jr., John Pluttr Katherine ers of the lodge; in Lodge No.
Krasovec, Vincenc Novak in H. J. Topolovec.
Gospodarski odbor: Anton Rupar, Michael Kapsch, Tony Mihalic, Frank Castello in Aug. Topolovec.
Odbor za resolucije: John Kal-cevic, Frank Bradach, Grace Lipersick, Joe Pasic, Jr. in Frances Kaspet.
Odbor za dnevnice in trans-portacijo: Joe Percich, Anna Tezak, John Crepinsek, Nick Balidi, Mary Savoren, Agnes Kucler i» Angeline Tursick.
36 Bro. Mike Popovich; in Lodge No. 41 Bro. John Peketz and the officers of the lodge; in Lodge No. 45 Bro. Frank Turk; in Lodge No. 52 Bro. Henry J. Topolovec, and in Lodge No. 56 Bros. Frank Spelich and Frank 'Bradach. I am, of course, most deeply indebted to all members of our Association who in any degree have contributed to the good and welfare of our Association, and I now say to the above named Brothers and Sisters and to those who have cooperated poda glavni pred*{with me in a lesser degree,
Takoj
sednik svoje poročilo v angleščini, kakor sledi:
POROČILO PREDSEDNIKA: Worthy Supreme Officers and Delegates to the 11th National Cmivention of the Western Slavonic Association:— It is my privilege and pleasure to extend to you in behalf of our Slovenian community my moot sincere and hearty welcome to Chicago. It ia oar moat profound desire that your short stay
thanks a million.
We have set a very fine example for our Association to follow in the years to come because during the past 3i/2 years we have compiled a record of progress never before seen byfcf our Association. This we did because several of our key members of the Supreme Board and of the rank and file of our Association have been able to- exert every spare effort in behalf of
friends that were guests of the Liberty and. Three Star Lodges, we sinccrely hope that you enjoyed yourselves in this great metropolis. I know we cer-tanly enjoyed every minute that you were with us and wish that we may again sometime have the opportunity of serving such a grand group of people.
Now to give you a little gossip on those rambling wrecks from Liberty ^ Tech!. Ambling into the Liberty Clubroom we note the following: John Strus doing a fair imitation of Fred Astare . . . George Encmer telling everyone of what he's going to do at Lubbock Texas minor league ball team next season ... Rudy Novak gathering up his c%nvention souveniers Mike 'Bras' Krama proudly displaying his draft deferrment card . . . Frank Putzell jost recuperating from the Moonlight Trip . . . Mike Popovich, Jr. realizing that the West Side isn't such a bad place after all . . . Rudy (Monk) Salihar eating as usual, this rime a half dozen ice cream bars!!!
Our selection for a WSA ALL STAR FOOTBALL TEAM:
Fullback. Leo Jurjovec: Quarterback. Matt Kochevar: Halfbacks. Geo. Miroslavch and Anton Jersin. Center. Mr. Horvat; Guards. Mr. Popovich -
and Mr. Rupar; Tackles. Mr. Glach and Dr. Snedec; Ends, Mr. Grmek and Mr. Jerich. Of course we must have some cheerleaders. Who can be more suitable than Mrs. Mervarr She's experienced too! It would be very difficult* I'm sure, to find a team in any other organization that • could match with the above.
A survey of what some Liberties will be doing now that summer is ending: Bill Juvancic (our gift to the ladies) will complete his fourth year at Loyola University. He is majoring in Sociology and may venture into the teaching world. He should make an excellent professor at Mundelein College for Girls . . . Brother Ed intends to take another vacation after that hard work at the Convention. Ah, sweet mystery of life! . . . Frank Hvala is going to find out if*the army really issues red flannels. He'll have his chance very shortly . . . Mike Popovich, Sr. is really going to get a taste winter in Colorado whe^c he will move, lock, stock, and barrel, in the near future.
You probably won't be hearing from ;me very soon because when that gang of mine cets hold of me for disclosing their intim?te secrets in this column, I'll need the rest. S« «ob in Ce*nito!
ED 1UVANCIC.
: fl XIAUAt Bitt gM BM1
Rojak se je čudil
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem dragem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntaP. Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnil^ in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno« za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
9d
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo nal pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstna pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
-Telefon: 85 — Res. 4080-W
Četrtek, 1. septembra 1941

Paul KeHer \ / J [ 1 ? §|*
ROMAN IZ GOZDOV
ffll 1R S
čem se kupu podrtij.	^ .
Peljal sem Boltežarja na stran in mu pripovedoval, da sem bil pri gasilnem domu in da sem govoril z Grčarjem.
"Prepovedano, je govoriti z ujetniki brez dovoljenja!" je rekel uradno strogo.
"Vem, gospod Boltežar. Morebiti pa boste le veseli, ko boste izvedeli, kar sem slišal jaz. Najprej pa: Grčarja zebe!"
"Naj ga zebe!"
"Tega si ne smete naprtiti, gospod uradni predstojnik. Vsak ujetnik ima pravico zahtevati, da človeško ravnajo z njim."
"To mi je hudičevo malo mar; imam drugih opravkov dosti, kakor pa kuhati gospodu Grčarju vino."
"Gospod uradni predstojnik, če vam stari Grčar umre, vzamete državnemu pravdniku najvažnejšo pričo v tej resni zadevi."
"Pričo? A tako! Vi nekaj veste! Sluga, takoj mi pridite sem! Pojdite k "Grozdu", tam naj */am dajo dva otepa slame in eno ali dve odeji. To nesite Grčarju v gasilni dom. In počakajte tam. Midva prideva za vami."
"In vzemite pri "Grozdu" na moj račun ročko vročega čaja za Grčarja!" sem za-klical biriču.
Boltežar je zagodrnjal m odšel nazaj k možem, ki so stražili ogenj. Jaz pa sem šel za žagarjevo hišo, kjer veter in dež nista mogla do mene. Čez nekoliko časa je prišel Boltežar in rekel:
"Sedaj pa pojdem k Grčarju v gasilni dom. Takoj ga bom zaslišal. Takoj po dejanju je to najboljše. Vi lahko greste z menoj, če hočete, zato, da bo priča pri rokah; na biriča se namreč ne morem veliko zanesti. Nima dobrega š^mina. Vsak vzame svetilnico. In sedaj pojdiva!"
Sla sva. Od hriba gori pa proti koči na barju je donelo: "Tonče! Tonče!"
"Še vedno išče sina!" je rekel Boltežar. "Videti je, da se mu je zmešalo. Vse to stori nepokorščina. Dvajset let se že pravda ta mož z grajščino zaradi vodne pravice in dovoli, da je ta sodrga v njegovi koči na barju. Sedaj pa ima!"
"Žalostno je, gospod Boltežar!"
"Žalostno — haha! Pomenito je, da žalostne reči vedno zadenejo na tako svojat. Kdor ne stopi s prave poti, tistemu se ta-kozvane žalostne reči sploh ne pripete!"
"Tem besedam ne morem pritrditi, gospod Boltežar!"
"Saj ni treba!"
Birič je s svojo svetilnico stal pred gasilnim domom in stražil.
Kako je zaškripala ključavnica, ko je odprl! Nagnusen in ledenomrzel zrak je butil v nas. Vsakovrstna ropotija je ležala naokrog. V kotu je ležal stari Grčar. Postlal si je posteljo iz slame in se zavil v odeje, ki mu jih je prinesel birič.
Naše tri svetilnice so le za silo razsvetlile prostor.
"Ali vas še zebe, Grčar?" je vprašal Boltežar.
"Zelo — me — zebe!" je odgovoril in zobje so mu šklepetali.
"Tako pa le ostanite pod odejo! Zasliša-ti vas moram zaradi ognja na žagi. Zakaj ste zažgali?"
Grčar se je napol vzravnal.
"Jiz vendar nisem storil tega; jaz sem vendar stari Grčar."
Te svoje besede je obračal prav odkritosrčno in z brezmejnim začudenjem, da more leteti tak gum na njega.
Boltežar pa, ki prav nič ni bil vajen umetnij preiskovalnega sodnika, je ro-bantil dalje.
"No, le počakajte, laž vam ne bo nič pomagala ; vas bomo že ukrotili!"
Tedaj sem posegel vmes.
"Grčar, ali veste, kdo je žago zažgal?"
"Vem! Povedal sem vam že prej. Moja stara je storila to."
"Vaša — vaša žena?" je osupel vprašal Boltežar.
"Da — stara! Ta vešča! Ta hudič!"
"Kako pa se je zgodilo to?"
"Belčar mi je odpovedal stanovanje — iz moje hišice me hoče vreči — dvaintri-deset let sem stanoval v njej — dvaintri-
desetlet—1* ll&M&l***£ M ~ ...
Zajokal je	' V0.
"No da, da! Toda, kako je bilo!"
"Počakajte ga, gospod Boltežar, počakajte ga!"
Stari Grčar je jokal še nekaj časa, venomer naslonjen na komolec, in je ležal pred nami kakor revščina sama v človeški podobi. Stopil sem bliže k njemu in sem mu potegnil odejo čez ramo. Tedaj je zopet začel govoriti:
"Gospod Hubert je bil zvečer pri nas."
"Vi ste bili v koči na barju? Čemu pa? Iz kakšnega namena?"
"To vam povem pozneje."
"Torej, GrČar, bil sem pri vas. In nato, ko sem bil odšel, kaj se je zgodilo?"
"Tedaj je moja stara rekla: Belčarja naj vzame hudič! Rdečega . petelina naj mu vržejo na streho."
"Kaj pa ste vi odgovorili?"
"Nič!"
"Zakaj —nič?"
"Oh, kaj pa naj stari rečem?"
Utrujen je legel na hrbet.
"Grčar, povedati nam morate, kaj vse se je še dogodilo!"
Zopet je nekoliko dvignil glavo.
"Zaspal sem pri mizi. Ko sem se prebudil, sta bila v sobi Bianka in Tonče."
"Belčar jev?"
"Belčarjev. Pila sta kavo. Naredil sem se, kakor da spim. Kajti če ne spim, ne govorita tako med seboj."
Premolknil je.
"Kaj pa sta govorila?"
"Tonče bi moji stari moral dati denarja. Veliko denarja. Mislim, da tisoč dinarjev. Sicer bi odposlala Bianko v mesto. In to je hotel preskrbeti gospod Hubert. Njemu je stara nocoj tudi prerokovala iz rok."
"To je grda laž!" sem ga prekinil.
(Dalje prih.)
-o-
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
• Da, z zadostnim Številom električnih iztokov v vsaki sobi boste imeli mnogo manj "dela" pri "hišnem delu". Ne bo več dolgih, s prahom pokritih vrvi, razpredajočih se tem in tja . . . nika-kega gnezda zamotanih žic . .. nikakih kompliciranih zatlkljajev. Z lahkoto
; c i i •' i. in udobno uporabljate "vacuum" čistilec in drugo opremo ... z lahkoto uredite in preuredite svoje pohištvo.
Zakaj bi ne telefonirali zdaj in videli, kako malo stane instalacija več električnih iztokov v vaši hiši.
Samo pokličite RANdolph 1200.
Dr. Frank T. Grill
ZDRAVNIK IN KIRURG,
©rdinira as
1858 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois
od Z do 4 pop. in od 7. do 9. rrečer. — Ob sredah is «k nedeljah
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
TsL v uradu CANAL 4Mi - na stanovanja CANAL MS7
Nihče ne more pričakovati,
da bi se kaka ideja takoj prikazala v vsi jasnosti. Najprej
prikaže le v nekih obrisih in šele polagoma zadobivlja bolj usmerjeno obliko, ako je ideja v jedru klena in zdrava, ne morda la gola fantasterija.
Sodim, da je panslavistična ideja v bistvu zdrava, nikakor ne le fantastična. Oblika udej-stvovanja te ideje je sporna in bi se težko kdaj moglo strogo določiti, spraviti v določene meje.
Ko se je pričela pojavljati, je imela na sebi vse znake gole utopije. Morda so bili prvi ruski panslavisti bolj ruski imperialist za razširjenje ruske politične moči. Hudo je cikala tudi na pravoslavni imperializem, na razširjenje ruske državne cerkvfe. To so bile hibe, nikakor ne dobrine. V obsegu se je ideja razširila, *o je prišlo do neke osvoboditve na Balkanu. Govorilo je orožje, govorilo pa bolj za politično rusko moč na Balkanu. Nekaj časa je stopila ideja v ozadje. L. 1914 je caristična Rusija zopet prijela za orožje za Srbijo. Morda je šlo zopet le bolj za političen prestiž. Po končani prvi svetovni vojski je panslavistična ideja skoroda izginila, ker Rusija je bila v revoluciji in prešla v popolnoma drugačno smer, novo nastale slovanske države pa so bile zaposlene vsaka bolj zase in se začele med seboj ribati, enako tudi plemena celo v isti državi.
Nastopil je Hitler. Ker med Slovani ni bilo nobene vezi, je imel Hitler lahek posel: zadavil je državo za državo. Na slovanstvo je legla tema. Bolj iz neslovanske in tuje strani se je upalo, da bi se utegnila po-
javiti kaka - panslavistična
smer. Cehi se upali na Moskvo, pa ni bilo nobene pomoči. Poljsko je sedanja Moskva celo napadla. Pri Bolgarih so se vzbujali spomini na osvoboje-nje od strani Rusije, pa so bili le posamezni žarki, italijanski in nemški vpliv je zmagal pri vladi in prišlo je do napada na Jugos>avijo. Jugoslavija je v zadnjem trenotku nekaj pou-zela, ostalo pa je vse Ie na papirju, in ko je Jugoslavija padla, je jo Moskva kar zatajila. Vsaka sled kake panslavistič-ne ideje je izginila ko kafra.
Prišla je Rusija na vrsto in je zdaj na vrsti. Kako bo, nihče ne ve. Vrlo značilno pa je, »da ista sedanja Rusija, ki se prej niti zganila ni, še več, ista Rusija, ki se je pri Poljski in pri Jugoslaviji pokazala ce-jlo v neki protislovanski luči, nakrat pričela ogrevati za neko panslavistično smer. S Poljsko se je pogodila, Poljaki se bodo borili na strani Rusov, ustanavljajo se slovanske legije, Moskva poživlja na odpor vse podjarmljenih Slovanov zoper skupnega sovražni ka vseh Slovanov, radijo govori v vseh slovanskih jezikih, Moskva prizna iznova jugoslovansko vlado . . . morda res ni dosti, ampak precej je le, kar priča o nekem oživljenju prav--catega panslavizma.
Pri nas bo "Proletarec" vi-Jhal nos, naj ga, ampak dogodki se utegnejo razvijati naprej, aii kdo zabavlja ali pa razvi-tek želi. Dejstva, ki močno cikajo na panslavistično idejo, so tu, nihče jih ne more zanikati. Pojavi prihajajo prav iz Moskve, malo bi bilo na tem, ako bi prihajali ti pojavi iz politične stiske, ko je Moskva v nevarnosti pred Hitlerem, ali pa bi prihajali res od bi&va panslavistične ideje. Ni treba pretiranih upov, golo zabavljanje pa dejstev ne odstrani: Tu smo danes pri panslavistič-ni ideji.
-o
POVROCITELJ NEVARNE ŽIVINSKE BOLEZNI
Veterinar prof. Goetze iz Han-novra je po večletnem raziska-vanju odkril povzročitelja nevarne kataralne mrzlice, ki napada živino v tropski Afriki in povzroča tam ogromno škodo. Ta povzročitelj je majhna spirohe-ta, ki je komaj 2/1000 mm debela in 6/1000 mm dolga.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na*
ročel
STAVBE, KI JIM GRADE ŽIVALI
V vsej tropski Afriki niso postavili najvišjih zgradb ljudje, temveč živali, in to maj« hne živali, kakor so na primer termiti. Človeška stavbaa-ska umetnost še ni postavila tako velikih zgradb, kakor živali, če vzamemo razmerje med ljudmi in termiti, ki so čisto majhni, pa postavijo 12 metrov visoke zgradb®. Večkrat so po svoji višini in vitkosti pravcati nebotičniki. V Sudanu, Vzhodni in Južni Afriki vidiš v daljavi griče, za katere misliš, da so človeške naselbine, pa so le termitske zgradbe.
Življenje termitov je čudovito. Termiti zbirajo strohneli les in druge organske snovi, zlasti irogozniearje in papir. Boje se luči in sončne toplote Njihovi izleti, ali bolje bojni pohodi so običajno zvečer in ponoči. Ce nalete na primeren predmet za svoj plen, ga pre-vlečejo z ilovico, nato pa iz notranje strani izgrizejo. ■ - o-
Predstavite vašim pri jate-I jem "Amer. Slovenca" m jim ga priporočite, da se nanj na-ročel
J, M. Trunks
KOLONIJALNA ŠOLA V ANTVERPNU
Ko so Nemci zasedli Belgijo, je nastalo vprašanje, kaj bo z belgijsko kolonialno šolo o An-tverpmu. To vprašanje dolgo ni bilo rešeno. Nazadnje je na pobudo docentov in najvišjih belgijskih mest odredil nemški vojaški vrhovni poveljnik Belgije in severne Francije, naj antwerpenska kolonialna šola še naprej posluje. VžV-ez! s tem bo le nekaj manjših sprememb v učnem jeziku in vodstvu šole. Za poverjenika visoke kolonialne šole v An-twerpnu je imenovan profesor javnega ter kolonialnega prava na banzeatskem vseučilišču v Hamburgu dr. Hans Ipsepg.
DR JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST Preglednic oči in predpisa je očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avansa TeL Canal 0523
Uradne are: vsafc dan od 9. r jutra j do 8:30 zvečer.
From: Press Section,
Defense Savings Staff, Treasury Department, - _ Washington, D. C,
F*r Jftvme&iate Relexzse