Izhaja vsako sreda
Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9'—. inozemstvo Din 64"—» " Poštno-čekovni račun Stav. 10.603.
Cen« lnseratom: Cela stran Din 2000'—k pol strani Din 1000 —, Četrt stresi Din 600'—, 'It stran} Din 280"—, «In strani Din 126'—. Mali oglasi vsaka beseda Din V—i
Časopisna poročila so v zadnjem času povedala, da je gasilska zveza v Belgra-du odstavila odbor gasilske zajednice v Ljubljani in da so bili imenovani v odbor novi možje. Gotovo so morali biti vzroki za tako postopanje zelo tehtni in mora biti torej zadeva za Slovence važna. Saj vemo, da imamo v Sloveniji več kot 30 tisoč gasilcev razdeljenih po 14 župah v 920 čet. Po veliki večini so gasilci dobro organizirani, uniformirani in tudi razmeroma dobro izvežbani ter predstavljajo najmočnejšo slovensko organizacijo. Mogoče da razmere v gasilskih četah niso povsod take, kakor bi bilo želeti, gotovo pa je slovensko gasilstvo na zelo visoki stopnji. V gasilstvu delujejo po veliki večini najboljši slovenski možje in fantje z vso požrtvovalnostjo. Imajo pa gasilci v svoji sredini tudi ljudi, ki jim za požrtvovalno delo ni, ki bi pa radi iz te naše lepe organizacije napravili nekaj čisto irugega. Hvala Bogu, so njihove namene pravočasno spbznali.
Leta 1933 se je izvršila reorganizacija gasilstva po novem zakonu. Ta zakon je uveljavila JNS vlada in je z njim hotela jugoslovansko gasilstvo popolnoma poenotiti. Verni pristaši JNSrežima, ki so se leta 1933 prav lahko po metodah režima in s pomočjo tedanjih srezkih načelnikov prikopali na vodstvo slovenskega gasilstva, so hoteli te naše gasilce po svojem vzgojiti. Zato pa ni smel nikdo, ki ni bil takratnemu režimu všeč, priti na kakršnokoli vodilno mesto v gasilskih organizacijah. Predvsem so razdelili gasilce na državne in protidržavne, tako, kakor je pač kateri bil pristaš JNS ali proti njej. Le »državni« so smeli biti poslovalci (predsedniki, poveljniki, starešine) v četah in župah; če so pa gasilci le hoteli izbrati svoje poveljnike in starešine, jim jih niso hoteli potrditi, ampak so jih od-stavljali, ali jih celo izključevali kot člane. Z največjim terorjem so gospodarili razni politikanti v gasilskih «linicah. Niso hoteli sprejemati poštenih naših mož in fantov za člane. Ako je bila ustanovljena kje nova gasilska četa, je niso hoteli sprejeti v zvezo. Samo radi politične »nezanesljivosti« tako niso sprejeli nekoliko tisoč članov in niso potrdili več desetih novo ustanovljenih čet. Pri volitvah leta 1933 in 1935 so morali slovenski gasilci v uniformah iti na volitve, agitirati za JNS in Jevtiča, gasilski avtomobili so pa morali voziti volilce na volišča.
s Jugosloveni« so si hoteli svoje položaje v slovenskem gasilstvu tudi za bodoče zasigurati. Razpisali so posebne izpite in skušnje za gasilske poslovalce. Izpite in
skušnje bi smeli delati le oni, ki so že sedaj poslovalci; na občnih zborih v januarju ali februarju prihodnjega leta bi pa mogel biti izvoljen le oni, ki ima izpit, torej zopet po večini njihovi ljudje.
Velika večina slovenskih gasilcev je bila proti takemu postopanju in nastalo je med njimi nerazpoloženje proti peščici JNS gasilcev na vodstvu, posebno še, ker to vodstvo vsa leta ni za gasilstvo kot tako prav nič dobrega napravilo. To nerazpoloženje se je še povečalo, ko je vodstvo s prozornim namenom razpisalo izpite za poslovalce. Ni čuda torej, da so slovenski gasilci z zadovoljstvom vzeli na znanje zadnje dogodke v gasilski zajed-nici in da se sedaj pripravljajo, kako bo-
do pri gasilskih volitvah po zimi pomedli s svojimi dolgoletnimi izkoriščevalci.
Naša dolžnost je bila opozoriti na vse to, ker se je v Sloveniji že splošno smatralo ravno radi opisanih dogodkov, da naši gasilci niso nič drugega, ko neka JNS organizacija in da pošten Slovenec ne more biti gasilec. To mnenje je treba popraviti. Gasilci, člani po četah, so prav pošteni slovenski možje in fantje, vendar jih mnogokrat komandira peščica JNS priganjačev in agitatorjev. Kakor so Slovenci iz politike iztrebili te zajedavce, tako jih morajo tudi gasilci iztrebiti iz svojih vrst. Naše slovenske gasilce čakajo še velike dolžnosti in naloge, na katere se morajo dobro pripravljati, da jim bodo kos. Slovensko gasilstvo mora postati del našega narodnega programa.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Državni proračun predložen skupščini. Finančni minister je predložil narodni skupščini predlog državnega proračuna za leto 1937-38. Proračun znaša 10 milijard 949 milijonov in je od lanskega za 625 milijonov večji. O posameznih postavkah bomo pisali natančnejše, ko se bo o proračunu vršila razprava v skupščini in še bodo mogoče katere postavke zvišane ali znižane. Proračun je povečan radi povečanja izdatkov v zvezi z neobhodnimi potrebami narodne obrambe in varnosti države. Najbolj so povečani osebni izdatki za novih 800 učiteljev in suplentov. Dvignili so se izdatki za na novo pozidane bolnice, za zdravnike in bolniško osob-je. Znatnejše je povečanje izdatkov za pospeševanje kmetijstva in zboljšanje živinoreje.
Za JRZ sijajno zmagovite volitve v zet-ski banovini v Črnigori. Zadnjo nedeljo je volila v občine zetska banovina v Črnigori. JRZ je dobila od 269 občin 207, to je 70%. Celotna opozicija z neopredeljenimi ima 62 občin, to je 23%. V 12 okrajih je dobila JRZ sploh vse občine.
JNS vekomaj! Objesten JNSar je rekel, da bo JNS vekomaj. Pristavil pa ni, na kak način bo vekomaj. Mi pa vemo in lahko rečemo, da bo JNS ostala vekomaj v najslabšem spominu. JNS režim je bil sličen pijanemu zapravljivemu gospodarju, ki po neumnosti vse .zapravlja, žena In otroci pa morajo biti tihi, če tudi trpijo hudo pomanjkanje ter se ne smejo zglasiti. drugače so tepeni. Slično je bilo pod JNS režimom. Uvedel se je strog
centralizem in vpeljala se je razna mono-polizacija. Samo v enem mestu naj bi vse bilo združeno, po drugih mestih bi morali prositi za miloščino ali počepati. Kdor je kaj govoril o samoupravi ali avtonomiji, je bil kot Jugoslaviji nevaren človek zaprt. Prav žalostni časi so bili. Ko pa so dobili pametni JRZ možje moč in je JNS režim preminul, je nastala svoboda. Po nedolžnem zaradi prisilnega režima zaprti možje so bili oproščeni in Jugoslavija je dobila med državami večjo veljavo. Da, JNS režim je preminul in ostal bo vekomaj v najslabšem spominu.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrijski zunanji minister v Berlinu.
Avstrijski zunanji minister dr. Schmidt se je pripeljal 19. t. m. s svojim spremstvom v Berlin, kjer se je razgovarjal z nemškim kanclerjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Neurathom. Avstrija pričakuje od tega poseta gospodarske koristi.
Razočarani Madžari. Pisali smo, kako je naglasil Mussolini v svojem govoru v Milanu, da bi bilo treba zaradi znatnega števila Madžarov v Podonavju spremeniti mirovno pogodbo v korist Madžarski. Za to izjavo so bih Madžari navdušeni in so poprašali še Nemce, kakih misli so oni glede madžarske meje napram Jugoslaviji. Nemčija je odgovorila, da je zoper vsako spremembo mej Madžarske.
Tudi Bolgari se bodo oborožili. Proti mirovni pogodbi se je prva do zob oborožila Nemčija, za njo Avstrija, na pol že tudi Madžarska in v najnovejšem času je začela naročati v inozemstvu Bolgarija vojaška letala, dasi ji je to izrecno prepovedano po mirovni pogodbi.
Nemčija zavrgla zadnja določila ver-zajske mirovne pogodbe. Nemčija je jav-
no proglasila za neveljavne vse one točke mirovne pogodbe, katere so jo tiščale med premagane države v svetovni Vojni in med one, katerim je prepovedano oboroževanje. Zadnje dni je oglasila Nemčija svetu, da za njo ne velja več določba o mednarodnosti nemških plovnih rek in da bodo te reke odslej nemška last. S tem je zavrgla Nemčija zadnje določbe mirovne pogodbe.
TroLveza proti sovjetski Rusiji. Med Nemčijo, Italijo in Japonsko je najbrž že sklenjen sporazum, ki je zgrajen na skupni politiki proti ruskemu komunizmu in na skupnih trgovskih koristih. Italija ter Nemčija priznata Mandžurijo, ki je v popolni odvisnosti od Japonske. Nemčija bo dobivala iz Mandžurije sirovine v zameno za svoje industrijske proizvode, posebno za orožje, strelivo in stroje za izdelovanje streliva. Tudi Italija je v zadnjem času prisiljena, da nastopi v zvezi z Japonsko in Nemci proti ruskemu komunizmu, ki zalaga rdečo špansko armado z orožjem in municijo. Italija ima zdaj največ koristi od tega, da podpira proti Rusom in rdečim zmagovitega generala Franca, ki je in bo nabavljal vojne in druge potrebščine iz Italije. Trozveza proti sovjetom ne pomenja vojne z njimi, ampak hoče samo preprečiti svetovni požar, katerega skušajo zanetiti v Evropi ruski komunisti in uničiti vse po vzgledu Španije.
Italija in Nemčija sta priznali Francovo špansko vlado z utemeljitvijo, da je zasedla vlada generala Franca večji del Španije in da niti govora ni več o kaki rdeči vladni oblasti. Dosedanje diplomatsko zastopstvo pri levičarski vladi bo od Italije ter Nemčije odpoklicano in bosta za obe državi osnovani novi poslaništvi v Burgosu, kjer ima sedež Francova vlada.
Nova neprilika Blumove francoske vlade. Francoska levičarska vlada pod predsedstvom Bluma se ima boriti z vedno novimi težkočami. Pred nedavnim so zagnali desničarji v parlamentu krik proti Blumovemu notrajnemu ministru Salen-gru. Očitali so mu, da je med svetovno vojno pribežal k Nemcem in je bil kot de-zerter od Francozov obsojen na smrt. Po zlomu se je znal iz nečedne zadeve izma-zati in se je upal celo postati župan mesta Lille in notrajni minister, ki je zastavil vse svoje moči,- da bi bila Francija očito podprla španske rdečkarje. Ti hudi očitki so šli ministru tako na živce, da je izvršil samomor s tem. da se je zastrupil s plinom. Salengro je bil odličen član socijalistične stranke. Takale smrt no-trajnega ministra je velika neprijetnost za celo vlado, ki boleha na obči nepriljub-ljenosti.
Huda napetost med Nemčijo in Rusijo. Nemčija poseda po Rusiji več tvrdk, katere upravljajo nemški državljani. In te v Rusiji že več let živeče Nemce so začeli sovjeti v zadnjem času zapirati z izgovorom, da so zapleteni v zaroto proti obstoječemu režimu v Rusiji. Nemčija je proti temu postopanju ostro ugovarjala v Moskvi, a se Stalinovi mogotci prav nič ne zmenijo za nemški protest. Če bodo šli Bovjeti tako daleč, da bodo zaprte Nemce obsodili in postavili pred puške, bo došlo med obema državama do prekinitve di-plomitskih odnošajev,
Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Vseameriška konferenca. V prestolici južnoameriške republike Brazilija v Bu-
enos Airesu bo pričel te dni vseameriški kongres, ki bo trajal do 15. decembra in bodo njegovi sklepi odločujoče važnosti ne samo za Ameriko, ampak za celi svet. Predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt je že odpotoval na ta posvetovanja.
M________,
KATOLIŠKIMI
m
Pomen katoliškega časopisja. Belgijski katoličani so si v svesti, da mora katolicizem, alco hoče biti prodoren in zmagovit, svoje sile črpati iz dvojne organizacije: politične in nepolitične. Med nepolitičnimi organizacijami zavzema važno mesto prosvetna organizacija. Ta organizacija, ki v Belgiji izvrstno uspeva, širi katoliško časopisje kot najboljše izobraževalno sredstvo. Rezultat tega sistematičnega, neumorno vršenega dela, je velika razširjenost katoliškega časopisja v Belgiji. Mednarodna izložba katoliškega tiska, ki je bila v Vatikanu letošnje poletje, je nudila pregled katoliškega tiska po raznih državah. Kar se tiče katoliškega tiska v Belgiji, jasno in glasno govore naslednje številke: Od 2,200.000 iztisov novinskih dnevnikov odpade na katoliške dnevnike 995.000 ali 44%, na katoliški cerkvi sovražne 700.000 ali 31%, na indiferentne (brezbarvne) 565 tisoč ali 25%. Še ugodnejše je za katoličane razmerje pri tednik- -: 316 tednikov je katoliških, 298 pa nekatoliških. Posne-majmo Belgijce!
Inženjer-menih. Bog kliče v svojo službo ljudi iz raznih poklicev in različne starosti. V Lyonu (na Francoskem) je živel inženjer Legrand, mož temeljite in dejansko preizkušene strokovne izobrazbe in velikega ugleda v tem velikem industrijskem mestu. Oženjen je bil ter živel v srečnem zakonu. Pa vendar ni bil zadovoljen. Hrepenel je višje. Njegovo hrepenenje ni veljalo svetu in temu, kar svet nudi plače, časti, uživanja in veselja. Višje je stremelo njegovo srčno hrepenenje. V samostan ga je vleklo: to je bil božji klic. In inženjer Legrand je temu klicu sledil: vstopil je v najstrožji katoliški red, v red kartuzijancev. Njegova soproga je tudi šla v samostan in sicer v samostan kartuzijank. Nedavno je prejel prejšnji inženjer Legrand zakrament duhovniškega posvečenja, ki mu
ga je podelil kardinal Maurin, lyonski g. nadškof.
Protestant — katoliški škof. Na Angleškem se v zadnjem času vedno češče dogaja, da protestantski duhovniki, člani anglikanske hierarhije, postanejo katoličani. Prav mnogo jih je tudi, ki postanejo katoliški duhovniki. Med temi je Henrik Ivan Poskitt. Poskitt je rojen iz pro-testantovske rodbine ter je bil leta 1911 posvečen za protestantovskega duhovnika. V tem svojem položaju ni mogel najti duševnega miru. Obširen in naporen študij krr' anstva ga je uveril, da anglikanska cerkev, čije duhovnik je bil, ni prava od Kristusa ustanovljena cerkev. Takšna je edino katoliška cerkev. Temu spoznanju je sledilo dejanje: zapustil je dušno-pastirstvo anglikanske cerkve in cerkev samo ter je leta 1915 vstopil v katoliško cerkev. Hotel je postati katoliški duhovnik. V to svrho je študiral katoliško bogoslovje ter postal leta 1917 katoliški duhovnik. Zdaj ga je papež Pij XI. imenoval za katoliškega škofa v Leedsu, važnem industrijskem mestu Anglije.
Duhovne vaje za fante v Domu Jezusovega Srca v Mariboru so od 5. do 9. decembra. Začetek 5. decembra ob 7. uri zvečer. Vsa oskrbnina stane 100 Din. Prosimo, da se pravočasno prijavi, kdor se želi udeležiti tega tečaja. —■ Vodstvo Doma.
Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča gg. duhovnikom naslednja dela: Bares. Im Lichte der Ewigkeit, Ausgewählte Hirtenworte, Predigten, Ansprachen und Briefe, broä. Din 39.20.
—	Vonier-Ellerhorst: Die Persönlichkeit Christi, broä. Din 36.40. — Bernhart: Der stumme Jubel, broä. Din 84.60. — Staudinger: Jezus und sein Priester, Gedanken über die Priester und die Heiligkeit des Priestertums, broä. Din 47.60.
—	Predigt und Prediger in der Zeit, broä. Din 45.—. — Faulhaber: Zeitrufe - Gottesrufe, gesammelte Predigten, vez. Din 86.80. — Be-gegnunug von Kirche und Welt, broä. Din 22.50.
—	Weingartner: Der Christ im Alltag, broä. Dln 50.—. — Weingartner: Kurze Katechismuspredigten, I. und H. Teil, broä. Din 72.—. —• Kirche im Kampf, broä. Din 46.50. — Katholische Aktion und Seelsorge, broä. Din 30.—. — Adam: Jezus Christus, vez. Din 112.—.
Osebne vesti.
Šolska sestra umrla. V zavodu mariborskih šolskih sester je umrla sestra M. Vincencija Lah v starosti 70 let, rojena na Pilštajnu leta 1865. Rajna je bila sestra že davno rajnega g. župnika Laha pri Mariji Snežni. Blagopokojni svetila večna luč, samostanski družini naše so-žalje!
Nesreče.
Smrtna nesreča pri zajemanju vode. V
Jaršah pri Zagorju ob Savi je zajemala
s škafom vodo iz vodnjaka 621etna vdova prevžitkarica Ana Renk. Pri tem delu je zgubila ravnotežje, padla je v vodnjak in se ubila.
Nesreča s cirkularko. Na Lednikovi žagi v Socki je zgrabila cirkularka Žagarja Franca špegel iz Paroža pri Dobrni in je mu odrezala na levi roki tri prste.
Pri padcu s kolesa si zlomila nogo. Pavla Fugin, 301etna žena občinskega tajnika iz Št. Petra v Savinjski dolini, je padla s kolesa in si je zlomila desno nogo.
S hudimi poškodbami v bolnico. V ljubljansko bolnico so pripeljali Alojzija Hab-jana, 291etnega delavca iz Ježice. Omenjeni je bil zaposlen s prelaganjem cementnih vreč v skladišču ob stavbi Delavskega doma. Težke vreče so naenkrat
Iflocas se vccmčatm naučiti!
Uporabljaj za pranje vedno Radion, kajti samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten. Pranje z Radionom fe tako lahko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrzli raztopini.
O
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
podsule Habjana tako hudo, da je dobil notrajne poškodbe, zlomilo mu je levo nogo in ima nalomljeno kost v boku.
Utonil v Krki. Posestnik Janez Nose iz Rumanje vasi pri Toplicah na Dolenjskem se je vračal v čolnu po Krki iz svoje gorice. Znamenja kažejo, da je srečno pri-veslal do brega, prijel za verigo čolna in se je hotel v skoku pognati na suho in je pri tem padel v Krko ter utonil.
Največja francoska smodnišnica zletela v zrak. Dne 16. XI. popoldne je prišlo v smodnišnici v Saint ChaiAasu pri južno-francoskem mestu Marseille do strahovite eksplozije, ki je nastala vsled požara. Vsa poslopja 200 m na okrog so še samo kup kamenja. Izpod razvalin so izkopali 52 mrtvih in nad 200 ranjencev, od katerih je 50 hudo poškodovanih. Med ubitimi je tudi ravnatelj tovarne. Kako je prišlo do nesreče, ni ugotovljeno, ker bo bile vse priče, ki bi mogle kaj pojasniti, ubite.
Dve hudi nesreči na Italijanskem in na Japonskem. V municijski in kemični tovarni v Monte Catini blizu Merana je prišlo iz neznanega vzroka do eksplozije, ki je zahtevala 42 mrtvih in mnogo hudo ranjenih. — Nad bakrenim rudnikom pri Osarusava v pokrajini Gifu v srednji Japonski se je podrl jez in je prišlo do poplave v noči. Od 3300 prebivalcev jih je utonilo 1200. Porušenih je bilo 500 hiš. Doslej so našli 300 trupel.
Razne požarne nesreče. Ruški tvornici za dušik je uničil ogenj barako, v kateri je imel shranjeno mizar Franc Jarc razno orodje. Zgorelo je še 28 kokoši ter znaša škoda 10.000 Din. — V Starem Logu pri Pragerskem je" upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Andreju Pernatu. Skoda znaša 55.000 Din. Pernat je po požaru tekom dveh let že tretjič ob gospodarsko poslopje. — V Spodnji Gorici pri Račah je požar upepelil gospodarsko poslopje posestniku Konradu Robar, ki ima 15.000 Din škode,^ ker so mu s poslopjem zgoreli tudi še rami spravljeni pridelki. — V šmarci pri Kamniku je zajel ogenj gospodarsko poslopje s pritiklinami krčmarju Fortunatu Ce-
rarju. Z gospodarskimi poslopji vred je zgorelo 4000 kg sena in vsi poljski pridelki. Škode je 50.000 Din, zavarovalnina znaša komaj polovico. — V Grdini v Halozah je nastal ogenj pri vinski kleti posestnika Jožefa Vtič in mu je zgorelo 15.000 Din vredno gospodarsko poslopje. — V Cogetincih pri Sv. Antonu v Slov. goricah je upepelil ogenj gospodarsko poslopje s pridelki posestniku Francu Puk-šiču. škode je 30.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino.
Svilen papir
in vse vrste papirja v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Razne novice.
»Vaška Venera«: to je gledališka igra, ki jo proizvajajo zadnji čas ljudje, ki se zbirajo okoli »Kmetskega lista« in drugih liberalnih listov. »Kmetski list« poroča, da je to igro vprizorilo društvo kmetskih fantov in deklet v Vojniku 8. novembra ter da gledalci niso prišli iz smeha od začetka do konca predstave. Verjamemo, ker je vsebina igre jako spolzka, šeste božje zapovedi kajpada »Vaška Venera« ne pozna. To igro vprizarja tudi »Sokol« po nekaterih krajih. Dobili smo obvestilo, da se teh predstav udeležujejo po nekod tudi nedorasli šoloobvezni otroci. Lepe vzgojne razmere! Tako vzgaja slovensko mladino meščanski in kmetski liberalizem. Ce se s takšno liberalistično vzgojo pokvari mladina ,da izvršuje zločine, pa ti liberalni hinavci razglašajo v svet, kako pokvarjena je mladina slovenskega naroda, ki uživa sloves »katoliškega naroda«. Matere, če nočete, da ne bodo vaše hčere »vaške Venere«, obvarujte jih vsakega vpliva liberalnih in marksističnih listov, časnikov, knjig in društev! Starši, vedite, da je liberalizem in marksizem kuga za vašo mladino! Če se v vaših hišah čitajo veri nasprotni časniki in knjige nekr-frčanske vp*bine, če so vaši otroci včlanjeni pri društvih, ki niso krščanska, če hodijo vaši sinovi in vaše hčere na prireditve, kjer se jim oznanja morala ■ »vaških
Vener«, ste tudi sami deležni krivde, da mladina propada.
Udruženje jugoslovanskih hmeljskih iz-voznikov-komisisijonarjev dravske banovine je bilo osnovano na ustanovnem občnem zboru 7. t. m. s sedežem v Žalcu, Izvoljena je bila sledeča društvena uprava. predsednk: Maks Cukala, Št. Jurij ol> Taboru, podpredsednik: Ivan Virant, Žalec, tajnik: Stanko Oset, št. Peter v Safj dolini, blagajnik: Franc Goričan, Žale odbornik: Josep Tiršek, Polzela, name nika: Josip Aubreht, Žalec, Anton Ulagft, Celje, nadzorni odbor: Štefan Zagode, Žalec, Rihard, Marčič, Braslovče, predsednik razsodišča: Franc Piki, Žalec.
špecijalist za žensk6 bolezni in porod dr. Ipa-vic Benjamin v Maribor«, vogal Prešernove
ulice 31 in Tomšičev drevored 4, zopet ordi-nira.	1344
Lepa knjižna nagrada se obeta srečnim reševalcem nagradne uganke v letošnji »Družinski Pratiki« s podobo sv. Družine. Pravilna rešitev uganke Vam bo povedala, kako udomačen je ta ceneni ljudski koledar pri našem narodu. Bogata vsebina »Družinske Pratike« in njene krasne slike se splošno hvalijo. Zahtevajte jo povsod!
1317
Lepe knjige. Bližajo se dolgi jesenski in zimski večeri. Da vam ne bodo dolgočasni, si pre-skrbite lepe čtivo. V Cirilovih knjigarnah v Mariboru In Ptuju dobite po zelo nizki ceni štiri krasne povesti In sicer: A njega ni (12 Din), Kraljica Estera (10 Din), Pravica in usmiljenje (7 Din), S strelo !n plinom (7 Din).
Blasnikova Velika Pratika za leto 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu Izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnlka nasled. v Ljubljani, Breg št. 10—12, ln v trgovinah. Poleg »Velike Pratike« je izšla tudi »Mala pratika za I. 1937«, ki velja samo Din 2.50. Ta je razširjena zlasti na štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca.	1211
Spominske knjige,
lep dar za god, za Miklavža, za vsako priliko, dobite v največji izberi v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Deset pisem v mapi
In najrazličnejše izdelave, tudi prav fine ter okrašene z rožami dobite v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Obžalovanja vre rt nI slučaji.
že zopet roparski umor. Po Mariboru še niso potihnile govorice o roparskem umoru pri Kamnici, že smo zvedeli iz St. Ilja v Slov. goricah, da je bil umorjen 18. t. m. ob pol sedmih zvečer tamkajšnji nad 601etni pismonoša Ludvik Žunko. Mož je peljal dvokolesne gare s pošto na kolodvor in na pol pota od poštnega urada do železnice ga je še neodkrit tolovaj pobil 8 krepelom ali kamnom do nezavesti in je zginil s poštno vrečo, v kateri je bilo 14.000 Din. Ko so 2unka našli v krvi poleg vozička, je še dajal znake, da je pri življenju. Prenesli so ga v njegovo stanovanje, kjer je podlegel udarcu, ne da bi se bil zavedel, kmalu po 11. uri v noči. Poštni voziček je bil poškropljen s krvjo In na Zunkovem telesu je sodna komisija ugotovila, da ga je napadalec po udarcu po glavi še tudi osuval z nogo.
Pod vlak se je vrgel. V Studencih pri Mariboru se je vrgel 19. t. m. zjutraj pod koroški vlak 191etni Franc Sumer, po poklicu slikarski in pleskarski pomočnik, zaposlen pa v tekstilni tovarni. Lokomotiva mu je odrezala obe nogi in ga je prepeljal reševalni oddelek pri polni zavesti V bolnico, kjer so ga operirali, vendar je umrl že ob 10. uri predpoldne. Ko so ga vprašali, zakaj je legel na tračnice, je kratko izjavil, da je to njegova zadeva.
Za saharin sta hotela kupiti par volov. Nad Remšnikom ob severni meji je 18. t. m. prijela obmejna straža posestnika P. Plošnika in njegovega sina Štefana. Oba sta prinesla iz Avstrije saharin, da bi za Izkupiček kupila par volov. Našli so pri njima 700 škatlic saharina.
Stolp madridske oddajne postaje, s katerega so širili rdeči iažnjiva poročila o svojih zmajrah.
Tako široke ceste gradijo Italijani v Abesiniji.
Predsednik poljske republike Moscicki odlikuje generala Ryd-Smyglija z maršal-
sko palico.
Dan pred volitvami predsednika Združenih ameriških držav so bile ulice Njujorka pol metra na debelo posute z letaki. Slika nam predstavlja snaženje njujorških
ulic po končanih volitvah
Obupno dejanje v duševni zmedenosti.
V	Cerknici pri Št. Ilju v Slov. goricah so našli na podstrešju obešeno 221etno Marijo Pernek, ki si je že poprej dvakrat poskušala vzeti življenje. Obupno dejanje je bilo izvršeno v očividni duševni zmedenosti.
že zopet smrt zaključek fantovskega pretepa. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah so se vinjeni fantje med seboj sporekli in stepli. 231etni Franc Njivar je dobil zabodljaj z nožem v trebuh in mu je podlegel. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je imel na več krajih prerezana čreva. Kot storilec se je sam javil 211etni Franc Čuš, ki je bil predan v ptujski preiskovalni zapor.
V Celju je vodil žeparje, na Hrvaškem je bil smrtno zaboden. Na Uršlovem sejmu v Celju 21. oktobra so bili na delu žeparji iz okolice Čakovca. Voditelj teh uzmovičev je bil 281etni kmet Štef. Bed-njač iz Totovca pri Cakovcu. Celjska policija je zaprla celo družbo žeparjev, le vodja jim je še pravočasno popihal in za tem je bila izdana tiralica. Na podlagi tiralice so izsledili orožniki Bednjača te dni v krčmi Vrbanec v Totovcu. Na predajo pozvani se je zoperstavil orožnikoma. Enemu je odgriznil prst, drugemu je hotel iztrgati puško. V silobranu je eden od orožnikov smrtno zabodel Bednjača.
Nevaren ptič hotel pobegniti iz zapora.
V	preiskovalnem zaporu v Celju je znani tat in vlomilec Ivan Bezovšek, ki je hotel nasilnim potom na svobodo. Od mize je odlomil nogo in tako oborožen je zagrozil s smrtjo dvema paznikoma. Napadena sta po dolgotrajnem ruvanju zmogla tolovaja in mu preprečila pobeg v svobodo.
Ustrelil se je v Ljubljani na Jegličevi cesti geometer Ignacij Petročnik.
Albumi za razglednice in fotografije
so najlepše slikovnice, vezane z vašimi spomini! Ohranite si vse razglednice in fotografije v albumih! Pridite pogledat našo zalogo v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Izpred sodišča.
Obsojeni ciganski tatovi. V Štrihovcu pri Št. Ilju v Slov. goricah je bil izvršen 27. avgusta od ciganske tolpe vlom v trgovino Ivana Šefa, ki je bil oškodovan za 44.691 Din. Orožnikom je uspelo, da so izsledili del blaga v vrednosti 12.083 Din, drugo pa je sigurno za okradenega zgubljeno. Vlom je zasnoval Josip Baranja iz Vanče vasi v Prekmurju, ki je tudi sestavil tolpo iz samih ciganov iz Vanče vasi. Do Štrihovca so hodih samo po noči, po dnevu so se skrivali po gozdovih. Po posrečenem vlomu so se cigani zatekli na kozolec pri Jarenini. Naslednjo noč so ukradli v Jablanah na Dravskem polju posestniku Francu Arnušu konja in ko-leselj, naložili so plen na voz in ga peljali do Mure, kjer so voz ter konja pustili na cesti, pobasali nakradeno blago v bisage in se vrnili srečno preko Mure v domačo vas, kjer so pokradeno zakopali pod pode svojih koč. Obtoženi cigani so na obravnavi v Mariboru 20. novembra vse tajili, a so le bili obsojeni in sicer: Horvat Franc 4 leta robije, Aleksander Baranja 6 mesecev strogega zapora, Ju-lijana Baranja 3 mesece strogega zapora, Marija Baranja, Marija Horvat, Cecilija Baranja, Ana Horvat, Julijana Cener in Marija Horvat pa vsaka po 2 meseca strogega zapora. Nekaj glavnih krivcev se še skriva pred roko pravice.
V Celju obsojena ubijalca. 251etni Jože Lovrenčak in 281etni Janez Horvat, posestniška sinova iz Koretnega pri Šmarju, sta povzročila 14. oktobra s pobojem smrt 601etnega Jurja Kampuš. Do obračuna je došlo, ker je Kampuš enkrat v septembru izmaknil Horvatu obleke za 200 Din. Pred sodniki v Celju 17. t. m, je Horvat zanikal vsako krivdo. Lovren-čalc je priznal. Lovrenčak je bil obsojen na tri leta, ker je na tleh ležečega Kam-puša še petkrat lopnil s kolom, Horvat na 1 leto in 10 mesecev robije.
12članska vlomilska in tatinska družba pred sodniki. Ljubljansko sodišče je sodilo zadnje dni 12člansko tatinsko druž-
Mala tableta z velikim učinkom nosi vedno BAYER-Jev krlil
ASPIRIN
proU vtem bolečinam In boleznim, ki Izhajajo Iz prehlada.
t^Pil»
I« rej. pod S. Br._23762 od IVXL.1M4.J
bo, ki je izvršila letos aprila in maja po Ljubljani, okolici in po Dolenjskem 15 tatvin in znaša skupna škoda 25.000 Din. Bandi mladih delamržnežev sta načelova-la Štefan Cigan, 241etni delavec iz Srednje Bistrice v Prekmurju, in 331etni Ivan Kunstek iz okolice Trebnja na Dolenjskem, brezposelni krojaški pomočnik. Št. Cigan je bil obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, Ivan Kunstek na 2 leti, ostali pa od 20 dni do 7 mesecev zapora.
Slovcnsha Krajina.
GregorCléeva proslava. Emigrantsko društvo »Soča« v Murski Soboti je priredilo v soboto 14. t. m. proslavo 301etnice smrti Gregorčičeve. Spored jebil kaj pester: Deklamacija, nastop orkestra, zborna deklamacija, pevski nastop združenega pevskega zbora sobočkega in nastop mariborskega »Jadrana«. Središče proslave je bil slavnostni govor g. profesorja Smoleta, ki nas je z mehkimi besedami popeljal v šolnino a tužno Goriško in nam predstavil »goriškega slavčka« kot pesnika, kot duhovnika ter kot trpina. Pozornost je vzbudil združeni zbor eobočki pod vodstvom g. organista Tuša. Naj bi ta zbor ostal za stalno, se razvijal, pa bo
Skrivnostna kovina.
še vedno je zlato gospodar sveta. Vsako leto ga več pridobivajo, lakota za njim pa je vedno hujša. Po svetovni vojni je znašala celokupna teža v enem letu pridobljenega zlata petsto do šeststo tisoč kg. V zadnjih dveh letih se je letna višina pomnožila celo na milijon kg. V vseh bankah sveta leži vrhutega zlatega zaklada za okroglo 26 tisoč ton, okoli 5000 ton je v rokah zasebnikov. Francoska narodna banka ima "lata v teži 4445 ton, angleška 1600, ameriška pa celo 12 tisoč ton. Kako potem, da zlato vsepovsod primanjkuje, ko *pa ga Je vedno več ln se ta rumena kovina le težko obrabi? So nikdar nI bilo toliko
26
Povest iz domačih hribov.
Urški pa ni bilo videti, da bi ji šla molitev kaj prida od srca. Venomer se je premikala, da je klop škripala in ječala, zdaj je prevrnila klečalnik, zdaj zopet ji je padel rožni venec na tla. Škilila je na Pavlo, in ko se ji je zdelo, da polzijo Pavli solze po licu, se je potuhnila in znova poskusila z angelskim češčenjem... Eno uro je prestala, potem pa je dejala Pavli, da se je že namolila in da je lačna. Na trati za zvonikom sta se usedli. Urška je pogrnila prt in razdevala po njem jajca, klobase, kruh in dve steklenici: v eni je bila kava, v drugi vino.
»Jej, jej!« je silila Pavlo in grizla klobaso. »Saj bom vse sama pojedla.«
»Saj nisem lačna,« je dejala Pavla in otožno gledala po gorah.
»Na, pij!« je natočila Urška.
»Vino imaš?« se je začudila Pavla.
»Na, moraš!«
Pavla je goltnila nekaj požirkov in zopet molče strmela v zlati sončni dan.
»Najrajši bi ostala tu in ne šla nikoli več dol v dolino.«
»Za zmerom ne moreva ostati tu gori, hihihi,« se je zahehetala Urška. »Pa veš kaj? Pojdiva okoli na Trate. Saj ni mnogo dalje, pot pa je lepša in lahko se boš nagledala gor.«
»Na Trate?« se je zdrznila Pavla. »Ali niso Trate Ravnjakove?«
»Ravnjakove, da. Gori pa ni nikogar ko Joža, ki je pri živini. Rada bi videla živino.«
Pavli je bilo prav. Stopili sta še v cerkev, za slovo kratko pomolili in odšli po položni strani dol proti sedlu, šenturšeljce so rdele ob stezi, arnika je dišala, kakor po mehkem baržunu jima je polzel korak.
Kake pol ure sta že hodili, tedaj sta začuli škle-petanje zvoncev in koj nato zagledali nekaj rejenih telet, ki so se radovedno približala in z vzdignjenim repom zopet zbežala.
Mimo studenca, ki je izviral pod skalo, in košatega brinja je zdrknila steza na Trate. Urška je prežala na levo in desno in jela hiteti, da se je Pavla začudila, zakaj. Nekoliko niže je zavila steza okoli hribčka, tik za tem pa je bila vzbočena pečina, pod katero so navadno vedrili pastirji. Tu je na leseni klopici čepel moški v lovski obleki in s širokim klobukom. Ko sta ženski tako iznenada treščili pred njega, je skočil pokonci in obstrmel, toda Urška je že zagost^lela:
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Sobota nanj ponosna, mu bo hvaležna. — Nekaj Je kalilo razpoloženje te proslave, in to kali skoro vsako podobno prireditev pri nas: netočnost. Ce je prireditev napovedana na 8. uro, tedaj je ob pol devetih še prezgodaj, da bi se človek odpravil z doma; če prideš ob devetih, še tudi nisi zamudil. Veliki odmori, zavlečene točke, da se prireditev konča ob pol 12. uri ponoči, nikomur niso v reklamo. Kar je čez 1 uro in pol, je cdvcč. Tudi zastor naj funkcijonira.
»Martinišče.« Martinova nedelja je za naš zavod praznik vseh praznikov. Kot priprava na ta praznik je bila prejšnje dni tridnevnica z govorom in blagoslovom. Na praznik sam, na Martinovo nedeljo, je bila slovesna služba božja tako dopoldne kakor tudi popoldne. Po večerni-cah so dijaki Martinifia priredili v Prosvetnem domu lepo igro štiridejanko »Beraški študent«. Priznati moramo, da so nas z nastopom presenetili. Kakor že v počitnicah igra študentov »Luč z gora«, ki so jo igrali katoliški študentje, tako nam je tudi ta martinska bila v prijetno zabavo in bi si takih iger in nastopov še večkrat želeli. Običajno proščenje je v Marti-nišču zbralo mnogo vernikov in gostoljubnosti eavoda je bilo deležnih ta dan mnogo sobočke In okoliške inteligence.
Gomilica. Po odhodu učiteljice gospe škrjan-čeve naša dvorazredna ljudska šola še zmeraj ni dobila nove učne moči. Jasno je, da gospod folski upravitelj sam ne more uspešno poučevati okrog 120 otrok. Nujno je potrebno, da nam pristojne šolske oblasti čim preje pošljejo novo učno moč. — Tudi bi bilo potrebno, da se sedanja dvorazredna šola pretvori vsaj v tri-razredno, kot jo imajo tudi sosednje vasi Ne-delica in Lipa Res ne vemo, zakaj bi ravno naša vas morala imeti le dvorazrednico, ko imamo vendar ravno toliko šoloobveznih otrok, kakor pod Lipo ali v Nedelici, šolski prostori pa tudi niso nič slabši. — Za volitve se pripravljamo, ki bodo 6. decembra t. 1. Imeli smo kar tri kandidate, pa je eden te dni odstopil, ker ni mogel sestaviti niti kandidatne liste.
Turnišče. V pondeljek 15. t. m. se je začelo kopanje higijenskega vodnjaka pri cerkvi. Delo vodi g. Mavrič, mojster za kopanje vodnjakov, ki je poslan od higijenskega zavoda. Skoda je le, da se delo ni izvršilo že poleti, ko je bila suša. Pri dvah posestnikih so spet zmanjkale kokoši, za tatovi še ni sledu.
Turnišče. Tudi za našo občino so razpisane občinske volitve za 6. december. Vršijo se vo litvene borbe za zmago za občinsko čast. Nasprotniki, katerih lista še nima dosedaj nika-kega naslova, vedno hodijo okrog in obetajo vse mogoče za bodočnost, male plače, mostove itd. To delajo ta čas, dokler ne zasedejo zaže-ljenih mest. Potem bi pa kar svoje suknje preobrnili. Kdor dosti obeta, malo da ali pa sploh nič. Volilci, na tako obetanje nič ne poslušajte. Spomnite se grozot in dogodkov v Rusiji in v Španiji in kaj dela tam sovjetski režim s kmeti. Citate večkrat v časopisih, kako se tam godi pod onimi, ki so obetali raj ali nebesa na zemlji, sedaj pa iz njega naredili pravi pekel. Sedaj je čas, da se trdno odločite in date svoje glasove za one zavedne, krščansko misleče može, na čelu katerih je naš dosedanji župan Li-trop Štefan, pristaš že od nekdaj dr. Koroščeve stranke. Volilci, možje! Dne 6. decembra vsi na volišče v Turnišče in dajte glasove za našo krščansko listo! Možje in fantje, -kar naprej pogumno v boj za zmago naše krščanske domače stranke!
Sv. Sebeščan. Čudno postopanje občinskega odbora. Korporacije in vsa društva naše vasi so vlcžila prošnjo na notranjega ministra, da bi spremenil ime naše vasi iz Pečarjevec v Sv. Sebeščan. že od davnih časov je ljudstvo nazivalo naš kraj za Sv. Sebeščan in tudi uradno se je zadnjih štirideset let kraj tako nazival. Po prevratu so prekrstili vas za Pečarjevce. Prošnja je prišla v izjavo tudi občinski upravi in slabo luč vrže včerajšnja seja na naš odbor. Vsi katoličani — pet po številu — so bili za naziv SV. Sebeščan in vsi luteranski odborniki — 13 po šta-" vilu — so se zbali svetnika in so glasovali proti. Sicer upamo, da se notranji minister ne bo oziral na tako versko opredeljenost, temveč bo upošteval tehtne navedene vzroke. Občinski odbor se je baje prestrašil stroškov, čudno, ko pa pošilja kake deputacije v Ljubljano, takrat se ne boji izdatkov. Velika večina prebivalcev iz Pe-čarovec je za Sv. Sebeščan in ta želja mora biti upoštevana.
Smrt kosi. Umrla je po daljši bolezni znana in spoštovana gospa Ružajeva, katere pogreb se je vršil ob številni udeležbi številnega občinstva lendavskega. Pogreb se je vršil 17. t. m. popoldne. Pokojnica je bila soproga še živečega in sedaj vpokojenega zemljeknjižnega Uradnika na tukajšn4em okrajnem sodišču. Po-kojnicl sveti svetla luč, vsem preostalim naše Iskreno sožalje!
zweze.
Prosvetna zveza v Mariboru je imela v četrtek, 19. novembra, predpoldne svoj občni zbor. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je vodil predsednik g. dr. Josip Hohnjec. V svojem nagovoru je predsednik izvajal naslednje misli:
Adolf Hitler, nemški državni kancler, je rekel 1. 1933: »V dobi dveh in pol tisočletij so z malimi izjemami propadle vse revolucije, ker
njihovi voditelji niso spoznali, da bistvo revolucije ni prevzem oblasti, marveč vzgoja ljudi.« Ne bi se moglo reči, da so voditelji revolucij po svetovni vojni to bistvenost prezrli. Boljševiška revolucija v Rusiji se je hotela trdno zasidrati v narodu z vzgojo ljudstva, osobito pa mladine. Cilj boljševiške vzgoje je: vsak posameznik naj se smatra -e kot samostojna oseba z gotovim krogom pravic, marveč zgolj kot majhno kolesce v ogromnem kolesju kolektivnega (skupnega) gospodarstva, kot številka v mnoštvu. Središče boljševiškega prosveto-vzgojnega dela je boj zoper družino in religijo, ker obe odvračata človeka od njegove prave naloge, to je cd gospodarstva družbe. In ta družba neusmiljeno peha posameznika v gospodarsko pomanjkanje, v stisko in bedo in vedno večje uboštvo. Do prej nedosežene globine osirotele ljudske množice
»Oh, kdo pa je tu? Ravnjak! Ali ste sami v planini? Dober dan — Bog daj!«
»Odkod pa vidve prihajata?« se ni mogel na-čuditi.
»Na Gori sva bili in zdaj greva tod domov, ker je tu pot lepša in bolj v senci.«
»Rad vama bi postregel, če gresta z menoj v kočo. Kozjega mleka ne bosta marali; imam pa tudi kaj drugega.«
»Ne, Bog plačaj! Jesti imava dovolj s seboj in še celo vina imava. Počili si bova malo, če smeva, in kozarec vina boste z nama izpili; potem greva dalje.«
Ne da bi bila kaj v zadregi, se je Urška usedla na klop in je tudi Pavlo zraven sebe posadila, Ravnjak pa je pred njima obstal. Pavla je bila vsa rdeča, glavo je pobesila in ni rekla besedice. Tem bolj je Urška sukala jezik. Razgrnila je svojo jedačo, natočila vina in prisilila Ravnjaka in Pavlo, da sta pila ... Kar nenadoma pa je postala nemirna, jela je brskati po obleki in po torbi in je na videz vsa iz sebe zavpila:
»Ježeš, uro sem izgubila!«
»Za božjo voljo, menda vendar ne!« se je ustra-6ila Pavla.
»Seveda — nikjer je ni. Tam pri cerkvi, kjer sva sedeli, tam sem jo še imela. Najbrž je tam kje
ostala.«
»Bom jaz šel ponjo,« se je ponudil Ravnjak. »Vidve pa mi glejta na teleta, da si v peči kam ne zajdejo!«
»Ne, ne!« je ugovarjala Urška; »morda sem jo spotoma izgubila; vi pa ne veste, kod sva šle. Sama jo moram iskati.«
»S teboj pojdem,« je rekla Pavla.
»Ne bodi otročja, Pavla! Saj se vendar ne bova ena druge držali ko kaki strahopetni Mojcki. Sama bom hitrejša. Tu me počakaj in poči j si!«
V tem je že odhitela. Za ovinkom se je še toliko vrnila, da je zaklicala:
»Ti, na vsak način me moraš počakati! Sama ne smeš naprej, da se ne izgubiva!«
Potem je izginila.
Pavla ni vedela, kaj naj počne. Kakor ovčka, tako je vdano obsedela; telo se ji je treslo, obraz je zardeval in zopet bledel.
Napol plaho, napol otožno jo je gledal Ravnjak In stara ljubezen ga je prevzela bolj ko kdaj koli. Vendar dolgo ni spregovoril in tudi dekle je molčalo. Nazadnje je dejal:
»Pavla.«
»Saj mi ni Pavla Ime,« ga je suho zavrnila.
»Vem, Julka si. Toda če te smejo vsi ljudje za Pavlo klicati, te bom vendar smel tudi jaz.« »Kliči me, kakor me hočeš!«
zlata na svetu kot danes in še nikdar ni bilo zlato tako redko kot danes.
Gosli iz jekla.
Doslej so vijoline izdelovali samo iz lesa. A nekateri pravijo, da je napak misliti, da bi bil le les pripraven za vijoline in da je kovina f av tako dobra za od-r ' v glasu. V slavnem a- -leškem mestu Shef-fieldu so zdaj otvorill tvornico glasbil, kjer izdelujejo novovrstne ko-vinaste gosli. Nova kovina za te gosli je zlitina iz bakra, niklja in kroma, ki ima tako lastnost in zmožnost odme-vanja kakor les. Seveda so potrebovali »več let, preden so iznašli pravilno zlitino. Glas take vijoline se prav nič ne razlikuje od glasu lese-
iaj se strnejo v bojno falango zoper Boga, da »i ne videle pravega sovražnika: brezbožnega marksizma. Tudi italijanski fašizem je takoj pritegnil v svoje področje in območje poleg znanosti In umetnosti zlasti tudi vzgojo. Kot cilj ji določuje, da vzgoji človeka v fizično, moralno in intelektualno orodje v službi države. Izven vezišča z državo je človek brezpomembna ničla. Vse njegovo življenje, fizično in duševno, se odvija in odigrava v trdnem objemu države. Kar bi se hotelo sprostiti tega tesnega objema in rešiti iz dušečega državnega naročja, nima v totalitarni (celotnostni) državi ne prostora in ne vrednosti. Z istega celotnostnega vidika pred pisuje tudi narodni socializem vzgojo nemškemu narodu. Nemška rasa, nemška nacionalna Blvljenjska celota: to so najvišje vrednote življenja. Prvenstvo pripada ljudstvu. Religija je podrejena nacionalnemu življenju, njena funkcija v službi ljudstva je edino merilo za njeno vrednost.
Veliki pomen vzgoje.
Povojni revolucionarji, naj nastopajo v rdečih ali črnih air rjavih srajcah, so torej prav dobro spoznali bistveni pomen ljudske vzgoje, ki bodi trajno jamstvo stranki za to, da bo državna oblast, prevzeta z revolucijskim sunkom, ostala v njenih rokah. Spričo teh pomembnih dejstev, ki bi se morali večkrat v nje resno zamisliti, je vendar treba poudariti, da ima vzgoja in prosveta višje cilje, kot pa služiti kot sredstvo za zasiguranje revolucije in njenih uspehov. Saj je revolucija samo dogodek v politični zgodovini naroda. Je torej nekaj časovnega, prigodnega, minljivega. Neminljiv pa je namen človeka, ki ni samo brezpomemben drobec v ogromni mašineriji gospodarstva, ali p? ničvredna številka v mnoštvu, marveč ima svojo lastno vrednost kot svobodna osebnost, vsled česar ga nikdo ne sme smatrati zgolj kot sredstvo za kak zemeljski smoter. To vrednost pa mu zajamčuje samo religija. Zato je potrebno, da poudarimo bistvenejšo zvezo vzgoje. To je cveza z religijo.
Vera in vzgoja.
Religija je najvišja vrednota. Ona je osebni, celega človeka in vse ljudstvo obsegajoči odnos do 03ebn<~- - Boga, stvarnika, vladarja in sodnika, ki je kakor početnlk tako tudi končni cilj človeka in sveta. Človek in vse njegovo življe-
nje, posameznik In vse oblike občestva, ljudstvo in država, vse je podrejeno božjim zakonom ter se mora po njih ravnati. Božja volja, ki jo nam razkriva ustvarjeni razum, še bolj pa nadnaravno razodetje, je in mora biti najvišje počelo vzgoje. Le takšna vzgoja je v skladu z bistvom človeka, le takšna vzgoja vodi do njegove prave izpopolnitve, do njegovega končnega cilja v večnem ''-'vljenju in do pravilne uravnave življenja v zemeljskem prostoru.
Moje besede ne povedo nič novega. Njihov namen Je, da ta stara resnica osvoji našega duha in naše srce ter tako postane zopet gonilna sila za naše delovanje. Pri prosvetnem delu ni glavno nabiranje znanja, glavno je vzgoja srca in volje. Ta glavni smoter izobrazbe je krepko poudaril sloveči vzgojni pisatelj Oton Willmann s temi besedami: »Najpreprostejši kristjan, ki je v njem evangelij premagal egoizem in ma-terializem, je v resnici izobražen mož, ker daje krščanstvo njegovemu mišljenju, govorjenju in delovanju pravo skladnost, zatira v njem vse, kar je surovo in nizkotno, ter tako dela njegovo življenje lepo.«
Kaj smo dosegli s svojim delom.
Smo li ta smoter že dosegli s svojim prosvetnim delom med našim ljudstvom, osobito med mladino? Mesto odgovora, ki bi nam bil v samozadovoljnost, raj še spomnim na pisanje slovenskih liberalnih in marksističnih listov, ki podsmehljivo zaznamujejo Slovenijo kot »prav pobožno deželo« in naš narod kot »pobožen« narod. V podkrepitev te podsmehljivosti poka-zujejo na rastočo surovost mladine, na število umorov, ubojev, detomorov, izgubljenih deklet, raznih zločinov in zablod. Nočemo teh žalostnih pojave v niti z besedico olepšati ali zmanjšati. Ugotoviti pa moramo to: ako bi bili vsi ljudje v našem narodu, od najnižjih do najvišjih, v resnici krščanski, bi teh pojavov ne bilo. Ako bi vsa mladina bila res krščansko vzgojena ter bi iz vere živela, bi ne postala plen takih grehot.
Kje je krivita?
Oe postavimo nepristransko vprašanje krivde, ali zadeva krivda katoliško cerkev, katoliško duhovščino in naše krščanske organizacije? Na to je dal odgovor papež Pij XI. v svojem nagovoru na španske izgnance 14. septembra, ko je rekel: »Kaj more katoliška cerkev dru-
Ogljene ščeike
Dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev ia aparatov
Domača tvrJka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinac 60.
gega kot obžalovati, opominjati in prositi, kadar in kjer vidi, da Je vsak njen korak v družino In med mladino, med ljudstvo oviran ter onemogočen, torej korak vprav v tisto sredino, katera bi najbolj potrebovala njene prisotnosti ter njene službe kot matere in učiteljice?« Pro-tivniki katoliške vere — meščanski in kmetskl liberalci in marksistični socialisti in komunisti — tudi pri nas ovirajo katoliško cerkev ter hočejo preprečiti vsak njen korak med ljudstvo in zlasti med mladino. To ni, tako natolcujejo, katoliška vera, marveč politična vera. »In s tem neiskrenim razlikovanjem delajo«, kakor pravi papež, »težave in zapreke ter ovire polnemu razvoju delovanja in vplivanja katoliške ver« in cerkve.«
Prosvetno delo.
Vsako krščanstvo, ki se ne da zapreti v cerkve, zakristije in na prižnlce, je politično krščanstvo, politični katolicizem: s to lažjo hočejo naši liberalni in marksistični nasprotnikt preprečiti prodor katolicizma v ljudstvo in osobito med mladino. In kaj opažamo tamkaj, kamor je katoliški veri, cerkvi in njenim ustanovam zabranjen ali oviran korak? Papež odgovarja: »Vrtoglavi in neprestani ples, ki v naših dneh goni in vrti mladino, pa ne samo njo, v zunanje in materielne reči! Širjenje nenravno-sti, ki iz dneva v dan vedno bolj skuša podreti vsak jez zakona in da je, kakor se zdi, v toliko dušah že ugasnil vsak čut sramežljivosti in dostojanstva, vesti in odgovornosti za vse brezštevilno pohujšanje, katero se daje in sprejema.« Da, vsak čut vesti in odgovornosti je izginil pri tistih, ki jih zadeva glavna odgovornost za navedene žalostne pojave med našim ljudstvom in posebno med mladino. To so povzročitelji slabih gledaliških in kino-predstav; to so pisatelji, izdajatelji in širitelji slabih časnikov, listov in pogubnih knjig, škof Slomšek
ne vijoline. Le nekaj je še skrivnost: koliko taka vijolina stane!
Robinzoni.
Ljudje so se naveličali družbe, to potrjujejo prilike v Angliji. V tej visoko civilizirani državi vlada namreč veliko povpraševanje po malih neobljudenih otočkih, raztresenih kjerkoli v oceanu. Z otočki se je razvila pravcata trgovina in vedno več je interesentov, ki bi radi zapustili svoje mesto in svoj poklic ter se sami ali s svojo družino preselili daleč proč od modernizma in živeli življenje znanega Robinzona. Se-ve so nekateri otočki pravi zemeljski raji, dru-C d spet živijo samotar-ci največ od ribolova in lova. Naveličanost živ-
Zopet sta umolknila. Čez nekaj časa je dejal spet on:
»Pavla, kajne, huda si name?«
»Huda nisem bila nikoli.«
»Pozabiti pač ne moreš, kar je bilo.«
»To sem že davno pozabila. Saj si tudi ti na vse pozabil.«
»Svoj živ dan ne bom pozabil, kako mi je bilo, ko sem se od tebe poslovil.«
»Pa si si hitro drugo našel, da te je potolažila.«
»Moj Bog, saj sem bil primoran ... Ko bi vedela, kako malo mi je bilo za Lenčko! Še trohice ljubezni nisem čutil in sem Boga hvalil, ko se je razdrlo.«
Dekle je streslo glavo.
»Pavla, ne verjameš mi,« je silil vanjo; »toda prisegam ti, da sem imel vedno le tebe rad in da imam tudi zdaj le tebe rad.«
»Pa si obe ti leti hodil mimo mene, čeprav si že vedel, da nisem ciganka.«
»Strašno sram me je bilo.«
»Ne videti me nisi hotel in ne čuti o meni.«
»Pavla, nikar me ne žali!«
»Ali misliš, da ti mene nisi? Mene je tudi bolelo, ko sem videla, kako me preziraš in ti ni prav nič več zame.«
»Pavla, kako se motiš! Glej, pokazal ti bom, da sem bil vsak dan v mislih pri tebi!« — Iz žepa je potegnil listnico in vzel iz nje prstan, ki ga je tedaj
kupil Pavli, ko sta si dala besedo. — »Vidiš, ne dan ni minil, da bi ga ne bil vzel v roke in da ne bi bil mislil na te, ljuba Pavla!«
Nekaj je pretreslo dekle, ni našla več besede. Zopet je dejal on:
»Pavla, le eno te prosim: odpusti mi! Le to besedo izgovori, da mi odpuščaš! Nič drugega ne prosim.«
Tedaj so se usule Pavli solze in tiho je zaihtela. »Za božjo voljo, kaj ti je?« se je ustrašil. »Da, da, preveč sem te užalil in ne moreš mi odpustiti.
Toda ne joči se več! Saj ti ne bom več v nadlego. Saj grem.«
»Ne, ne, ostani! Procim te,« je zavpila. Zadušila je solze in ga poprosila: »Franc, daj, daj mi ta prstan!« ^Rad, rad, Pavla. Kako sem vesel, ko ga hočeš!« Segla je po zlatem obročku, ga poljubila in nataknila na prstanec.
»Bog ti povrni, Franc! Zdaj imam spet nekaj od tebe.«
»Pavla, ali te smem tudi jaz za nekaj prositi?« »Za kaj? Povej!«
»Samo malo, malo me spet imej rada!« »Saj te imam. Saj sem te zmerom imela. Kaj sem se prejokala zaradi tebe! Zdaj pa je vse dobro.«
»Daj mi zopet besedo in sprejmi me zopet — za vse življenje!«
Ročne tiskarne manjše in večje, z blazinico z barvo kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
je nujno svaril naše ljudstvo, posebno mladino, pred takšnimi razširjevalci »duhovne mišnice«, koje tvorce ln širitelje je ožigosal kot »pisarje in služabnike hudobnega duha«. Takšna izobrazba mora z nujnostjo naravnih zakonov roditi slabe nasledke ter voditi do moralnih razvalin. In čim več takšnih razvalin opazijo ti Mefistofeli (zli duhovi) našega naroda, tem šir-je se jim raztegnejo ustnice v ciničen zasmeh, češ, to je »pobožna Slovenija«, to je »naš pobožen narod«. Naša dolžnost in naloga je, da se zlu, ki se širi med ljudstvom, zoperstavimo s širjenjem naše katoliške prosvete! Sv. Oče nas kliče v boj proti brezbožnemu boljševizmu. Naša naloga je boj zoper kulturni boljševizem, ki vedno bolj prodira tudi med naš narod. Naše geslo bodi: katoliški prosveti glavo in srce, predvsem pa neumorno delo!
Po svojem govoru, ki je bil sprejet z velikim odobravanejm, je dr. Hohnjec predložil tri brzojavne pozdrave: Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in notranjemu ministru dr. Korošcu, ki so bili sprejeti z navdušenim pritrjevanjem. Pozdravil je zlasti zastopnika prevzv. g. knezoškofa g. stolnega dekana dr. Cukalo in mariborskega podžupana g. Franjo Zebota, ki sta spregovorila priznalne in vzpodbudne besede. Dr. Jože Dvornik je prinesel pozdrave prosvetnih delavcev nekdanje Prosvetne zveze na Goriškem. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je letošnje prosvetno delo potekalo v znamenju Slomšekovih dni v Mariboru, ki so vse naše prosvetno in vzgojno prizadevanje opozorili na Slomšekovo pojmovanje izobraževanja in vzgajanja. Največ pozornosti je centrala posvečala naši fantovski organizaciji. Fantovskih dekanijskih tečajev se je udeležilo okrog 2500 fantov. V Zvezi je včlanjenih 166 prosvetnih društev. Centralna prosvetna knjižnica v Mariboru, ki posluje osem let, Ima sedaj 7748 knjig in 1245 članov Iz vseh stanov. Ti člani so si v preteklem letu izposodili 23.680 knjig, knjižnico so obiskali 13.000krat.
Odbor je sklenil ustanoviti potujoče knjižnice. Iz blagajniškega poročila je bilo spoznati, da znašajo celokupna Zvezina aktiva 64.165 Din, prav toliko pa tudi pasiva. Ko Je dobU prejšnji odbor soglasno sprejeto razrešnico, Je bila na predlog g. župnika Presnika sprejeta sledeča lista: Predsednik dr. Hohnjec, odborniki: dr. Jeraj, dr. Sušnik, dr. Meško, I. Stabej, J. Se-kolec, I. Maležič, Mirko Geratič in Jos. Cam-plin, namestniki: arhidiakon Fr. Tovornik (Konjice), prošt Matija Munda (Dravograd), ravnatelj Hrastelj, učitelj Fr. Kotnik, ravnatelj Rich-ter, stolni kapelnik I. Gašparič, dekan Gomll-
šek, prof. Peter Kovačič (Celje); pregledovalcl računov: dr. Josip Mirt, dr. Kovačec, profesor Zivortnik; razsodišče: dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Bartol, dr. Kejžar. Med predlogi sta bila sprejeta zlasti predloga, da se v okrilju Zveze osnujeta Pevska zveza ln Zveza ljudskih odrov.
Braslovče. Proslava desetletnice Katoliškega prosvetnega društva v Orli vasi se vrši v nedeljo, 29. novembra, ob 8. uri popoldne v društveni dvorani v Braslovčah. Na dnevnem redu Je govor g. dr. Josip Hohnjeca in igra »Podrti križ«.
Odprta noč in dan so groba vrata.
"83
Stari trg pri Slovenjgradcu. Umrla je 14. novembra blaga mati Antonija Jamnik, 64 let stara. Svoje otroke je zelo lepo vzgojila, kar so ji ti tudi z zgledno hvaležnostjo in ljubeznijo vračali in so zanjo, kar je bila vdova, zelo lepo skrbeli. Pokopal jo je 16. novembra g. dekan monsig. Meško s Sel ob asistenci domačega g. župnika Horvata. Naj v miru počiva! Preostalim naše Iskreno sožalje!
Slivnica pri Mariboru. Dne 17. t. m. je po kratki bolezni izdihnU Jožef Zorko, viničar v Radizelu. Kot viničar je prišel v Radizel leta 1894 k takratnemu veleposestniku g. grofu Eg-gerju, katero je pozneje kupil g. Hubert Luk-man v Mariboru. Prišel je s svojo ženo kot mlad mož in ves čas bil priden, delaven ln pošten vzor viničarjem. Sedaj po 421etnem delovanju enega vinograda v starosti 70 let ga je poklical Gospod v svoj vinograd. Kako je bil priljubljen, o pokaza". številni venci. Bodi mu žemljica lahka!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, je umrla v starosti 67 let naša ljubljena članica dekliške Marijine družbe Bizjan Uršula iz Gornjega Por-člča. Bila Je ponižna ln skromna v svojem življenju. Pri odprtem grobu je spregovoril tola-žilne besede preč. g. p. Vladimir Bobek. Naj počiva v miru draga članica!
Bučečovci na Murskem polju. V nedeljo 15. novembra smo spremili k večnemu počitku našo dobro sosedo, varčno gospodinjo in nad vse skrbno in dobro mamico Marijo Kolbl, rojeno Cagran, posestnico-vdovo v Bučečovcih. Bila je mati več otrok, od katerih so kar trije sinovi potrjeni v vojake; eden je ravno na dan pogreba matere dobil poziv v vojaško službo. Da je bila pri ljudeh priljubljena, Je priča njen pogreb, katerega se je udeležilo vkljub slabemu vremenu zelo mnogo ljudstva. Tudi domača gasilska četa jo je spremila na njeni zadnji poti. Njej večni mir, žalujočim otrokom pa naše Iskreno sožalje!
Tiskovine za likvidacijo kmets-
kih dolgov. Potrdilo (novo), ki ga občine izdajajo, je že izšlo. — Obvestilo dolžnikom, ki ga morajo zavodi poslati dolžnikom, uredbo (besedilo), že imamo na zalogi, pravilnik,, ki so splošno potrebni.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
n?
»Da, da, da, Franc, ljubi!« »Moja ljuba Pavla!«
Prijel jo je za roke in jih stiskal ves srečen. Tedaj se je izza skale prismejala Urška: »Bog daj! Sem že nazaj. Kaj se vidva tepeta, hihihi?«
Ravnjak in Pavla sta se urno spustila. »Urška!« je vzkliknil Ravnjak skoraj nevoljno. »Ti si pa hitra. Ali si našla uro?«
»Sem, hvala Bogu. Ni bilo treba daleč po njo. Tam gori sežem v žep in prav na dnu ti je bila ura, hihihi.«
»Ti — ti!« je zažugala Pavla s prstom. »Ti si mi prava!«
»Seveda sem prava — Cene tudi tako pravi... Ali, Pavla, močno se mi zdi, da si tudi ti nekaj našla. Tisti prstan ti spet vidim na roki.« Pri tej priči je dekle hudo zardelo. Toda že se je oglasil Ravnjak: »Pavla in jaz sva ženin in nevesta. Pravkar sva se zmenila.«
»O, to je pa vesela novica, hihihi. Saj sem ti dejala, Pavla: na božji poti si človek to in ono Izprosi. Bog ti daj srečo in vam, Ravnjak, tudi!... Da, da, nebo in zemlja se najdeta, ljudje pa ne drugače, kakor če z glavami skup treščijo, hihihi, hihihi.«
Kar dušila se je, tako jo je silil smeh. Potem pa
jeziku ni bila več kos: vse je na drobno povedala, kako so ona, Cene in Kristina vso to zaroto skuhali in kako se jim je posrečila.
»Kaj vam je bilo treba vsega tega!« se je Ravnjak kislo nasmejal. »S Pavlo bi se bila že brez tega tudi dobila.«
»Cez sto let, da, hihihi... Zdaj pride pa drugo vprašanje. Kdaj bosta napravila resnico? Menda kmalu, da se ne razdere še drugič.«
»Zdaj se ne razdere več ... Pavla, kdaj, praviš, se vzameva?«
»Ti povej, Franc!« je zašepetalo dekle.
»Jutri je sveti Jakob... Ce se nič ne mudiva, sva do Velike Gospojnice že lahko oženjena. — Ali ti je prav, Pavla?«
»Franc, vse mi je prav, kar ti rečeš.«
»Dobro! Tedaj pojdeva še ta teden k župniku, da naju v nedeljo že prvič okličejo.«
»Zivio! Zmaga je naša! tako vpije Cene, kadar ga ima pod klobukom,« je gostolela Urška, »to vama je danes lep dan, tega moramo zaliti.«
Iz torbe je privlekla steklenico in natočila en kozarček za Pavlo, drugega za Ravnjaka, sama pa je obdržala steklenico, v kateri je bilo še nekaj vina.
»Zdaj pa na zdravje! Bog živi!«
»Franc, na tvoje zdravje, da bi bil srečen!« je tiho dejala Pavla in ga objela z ljubečimi očmi.
(Dalje sledi.)
ljenja, očitna v teh slučajih, je povsem naravna ob nenaravnih prilikah sodobnega žitja.
Ras Imru ostavil Abe-sinijo. Zdi se, da je v zadnjem času odnehal zadnji odpor Abesincev proti italijanski zasedbi dežele. Kakor poroča angleški konzul Iz mesta Gore, je namreč ras Imru, ki je vodil severno aoesinsko armado ter je pozneje stopil na čelo abesinske vlade v Gore-J". odpotoval v Ugando v Afriki, kjer se kani stalno naseliti. Smatrajo, da je s tem dejanjem prenehala zadnja funkcija abesinske oblasti tudi v tistih pokrajinah, ki jih Italijanska vojska še ni zasedla.
022353534823535323532353235348235348482353534848230223534823482348230002010223
Sv. Lenar v Slov. goricah. Lenarčani, tržani in okoličani! Zvedel sem, da pobira po nagem trgu neki vpokojeni orožnik podpise za zahtevo, da bi bil naš trg sam zase posebna Občina In skuša pridobiti ljudi za podpis s tem, da pripoveduje, da bi morali tržani plačevati več doklad, če bi bil trg skupaj z okolico ena občina, da to ni nič političnega in da je za to tudi sedanje županstvo. Vsled tega izjavljam, da sem odločno proti temu, da bi bil naš trg sam zase občina in to iz sledečih razlogov: 1. Ni podan nikak razlog, da bi se lahko napravila glede našega trga, ki šteje samo okrog 600 prebivalcev, izjema od načela občinskega zakona, da mora imeti vsaka občina najmanj 5000 prebivalcev in bi bila torej ustanovitev občine; ki bi obstojala samo iz našega trgaj protizakonita. 2. Ni re3, da bodo imeli tržani večje doklade, ko bo cela naša fara ena občina, nasproti pa imamo davko-plačevalci iz trga posestva v okolici in gredo sedaj naše doklade na davek od teh posestev v korist tuji občini, po združitvi okolice s trgom pa bodo ostale domači občini. 3. Ni res, da bi želja tistih, ki so naročili pobiranje podpisov za občino, ki bi obstojala samo iz našega trga, ne bila politična, ampak želijo, da bi bil naš trg sam zase občina, samo naši politični nasprotniki, ki se dobro zavedajo, da ne bodo imeli pri občini nikdar več nobene besede, čim bo cela fara ena občina. Lenarški okoličani! Dobro si zapomnite za bodoče volitve, kdo Je hotel z vsemi mogočimi sredstvi preprečiti, da bi se združili z našim trgom v eno občino in Vas je imel za siromake in berače, kakor da bi svojih davčnih obveznosti ne izpolnjevali Vi dosti bolj vestno in redno, kakor marsikateri od onih, ki imajo polna usta o tem; da se bodo radi Vas doklade zvišale, sam pa je dolžan že več let davke z občinskimi dokladami vred. — Sv. Lenart v Slov. goricah, 21. novembra 1936. — Dr. Stupica Marijan, predsednik občine St. Lenart v Slov. gor.
St. Jurij v Slov. goricah. Poroka. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah sta bila poročena: Ivan Majer, tesar od Sv. Jurija v Slov. goricah, in Marija Feiertag, posestniška hči. Naše prisrčne častitke!
Sv. Jurij v Slov. gor. Ko pišemo o prejšnjem jenesarskem občinskem gospodarstvu, moramo posebno omeniti nepotreben in znaten dolg, bodisi, da je šolski ali občinski. Pravijo, da neka skupina, ki pa je uboga, ko cerkvena miš, in ki je začutila v sebi telovadno žilico, Je kratkomalo naročila neko telovadno napravo, za kar je dolga še 3000 Din. Kdo bo to vsoto plačal? Na tej napravi so se neki nezreli dečki prekopicavall v pozne noči, tako da ni imelo ponočnega miru učiteljsko osobje, ki v šoli stanuje. Kdor se hoče prekopicavati, naj se posluži kakšnega lesenega štora in skače čezenj. Tak špas občino nič ne stane. Govori se že marsikaj o tem triletnem gospodarstvu. Jurjevčani, volllci! Dovolj je gospodarsko trpela naša občina tri leta, skrbite, da taki ljudje ne pridejo nikdar več na krmilo.
IIIIIIIIIIIIIIM
Vsak naročnik »Slov. gospodarja«
naj bo tudi naročnik Slomšekovega lista »Kraljestvo božje«! Pišite po eno številko na ogled, ali pa se zglasite v domačem župnem uradu!
ilillli™
To naj bo vaš sklep, ki ga moško in zmačajno izvršite' pri volitvah v nedeljo 6. decembra.
Sv. Jurij ob Sčavnicl. V nedeljo 15. t m. Je bila slovesno blagoslovljena nova kapela v Bo-lehnečicih. Ob tej priložnosti so vaščani in gostje za novo mariborsko bogoslovje darovali 170 Din.
Majšperg. Naše geslo za občinske volitve bodi: Volimo moža, ki izpolnjuje dolžnosti napram cerkvi in občini, in to je g. Leskovar Leopold, posestnik na Bregu; kateri v najhujšem JNS času ni glave klonil, ampak ostal mož na svojem mestu. Tako bo tudi naprej v bodočnosti delal le z božjo pomočjo za dobrobit vseh občanov.
Veržej. Volilna borba je v polnem teku. JNS se ne upa s svojo pravo barvo na dan, pač pa snujejo takoimenovano gospodarsko listo. Precej truda imajo, ker so na tej listi izraziti pristaši umirajoče JNS. Ta teden so imeli javen shod, pa so se zelo bali, da ga ne bi naši razbili, ker je bilo naših pristašev nad polovico. Pa nismo taki, ker spoštujemo zakon in smo tudi prizanesljivi in ne vračamo hudo s hudim. Tudi plakat smo že imeli, na katerem se JNS po svoji stari navadi norčujejo iz naših ljudi ter so še oelo napisali, da nas priporočajo v molitev. če jim pa bo to koristilo, je pa drugo vprašanje. škoda, da gredo na njihove limanice tudi nekateri dobri tržani. Ne morejo se še odločiti za našega voditelja in borca, pa upamo, da bodo kmalu spregledali. Daj Bog, da ne bi bilo prepozno! Našim vrlim, borcem pa želimo obilo dobre volje in poguma. Strnimo svoje vrste, da bo tudi Veržej enkrat zakorakal v vrste močne naše JRZ.
Piešivec pri Velenju, Sadno letino smo imeli letos srednje dobro. Crešnje, višnje in hruške so obrodile prav dobro. Jablane, češplje, slive, orehi in kostanj srednje dobro; breskve, marelice, murve, nešplji, kosmulje, ribez in vinska trta pa prav slabo, žitna letina je bila letos izredno slaba. Krompir je obrodil prav slabo, le edino fižol in koruza sta obrodila nekoliko boljše. Čebelarsko leto je bilo srednje dobro, najboljše se je obnesla čebelam lipova in ajdova paša. Upali smo spomladi, da bo letos dobra žitna, sadna in čebelarska letina. Ker pa je meseca maja in junija zelo deževalo, je naš up splaval po vodi. Krme smo dobili v tem letu res mnogo. Toda kaj bo nam zdaj pomagalo? Vsled deževne jeseni nismo skoro nič pasli živine. Kakor je drugod, tako je tudi na Plešiv-cu: 6. in 7. oktobra je zapadel sneg in polomil veliko število sadnih dreves. Cele dneve in noči bo ubogi kmetje garali in otresali drevje, kljub temu se ga je mnogo polomilo. Tudi 7. božja zapoved ima svoje nasprotnike. Dne 26. sept. je tat obiskal Jožefa Tamše, gostilničarja na Plešivcu, in mu je odnesel tobaka v vrednosti 1200 Din. Največja nesreča je za plešivške posestnike sadna tatvina. Spomladi nam tati kradejo z naših sadnih vrtov mlada sadna drevesca in cepljene vrtnice. V jeseni pa ne kradejo samo žlahtnih hrušk in breskev, temveč tudi lesne hruške drobnice, da potem žganje kuhajo. Kakor vidite iz poročila, narava krizo podpira pri nas.
Ljubno. Večina naših slovenskih občin je že volila 25. oktobra. Nekaj, med katerimi je tudi naša, jih Je pa še ostalo in te naj bi izpovedale svoje prepričanje 6. decembra t. 1. Med Lju-benci je bilo vedno ob takih prilikah vrvenje in to veliko. Tako tudi danes! Opozicija je močna, to priznamo, a da bi opozicija pri nas zmagala, ne priznamo! Vsak Ljubenec še predobro ve, kaj se je godilo za vlade JNS in da bi danes JNS upala še na zmago? Se pač preveč moti!
Ljubenci smo preveč uvidevni, da bi se dali Se zapeljati! Vemo, kaj Je JNS. Krivice, ki so Jih nam JNSarji delali, ne morejo biti pozabljene. Naš slovenski voditelj je in ostane dr. Korošec! On edini je tisti, ki se res bori za pravice slo* venskega ljudstva. Ljubenci! A11 se bomo še pustili vplivati od raznih nastavljenih agitatorjev? Jim bomo 811 na limanice? Gotovo ne! Dr, Korošec je tisti, ki se za naše pravice bori in če hočemo, da bo imel tudi uspeha, ga podprimo in sicer s tem, da za njegove cilje glasujemo! Storili bomo to s tem, da bomo 6. decembra glasovali in volili listo JRZ, katere predstavniki so res pošteni ljudje, ki se brigajo za blagor občanov, pošteni, trdni, verni, značajni, odkritosrčni ljudje, ki niso za odobravanje, ki-manje, ampak ljudje, ki so sposobni res sami misliti! Nobenih diktatorjev nočemo! Zahtevamo, da vsak stan zastopajo stanovski zastopniki in to nam nudi danes stranka JRZ z nosilcem g. Semom Jakobom! On, g. Sem in vsi člani uprave in odborniki te liste JRZ so res ljudje, izbrani kot zastopniki vseh slojev, gostilničarjev, trgovcev, kmetov, obrtnikov, delavcev, vseh! Kaj torej še hočemo? Storimo, kar je treba! Glejmo, da lista z nosilcem g. Semom, o čemer ne dvomimo, z veliko večino prodre! Zato bomo vsi, ki ljubimo pravico, poštenost, enakopravnost, 6. decembra volili listo JRZ z g. Semom °na čelu. Vplivati se ne damo več od številnih agitatorjev, kaj so in kdo so, vemo! Obljubljali so nam celo vrsto let dosti, a dali pa vedno le trdo pest. To vemo vsi! Zato se pa tudi ne damo več varati, ampak bomo složno vsi enih misli, istih načel volili le listo JRZ z nosilcem g. Semom!
Polzela. Volilni shod JRZ na Polzeli sc vrši v soboto 28. novembra, ob osmih zvečer v Prosv. domu. Na shodu govorita g. Mihelčič Alojzij, župan iz Celja, in g. ing. Dolinar Janko. Radi velike važnosti občinskih volitev so vsi volilci prisrčno povabljeni k obilni udeležbi! — Odbor JRZ.
Vransko. Občinske volitve, ki bodo tudi pri nas dne 6. decembra, so duhove močno razgibale, Dozdaj sta vloženi dve listi, ki se bosta potegovali za zaupanje volilcev. Prva je lista JRZ, katere nosilec je obče priljubljeni posestnik Franc Pečovnik iz Jeronima. Druga pa je lista, kateri botruje JNS, ljudska fronta itd. Med drugim je zanimivo zlasti to, da kandidira na tej listi tudi nekdo, ki ga je bivši režim JNS pri zloglasnih volitvah 1. 1933 do skrajnosti preganjal in mu vzel celo gostilniško koncesijo. Lista JRZ je bila sestavljen?, popolnoma sporazumno z ljudstvom. Skoro povsod, kjer je bilo to potrebno, so bili vaški sestanki, na katerih so si vaščani izbrali kandidate. Naš nosilec Pečovnik, ki je bil že vnaprej od ljudstva izbran kot bodoči župan združene občine, sc v svoji skromnosti ni hotel udeležiti osebno nobenega sestanka, češ, da ne bo kdo rekel, da se vsiljuje in sili v ospredje. Tudi za svojo osebo ni storil niti enega koraka in v svoj prilog izrekel niti ene besede. In to tudi ni bilo potrebno; kajti komur ljudstvo zaupa samo od sebe, temu ni treba ,da bi si sam moral brusiti pete in delati reklamo za semega sebe. Na Pečovnikovi listi so zastopani vsi stanovi in ves vasi velike združene občine Vransko. Tako nosilec kakor ostali kandidati jamčijo, da bo občinsko gospodarstvo za bodoča tri leta v dobrih rokah. Saj je nosilec liste Pečovnik Franc splošno znan kot izboren in razumen gospodar in mož širokega obzorja, ki bo s svojimi zmožnostmi brez dvoma nesebično delal za splošno korist občanov. Nasprotniki že zdaj trosijo med volilce laži, češ da bo nosilec JRZ g. Pečovnik po volitvah odstopil itd. Menda med našimi volilci
ni nihče tako otročji, da bi takim lažem nasedel in take čenče verjel. Volllcl, zapomnite si to: Naj nasprotniki do 6. decembra raztrosijo še tako gorostasne laži in si izmislijo Se bogve kaj vse, vi na vse to odgovorite samo s tem, da greste dne 6. decembra vsi na voliSče in glasujete za listo JRZ, katere nosilec je Pečovnik Fr. Kdor je za to, da Jx> ostala občina Vransko združena in da okoličanom ne bo treba nikoli več hoditi v oddaljeni Sv. Jurij na občino, ta bo glasoval za listo JRZ, kateri je zmaga brez dvoma zasigurana.
Male dole pri Vojniku. Protlljudskl diktatorski režim JNS je pred leti začel združevati brez stvarne podlage male občine. Tako kolobocijo bo napravili tudi z našo občino Višnja vas, ko so priključili še Šmartno, Novo cerkev in Fran-kolovo. Vse te občine so se uradno imenovale občina Vojnik okolica. Sedanja vlada, ki hoče vladati z ljudstvom, bo tudi pri nas uredila občino tako, kakor je prav. Ostanimo torej zvesti stranki JRZ, katere član naj bo vsak, ki pošteno misli in govori. Pokažimo g. dr. Korošcu, da smo mu neizmerno hvaležni za njegov trud in ga prosimo še v bodoče, da se poteguje za naš slovenski narod. Občinske volitve so pokazale, da so vsi za pošteno in pravično politiko našega voditelja g. dr. Antona Korošca. Možje in fantje! Spomnite se, da gre pri nas za to, kdo bo gospodar občine, komu jo» bodete zaupali. V nedeljo 6. decembra vsi na volišče iz bivših občin Višnja vas, Frankolovo in Bezovica, da glasujete za listo JRZ, katere nosilec je ugleden posestnik g. Olipi, po domače Kolar iz Bukovja. Ne volite nobenih »gospodarskih« ali »kmetsko-delavskih« list, ki jih razni ljudje iz JNS priporočajo. Mi vsi vemo, da nam daje samo JRZ stranka jamstvo, da se bo občina pošteno upravljala.
Dol pri Hrastniku. Prihodnje predavanje naše »Farne univerze« bo v decembru in sicer 13. Predavanje bo deljeno za žene, dekleta in za fante in može. Vsebina bo poglavje iz medicine. Res pereče vprašanje! — Naša fara priredi letos Miklavževo. Ker ga bo fara priredila, zato bo tudi precej drugačno, kakor je miklavževanje bilo in je v navadi. Načelo tega miklavževanja bo: Vsi otroci morajo biti Miklavža enako veseli, ne sme biti razlike med bogatimi in revnimi. Zato ne bomo sprejemali posebnih daril za določene otroke, ker bodo vsi otroci čisto enako obdarovani. Vse tri šole, ki spadajo pod naše področje, bodo povabljene v nedeljo 6. 12. v našo dvorano; kdor bo prišel, bo obdarovan. — Marijin praznik 8. decembra bomo tudi proslavili. Dekleta se pripravljajo z igro, ki je še niso nikjer igrali »2ena s srcem.«
Izplačila zavarovalnin »Slovenskega gospodarja« v drugi polovici leta:
Mohorko, žetale 17 — Ribič Alojz, Petelinek, p. Loče — Koren Jakob, Pleterje 41, p. Sv. Lovrenc na Dravskem polju — Hrašan Alojz, Konjiška vas 44, p. Slovenske Konjice — Zu-panič Martin, Zgornja Hajdina 48, p. Ptuj — Lajh Alojz, Zgornja Hajdina 49, p. Ptuj — Šer-belj Lucija, Poljčane — Mohorko Matevž- Majš-perk — Kolarič Jernej, Skorba 46, p. Ptuj — Lah Štefan, Vrhloga 12, p. Slov. Bistrica — Lah Valentin, Strgonjci 66, p. Cirkovce — Ma-
šat Franc, Bistrica 23, p. Limbuš. Vsak, ki dobi zavarovalnino, ostane za prihodnje leto (gotovo pa tudi za pozneje!) naročnik ter je po pravilniku dolžan, da pridobi vsaj dva nova celoletna naročnika.
Zavarovalni odsek.
Peter Rešetar rešefari.
MoJemu bratu Juriju. V Kranju na Gorenjskem se je pojavil neki človek, ki se piäe Jurij s puSo, kakor da Je pravi »Gorenje«. Jaz sem ga zelo vesel, sva kakor dvojčka, stavim glavo, da nihče naju ne bi mogel ločiti. Danes imam le eno prošnjo do njega: Dvigni pušo in zadeni v srce uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, če ne, pa ne bomo imeli v Sloveniji kmalu nobenega jurja več, razven tega Jurja s pušo v Kranju!
Vražja latinščina. Latinsko se nisem nikoli učil, nekaj besed pa le znam. Tako smo se Slovenci že naučili, kaj je beseda eksekucija. Ce vprašam kmeta, kaj je to, pravi: To je pa vrag! Sedaj je prišla nova beseda: likvidacija. Dolgo nisem vedel, kaj naj pomeni, sedaj pa ml pravijo kmetje, da je to tudi vrag. Znam Se eno latinsko besedo: konkurz, samo ne upam si povprašati, kaj ta beseda pomeni, če tudi nI vražja. Ce so vse latinske besede tako učinkujoče, kakor te tri, se grem takoj latinsko učit. Morda bom znal potem te stvari povedati po domače, da ne bi bile tako hude!
Kam bo krenilo »Jutro«? V jugoslovanskem časopisju se je razvnela debata, kam bo krenilo »Jutro«. Ich weiss schon: Nach Westen gegen Cilli!
Koliko procentov imam? Ker marsikatero napišem o »Jutru«, so me sedaj nekateri vprašali, koliko procentov »Jutra« imam jaz in na katero skupino se bom naslonil. Jaz pa sem gledal kot nor, ko sem to braj, sej se je vedno reklo, da je »Jutro« 100% no nacijonalna last, sedaj pa naenkrat delijo procente. Jaz sem res zamudil to priliko, do 100% je že vse razdeljeno, meni in ljubemu slovenskemu narodu pa ostane to, kar je čez 100%.
Pero bi mi rad odstopil svoje mesto. Je to nekaj čudnega, da prihajapo sedaj v poštev mi politiki z dežele, Maček iz Kupinca in jaz. Meni recimo je Pero živkovič ponudil, da bi sprejel njegovo mesto, on bi pa postal častni predsednik JNS, ker je Uzunovič to mesto častnega predsednika odložil. Pa sem mu moral odgovoriti, da nočem biti nečastni predsednik, pač pa samo častni! Kadar bova napravila to kravjo kupčijo, bom povabil Jurja s pušo, da bo streljal za slovesnost!
Pristašem »ljudske fronte«. V Sloveniji imamo tudi pristaše ljudske fronte, ki zastopa isto stališče, kakor recimo madridska vlada, ki ni več v Madridu in ki kmalu tudi ne bo več vlada. V svojem slavnem glasilu »Delavska politika« se silno navdušujejo za zmago teh komunistov v Španiji. Toda po mojem pa le niso junaki. Ce bi bili junaki, bi vendar šli na pomoč! Toda oni se držijo načela: Lepo je za ljudsko fronto umreti, še lepše je za njo živeti, toda najlepše je biti pri njej v službi, ker dobro plača! Delavci še niso prišli dalje kot do tega, da je lepo za ljudsko fronto umreti — drugo je rezervirano za sodruge t
Jesensko gnojenje travnikov.
Kakor poročajo številni kmetovalci iz cele dravske banovine, se je fosfatna žlindra izkazala kot odlinčo gnojilo za travnike m detelji-šča. Fosfatna žlindra poganja gosto travniško rušo, polno sladke trave in žlahtne deteljice. Tako dosežemo prvovrstno krmo za živino, ki prinaša kmetovalcu boljše uspehe v živinoreji, z povečano mlečnostjo in porastom žive teže.
Opozarjamo zlasti, da vsebujeta domači gnoj in gnojnica premalo fosforne kisline, ki jo je treba dodati v obliki fosfornokislih gnojil. Naj-prlkladnejše in najcenejše fosforno gnojilo za travnike, deteljišča, vinograde in sadovnjake je brezdvomno naša domača fosfatna žlindra, ki se mora trositi v jeseni ali koncem zime na zadnji sneg.	1552
NEMOGOČE!?
V težkem času, ko vse toži o krizi, ko manjka denarja na vseh straneh, je začela poslovati »Karltas«. Začetek je bil zelo težak. Ni bilo lahko premagati nebroj predsodkov in ugovorov. Velika Je bila konkurenca v samopomoči, ki je z varljivimi obljubami mamila ln vabila ljudi k sebi. »Karitas« ni mogla za kovača obetati jurja. »Karitas« je solidna ustanova.
A zdrava sadika požene krepko kljub oviram in preraste nezdrave. Danes je »Karitas« pri nas že dobro utemeljena m splošno znana. V petih letih je »Karitas« postala največje ljudsko zavarovanje! Skoraj nemogoče — pa je vendar res!
»Karitas« je presajena k nam iz Nemčije. Tam uspeva sijajno, vzorno. Na Nemškem je zavarovano vse. To je dokaz visoke kulture. Črnec v pragozdu in Indijanec v svoji preriji — ta ni zavarovan. On živi brezskrbno iz dneva v dan. Kulturen človek pa gleda v bodočnost, ne prepušča svoje usode slepemu slučaju. Kulturen človek je zavarovan.
Kar se je drugod sijajno obneslo, se je tudi med nami. Nočemo v kulturi zaostajati za našimi močnejšimi sosedi! Naše ljudstvo je kulturno! Naše ljudstvo vedno bolj čuti potrebo zavarovanja in spoznava njegov socijalen In gospodarski pomen. Naše ljudstvo ljudstvo skrbi za svojo bodočnost in se zavaruje.
»Karitas« s ponosom lahko gledaš na prvih pet let svojega prizadevanja. V novem petletju razmahni se Se bolj! Velika in lepa je tvoja naloga! Preprečuj socijalno propast našega ljudstva in daj mu lepšo gospodarsko bodočnost!
1350
Poslednfe vesti.
Politične novice iz naše države.
Konkordat (pogodba) z Vatikanom pred narodno skupščino. Ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič je poslal narodni skupščini zakonski predlog o sklenitvi konkordata s sveto sto-llco z dne 26. julija 1935. Dr. Stojadinovič je s konkordatom , naslovil na parlament spremno pismo, v katerem utemeljuje predloženi zakonski predlog.
Konečnl izid občinskih volitev v savski banovini. Pri občinskih volitvah v savski banovini
22.	t. m. je dobila JRZ od 60 občin, za katere so bile razpisane volitve (v eni so bile prekinjene) 32 (54.24%), bivša HSS 12 (20.34%), meščanske liste 1 občino (1.59%), bivša SDK 12 občin (20.34%), Hodžera 2 občini (3.39%).
Politične novice v drugih državah.
Iz španske državljanske vojne lahko vsak čas nastane kaj hujšega. Na španskem sta se pripravili za boj obe brodovji in sicer vojne ladje levičarske vlade in ladje nacijonallstov. Dne
23.	novembra so napadle podmornice neke tuje države vojne ladje levičarske španske vlade, ki so bile zasidrane v Kartageni. Krlžarko »Cer-vantes« je zadel torpedo in jo je hudo poškodoval. 35 ruskih vojnih ladij je na potu v španske vode. Te ladje imajo nalog, da zaščitijo ruske trgovske ladje, ki prepeljevajo za rdeče vojni materijal in je nevarnost, da bi jih napadle španske nacijonalistične ali kake druge vojne ladje.
Poljska je začela zahtevati po svojem časopisju kolonije z utemeljitvijo, da ima že 34 milijonov prebivalcev in 1950 jih bo že gotovo 50 milijonov.
Domače novice.
Blagoslovitev nove cerkve v Hrastniku. V Hrastniku bo blagoslovil škof dr. Ivan Tomažlč 29 .novembra novo cerkev Kristusa Kralja, ki je bila postavljena z milodari m s pridno pomočjo dobrih delavcev, njihovih žen in otrok.
Dva ponesrečenca v mariborski bolnici. V mariborsko bolnico so pripeljali 23. t. m. Ivana Zdolšeka, nastavljenca v železniških delavnicah, kateremu je padlo na nogo železo in mu Jo Je
«lomilo v gležnju. — DrugI ponesrečenec je Jurij Prlstavnlk, CTletnl mlinar, kateremu Je emečkalo vreteno desno roko.
ObesU se je ▼ LJubljani šofer refillne postaje Vinko 2gajner. Pokojni Je bU rojen v Rudniku ta pristojen v Ljubljano. ZapuSča ženo In 2 nepreskrbljena otroka.
PrecejSen vlomilski plen. V Oretu pri Celju Je bilo vlomljeno v stanovanje Pepce Zupane, delavke v Westenovl tovarni, Vlomilec Je pd-nesel 17.B00 Din gotovine.
Cenjenim čltateljem! Povest »Sv. Gore« smo morali v tej Številki Izpustiti radi preobilice gradiva.
Opozorilo! Črnec Franc iz Konjic ni zastopnik »Karitas« in nima pravice za »Karltas« kasl-rati. — »Karltas«, Maribor.
Prireditve.
Rajhenburg. Slovensko katoliSko Izobraževalno društvo v Rajhenburgu vabi na svoje prireditve v SlomSekov dom. V nedeljo 29. t. m. bo ob 15. uri Jalenova igra »Grobovi« v treh dejanjih. Ne zamudite te lepe Igre! — Na Miklavževo nedeljo 6. decembra bo skioptično predavanje: O krvavi Španiji. G. dr. Capuder lz LJubljane nam bo z besedo In slikami pokazal strahotne prizore lz krvave bratomorne vojne. — Pripravlja se tudi zgodovinska igra »Sveta Cecilija«.
Dopisi.
Sv. Andraž v Slov. gor. Za občinske volitve sta vloženi dve listi. Prva je lista JRZ, katere nosilec je obče priljubljeni posestnik Franc Ko-stanjevec lz Gibine. Druga pa je lista, kateri botruje znana JNS, ljudska fronta, komunisti itd., saj je nosilec te druge liste bil vsa pretekla leta vnet pristaš tiste stranke, ki je toliko hudega zakrivila ln katero sedaj vse zapušča. Seveda ne upajo povedati ljudstvu, da se poteguje nasprotna lista za korist od vseh zavržene stranke JNS, ki vsepovsod propada in bo skoro Izdihnila za vedno. Naša lista z nosilcem Franc Kostanjevecem je res ljudska lista, saj je sestavljena popolnoma sporazumno z ljudstvom. Od ljudstva postavljena lista se hoče boriti za pravice kmečkega in delovnega ljudstva, ne pa samo za korist malega števila JNSarjev. Možje ln fantje, poglejte imena obeh list, pa vam odločitev 6. decembra ne bo težka. Znani Pe-tovar je moral v domačem kraju letos v penzi-Jon, propadel je pri volitvah, vi pa, možje in fantje, pošljite tudi njegovega lanskega namestnika pri volitvah 5. maja v pokoj! — Vsi na volišče za našo kmečko-delavsko listo t Vsi, ki hočete samoupravo Slovenije, vsi, ki hočete, da bomo Slovenci sami gospodarili s svojim denarjem, vsi, ki hočete srečno Jugoslavijo, vsi na volišče za listo Kostanjevec. Ne smejo nas motiti osebni spori, kajti gre za dobro stvari, ne pa za osebe. Bodimo složni in edini. Vsem dobromislečim kličemo: Na volišče po zmago za našo kmečko, slovensko in krščansko stvar!
Nazarje. Ta teden od 22. do 29. novembra imamo v naši fari sv. misijon. Po 12 letih smo ga zopet dočakali. Vodita ga frančiškana iz Ljubljane p. Krizostom Sekovanič in p. Odilo Hajnšek. Med misijonom imamo ljudsko petje. Sv. misijon bo prišel do slovesnega zaključka v nedeljo 29 . novembra, ob štirih popoldne. Posebnost sklepnih pobožnosti bo ta, da pride med nas ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman. Prevzvišeni g. škof ljubljanski bo Imel ob 4. uri sklepno misijonsko pridigo, nato bo podelil slovesni papežev blagoslov v imenu misijonarjev. Vodil bo tudi procesijo s presvetim Rešnjim Telesom.
Rjavel pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Smrt Je Iztrgala 11. novembra iz naše sredine prid-
nega ta krščanskega moža, Člana Apostolstva mož, Ludvika Zelenik, posestnika v Rjavcih 5. Z njegovo smrtjo Je ugasnilo družini toplo sonce blagodejne očetovske ljubezni, ki je nenadomestljiva. Zaplakali so naši zvonovi nad njegovim odprtim grobom, zasolzilo se je oko domačih, ko se je zastava sv. Jožefa nagnila trikrat nad grob kot zadnji pozdrav. Slovo je govoril v prisrčnih besedah domači g. župnik I. Alt. Rajni naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
Majšperk v Halozah. V noči od pondeljka na torek je umrl vsled kapi ugledni posestnik Zdr. Sagadin. Bil je javnosti znan kot kremenit krščanski mož ln zvest bojevnik bivše SLS, sedaj JRZ, in je vneto deloval kot prosvetar ln za-drugar. Njegovi občani so mu zaupali skozi dolga desetletja razna častna mesta. BU je tudi dvakrat namestnik bivšega poslanca Ivana Ve-senjaka. Hvaležni tovariši in občani ga spremimo k večnemu poči"— v četrtek zjutraj.
gmihel nad Mozirjem. Umrl je pred kratkim najstarejši faran Gregor Goličnik, star 87 let. Dne 19. t. m. pa je umrl previden s sv. zakramenti v najlepši dobi, star 29 let, posestniški sin Valentin Vačovnik, vrl član fantovske KA in odličen cerkveni pevec, ki je s svojim izredno lepim glasom že mnogo let prepeval Bogu slavo. Njegov pogreb je bil veličasten. Spremljali so ga tudi fantje KA, domači pevci pod vodstvom domačina Ivana Naraločnik pa so mu zapeli ob grobu tri žalostinke. V imenu fantovske KA pa se je pri odprtem grobu od njega poslovil domači g. župnik, ki se mu je v prisrčnem govoru zahvalil za požrtvovalnost ln za prijateljstvo. Počivaj, dragi nam Valentin, v božjem miru!
NALA OZNANILA
SLUŽBE:
Družina s 3—4 delavnimi močmi išče viničarijo. Meljski hrib 32, p. Maribor.	1553
Kovaški vajenec 151etni se takoj sprejme z vso oskrbo pri: Trstenjak Jože, Sv. Lenart v Slov. goricah.	1346
Sprejmem majerja (oferja) takoj, štiri delavce, njive obsejane, redi lahko tri govede, več prašičev. Senekovič, šetarova, pošta Sv. Lenart v Slov. goricah.	1347
Dobrega izkušenega konjskega hlapca z dolgoletnimi spričevali, ki se spozna tudi na gozdno delo, iščemo. Ponudbe na »Uprava graščine«, oglasni oddelek.	1348
Velik zaslužek! Za vsak srez Slovenije iščemo poštene, zgovorne in marljive osebe za obiskovanje privatnih strank. Neizvežbane naučimo. Stalni zaslužek. Ponudbe z znamko na: Curk Josip, hotel »Prah«, črna pri Preva-ljah.	t	1343
POSESTVA:
Dva orala lepega gozda prodam v Gorel, Haloze, Purg Avgust, Jurovci.	1142
RAZNO:
Klobuki, ročno delo, se najcenejše dobijo pri: Vladko Babošek, klobučar, Maribor, Vetrinj-ska 5. Popravila od 10 Din naprej. 1352
»Pri starinarju« Koroška cesta 3 in Glavni trg št. 18 kupite najceneje Miklavževa darila: predpasnike, srajce, čevlje, nogavice, oblekce, hlače, brisače, močna flanela od 5 Din, cajg, svila, žamet, volneno blago od 12 Din, rujavo platno za rjuhe, slamnjače, tisk za predpasnike.	1355
Pes (tičar), rjav, kratkolas, se je zgubil ali bil ukraden. Oddati proti nagradi pri: Wesen-schegg, Konjice.	1357
hersav
HERSAN ČAJ
Vam pomaga, da zopet pridobite zdravje s pomočjo zdravilnih rastlin. Ne bodite neprijatelji samemu sebi. Obolenje kot mijene in bolečine pri mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži Hersan čaj. Moti Vas debelina? Hočete biti vitki? Potem uporabljajte Hersan čaj. Zakaj trpite z revmatizmom in gihtom, saj to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, katero Vam lahko olajša te muke. Hersan čaj pomaga pri arteriosklerozi in hemeroidih. Resnično ne znate, da je Hersan čaj pri obolenju želodca, jeter in ledvic dobro sredstvo. Hersan čaj se dobi v originalnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od	'"54
»Radiosan« Zagreb Dukljaninova ulica 1.
Ves Maribor že govori, da se najcenejše kupuje v Grajski starinarni manufakture, sedaj Ve-trinjska 10.	1356
Posteljne odeje z belo vato, močno prešite (domači izdelek) od 70 Din naprej, zglavniki, tuh-ne, izgotovljeno posteljno perilo, puh, perje-vata, koče, platno 180 cm široko za kapne že po 23 Din pri A. Stuhec, izdelovanje in spe-cljalna trgovina posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.	1326
HRANILNE KNJIŽICE
vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znamk za 3 Din.	1345
Trpotci I
Božične razglednice vam letos nudimo posebno ugodno!
Kreppapir in svileni papir boste gotovo kupili pri nas, ko boste izvedeli za ceno.
Jaslice v polah kot stoječe so došle in vas vabimo, da jih čimpreje nakupite!
Pratike, Družinsko kot tudi Veliko pra-tiko, dobite v naših prodajalnah!
Za Miklavževo nakupite naše svinčnike in peresnike!
Nudimo vam peresa, pri katerih lahko izredno zaslužite.
Ravnajte se po načelu, da na vsako ponudb - vprašate za cene. Zato vas pričakujemo v naše prodajalne v Maribor ali v Ptuj.
Priporoča se:
Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj.
M
Na|več|e Ifudsko
KARI
T A S
Nova zgradba poleg palače.
Jamstvo: Din 66,000.000 -
Brezplačna pojasnila in navodila se dobe pri vseh krajevnih zastopnikih in pri:
Stanovanjsko poslopje pred opernim gledališčem v Ljubljani.	1849
HABITAS. NariDor, Oroznovo ulico $1.8
Lastna palača v Ljubljani.
posmrtnine, dote,
starostne preskrbe.
Zavarovanje:
t
f
i
Vse te igrice dobite v
Tiskarni su. Cirila
v Mariboru in Piuju.
CENIK IN VZORCI ZAVTONJ
Kupujte pri naših inserentih!
Odlično naravno zdravljenje
je z zdravilnim »Planinka«-čajem Bahovec, ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je Planinka zdravilni čaj Bahovec, ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilne sestavine dober regulator za čiščenje, šest do dva-najst-tedensko zdravljenje s Planinka zdravilnim čajem Bahovec deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju na hemeroidih in bolezni jeter. Zdravilni Planinka čaj pospešuje tek.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planink«-čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v orginalnih plombiranih zavojčkih po Din 20.—, polovični zavojčki Din 12.— in poskusni zavitek po Din 3.50 z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana.
Reg. S. br, 3403/33
SLUŽBE:
Vlnlčarja z dvemi ali tremi delavskimi močmi se takoj sprejme. Ponudbe poslati na naslov: Viničar 39, p. Rogatec.	1340
Hlapec išče službo k dobrim ljudem. Naslov v upravi lista.	1336
Majerja, pridnega in poštenega, sprejme takoj: Vošnjak, Ptuj, Panonska.	1339
Gospodarski praktikant se sprejme v službo na veleposestvo, kateri je dovršil kmetijsko ali mlekarsko šolo, z dobrimi izpričevali. Predpogoj: pošten, trezen in marljiv, zmožen slovenskega, po možnosti tudi nemškega jezika. Ponudba pod »Pošten gospodarski praktikant« na upravo lista.	1337
RAZNO;
Papir vseh vrst kupujte v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju.
Konjske plahte, oprema, aktovke, torbice, žični vložki in madraci najcenejše pri G. Mešiček, Maribor, Tržaška 1.	1328
Ne kupujte posameznih pisem! Kupite celo mapo (10 pisem), dobite po izredno ugodnih cenah v TIskarni sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju._
Orehove hlode in 40 cm naprej debele ter hrastove, bukove in borove prage kupuje Rudolf Dergan, Laško.	1332
Svete slike, največja zaloga in najnižje cene v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Postojte tudi Vi pred našo trgovino! Oglejte si naše izložbe. Vstopite brez vsake skrbi v našo trgovino! Tudi mi Vas bomo postregli z lepim in trpežnim blagom. Manufaktura Srečko Pihler, Maribor, Gosposka 5.	1328
Ako hoče biti za zimo dobro in poceni oblečeni, kupite samo v trgovini Josip Tušak, Sv. Anton v Slov. goricah. Velika in lepa izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga po zelo nizkih cenah.	1323
Starinarna Schell, Maribor, Koroška cesta 24, prodaja nošene obleke, čevlje, perilo, nadalje pohištvo in drugo po zmernih cenah. 1294
železne zložljive in otroške beloemajlirane postelje nudi najceneje: Novak, Vetrinjska 7 in Koroška 8.__1307
Ako želite imeti res dobre klobase, poslužujte se specijalne dišavne mešanice »AROMATIN«.
1251
Toplo perilo, pletenine, nogavice, rokavice te* vse potrebščine za šivilje in krojače v veliki izbiri. Modna trgovina Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica 4._1249
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Vinsko trsje korenjake, sadno drevje in sadne divjake dobite v dobri kakovosti v trsnici Ceh pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Ptuj. 1253
Za zimske večere ! Igrice !
Po 2 Din:
šah, dama, mlin, domino, tombola, črni maček, kocke, mozaik, no-vičiči, črni Peter
po 3 Din: Človek, ne razburjaj se, Kitajske uganke, Igra 15, Trdnjava, Hajka
po 4 Din: Tombola v sliki, Pluto-nova tekma, Kolo sreče
po 6 Din: Nogomet po 15 Din: Obročkanje po 20 Din: Slikovna tombola, Kikeriki, Sestavnica, Dobro vrgel - dobro zadel, V cirkusu, Zvon in kladivo, Na igrišču, Veselih sedem, Dama in mlin
po 32 Din: Lutkin dom
lonnnnmnamnnnnnnmrcn^
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: Marmor
Podružnica: Celle
nasproti pošle, prej Ju/nošta-fersba hranilnica.
v lastni novi palači na oglu Gosposfte-Slovenshe ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in knlantno.
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice.
Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In
hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
t

roman
Španski „vojaški"
šaljivega junaka
DON KIHOT
IZ MANČE
nam bo pokazal, kaj so Spanci čitali v zabavo, ko niso imeli vojske. Roman stana 12 Din broširan in 20 Din vezan. Naroča pa se v
Tiskarni sv. Cirila Maribor-Ptuj.
Illllll«
SVIN)EHE)CI!
Belgijski prašek »Provendeine« naglo debeli Vaše svinje in jih napravi odporne proti bolezni. Zastopnik za Celje: g. Valentin Kunstek, Aškerčeva 4, zastopnik za Mursko Soboto: g. Eugen Kušter, Radgonska cesta. Pošljemo po povzetju: 1 zavoj Od 800 g za 23 Din, 0 zavojev za 105 Din. — Provendeine društvo a o. ]., Belgrad, Francuska 35.	1341
Prvovrstni stanovski premog
(jak 5000 kalorij, brez žlindre ln smradu) po 32 Din dobite vsako količino v Mariboru, Kopališka uUca 10, telefon 26—14, nasproti mestnega kopališča, zadaj za frančlšk. cerkvijo. 1275
[4T Inserirafte!
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Kdo si fell
darov sv. Miklavža
Sv. Miklavž kupuje v
Cirilovih trgovinah!
če vsi pozabijo na lepe stare navade, sv. Miklavž ne pozabi, ker hoče napraviti mladim veselje kljub vsej krizi. Je pa seveda sv. Miklavž pameten, zato kupuje to, kar mladi potrebujejo v šoU ln kupuje vse svoje darove v Cirilovih prodajalnah, ker tu dobi za malo denarja veliko darov. Kdor hoče letos od sv. Miklavža kaj dobiti, naj mu pravočasno napiše pismo, kaj potrebuje ter pusti to pismo na domačem oknu. Samo staršem naj pove, kam je pismo dal! Kdor si želi darov sv. Miklavža, naj to še ta mesec pravočasno stori!
Za zimo
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiinn velika izbira oblek, površnikov, hu-berlllSOV, toplega perila, nogavic, rokavic, čevljev, copat i. t. d.
Slike naših voditeljev
dr.3an. Kreka in dr. Bnf. Korošca
Velikost slik 37-27M, cena Din 5,— Založila Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
najbolje in najvarneje pri
Spoflnfcstaierski ljudski posofilnici
Gosposka ulica 23 f FláFlílOFIl
Ulica 10. oktobra
registrovana zadrug« z neomejeno zavezo.
IjJBT" Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ v Mariboru.