|XI. letnik.
V Gorici, dne 28. maja I ;iOB.
22 številka
r.
Izhaja vsaki čeirti k ob 11. uii dopoldne. Rokopisi se ne via-0 a jo, Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša Zl1 celo leto 'I krone, 7,i pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije
6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarijs Strv. 7
$8
m?
nrmr
x—>
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica 5. Hi Posamezne številke se prodajajo v tolia karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer'. ■ se tiska	-
vin., dvitlifpt 1’2 vin.; trikrat Itf.v^/iV?/ -krat po pšfjodbt.'.
V. » ■ •	v**
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Ilajt v Gorici.
Tiska »Narodna liskama11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Hrvatski nemiri.
Od Drave do Primorja, od Zagreba do Osjeka vre -ned hrvatskim narodom. Vse se je naiio v složni klic: Doli s tiranijo. Vse osiromašeno seljašlvo, vse neodvisno meščanstvo in delavstvo razburja filovita nezadovoljnost z gospodarskim in politiškim svojim položajem. Ali ban Hedervary je vendar še gospodar položaja, ter krnto in krvavo je njegovo gospodarstvo. Skrajno napet je položaj v Hrvatski in v resnici se je bati, da bukne ponekod istinita revolucija, prava seljačka buna. Že sedaj se polnijo ječe v Hrvatski, kakor da bi bili Hrvati uporniki proti državi in kralju. In vendar se oni le protivijo protizakonitosti glede na-godbe in proti gospodarskemu in finan-cijelnemu izsesavanju hrvatske kraljevine.
Sedanje narodno gibanje v banovini vzbuja pozornost v sorodnih slovanskih plemenih v obeh državnih polovicah. Da ko se ječe polnijo sč zvestimi Hrvati in Hrvaticami, ko teče rdeča kri in poji polja Hrvatske, one Hrvatske, ki daje cesarju najbolj vstrajne in zveste vojake, tedaj se odpirajo Hrvatom sočustvojoča srca vse na okrog.
Morska kraljica, Dalmacija, glasno in javno manifestira za svoje krvne brate v Banovini.
Naš mali, a navdušeni slovenski narod govori proti neznosnim razmeram bratskega naroda. Kakor je ob obalih Adrije v Trstu vršel tisočglasni protest proti razmeram, v Hrvatski, tako je v nedeljo bela Ljubljana glasno in odločno protestirala proti samovoljnosti Khuenovi in njegovim pandurjem.
Tudi slovenska Ljubljana je složna manifestirala za Hrvatsko. Nad 3000 mož je stalo v dvorani „Mestnega Doma,“ ravno toliko pa pred njim. Z „Mestnega Doma 1 je plapolala črna zastava v znak sožalja z brati Hrvati. Shoda se je udeležil župan Hribar z mnogimi svetniki, kat. narodni drž. posl. Povše, dr. Žitnik, Pfeifer in Pogačnik ter narodna napredna posl. dr. Tavčar in Pirc.
Predsedoval je shodu dalmatinski državni poslanec dr. Kerri. Govorili so
LISTEK.
Oersko ali nekdanje marijansko kraljestvo ia Hrvatska.
(Spisal M. Mi ha el je v.)
Sluti se, da je v letu 995. sledil vojvodi Gejzi njegov sin Vaje na ogrskem prestolu. On je bil še nevernik, pa njegova nevesta Gizela ga je nagnila, da ni le on sam še pred poroko prestopil h krščanski veri, ampak jej je tudi obljubil, da bode pripeljal vso svojo deželo k pravi veri. Nemški cesar Oto III. je vzdignil kneza iz krsta, pri katerem je dobil ime sv. Štefana, ter mu daroval sulico, v kateri so se nahajali drobci žebljev iz križa Izveličarjevega in meča sv. Mav-ricija, ter mu dal pravico, da jih sme po cesarskem običaju povsod nosili. Gizela je bila hči vojvode Henrika II. bavarskega in Gizele burgundske. Soprogu je pomagala Gizela, zvesta spremljevalka njegova, pri njegovem velikem delu pokristjanjenja Ogrske.
Žal, da je vladarska podoba Šte-
dr. Žitnik za katoliško narodno, dr. Karl Triller za nar. napredno, Ivan Slefe, za kršč. socijalno in Tokan za socijaldemo-kratično stranko.
Shod je sprejel resolucijo, v kateri protestira proti nezakonitem omejevanju ustavnih državljanskih pravic, izjavlja solidarnost s brati Hrvati ter poziva vse slovanske narode, da v prilog Hrvatski odločno povzdignejo svoj glas
*
* *
Poročilu z Hrvatske prihajajo le privatnim potom. Hrvatski listi ne smejo niti besedice poročati. Brzojavke se vse zaplenijo. Sedaj plenijo celo brzojavke, ki se odpošiljajo z Brežic.
Povodom obletnice smrti bana Jelačiča je prišlo v Zagrebu do večjih demonstracij. Spomenik bana Jelačiča je bilo okrašen z venci (40) in trobojnimi trakovi. Na enem traku je bilo čitati: „Vstani ban Jelačič, Hrvatska Te zovel-* Pri maši zadušnici je bila Markova cerkev natlačeno polna. Množica je zapuščajoča cerkev se uredila v velikanski sprevod, ki se je pevajoč „Liepa naša domovina" poda! do spomenika bana Jelačiča. Na tisoče ljudi je stalo okoli spomenika. Ko se je množica začela pomikati proti kolodvoru, naskočila je policija z vso strogostjo, vsled česar je množica pričela na policijo metati kamenje. Aretiranih je bilo 350 oseb.
Dne 19. t. m, kakor poroča zasebno sporočilo, jo bilo 21 obešenih in 40 ubitih.
V Granici pri Križevcih so se kmetje uprli naredbam oblasti. Orožniki so na kmete streljali in so ranili dva kmeta.
V Garešnici je aretiranih 100 kmetov. Na treh vozeh so pripeljali ranjence v zagrebško bolnico. Mnogo oseb mrtvih. V jastrebarskem okraju je splošna vstaja.
V Bakru so velikanske demonstracije. Množica je vpila: „Proč z banom ali pa umremo!“ V Zagrebu ni hiše, iz katere ne bi bil kdo v zaporu. Velike demonstracije so bile zopet v Dragi in v Novem.
V Hreljini je GOO mož prisililo bilježnika Miliča, da se je odpovedal svoji službi. Nato so ga spremili do občinske meje in ga zapodili. Kavno tam je oblast zaprla
lanova deloma v senco zavita. Zgodovina sluti sicer njegov pomen za Ogrsko in vso njeno prihodnost. Ali da bi si napravili popolno in zvesto podobo njegovega življenja, tega le ne moremo. Stefan je začel z ustanovo školij, katerih števila in imen ne poznamo dobro, in nad vse je postavil Oštrogon, za če-gar nadškofa je povzdignil tovariša sv. Vojteha (ki je njega krstil), Anastazija Astrika. Tega Astrika pošlje v Kim k papežu Silvestru II., katerega je prosil, da naj potrdi od njega ustanovljene škofije in da dovoli ustanavljati nove. Pripoveduje se, da je vskliknil pri tem Silvester II. navdušene besede: „Jaz sem oče apostoljski, pa apostelj zasluži po pravici tisti imenovan biti, ki je spreobrnil tako velik narod!“ Bilo je ravno leto 1000, ko je poslal papež kralju Štefanu svoj blagoslov in kraljevo krono, ter je ob enem odobril vse ustanove, katere je napravi] plemeniti kralj Štefan.
Krona sv. Štefana je pa dobila v pravem življenju Ogrske globokejši pomen, ker so jo smatrali kot izvir, iz katerega pritekajo vse pravice. S to krono
75 let starega župnika č. g. LJrpani. Nad 1000 ljudi je pri Z'obini s hrvatsko zastavo na čelu naskočilo železniško progo ter jo pričelo razdirati. Vojaštvo je demonstrante razpodilo. — V Zagrebu je bilo v četrtek večer 60 oseb aretiranih, 40 ranjenih, od teh 15 težko. Vseh aretiranih po vseh Hrvatski je nad 3000 oseb — 53 pešpolk (hrvatski) v Zagrebu je odrekel pokorščino, ko se je zahtevalo od njetm naj strela na demonstrante.
Od občin, korporacij in zasebnikov jo bilo nad 500 brzojavk poslanih na cesarja. Hrvatski škof|e so brzojavno naprosili cesarja, naj odstavi bana. Dalmatinski poslanci so prišli na Dunaj, kjer so zaprosili avdijenco pri cesarju. A niso bili vsprejeti. Sedaj pridejo opozicijonalni poslanci iz Hrvatske ter bodo prosili av-dijence pri cesarju, da pojasne žalostne razmere v Hrvatski in ga prosijo, da ustavi prelivanje prvi.
V znak narodne žalosti so Spljet in druga dalmatinska mesta vsa v črnini, moški pa nosijo zgolj črne ovratnice.
V Sušaškem okraju in v Delnicah jo proglašena nagla sodba.
Poslanci — na shode!
Nikakor nam ni na umu, da bi hoteli s temi vrsticami brati našim poslancem levite, ampak le odkrito besedo hočemo spregovoriti, času in razmeram primerno.
Politično življenje, četudi se njegova površina mnogokrat dozdeva mirna, ' rodi vendar vedno nove dogodke, ljudskim masam večkrat manj ali več prikrite. Politika ne miruje nikdar, razvija se vedno le dalje, in ako hočemo, da bo naše ljudstvo tudi politično razumno, je treba, da ono pozna politični razvoj svoje dežele. Da pa naše ljudstvo politično poučujejo in izobrazijo, to je dolžnost — ljudskih poslancev. Le s politično izobraženim in utrjenim ljudstvom je mogoče gradili si pot v boljšo bodočnost.
Spominjamo se živo gorečnosti in navdušenosti, s katero so šli naši možje
so potem venčali samo kralje; kraljica je nosila drugo krono, in s kraljevo so se le pri kronanju dotaknili njene desne rame. Toda Marija Terezija in pred njo hči Ludovika Velikega ste naredili izjemo; zato pa se v uradnem slogu niste imenovali „kraljica“, ampak „kralj“, kakor so (pred 7 letno vojsko) klicali v Požunu v državnem zboru zbrani veli-kaši: „Moriamur pro rege nostro Maria Theresia!“ — Krona, blagoslovljena in poslana od istega papeža, in do tedaj njim ptuje kraljestvo sta dajala Mažarom vzvišeno samozavest. Zdaj še le se je postopil bojevati proti upornim velika-šem svoje države, katerim ni ugajala krščanska in državna preosnova.
Okoli 1. 1008. je bil Štefan popolen gospodar dežele. Bil je res moder vladar svoje in drugih narodnosti, ki so tedaj živele ali se naselile po Ogrskem. Slabotna in šibka je država, ki ima le en jezik in en običaj14, je rekel svojemu sinu Emeriku, „zatorej se mora vse narode, ki žive v isti državi, enakomerno ljubiti-. Oj, da bi se držali teh besed sedanji mažarski mogotci, pa bi ne bilo
pri zadnjih volitvah v boj za naše |po-slance. Zastavili so z vso odločnostjo svoje glasove za može, o katerih so bili trdno prepričani, da bodo i oni zastavili svoje moči za njih blaginjo. Dolžnost poslancev je, da upravičijo nade svojih volilnih mož.
Našim gg. poslancem moramo priznati, da v deželnem zboru častno izvršujejo svoje dolžnosti, da tam vneto delujejo za povzdigo ljudske blaginje. A s tem ni završen delokrog ljudskega poslanca. Ker je ljudski poslanec, je treba, da pozna ljudstvo .natančneje tudi sam, in da ljudstvo pozna natančneje njega. Treba je, da pride poslanec tudi sam med ljudstvo poslušat njegove težnje, da mu razlaga politični položaj, da ga politično poučuje. S tem se utrjuje ljubezen in zaupanje do poslancev, ožje vezi se pletejo med poslanci in ljudstvom, a to so nujni pogoji strankinega političnega napredka.
Večkrat se sliši očitanje, da je ljudstvo nevedno in nestalno. Če je ljudstvo nestalno, je nestalno zato, ker je nevedno. Nevedno pa mora biti, če nima pouka in politične izobrazbe. To mu pa morajo dati ljudski poslanci. Kes, da časniki store svojo dolžnost, a mrt^a črka nikoli ne upliva na ljudsko srce takč, kakor živa beseda. Zato je treba — ljudskih shodov! Tu imajo poslanci hvaležno polje, da delujejo za ljudsko politično izobrazbo, da v ljudstvu zidajo trdne branove zoper naskoke strankinih političnih nasprotnikov.
Ob času volitev, kolika je vedno zbeganost, nestalnost in negotovost I Uspeh volitev je mnogokrat negotov, dokler ni njihov izid razglašen! Gotovost pri volitvah si pa stranka lahko pridobi, ako njeni poslanci za časa svojega poslanstva redno med ljudstvo hodijo in je poučujejo. In tega je treba toliko bolj, ker nasprotna stranka s časniki in po svojih zaupnikih razjeda vrste naših mož in skuša z raznimi načini omajati njih prepričanje. Kdor hoče biti gotov uspehov, je treba, da je vedno na straži in da dela.
Torej gg. poslanci, čutje in delajte,
istih homatij, ki se zdaj vršijo v njih zbornici in na Hrvatskem.
Štefan je rad vabil k mizi menihe in škofe. S papežem je kralj Štefan tudi pozneje mnogokrat občeval. V Rimu je sezidal cerkev sv. Štefana (blizu one „Quo vadi*“ ali po naše „Kam greš“), za 12 rednih korarjev in hospic za sprejemanje ogrskih romarjev. V Jeruzalemu je ustanovil nunski samostan ter ga ji' previdel z vinogradi in poljem. V Carigradu je dal sezidati krasno cerkev. Svojo sestro je poročil z Otonom, sinom beneškega doža (vojvoda), Petrom Urse-olom, in z vsemi znamenitimi cerkvenimi možmi in škofi je on občeval, tudi zunaj Ogrske. Kako gostoljubno je on sprejemal romarje, ki so potovali skoz Ogrsko v jutrovo deželo, med tem ko so oni trepetali še malo preje pred samim imenom „Mažar“. (Glejte, kaj naredi resnično spreobrnjenje!) Romarji, ki so se vrnili od daljne božje poli, se niso mogli zadosti načuditi in pohvaliti tega tako dobrotljivega kralja.
(Dalje pride.)
(la ohranile težko pridobljeno posest katoliško-narodne stranke, da to stranko Se pokrepito v ljudsko blaginjo. Ljudski poslanci ven — na ljudske shode!
Politični pregled.
Državni zbor. — Vlada je predložila zbornici proračunski provizorij za drugo polovico leta Mladočehi groze z obstrukcijo. — Posl. dr. Ploj je inter-peliral voditelja pravosodnega minis-terstva radi naredbe graškega nadsodišča, v kateri se naroča sodiščem, naj sestavljajo slovenske zapisnike, ako so stranke zmožne le slovenskega jezika. — Na-godbeni odsek je rešil nekaj členov av-stro-ogrske nagodbe. Velike težave ima socijalno-politični odsek sč zakonom glede zavarovanja zasebnih uradnikov. Jedni zahtevajo, naj plača vse premije delodajalec. Zastopniki trgovino in industrije pa zahtovajo, naj plačujejo le zavarovanci, kar pa majnka naj doda država. — Obrtni odsek je dovršil zakon proti pijančevanju. Poročevalcem je izvoljen dr. Stojan.
Slovanska zveza za Hrvate. —
V	državnem zboru je bila razprava o nujnem predlogu posl. Biankinija glede dogodkov na Hrvatskem. Posl. Biankini je v obširnem govora opisoval dogodke, ki so se zadnje tedne vršili na Hrvatskem. Takoj za njim se je oglasil min. predsednik Korber, ki je seveda vse zanikal. Govorili sc še poslanci dr. Dyk, dr. Žitnik, dr. Ferri, Choc in Vukovič. Tako je tudi po naši zbornici odmeval glas o nesrečnih odnošajih na Hrvatskem.
Dalmatinski deželni poslanci na Dunaju. — Kakor smo že poročali, odpeljalo se je na Dunaj 14 dalmatinskih dež. poslancev z namenom, da bi izprosili avdijenco pri cesarju, pri kateri bi mu pojasnili razmere, ki vladajo na Hrvatskem ter ga prosili, naj bi storil konec mad-jarskemu nasilstvu in madjarskim nezakonitostim. Na Reki so bili poslanci vzprejeti jako slovesno. Pozdravil jih je v imenu reških Hrvatov dr. Barčic. Na Dunaju pa so jih pričakovali na kolodvora državni poslanci Klaič, Borčič in Ferri ter mnogo slovanskih dijakov. Deputacija se je podala k ministerskemu predsedniku dr. Ktirberja ter ga prosila, da bi jim izposloval avdijenco pri cesarju. Dr. Korber je deputacijo sicer prijazno sprejel ali povedal ji je, da je cesar iz državnopravnih ozirov ne more sprejeti. Rekel pa ji je, naj sestavi spomenico, katero on hoče potem cesarja predložiti.
Ogrski parlament. — V soboto je ogrska zbornica sklenila, da se izvoli kvotna deputacija. Volitev se je vršila v torek. Na dnevnem redu iste seje je zbornica razpravljala o predlogu gledč odprave vinske klavzule. Predlagatelji so zahtevali od vlade, da se pri obnovitvi nove trgovinske pogodbe z Italijo naloži na vvoz italijanskih vin visoka carina. Min. predsed. je izjavil, da ostane pri tem, kar je v ti zbornici že večkrat povedal, namreč, da se bodo pri obnovitvi nove trgovinske pogodbe z Italijo varovale koristi ogrskih vinorejcev.
Macedonski dogodki. — Dne 20. t. m. je trčila pri Mugli močna ustaška četa ob turško vojaštvo. Nastal je hud boj. Ubitih je bilo 27 ustašev, med njimi dva bolgarska častnika v bolgarski uniformi. Tudi Turki so imeli velike izgube.
Dopisi.
Iz Mirna. — „Rdeči prapor1* od 23. t. m. so silno jezi nad dopisoma od tukaj v zadnji št. „Prim. Lista1* — dokaz, da je zadet v živo. Pravi, da je prvi dopis „konl'uzen“, dasi prav jasno govori, in „da ni treba odgovarjati na laži blagoslovljenih ovčic**. Tako ? Povejte, kje so tiste laži v dopisu ? Namesto dokaza imate zmirjanje in psovanje, to je Vaše „pošteno*‘ orožje, Celo nesrečnega Pe-rinčiča nam demokrat vrže v obraz. Ali ni to podlost ? Kaj imamo mi s tem človekom opraviti ? Kar smo pisali je ros-nica, gola in čista resnica. Ona vaša podružnica „draštva čevljarjev** v Mirnu že propada in bo popolnoma razpadla, ker ni razmeram primerna. Našim čevljarskim delavcem ni pomagati, dokler so tako neredni v delu in življenja, tudi soc. demokrati jim ne bodo zboljšali stanja. Radovedni »mo, kakšne podpore bodo dobivali člani od svojega društva, kajti radi njih so se večinoma vpisali in ne is ljubezni do noo. demokracije, katere
delavci niti no poznajo. Saj so so večkrat že izrazili, da oni bodo h tistim, ki jim bo pomagal. Torej gosp. soc. demokrati, če ne boste dajali podpor, in sicer pogostnih in izdatnih podpor, naši delavci vas bodo kmalu zapustili. Isto je bilo tudi s strojarji!
„Rd. pr.“ ozir. Kopač žuga dopisniku s zaporom radi ..obrekovanja1*. Če Vas je res obrekoval, lo pustile ga vtakniti v luknjo, toda tukaj se smejemo vsi takemu bahanju Kopačevemu.
Z Vipavskega. — Kako lepo se je glasila in kako milo razširjala svoje lepe glasove ..vrla** Prvaška godba v nedeljo popoludne v Batujah, ter vabila srbeče pete, da malo potolčejo ob slabo-znani „brjar“. Toda tem lepim zvonkim glasovom je semtertja pritrjeval grom, ki je oznanjeval bližajočo se nevihto. Zbirali so se začeli temni oblaki ter se poditi sem iz Čavna in Trnovskega gojzda; kmalu na to pa se je usula ploha pomešana tupatam se sodro. Zvonovi so se začeli glasiti raz zvonikov ter so opominjali vernike k molitvi; na drugi strani pa naša „\rla“ godba mladino na ples! Ljudje božji! — Bog si tudi ne dovoli norcev brili. Vsaka sila do vremena! --In res po križevih dneh sem imeli smo vedno lepe dneve, v nedeljo dopoldne bilo je lepo — jasno; a popoldne, kakor za kazen, je menda nebo pohladilo prevroče hrbte vnetih plesalcev. Povsndi naj se skrbi, da pridejo značajni in vrli možje v starešinstvo, kateri bodo to nepotrebno „laško“ zlo zatrli!
Z Srednjega. — V nedeljo, 17. t. m. smo pri nas obhajali prelepo slovesnost, blagoslovili smo nov kip lurške Matere Božje.
Stari, leseni kip je vsled vlažnosti v cerkvi skoro popolnoma razpadel. Treba je bilo poskrbeti novega. Toda kje dobiti za to potrebnega denarja? O tej naši zadregi so zvedeli vrli naši rojaki v Ameriki. G. Anton Hvalica je sprožil misel, naj bi novi Marijin kip kupili „Amerikanci“. Začel je nabirati med njimi prispevkov in v kratkem je zbral lepo svoto 73 dolarjev (okoli 355 kion.) Prav iz srca smo se razveselili tega daru. Ne samo, da smo bili sedaj rešeni denarnih skrbij, veselilo nas je posebno to, da so naši rojaki tudi v „deželi dolarjev** ostali dobri kristjani in goreči častilci Marijini.
Novi kip iz terracotte smo naročili pri svetovno znani tvrdki Majerjev (Ma-yor) kr. umetniški zavod v Monakovem. Delo je zares umetniško dovršeno v vsakem oziru. Le pravi, krščansko čuteči umetnik, zamore mrtvi tvarini podati izraz tolike pobožnosti, miline in lepote!
5. povelikonočna nedelja je bila torej oni toliko zaželjeni dan, ko se je imelo vršiti blagoslovljenje novega kipa. Streli topičev so že v soboto naznanjali daleč naokoli slovesen dan; ubrano zvo-nenje je vabilo sosede k udeležbi.
Pred vikarijščem je bila postavljena lopa iz smrečja, okrašena s cveticami in zastavami. Tja smo postavili kip M. B. Tu okoli se je v nedeljo zbralo na stotine ljudstva iz vseh sosednih duhovnij.
Ob 10. uri je blagoslovil novi kip preč. g. kan. dekanijski upravitelj ob asistenci gg. duhovnikuv-sosedov. Nato je zapel domači cerkveni zbor pesem ^Združenje z Marijo** tako lepo, da smo bili ginjeni do solz. In zdajci so zagrmeli topiči, zapeli so zvonovi in belo oblečena dekleta dvignila so Marijo — v slovesni procesji smo jo prenesli v cerkev. —
Da se je slovesnost tako lepo izvršila, se imamo v prvi vrsti zahvaliti preč. gg. duhovnikom-sosedom, ki se niso plašili nestalnega vremena in težkega pota! Pohvalno pa moramo omeniti tudi naša dekleta! Pletla so vence, gradile so lopo in sploh skrbele za vso olepšavo. Najbolj pa nas je veselilo, ko smo jih oni dan, skoro brez izjeme vse, videli pri mizi Gospodovi. Bela obleka naj bi kazala nedolžnost njihove duše! In prav so storilo! Le tako pripravljene so z lahkim srcem nosile in spremljale Njo, ki je Devica najčistejša.
Slednjič pa se še enkrat zahvaljujemo svojim rojakom v daljni Ameriki: s£ svojim darom počastili ste sami sebe
—	nam pa ste napravili dan radosti, dan pravega in čistega veselja, ki nam ostane trajno v spomina.
Iz Baške doline. — Nekateri Pod-brčani so odgovorili v št. 39. „Soče“ na dopis „Prim. Lista-* v št. 19., kateri pove, da so trije naprednjaki pozno zvečer vdrli v kaplanijo tor zahtevali, da jim g. kaplan odstopi dosedanjo sobo za šolo. Nikdo ci pričakoval, da bodo odgovorili
na tako stvaren dopis; še manj pa na lak način. Oni niso alvari zanikali, marveč So sami priznavajo, seveda po svoje, da so šli »prosil**; potom pa sami priznavajo, da so so zgražali nad takim postopanjem, ter izustili ne baš lepe besede. Dopisu se pozna, da so ga kovali v liberalni kovačnici, izdajajo jih razni izrazi, kakor n. pr. „prismoda“ ..žegnani petelinček1* itd. Čudili pa smo se tudi, da je podpisanih pet mož, ko vendar sami priznavajo, da so bili le trije v kaplaniji. Kako sla tedaj druga dva prišla vmes? Mogočo celo brez njih vednosti. Drugi trije so nam dobro znani, zato jim kličemo na svidenje o priliki! Tega nismo pisali v obrambo g. kaplana, ampak, da 7ve kaj pravijo o njem Sočani. Drugič kaj več.
Iz Bačke doline. — Odkar svet sloji ni bilo pri nas tolikega napredka kot ravno zadnji čas. Po naši tihi in mirni dolini se je pričela razlegali napredna himna, ki mora vzbudili vsakega še tako zaspanega „klerikalca“. Res divno! Vse napredno prepričanje se zliva v krasno napredno pesem. V par vrsticah so razkrili popolnoma svoja napredna srca. Sedaj pa bode res kmalu konec ...ilerikalnega** zmaja, veličastna pesen junaških naprednih prsi ga uduši. Sij ne mine dan, da bi se ta krasna pesen, v kateri se opevajo najslavnejši■* možje sedanjega časa, no razlegala po naši dolini. Mi pa jim pravimo, da naj rajo lo le zapojejo:
Mi smo napenjači
Nismo rokovnjači,
Molimo dr. Tavčarja
Častimo dr. Tuma. posebno pa:
Živjo! vsi napredni,
Ki so županu v hlače zlezli,
Živjo! tudi naš župan,
Saj kmala pride rešitve dan.
Iz Kozane, dne 24. maja 1903.— Izv. dop. (Naše občinske volitve.)
—	„Naprednjaški“ generalštab v Gorici se z nenavadnim zanimanjem bavi z občinskimi volitvami v Kozani. Posvetil jim je svojo skrbno pozornost še predno so se vršile — in zdaj ko so slednjič končane, so mu zopet čez vse slastna kost, ob katerej brusi v „Sočr* svoje skrhano zobe. Izid ni prav po volji tej gospodi, zato se trudi pritiskali na javno mnenje in pa na oblastvo, katero ima o tej stvari zadnjo besedo, da bi dosegla razveljavo volitve. Zato se nam zdi primerno in potrebno, da povemo ludi mi, kar vemo o teh volitvah in sicer „sine ira et studio'*, in svet naj sodi, na kateri strani je poštenost in na kateri je ni.
Po končani triletni dobi dosedanjega občinskega zastopa, si je županstvo preskrbelo davkarski izkaz, sestavljen na podlagi davčnih predpisov za I. 1902. in na temelju tega izkaza je strogo po zakonitih določilih sestavilo imenik volilcev. Ta je bil skozi štiri tedne razgrnjen v občinskem uradu, da ga je lahko vsak pregledal, in Občinarji so ga tudi v resnici marljivo pregledovali. Zlasti kolovodje žapanu nasprotujoče stranke, so prav skrbno prerešetali imenik, vzeli si prepis volilcev 1. in II. skupine; imenika III volilne skupino pa jim ni bilo treba prepisali, ker se je približno ujemal s starim, katerega so vže imeli v rokah in katerega so samo popravili po novem. Podanih je bilo okoli 20 reklamacij proti imeniku, katere je v to od starešinstva izvoljena komisija razven 2 vse zavrnila, ker je dokazala, da so listi, kateri so zahtevali poprave, pravilno vpisani. Dva vpisa sta se popravila v zmislu reklamacij.
Ko je bilo vse to natančno po postavi dovršeno, razpisalo je županstvo volitev, določivši za III. skupino tri dni (kakor po navadi pod prejšnjimi župani z ozirom naveliko število volilcev). V ta namen je razdelilo imenik te skupščine v tri oddelke; prvi oddelek je obsegal volilce od št. 1 do 335 zaporedne številke; drugi od 335 do 688 zaporedne številke; tretji pa od 688 do 1030. Vo-lilci prvega oddelka so bili povabljeni na dan 13. maja od 9. ure predp. do 12. dop. in od 2. do 5. ur« pop.; volilci drugega oddelka na dan 14 maja od 9. ure predp. do 12. dop. in od 2. do 5 pop. ; tretji oddelek na dan 15. maja oJ 9. do 12. dop. in od 2. do 5. pop. Pa tudi onim volilcem U. in 1. volilne skupine so se poleg javnih razglasov po ka-strainih občinah, tudi poslala tiskana, na njih imena glaseča se vabila. Županstvo je v tem oziru veliko več storilo, nego je bilo po določilu ij 18. obč. volilnika dolžno storiti.
Ogromna udeležba, ki je sicer doloma ludi sad najživahnejše agitacijo, ' kaže jasno, da so bili vsi volilci obve- n ščoni o volitvi. Izgovori, da ta ali oni ni prejel vabila, izvirajo deloma iz hudobije, deloma iz nasledkov preobile pijače, v kutorej so kolovodjo „riap-;d njaško** stranke svojim zapeljancem utapljali vest, da so jim ni probudila predno so bili poklicani k izvrševanju svoje pravico in dolžnosti.
Pri volitvi se je komisija slrogo f ozirala na zakonito ugotovljeni imenik, in vsak volilec je moral izkazati, da je isti, kakor je vpisan v imeniku. To je veljalo za vse, za pristaše in nasprotnik«' županove. Ako bi se no bilo pri tako velikem številu volilcev z vso strogostjo postopalo, bi bila lahko nastala brez- * končna zmešnjava, kor bi bil marsika- ? teri volil pod drugim imenom in bi so bilo sploh lahko urini!« nepravilnosti, zaradi katerih bi bil polom še huji vrišč v „naprednjaškem-‘ izraelu.
V	največji greh se ušteva županu, da ni po končani volitvi III. vol. skupino dovolil zamudnikom prvih dveh dni udeležiti se volitve. Zdaj kriče, da je 200 in morda še več takih zamudnikov, kateri, po samovoljnosti županovi, niso mogli od- j dali svojih glasov ter odločiti zmago v ! 7 :'.og »naprednjakom1*. Slvar je po na- ! šem mnenju čisto priprosta in jasna. I Kakor smo zgoraj popisali, je bila tretja skupina razdeljena na tri oddelke, vsak oddelek je imel svoj imenik, obsegajoč določeno število volilcev, kateri so bili povabljeni samo za dotični dan in ne i tudi za naslednje, in vsak dan se je prečkal imenik po zapovedi § 23. občinskega volilnika, in potem ko je bil ves imenik prečilan, prišli so na vrsto zamudniki dotičnega dne, tako, da so imeli vsi povabljenci priliko oddati svoje glasove predpoludne ali popoludne. Ker je bilo poprej javno razglašeno, da so bode volitev tako vršila in ker so zraven tega tudi vsi volilci prejeli osebna vabila za določene dni, je pač jasno in naravno, da je tako postopanje pravilno in da bi bilo vsako drugačno postopanie protizakonito.	(Konec	pride.)
Novice.
Za brate Hrvate. — Znani so vsem dogodki na Hrvatskem. Nasilslr« in krivice, ki jih mora trpeti bratski hr-vatski narod, ne moremo Slovenci mir-nodušno gledati. Kri ni voda. Zato podprimo vsaj moralno težnje Hrvatov. Kakor so Slovenci v Ljubljani, v Trstu, in bodo v ponedeljek v Celju slovesno protestirali proti nasilslvu Mažarov, zberimo se tudi goriški Slovenci na protestnem shodu, da protestujemo proti nasilstvu in izrazimo svoje simpatije do bratskega naroda. Torej voditelji naroda, skličite shod goriških Slovencev !
Osebna vest. — Naš pesnik Simon Gregorčič preselil seje z Gradišča za stalno v Gorico.
Odlikovanje. — Preč. gospod c. in kr. vojaški župnik Anton Jaklič v Zadru, je imenovan častnim komornikom sv. očeta.
Župnikom v Belvederu pri Ogleju g je imenovan č. g. Dominik Veliscig, dosedanji upravitelj.	i
Izkušnjo usposobljenja so v tem mesecu naredili pri goriški slovensko-nemški komisiji nasednji učitelji in učiteljice : O b i z z i markeza Teodora (s slovenskim in nemškim učnim jezikom in italijanščino kot premetom), K e l e Franc, T a v ž e 1 j Jožef, Bukovec Leopoldina, Gregorič Olga, Hočevar Marija, Legat Albina, Nolli Marijana in Šibo ve c Marija (s slovenskim in nemškim učnim jezikom), Zajec Hena (s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot predmetom), Schlajpach Josipina (z nemškim učnim jezikom in slovenščino kot predmetom) ter Kutin Anton in Jonke Julija (z nemškim učnim jezikom).
Komen. — Včeraj se je poročila gospica Josipina Kovačič z gospodom Franom Košuta iz Sv. Križa pri Trstu.
Čestitamo!	i
Za slovensko slrotiščc v Gorici ( oziroma za „Kat. društvo detoljubov** so darovali: „P. n. Terezija Leban 2 K, Ana Pavlin 1 K, Alfonz Poljšak 1 K, Anton Kulat 40 vin, Valentin Filipič 40 vin., Luka Humar 20 vin., N. N. 20 vin., E.
S. 2 K.
Zn »Alojzijevišče“: Preč. g. Kar. Kumar 20 K, neimenovana gospa 3 K, nekdo odnekod 8 K.
Bog plati]
„Slovcnska Čitalnica" v Gorici
prirodi v loro!'in sredo, t. j. 2. in 3. junija, dve dr«, .r.iični podstavi, pri katerih nastopi znano ljubljansko d r h -m a lično d r u S l v o. Lepaki so pru-vočasr razobesijo po meslu in okolici kakor ho ludi polom lislov objavi vspored Goriškim Slovoncom iz mesla in okolice bo toroj dana s lem prilika, da so jako po ceni lahko prepričajo o velikem napredku slovenske dramatiko, kalere prvi zaslopni’ -jj pač igralci in igralke ljubljanskega dramatičnega društva. Ne dvomimo torej, da bodo omenjena dva ve čera dvorana goriške slovenske čitalnice prenapolnjena. Toliko za danes.
Razstava In kmetijski sliod y Prvačini vtognela biti, sodo po zani manju naših kmetovalcev in po pripravah, ki se vršo, jako zanimiva. Na raz slavi videli bodemo polog vseh vrsi čre-šonj, ki se pridelujejo po Vipavskem in v lirdih, še jako zanimive reči. — Tudi naši vinogradniki so so v obilni mori priglasili so svojimi pridelki in kakor za-moromo do sedaj sodili, napravila bodo izložona vina čast razslavljalcom. Da bo tudi shod jako zanimiv, o lem ni dvoma. Saj si imamo kmetovalci v teh hudih in resnih časih mnogo povedal1 za zboljšanje svojega žalostnega položaja! Vsi kmetovalci in kmetski prijatelji na svidenje v nedeljo v Prvačini I
Grnriba bohinjske železnice. Vsakega rodoljuba mora veseliti, da so je ustanovilo med vozniki in posestniki konj na celem Tolminskem društvo (okoli 100 članov), ki pre vzame vožnje za časa gradbe te želežnice. S lem je izključena mejsebojna in tuja konkurenca in ostane dobiček v rokah naših domačinov, koje se mora v prvi vrsti upoštevati vsled investicijskega zakona. Pa tudi podjetnikom te železnice bo gotovo to društvo ljubo in koristno ker bodo imeli na razpolago samo eno društvo, ki je zmožno prevzeti vse vožnje. Zato pričakujemo, da bodo vsi merodajni faktorji to prekoristno domače podjetje podpirali in se nanje ozirali, za kar bomo tudi mi skrbeli z ozirom na splošni prospeh blagostanja v naših gorah.
Illagoslovljeivje zastave v Pod-, turiiii. — Kakor smo že zadnjič poročali, se je v nedeljo v Podturnu blagoslovila zastava, katero si je dalo napraviti neko društvo v spomin zadnjega bivanja Nj. Vel. cesarja v Gorici. V ta namen je bil trg pred cerkvijo sv. Roka okinčan sč zastavami in sč zelenjem. Pri uhodu na trg bil je napravljen lepo slavolok, na katerem so vihrale avstrijske zastave. Te slovesnosti e o se udeležili zastopniki civilnih oblasti in vojaštva. Tudi še precej ljudstva je bila navzočega, a pripadalo je skoraj izključno priprostim slojem. Laške mestne gospode si zaman iskal med udeleženci. Sodelovala jo pri slovesnosti godba tukajšnjega pešpolka št. 47. in bil je poleg tudi oddelek voteranov. Po maši, ki se je darovala v cerkvi sv. Moka, blagoslovili so zastavo pred cerkvijo. Cerkvena opravila opravil je, ob azistenciji drugih duhovnikov, stolni prošt preč. gosp. dr. F a i d u t ti. Kumovala je, kakor smo že zadnjič omenili, preblago-rodna gospa grofica Attems-Ceschi, soproga dvornega svetnika in voditelja tukajšnjega glavarstva.
Po vsej slavnosti je novo društvo ,Xorpo della bandiera“ priredilo javen ples, kar nam ni vgajalo. To je tem bolj čudno, ako pomislimo, da je tudi pred osmimi dnevi bil v Podturnu javen ples. Tedaj sami plesi brez konca in kraja.
Mestne volitve v Gorici. — V ponedeljek so volili volilci tretjega razjeda. Izvoljena sta bila župan dr. Karol ^enuti in pa delovodja v Stračicah Jožef JViakutz. V drugem razredu so bili izvo-jljeni odvetnik ar. Pinaucig, trgovec Ed-jvard Savorgnani in šolski voditelj Dominik Vittori. Za 1. razred so kandidatje:
, ■ Ivan Bader, AlTred Bozzini in Fran-išek Marzini. Boja ni bilo. Vse je šlo Jadko in mirno. Po vsem pisarenju pričakovali smo hudo volilno borbo in losledno tudi velike spremembe v gorkem mestnem svetu. Toda vse seje 'azkadilo. Nekaj pa moramo vendar pri-•iti, da ni prišel pri teh volitvah v ob-bčinsko starešinstvo noben žid.
Zborovanje goriSkih italijanskih seučiliščnikov proti dogodkom v Ino-lostu in za italijansko vseučilišče v rstu, je bilo v nedeljo v gledališču, 'hoda so se udeležili tudi nekateri tu— 'Bjšnji italijanski državni poslanci in pa
deželni glavar Pajor. Sprejeta jo bila tozadevna resolucija.
Prefrigani goljufi. — Kakor smo zadnjič poročali, zaprli ho poleg Kerkoča in Žerjala, tudi dva tukajšnja mešetarja in sicer bivšega brivca Louviera in bivšega trgovca Braulina. Vsi ti ljudje priskrbeti so si znali tako dobro ponarejene hranilne knjižice tor tako spretno uredili vse okolnosti, da se jim je posrečilo izvabiti celo tukajšnji bančni firmi A. V. Jona & Gomp. na neko na 30.000 K se glasečo knjižico 21.000 K. Ker so pa še pravočasno prišli na sled goljufiji, posrečilo soje rešiti baje večji del tega zneska. Govori se ludi, da sla imela Louvier in Braulin ravno te dni, in sicer v Gradcu, izvesti velikanske goljufije. V soboto namreč odpeljala bi so bila v Gradec in si v pomočjo štirih ponarejenih hranilnih knjižic, prisvojila tam pri raznih hranilnicah 200.000 K.
Židovska nesramnost. — Pod naslovom „1 truflalori slavi11 priobčuje tržaški „Piccolo“ to lo vest: „Goljufije, kalere sla nameravala izvršiti in sta jih doloma izvršila Kerkoč in Žerjal, presegajo četrt milijona kron. V to zadevo sta zapletena ludi dva tukajšnja posredovalca Josip Louvier in Angel Braulin, ki sta bila istotako aretirana. Osleparila sta več tukajšnjih tvrdk1'. Kdor čita to tako naslovljeno notico, 1..LIH si bode, da so vsi štirje aretiranci Slovenci, dočim sta zadnja dva Italijana, kar je čifutskemu dopisunu popolnoma dobro znano. Kmalu dočakamo, da prekrsti ta židovski list vse brigante v Abrucih v Slovence.
Tatvine v Gorici. — Ni ga skoro dne, da ne bi tatovi udrli v našem mestu v to ali ono stanovanje, v to ali ono prazno vilo itd. Zopet so v noči od srede na četrtek prišli v prazno stanovanje conte Roma, nahajajoče se v ulici Dante ter so baje odnesli mnogo vrednosti. V noči od četrtka na petek pa so okradli nekega natakarja kolodvorske restavracije ter mu odnesli kakih 130 K. Tudi od drugih tatvinah se govori. Tatvine ponavljajo se od dne do dne že skoraj mesec dni, ne da bi naša policija dosedaj zasačila niti jednega izmed tatov. Mestno prebivalstvo, posebno pa oni, pri katerih bi tatovi kaj našli, so zaradi tega jako vznemirjeni. Naše mesto se vedno bolj širi in pride posebno zdaj, ko se bode začela zidati nova železnica, vse polno in vsakovrstne golazni k nam. Število redarjev pa je vedno isto in popolnoma nedostatno. Zato pa je tudi skrajni čas, da se poklicani činitelji zganejo ter ukrenijo vse potrebne korake, da se število redarjev v Gorici pomnoži, kajti če pojde tako dalje, se ne bo niti čuditi, ako bodemo čuli kakega lepega jutra, da-so nam ponoči celo kakega policaja vkradli.
Tatovi. — V petek zvečer se je vtihotapil'neznan lopov v vrt Rasauer" jeve hiše, nahajajoče v Gosposki ulici, in ko ga je neki gospod zapazil ter mu tudi sledil, izginil mu je hitro izpred oči ter se spretno zamešal med množico, ki je bila pri koncertu mestne godbe na Travniku. Istotako so poskusili neznani lopovi izvesti tatvino v neki hiši, nahajajoči so ulici Contavalle. Kakor se vidi, ni ga dne v Gorici, da bi se ne dogodila kaka tatvina. A totovi kje so?
Zaprli so nekega Josipa Berlota ki je v raznih presledkih osleparil svojega strica Antona Toso do približno 3000 gld.
Tatje v Solkanu. — V Nordisovo vilo v Solkanu so vlomili tatovi od srede na praznik ponoči. Pretaknili so po vseh sobah. Ležali so celo po posteljah in kaditi cigarete. Odnesli so nekaj žlic in drobnarije. Denarja v vili niso našli.
Sadni trg v Dorubergu. — Iz Dornberga nam pišejo: Pri nas se je ustanovil sadni trg. Ta za našo občino in okolico prekoristna in prepotrebna naprava, obeta lepih vspehov. Dasi je .vsak začetek težak, sponaša se prav dobro, ker trži se prav živahno.
Koliko truda, denarja in zlatega časa si prihrani ljudstvo, ako bode vedelo ceniti to prekoristno napravo.
Vabimo kupce, da prihite odjemati epo sadje, kojega je vkljub slani v obilici.
Pri ti priliki poživljamo gospode poslance in prosimo vplivne osebe, da zastavijo svoj glas, ter nam izposlujejo tretji vlak, s kojim bode možno, odpošiljati sadje direktno. Pojasnijo naj na pristojnem mestu, da bode imela vipavska železnica le tem potom lep dobiček. Jutranji vlak je navadno natlačen, a za nazaj ne mara in ne more čakati ljudstvo do večera.
Opuščen notarijat. — Kakor ču-jemo se jo mesto notarja v Bovca opustilo.
Mnrijua družba v Kamnjah jo napravila dne 17. t. m. veselico s peljem in gledališko igro Sv. Noža. Beči moramo, da so jo veselica posrečila. Petje je bilo dobro, zlasti jo ugajal mešan zbor: „l)o-niovini“ in žonski zbor: ^Slovenskim mladenkam*'. Tudi moški zbori so se dobro obnesli. Pri samospevu „Slavjanka“ smo občudovali obsežen glas pevke. Visoki „b“ s tako lahkoto prijeti, to ni kar si bodi, taki soprani so redki. Krasna Gregorčičeva pesem: ..Rabeljsko jezero" je naredila na poslušalce globok utis; pa se je ludi deklamovalka potrudila, da so je dobro naučila in prav lepo prednašala. Tudi druga deklamovalka je zelo častno rešila svojo nalogo. Najlepše pa je vspela igra „Sv. Noža"; človek bi mislil, da ima pred sabo kakšne mestne gospodične, ne pa priprosta kmetska dekleta; tako lepo so so kretala na odru. Najboljše sta igrali Noža in Klavdija, posebno Neža je včasih tako prisrčno govorila, da so marsikomu prišle solze v oči. — Krasen je bil nastop Klavdije v drugem dejanju, ko zvo, da jej je sin postal kristjan ter vsa obupana zbeži z odra. — Zelo lepo sta igrali tudi Lucina in Fmerencijana na koncu drugega dejanja. A tudi drugi, zlasti pa pretor Simforjan, so dobro igrali. Pozneje smo zvedeli, da je sestra g. kaplana gč.na 1. V. mnogo pripomogla, da se je tako lepo vršilo, ker se je za odrom veliko trudila z napravljenjem in oblačenjem igralk. Upamo, da to ni zadnja veselica ktero je priredila kamenska Marij na družba.
Vabilo na veselico, kojo priredi dekliška šola „Elizabetišče“ v Tomaju, dne 31. maja in t. janija 1903. na dvorišču g. Marije Čefuta-Ucman s sodelovanjem mešanega zbora pevskega društva „Tomaj" pod vodsvom pevovodje g. S. P r e n c i s a. Začetek ob 4'/a uri pop. Vstopnina 40 vin., sedeži I. vrste 1 K. Preplačila se z ozirom na blagohotni namen hvaležno vspr&jemajo v korist „Elizabetišča“. K obilni udeležbi vabi uljudno.	„Elizabetišče“.
Ciganke goljufice. — V soboto popoludne sta prišli v štacunu Josipa Kogoja v Podgori dve ciganki in sta menjali pri njem nekaj denara. Pri ti priliki pa sta ciganki osleparili Kogoja za 130 K, potem pa sta izginili.
Pretep. — V Prvačini so v neki gostilni tako močno potepli nekega Ant. Kosa, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Iz Nabrežine nam pišejo: Na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli bode dne 31. maja t. 1. slovesen zaključek šolskega leta 1902—1903. z razstavo šolskih izdelkov klesarskih (kamnoseških) vajencev in pomočnikov. Prijatelji šole in napredka so vabljeni se udeležeti te slovesnosti, ki se bode vršila ob 11. uri predpoludne v šolskih prostorih. — Razstava bode odprta: predpoludne od 11. do 12. ure in popoludne od 2. do 6. ure
—	Vstop je prost.
Murvino perje. — Ker je letošnja slana napravila posebno na murvinem perju velikansko škodo, je cena temu perju zdaj neverjetno visoka. V Vidmu plačujejo murvino perje po 35, 50, 55, in celo do 60 lir kvintal.
Agitacija za italijansko vseučilišče v Trstu je združila vse Italijane. Kakor na Vnebohod v Trstu, so demonstrirali tudi v Roveretu, v Mezzo Lombardo in v Rivi. Gibljejo se tudi Italijani v kraljestvu. V Padovi je poslanec Ga-ratti obljubil, da bo interpeliral vlado v Rimu zaradi krivic, k! se gode italijanski vseučiliški mladini v Inomostu. To je pač čudno. Kaj bi odgovoril n. pr. avstrijski zunanji minister, ako bi ga kdo interpeliral zaradi krivic, ki se gode beneškim Slovencem v Italiji. Da se Italijani v Avstriji potegujejo za svoje pravice, je njihovo pravo. Toda vmešavanje tujih državljanov v naše razmere, naj si avstrijska vlada prepove. Sicer pa, dokler tržaški Italijani Slovencem v Trstu odrekajo ljudsko šolo in drugi k temu molče, nimajo pravice govoriti o krivicah glede vseučilišča.
Smrt izdajice. — Izdajica meksi-kanskega cesarja Maksimilijana^ duhovitega brata našega cesarja, je pred kratkim umrl grozovite smrti. Popadel ga je bil stekel pes. Zdravil se je, a nobeno zdravilo ga ni rešilo. V divjosti je umrl novodobni Judež, kije obljnbil Maksimilijanu zvestobo, a ga v Qaeretari izdal za 50.000 dolarjev.
Sol v živinoreji. — (Konec.) Kako da deluje sol na Hlast in na dobro po-čulenje pri živini, jo znano; tudi so opazovali, da so živina pri polaganju soli hitreje redi. Sol je zato potreben dol brane. Kri ima v sobi kuhinjsko sol in druge nastranove soli, v krmi pa prevladujejo kalijeve soli. Te kalijeve soli so nahajajo po resorpciji ali vsrkanju hrano v krvi kot ogljikovo-kisli kalij in provzro-čajo v krvi nekatere kemijsko spremembo na ta način, da se nahaja notri poleg nerazkrojene soli (klornalrija) in ogljikovo-kislega kalija (potošlja) tudi klorkalij in ogljikovokisli natrij (sodu). Ker imajo ledvice nalogo, da ohranijo kri čisto, zato imajo tudi dolžnost, spravili iz telesa v scalni vodi vse tuje soli, torej tudi oglji-kovokisli natron, ki je nastal na račun kuhinjske soli; na ta način zgubiva kri pod vplivom kalijeve bogate krme mnogo natrija. Tega moramo torej v hrani znova dovažati. Iz tega sledi, da jo potreba pri kalija bogati hrani mnogo, pri malo ka-lijasti hrani le malo »li celo nič kuhinjsko soli. Tudi ljudje, ki so hranijo le bolj z rastlinstvom, n. pr. krompirjem, ki ima v sebi veliko kalija, vživajo mnogo soli.
Ker se red6 naše koristne domače živali, izvzemši mladiče, izključno le s kalija bogato krmo, zato potrebujejo brez izjeme soli. Ako pametno rabimo sol pri živini, ima to jako ugoden vpliv, ne samo, da je sol del hrane, ampak ob enem tudi zabela in dišava, ki posebno pospešuje prebavljanje. Kakovost mleka se znatno izboljša, mleka več pridela in tudi meso je boljše. Razven tega so živali, ki dobivajo dovolj soli, tudi pred kugo na gobcu in parkljih mnogo bolj zavarovane.
Koliko pa dajajmo soli in na kakšen način ?
Po Francoskem dajo enemu volu po različnosti teže 40 do 80 gmmov (4 do 8 dek), molzni kravi 50 do 60 gr, konju ali muli 20 do 30 gr, ovci 1 do 2 gr, pitavni ovci 3 do 4 gr.
Pri nas po Avstriji, na Nemškem, v Švici, na Angleškem in Belgijskem so te porcije bistveno večje. Na Švicarskem pride na govejo žival na dan po dekagr., še enkrat toliko pa, če se žival pita.
Na Angleškem dajo konju v obče po 10 dkg na dan, kravi po dkg, volu 10 dkg, teletu 2 dkg, ovci lVo do
2 dk*' .
Pri nas in po Nemškem pokladamo navadno konju 2 do 4 dkg, srednje velikemu govedu 3 do 5 dkg, ovci >/•, do 1 dkg, prašiču ravno toliko.
Kakor pa je sol dobra reč, ravno tako svarimo pred njeno zlorabo.
Pravilo, koliko se sme pokladati soli na dan, bi bilo po kemijskih preiskavah: Pri prežvekovalcih, ki še rastejo, 4 do 10 gr na 100 kg žive teže, pri prašičih ravno toliko, pri molznih kravah 20 do 40 gr na glavo, pri konjih po 10 do 20 gr na komad. Ako se poklada preveč soli, se s tem zviša prebavljanje redilnih snovij, nastavi se pa po zanesljivih pre-skušnjah premalo mesa.
Zato se mora pokladanje soli ravnati popolnoma po krmi. Ako dobiva žival zrnje, ki ima veliko kalija, ji dajemo tudi menj soli. Nikakor pa ne dajajmo živini soli kot take, surove, ampak jo pomešajmo vedno med krmo ali pa raztopimo v pijači.
Za kratek čas.
Kedaj se ločita? — Neka zakonska v Parizu sta živela precej let v miru in sreči. A ker škratelj o tem ni bil zadovoljen, ju je kmalu razprl. Gresta k sodniku in zahtevata, naj ju loči. Sodnik: „Imata otroke?11 nDa1-, pravi mož, „deklico in dva dečka; ali žena hoče dva, jaz pa tudi dva." „Pa počakajta, da dobita še četrtega, potem pa se ločita", reče sodnik. Zadovoljna odideta. Po dveh letih sreča isti sodnik zopet tega moža in ga vpraša, kaj in kako se mu godi. „Gospoil sodnik", pravi mož, „z ločitvijo ne bo najbrž nič. Dobila sva dvojčka in zopet se ne moreva ločiti1*. „No pa počakajta, da dobita šestega", reče sodnik in potolče moža po rami. „Tako lahko čakava do sodnjega dne“ odgovori smeje se mož in se poslovi od sodnika.
Pijančevo modrovanje. — Nek mož je pozno v noč opotekajoč se in dobre volje prikolovratil domov. Žena ga sprejme, oponašajoča mu: „Tone ali se ne sramuješ tako kolovratiti okoli. Saj jo že tri ura". „Prav, prav," odgovori mož, „in če sem bil ostal doma, ali ni bila sedaj tudi že tretja ura".
V odlit
atelije-u
Anton Jerkič,
v Gorici, Gosposka ulica št. 7
drugo nadstropje izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem Stilu in no-prekosljivo natančnostjo po jako 7,mernih cenah ; priporoča se tildi v izdelovanje krajevnih in drugih razglednic, ki so priznane kot najlepše.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Ant. Jerkič,
fotograf.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl. občin-stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lasi ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene Iprav solidne!
iPli®
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lasni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah!
A. Mavrič, kroj. mojster.
TTTTtTTTTTT
urar c. kr. državnih železnic, Gosposka
f ulica š. 25, Gorica,
jk priporoča svojo ve-)	0	za'°K° srebrni)	nih	in zlatih naj-
Cene-.	boljših	švicar-
srebrnc	skih	ur in ve-
ure gld.	rižic	po	naj-
450 na-	nižjihcenah,
prej, zlate	posebno	v
ure od gld .	času	sv	.
20 naprej, za	BIRME,
gospodične in \^a^ozoF’ sicer zlate od n	^orej	•
gld. naprej. Spre- Kj jema ludivpopra-v o vsakovrstnih ur.
Vsako popravo ga-rantira eno leto. —
Delo solidno. Se pripo- ' roča svojim c rojakom'^
PETER COTIČ
čevljarski mojster
v Gorici, Gosposka ulica, št. 14. « priporoča svojo delavnico.
WWWWWWWWWW'
Računski sklep „CentraIne posojilnice4* v (^OFiei
 	-	-	—;—-— za drugo upravno leto 1902.	  —	s=ssbss
Denarni promet.
Sprejemki		Kron	• 1 vin.		Izdatki	i Kron i	vin
Račun	glavnih deležev		3.600		Račun hranilnih vlog			107.595	57
„	opravilnih deležev		290	—		obresti od hranilnih vlog ....	1.080	48
M	pristopnin		193	—	n	posojil na osebni kredit in zastave	46.477	27
M	hranilnih vlog		385.049	18 !	n	posojil na vknjižbo		153.043	83
n	posojil na osebni kredit in zastave	21.832	80		posojilnih obresti		114	26
n	posojil na vknjižbo		12.394	04	n	obresti od posojil na vknjižbo . .	-	53
n	posojilnih obresti		9.193	74 |		zamudnih obresti		—	22
»i	obresti od posojil na vknjižbo . .	16.624	75 j	>»	upravnih stroškov		fi.072	04
M	zamudnih obresti		143	_ 1	j ”	inventarja		139	37
M	efektnih obresti		252	1	>»	knjig in tiskovin		10	50
M	upravnega prispevka 		1.894	51	M	tekoči		803.389	66
•1	tekoči		671.480	12	M	tekočih obresti		297	01
n	tekočih obresti		863	85	n	blagajne: gotovina za 1. 1903 . . .	10.266 j	29
M	obresti od hranilnih vlog ....	11	35			"		
M	blagajne: gotovina ii 1. 1901 . .	4.664	69				
		1,128.487	03			1,128.487 |	03
		1		Ii			
Promet:
Sprejemki Izdatki .
K 1,128.48703 „ 1,118.22074
K 2,246.70777
Eačun zgube in dobička.
	Zguba	Kron	vin.
Račun	posojilnih obresti		304	13
n	obresti od posojil na vknjižbo . .	206	90
n	tekočih obresti		13	33
	obresti hranilnih vlog: Izplačane: ... K 1.069-13 Kapitalizovane: „ 21.993’56	23.062	■ 69
M	upravnih stroškov		6.072	04
w	inventarja: 20% odpis		203	—
n	knjig in tiskovin: 20% odpis . .	239	06
n	bilance: dobiček		4.015	82
		34.116	97
Dobiček
Račun posojilnih obresti
„ obresti posojil na vknjižbo .
zamudnih obresti „ tekočih obresti pristopnin „	efektov: kurzna	razlika
„	efektnih obresti
ii upravnih prispevkov
10.791
18.512	39
34.116
Račun bilance z dne 31. decembra 1902.
Imovine	Kron	vin.
Račun posojil na osebni kredit		182.909	70
„ posojil na vknjižbo		401.307	68
obresti od posojil na vknjižbo:		
Zaostale obresti za 1. 1902 . .	3.205	46
posojilnih obresti:		
Zaostale obresti za 1. 1902 . .	1.355	85
efektov		7.082	I
„ efektnih obresti		42		 1 |
„ inventarja		811	72
knjig in tiskovin		956	
tekoči:		i
Stanje: .... K 188.55877		
Kapit. obresti: . „ 3.68526	192.244	03 I
blagajne:		
Stanje koncem 1. 1902 ....	10.266	29
	800.180	73 |
1 1 i		
Dolgovine
Kron
Račun glavnih deležev............................
„ opravilnih deležev..........................
„ hranilnih vlog:
Stanje: ....	K 655.462*51
Kapital, obresti:	„	21.993'56
22.400
1.200
obresti od posojil na vknjižbo: Predplačane obresti za 1. 1903 . posojilnih obresti:
Predplačane obresti za 1. 1903 . tekoči:
Stanje: ....	K 87.384'28
Kapital, obresti:	„	2.076'04
reservnega zaklada ....................
zgube in dobička:
Dobiček...........................
vin.
677.456	07
3.728	82
1.802	36
89.460	32
117	34
4.015	82
800.180	73
® Teodor Slabanja, |
srebrar,	U
v Gorici, ulica Morell 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Št. 1123 Op.
lla^glae«
Naznanja se, da
J A,V NA DRAŽBA
zastavil I. fietrtleta t. j. mesecev
januvarja, februvarjain marca 1902.
začne v ponedeljek 8. junija 1903. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravnateljstva zastavljalnico
in i njo združene hranilnico.
V Gorici, 6. maja 1903.
Krojaška mojstra
čufer <fc Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za mo£ke po meri. bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom ▼ Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila.