POROČEVALEC GLASILO KOLEKTIVA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ BS ŠT, 5 gg PTUJ, DECEMBRA 1965 gg LETNIK II Glasilo »Poročevalec« KK Ptuj izdja delavski svet. Urejuje uredniški odbor: predsednik Ciril Kolarič; člani Tončka Zaj-šek, Albert Kropej dipl. ing. gozd., Miran Glušič, ing. kmet., Branko Voljč, dipl. ing. kmet., Jože Reisman, ing. kmet. in Miro Cobelj. Odgovorni urednik: Oton Polič Uredništvo in uprava: Ptuj, Muzejski trg 2. List izhaja mesečno. Rokopisov ne vračamo. Tisk: Ptujska tiskarna, Ptuj Tričetrtletni periodični obračun: Spremembe v strukturi čistega dohodka Delavski svet je na 12. seji potrdil poročilo direktorja finančno-računskega sektorja o tričetrtietnem periodičnem obračunu. Isto poročilo je potrdil tudi upravni odbor na svoji 9. redni seji. IZ VSEBINE: * Spremembe v strukturi lastnega dohodka * Obrat za zadružno kooperacijo * Iz dela samoupravnih organov * Gospodarjenje z gozdovi * Zakaj smo izsekali vinograde? * Rezultati trgatve * Pridelek hmelja * Nova organizacij v kombinatu * Krma, krma in še enkrat krma * Sklep o odgovornosti delavcev * Jesenska setev * Posvetovanje o sadjarstvu * Drobtinice in drugo Obrat za zadružno kooperacijo Tričetrtletni obračun kombinata je tako sestavljen kot je bil polletni. Zato ne bom pojasnjeval precej zapletene procedure o njegovem nastanku. O tem je več napisanega v navedenem poročilu, ki ga i-majo tudi vsi člani delavskega sveta in upravnega odbora. Vsi, ki jih zanimajo podrobnosti, lahko dobijo poročilo pri teh članih. Edina sprememba je v tem, da nima več kmetijska dejavnost 13 delovnih Fakturirana realizacija Terjatve do kupcev Celotni dohodek Neto produkt Prispevek iz dohodka Dohodek II. Bruto oseb. dohodki Ostanek dohodka CD III. Vidimo, da so rezultati povsod boljši od lanskih. Edino ostanek čistega dohodka (dobiček) je za okrog 23 milijonov din manjši. To pa je zaradi precej višjih osebnih dohodkov (26%) in predvsem zaradi povečanih terjatev do kupcev, ki so večje od lanskih kar za 124 milijonov din. Vemo, da imajo skoraj vsa pod- enot, temveč samo 12. Delovna enota za obnovo in melioracije je bila julija ukinjena, njena težka mehanizacija pa je bila dodeljena delovni enoti »Tehnoservis«. RAZVESELJIVI REZULTATI Ob polletnem obračunu smo žal morali ugotavljati slabše rezultate, kot smo jih v istem obdobju lani. Sedaj pa obračuni kažejo, da smo lanske dobre rezultate še izboljšali. 2,758.640 3,036.299 + 10 % 361.865 485.309 + 34 % 2,445.197 2,573.822 + 5% 1,041.153 1,165.243 + 12 ”/o 18.871 1.518 — 92 % 829.109 949.717 + 15 % 552.743 696.780 + 26 % 276.365 252.937 — 8% jetja večje ali manjše težave z obratnimi sredstvi ter zato zelo neredno plačujejo kupljene pridelke in storitve. Kljub temu, bolje rečeno, prav zaradi tega bo morala upoštevati naša komerciala pri prodaji predvsem plačilno sposobnost kupcev. Povečanje neplačanih računov smo ugotavljali tudi ob polletnem obračunu. Služ- ba izterjave pri saldokontih je po mnenju finančnega sektorja napravila vse, kar je bilo v njeni moči. Kljub temu imamo sedaj za okrog 20 milijonov din več dolžnikov kot smo jih imeli 30. junija letos. S pravočasno in uspešno izterjavo bomo imeli dvojno korist: povečali bomo celotni dohodek in čisti dohodek na eni strani, na drugi pa bomo lažje poravnali svoje obveznosti do naših dobaviteljev. Naši dolgovi so se namreč krepko približali 400 milijonom din ter so za 78 % večji kot so bili v istem obdobju lani. K večji fakturirani realizaciji je prispevala tudi farma prašičev v Turnišču, ki pa je istočasno vplivala na zmanjšanje ostan-ka. čistega dohodka. Farma je pričela z delno proizvodnjo šele proti koncu lanskega leta, pri sedanjem obračunu pa je že njena realizacija 206 milijonov din. Pri tem poslovanju je imela skoraj 50 milijonov izgube, kar pa je predvsem posledica sedanjih razmerij cen med močnimi krmili in med živo težo bekonov. KMETIJSTVO PREDNJAČI Prej smo videli, da je ostanek čistega dohodka (dobiček) za kombinat 252.936.282,-din. Koliko so posamezne dejavnosti in obrati udeleženi v tem finančnem rezultatu, nam nazorno prikazuje grafikon na drugi strani: Živimo v času, ki prinaša poleg velikega tehničnega napredka tudi bistvene spremembe v odnose med ljudmi, zlasti pa v odnose med proizvajalci in potrošniki dobrin. Sodobni človek zahteva kvalitetno in ceneno blago, ki mu je ob vsakem času na razpolago v zadostnih količinah. Izpolnitev te zahteve je težavnejša kot bi lahko presodili na prvi pogled, zato po vsem svetu iščejo najugodnejše rešitve v raznovrstnih združevanjih, integracijah in celo v mednarodni delitvi dela. Kmetijski proizvajalci v ptujski občini smo sicer zares neznaten delček v tem ogromnem kolesju, moramo pa se zavedati, da spadamo med najvažnejša kmetijska proizvodna področja v Sloveniji. Od tod izvira tudi del naše odgovornosti, ne samo do tržišča, temveč predvsem do nas samih, saj smo tudi mi potrošniki, ki želimo zadovoljiti svoje potrebe. Kljub temu, da se že dalje časa zavedamo, da predstavlja ptujsko kmetijsko področje nedeljivo celoto, se nismo dovolj trudili, da bi to tudi v resnici bilo. Razcepljenost med kmetijskim kombinatom in petimi kmetijskimi zadrugami, ki združujejo v kooperativnem sodelovanju okrog 6.000 zasebnih kmetovalcev, prav gotovo ni koristila navedeni ideji. Do resnejšega razmišljanja in razprav o potrebi najtesnejšega sodelovanja med kombinatom in zadrugami oz. zasebnimi kmetovalci so nas predvsem pripravile nove razmere, ki jih ustvarja izvajanje gospodarske reforme. Nove razmere so za kmetijske proizvajalce ugodne, predvsem zaradi tega, ker našo panogo izenačujejo z drugimi gospodarskimi panogami. Lahko smatramo, da je bila naša panoga pred tem v neenakopravnem položaju, zlasti pri vrednotenju proizvodov na tržišču, ki so ga uravnavali administrativni ukrepi. Na drugi strani je kmetijstvo sicer uživalo nekatere ugodnosti (regresi, ugodnejša obrestna mera itd.), ki jih v novih razmerah ne bo več, vendar lahko_____ trdimo, da so pridobitve večje od izgubljenih ugodnosti. Te pridobitve pa bodo dale koristne rezultate le, če bomo znali zagotoviti enovit razvoj našega celotnega kmetijskega področja, če bomo ob zmanjšanem kreditiranju kmetijske proizvodnje ta sredstva smotrneje izkoriščali in če bomo znali na domačem in zlasti na tujih tržiščih nastopati kot velik in soliden partner. Vsi navedeni in še drugi razlogi so privedli kombinat in zadruge do iskanja take oblike sodelovanja, ki bi omogočila najuspešnejše uveljavljanje v novih razmerah. Smatramo, da lahko take pogoje zagotovi le enovita integrirana organizacija, ki bo predstavljala skupnost enakopravnih in demokratično upravljanih obratov in delovnih enot, ki bodo ustvarile in tudi delile dohodek. V teh dneh se že odvija proces snovanja te organizacije. Zadružni sveti in delavski svet kmetijskega kombinata so razglasili izvedbo referendumov, na katerih bodo vsi člani posameznih kolektivov s tajnim glasovanjem odločili o rešitvi tega vprašanja. Smatramo, da odločitev ne bo težka, saj so s predloženo pogodbo (objavljena v »Tedniku« 10. decembra 1965) razčiščena vsa področja, ki so važna za dobro in uspešno sožitje. Janez Petrovič (Nadaljevanje na 2. strani) W3>-- Letošnja rekordna letina v vinogradih je zadovoljila vinogradniške delovne enote. Brentar je v Zavrču imel dosti dela. Element 30.9.1964 v 000,— 30. 9.1965 v 000,— Razlika Posnetek: O. Polič Spremembe v strukturi čistega dohodka (Nadaljevanje s 1. strani) OSTANEK ČISTEGA DOHODKA V III. ČETRTLETJU V MILIJONIH DIN Kmetijstvo 1964 1965 Mlekarna Gozdarstvo Druge dejavn. 1964 1965 1964 1965 1964 1965 Kmetijstvo ima za 11 % večji ostanek čistega dohodka (CD III), med tem pa sta dosegla obrata gozdarstvo in mlekarna 68 % lanskega triče-trtletnega. Zelo dobre rezultate kažejo druge dejavnosti kot so: lesna predelava, klavnica, mizama in zidarji. Te dejavnosti so skupno povečale svoj CD III za 18%. Od teh ima klavnica kar za 51 % boljši rezultat kot lani, mizarstvo za 41 % boljši, lesna predelava pa je znižala lanskega za 8 %. Ti rezultati so seveda spremenili strukturo, ki kaže, s kolikšnim finančnim rezultatom sodelujejo obrati v skupnem kombinatovem čistem dohodku. Stmktura v % 1964 1965 Dejavnost Kmetijstvo 48 Mlekarna 30 Gozdarstvo 15 Lesna predelava 4 Klavnica 2 Mizama 1 Kombinat 100 58 22 12 4 3 1 100 Svojo udeležbo sta povečala kmetijstvo in klavnica, mlekarna in gozdarstvo sta jo zmanjšali; drugi pa imajo enako udeležbo kot lani. . REZULTATI DELOVNIH ENOT Ostanek čistega dohodka v višini 252.937.000,— din je izračunan za kombinat po plačani realizaciji. Ravno tako je z CD III. kmetijske dejavnosti. Ce pa hočemo ugotoviti, kako so gospodarile posamezne kmetijske delovne enote (obrati) pa si moramo pomagati s fakturirano realizacijo. Za te delovne enote ne vodimo kartic kupcev in dobaviteljev, zato tudi ne ugotavljamo dohodka po plačani realizaciji. Kot vidimo iz grafikona, je dejanski CD III. po plačani realizaciji za kmetijstvo 146,413.827.— din, po fakturirani pa bi bil 187,139.842,-din. Delovne enote pa so imele 30. 9. 1965 tele finančne rezultate v 000.— din: Starše + 16.835 Pragersko + 9.710 Kidričevo + 921 Turnišče i- 18.262 Farma bekonov — 49.689 Podlehnik + 1.328 Zavrč — 2.513 Dornava F 5.721 Osojnik + 25.712 »Slov. gorice« + 144.998 »Tehnoservis« + 14.865 »Melioracije« + 991 S temi rezultati smo seveda zelo zadovoljni. Res je tudi, Sklepi UO Upravni odbor je na svoji 9. redni seji — potrdil zapisnik 8. redne seje UO; — razpravljal o periodičnem obračunu za III. tromesečje 1965; — potrdil predloge inventurnih komisij; — dodelil stanovanje na Zagrebški cesti 34 tov. Filipu Pisarju, našemu uslužbencu; — za predstavnika podjetja pri volitvah v prvo skupščino zbornice izvolil tov. Janeza Petroviča, direktorja podjetja; — zavrnil prošnjo Osnovne šole Zavrč za materalno pomoč za opremo šole, ker nimamo sredstev za te namene; — Julijani Volgemut odobril nakup 8 m3 gradbenega le- sa po lastni ceni za gradnjo stanovanjske hiše; — odobril 20 dnevno potovanje na specializacijo v SZ tov. Cvetku Dopliharju, veterinarju na DE Farma bekonov; — dodelil Biološki fak. Ljubljana zaboj buteljk kot prispevek za organizacijo plesa. Na izredni seji je upravni odbor Kmetijskega kombina-ta Ptuj, sklicani na zahtevo direktorja podjetja, ki je bila 22. 11. 1965, — soglasno sklenil, da se namesti za pomočnika direktorja podjetja tov. Netka Babiča, ki izpolnjuje pogoje razpisa in ki je bil edini pri-javljenec na razpis. Osebni dohodki se mu določijo po pravilniku. Nastop službe 15. 11. 1965. da kmetijstvo med letom ni mogoče povsem točno obračunati zaradi velike nedovršene proizvodnje ter so spremembe možne. Poleg tega v sedanjem obračunu nista hmelj in vinogradi (mošt). Ker pa smo letos imeli rekordno letino mošta, hmelj pa je bil izredno kvaliteten, nam lahko ti kulturi samo izboljšata končni rezultat. O tem več februarja 1966, ko bo napravljen zaključni račun za leto 1965. DELITVENA RAZMERJA SE SLABŠAJO Ko govorimo o delitvenih razmerjih, mislimo pri tem na delitev dohodka na osebne dohodke in sklade. Tako je bil razdeljen dohodek 30. 9. 1963 v kombinatu: 63 % za osebne dohodke in 37 % za sklade (pravzaprav na nerazporejena sredstva). V istem obdobju prejšnjega leta je bilo to razmerje 67 : 33, letos pa je že 73 % za OD in 27 % za sklade (73 : 27). Posamezni obrati in dejavnosti pa imajo: Dejavnost 30. IX. 1963 1964 1965 Kmetijstvo 65 : 35 75 : 25 78 :22 Gozdarstvo 58 : 42 59 : 41 73 :27 Mlekarna 35 : 65 36 : 64 50 : 50 Klavnica 63 : 37 63 : 37 56 :44 Mizarstvo 81:19 91:9 89 : 11 Lesna predelava 85 : 15 65 : 35 31 :69 Gradbena ekipa — 98 : 2 100 : 0 Kot vidimo, so se razmerja (razen pri klavnici in lesni predelavi) povsod spremenila na škodo nerazporejenih sredstev (skladov). V kolikor je k temu prispevala reforma (dražji material, surovine, storitve) in v kolikor boljša ali slabša storilnost obratov in višji osebni dohodki, bomo vedeli ob zaključni bilanci, ko Dejavnost Kombinat Kmetijstvo Mlekarna Gozdarstvo Lesna predelava Klavnica Mizarstvo Gradbena ekipa bodo na razpolago vsi potrebni podatki. Vkalkulirani izplačani bruto osebni dohodki so mesečno na 1 zaposlenega v kombinatu v III. četrtletju za 38 % višji kot so bili v prvih 9 mesecih lani. Spodnja tabela prikazuje zvišanje po dejavnostih in obratih (v 000.— din): Povečanje 1964 1965 v % 59 82 38 58 79 36 65 98 50 58 92 59 54 91 68 66 92 39 72 80 11 55 77 41 Ako primerjamo sedaj delitveno razmerje ter zvišanje osebnih dohodkov, ugotovimo, da nista odvisna drug od drugega. To odvisnost bi morali določati pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih KMETIJSKI KOMBINAT Ptuj, Muzejski trg 2 dohodkov. Ko bo tudi to urejeno, nas več ne bo skrbela hitra rast osebnih dohodkov. Nasprotno, naš cilj je čim večja proizvodnja z visokimi skladi in osebnimi dohodki. —op— RAZGLAS Delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj je po 46. in 48. členu statuta podjetja in 67., 68. in 69. členu temeljnega zakona o podjetjih sklenil, da se za v sredo, 22. XII. 1965, razpiše referendum v delovni skupnosti Kmetijskega kombinata Ptuj. Z referendumom se naj delovna skupnost kombinata odloči, ali se strinja s pripojitvijo kmetijskih zadrug h kombinatu, ko se bodo te z referendumom odločile za pripojitev in vključitev v obrat za zadružno kooperacijo kombinata. Delavski svet se z navedeno pripojitvijo zadrug strinja. Referendum v kombinatu bo na sedežih delovnih enot. Sklep referenduma je veljaven, če je za predlog glasovala več kot polovica članov delovne skupnosti. Izvajanje referenduma v delovni enoti vodi komisija, sestavljena iz treh članov, ki jo takoj po razglasu referenduma imenuje svet delovne enote. Sklep, sprejet na referendumu, je veljaven takoj. Vprašanje, o katerem se je delovna skupnost kombinata na referendumu odklonilno izjavila, ni mogoče znova dati na referendum pred potekom šestih mesecev od dneva prejšnjega referenduma. Delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Referendum, dne 22. XII. 1965 GLASOVNICA Strinjam se s sklepom — predlogom delavskega sveta podjetja, da se kmetijske zadruge pripojijo k našemu podjetju. DA NE Obkrožite odločitev, za katero glasujete! Iz dela samoupravnih organov Na 12. redni seji je DS: — potrdil sklepe zapisnika 11. redne seje; — soglasno sprejel predlog za izplačilo 50 % draginj skega dodatka; — potrdil pravilnik o povračilu za osebni prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim sredstvom in o dnevnicah za službeno potovanje na območju podjetja; — sklenil, da se refundirajo iz neporabljenih sredstev sklada za kadre in prejšnjih let v znesku 541.190.— štipendije naših štipendistov; — sklenil, da se poravna v plačilo zapadla anuiteta, ki se glasi na elektrifikacij ski odbor Dravinjski vrh. v višini 44.615.— din iz sredstev skupne porabe; — odobril nakup stanovanjske hiše v Majskem vrhu štev. 4 tov. Alojzu Kirbišu, upokojencu. V zameno je odobril nakup stanovanja, ki je last Strojnih delavnic Ptuj; — potrdil dopolnjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju s poslovnim združenjem za semenarstvo in imenoval za člana UO tega združenja tov. Matka Zemljiča, ing. agronomije; — potrdil predlog povišanja dnevnic in terenskih dodatkov; — potrdil predlog, da se delavcem v porodnišnici na DE farma bekonov plača 200.— din na uro; — sprejel predlog odbora za OD, da se urna postavka OD traktorista na DE farma bekonov poviša na 200 din in ne 205.— din; da se povišajo OD za delovno mesto veterinarski bolničar na DE farma bekonov od 42.000 do 49.000.— din in za delovno mesto evi-dentičarja na farmi bekonov od 40.000 do 50.000.— din; — potrdil predlog o imenovanju članov Višje komisije za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti in sicer: Medved Franc — iz delovne enote Slovenske gorice, predsednik, Lah Ivan — iz DE Mlekarna, član, Majcen Franc — iz Uprave, član, Vaupotič Maks — iz delovne enote Turnišče, član, Turk Bruno — iz Uprave, član; — potrdil prodajo avtomobila »mercedes« iz DE gozdarstvo; — Pongracu Jožetu iz DE Zavrč odobril nabavo smreko-vine za gradnjo hiše po lastni ceni; — sklenil, da se izplačani prorač. prispevek iz lanskega leta v znesku 3,978.468.— din prenese med neindividualizi-rane osebne dohodke; — odobril, da se za pripravo zaključka del po vsakem zaposlenem izplača sindikalni podružnici 1000.— din. Na 13. redni seji je delavski svet — razpravljal o pripojitvi kmetijskih zadrug h Kmetijskemu kombinatu Ptuj in soglasno sklenil, da se razpiše referendum za 22. 12. 1965; — soglasno potrdil, da se za novoletno obdaritev otrok lahko porabi do 3,000.000.— din; — odobril za pogostitev upokojencev do 10.000 din za posameznika, največ do skupnega zneska 350.000.— din; — potrdil 3 % stopnjo investicijskega vzdrževanja za leto 1966. Zakaj smo izsekali stare vinograde v Zavrču? Navajeni smo že reči, da nam je letos kar dobro obrodilo ali pa, da je letos slaba letina. Ko smo se leta 1960 vinogradniki spraševali, kaj razumemo pod pojmom »rodni vinogradi«, smo kaj kmalu dognali po računici, da so to nasadi, kjer se je še pridelalo vsaj 20 hi vinskega mošta po ha. Po tej ugotovitvi smo stare, izčrpane nasade, ki so bili med ali ob večjih kompleksih, kaj kmalu izsekali in na njih opustili vsako proizvodnjo; parcele smo pustili počivati ali prelog za bodočo obnovo. V kako težavnem položaju smo bili ves čas vinogradniki sem od leta 1958, ne bomo ponavljali, ker smo o tem mnogo slišali na sestankih kolektiva in na sejah delavskega sveta ali pa našli napisanega v dnevnem časopisju. V ilustracijo naj samo navedem, da smo še leta 1957 prodajali vino po 240 — 180.— din za liter in da smo prodali v letu 1964 vino iste kvalitete po 180 — 220.— din za liter in manj. Stroški proizvodnje so se med tem časom skoraj podvojili zaradi večjih osebnih dohodkov, dražjih gnojil in zaščitnih sredstev, kakor tudi storitev in režije. V taki situaciji vinogradnikom ni drugega preostalo kot, da stare izčrpane nasade izkrčimo ter obnovimo, druge obstoječe rodne pa prisilimo, da bodo več rodili. 100 HEKTOLITROV NA HA TUDI PRI NAS In kako smo to dosegli? Najprej smo ugotovili s pomočjo analize vzorcev zemlje bogastvo hranil v zemlji. Ugotovitev je bila zaskrbljujoča, saj sta na splošno manjkala fosfor in kalij, ali pa so bili ponekod samo sledovi teh. Pričeli smo dajati nasadom večje količine gnojil in smo upoštevali pri gnojilnem načrtu potrebe po zalogi in črpanju hranil z rodnostjo, to je s pridelki. Prav tako smo začeli razmišljati o možnostih za večjo rodnost na ta način, da bi trsu povečali število rodnih očes. Skoraj vsem nasadom, ki še niso bili prestari, smo napovedali rekonstrukcijo. Danes ugotavljamo, da delo ni bilo zaman in da trsi res več rodijo. Še pred leti smo se čudili, ko smo slišali, da pridelajo ponekod na večjih kompleksih celo 100 hi mošta na ha. Letos imamo ta »čudež« tudi na našem obratu. Iz priložene tabele je razvidno, da je povprečen ha pridelek delovišča Goričak s 15 ha rodnih nasadov 101 hi na ha. čudeži se več ne godijo; na tem delovišču je bilo kar precej parcel, kjer smo dosegli nad 100 hi/ha. Nekaj primerov: Magdalensko ha 1,40 hl/ha 108 Herberštanj 1,08 133 Pokužjak 0,97 153 Herberštajn 0,58 167 Kapitel 0,54 203 Miki 2,23 185 Fajfar 1,75 112 Hranilnica 0,90 121 Lorbek 0,72 99 Trančar 0,74 97 Še bi lahko naštel nekaj primerov, pa mi prostor tega ne dopušča. V letošnjem rodnem letu ni samo naša zasluga, če je bilo na obratu povprečje pridelka 67 hl/ha. Res je, da smo mnogo prispevali, mnogo truda za ta uspeh. Iz tabele je tudi razvidno, kako so nasadi počasi, a vendar vztrajno več rodili. To se pravi, da smo jih uspešno prisilili, da so nam pričeli vračati vložen trud in sredstva. Stroški so se neprimerno hitreje večali kot pridelki, zato se žal kljub vsemu ne moremo pohvaliti, da smo »izmaknili vragu rep«. Rast pridelkov je namreč počasnejša, posebno ker je to večletna rastlina, stroški pa niso »večletni« in so se celo zelo hitro vzpenjali, brez naše volje, zaradi višje sile (višje cene). Vidimo torej, da uspeh skupnega dela ni izostal in zato ne bomo ostali na pol poti. Z obilico odgovornosti nas že čakajo novi terasni nasadi, ki jim moramo dati dokončno obliko; nekaterim že v naslednjem letu. To so le nekatere od mnogih težav, ki nam jih je uspelo rešiti na našem obratu v nedavni preteklosti pri proizvodnji vinskega mošta. TABELA pridelka vinskega mošta po letih v hi (števila v oklepaju so povprečni pridelek v hl na 1 ha). Vinogradi na sliki so letos terase. Delovišče Mošt v hi 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 Goričak 899 510 617 745 828 746 719 16-10 Turški vrh (-) (27) (37) (43) (49) (61) (65) (101) 890 533 645 624 554 492 497 750 (-) (29) (21) (35) (37) (36) (47) (64) Gorenjski v. 818 430 454 543 732 712 914 1198 Korenjak (-) (21) (20) (25) (36) (39) (54) (72) Hrastovec 720 439 446 772 437 532 929 949 (-) (17) (21) (37) (21) (27) (44) (46) Veliki vrh — — 345 510 385 366 329 593 Skupaj ha (-) (-) (H) (23) (18) (17) (21) (49) rod. vinogr. Skupaj 88 83 110 98 92 83 78 76 hi mošta 3418 1912 2507 3194 2934 2848 3388 5100 (38) (23) (23) (32) (31) (34) (43) («) danes samo še zgodovina. Na teh površinah so že c Posnetek: j. Reismt ZA NAPREDNO gospodarjenje z gozdovi Iz podatkov poslovnega poročila za periodični obračun za devet mesecev v letu 1965 je razvidno, da je celotni dohodek gozdarskega obrata (brez lesne predelave) znašal 175,318.000.— din, kar je za 9 % več kot v lanskem letu. Pridelek mošta po ha se je v rodnih vinogradih povečal nasproti letu 1959: če predstavlja leto 1959 indeks 100 je v 1960 „ 100 1961 139 1962 „ 134 1963 „ 147 1964 187 1965 „ 291 Pridelek v lEtü T958 hi števan za primerjavo, ker je bil za stanje nasadov nadpovprečen. SLADKORNA STOPNJA VAŽNA ZA CENO In še na kratko nekaj o doseženi gradaciji moštov letošnjega pridelka. Ker bo tudi v bodoče za finančni obračun poleg količine upoštevana še dosežena gradacija sladkorja v moštu, zato nam ni vseeno, kako bo dosežena. Pri tej »postavki« smo zaenkrat brez moči, ker nam jo priroda zagode po svoje. Gradacija v moštu je odvisna od raznih činiteljev, pa tudi od števila sončnih dni v dobi vegetacije. Teh je v lanskem in letošnjem letu zelo primanjkovalo. Posledica pa je nizka dosežena sladkorna stopnja. Obrat je pridelal 51 vagonov mošta s sledečo doseženo sladkorno stopnjo od skupne količine pridelka: Dosežena Od skupnega sladkorna pridelka stopnja po Kl° v % di o prodajni ceni, ker še; ni dokončnih podatkov na razpolago. O tem kaj več po .zaključnem računu za leto 1965. Ob zaključku leta 1965 želim mnogo proizvodnih uspehov v novem letu 1966 vsem obratom našega podjetja, vsem članom kolektiva pa želim mnogo osebne sreče. / Jože Reisman, ing. krj^f. Sfl 11, s \ » V Čisti dohodek je znašal din 107.382.000, — ali 4 % več kot leta 1964. Ostanek čistega dohodka pa je znašal din 29.089.000. — ali 32 % manj kot leta 1964. Vidimo, da se je kljub zvečanju dohodka ostanek čistega dohodka v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal, kar gre predvsem na račun povečanja osebnih dohodkov zaposlenih na začetku leta, ki je bilo potrebno zaradi splošnega zvišanja življenskih stroškov. Nadaljni vzrok je v tem, da je sečnja 1. 1965 ostala na isti višini kot 1. 1964, vendar s to razliko, da smo le- 11.5 12,0 12.5 13.0 13.5 14.0 14.5 15.0 15.5 16.0 16.5 17.0 17.5 18.0 18.5 Skupaj: 0,35 2,70 7.32 19,31 4.33 7,81 4,79 10,67 6,02 15,11 4,40 10,81 1,95 4,07 0,36 100 % Iz gornjih podatkov so dobro vidne posledice neugodnih vremenskih razmer in nepravilno razvrščenih sončnih dni v času vegetacije vinske trte. Ker se včasih rad kdo spotakne, da gre količina na račun kakovosti, naj povem, da tudi privatni proizvajalci, ki imajo nizke ha donose, niti lani, niti v letošnjem letu niso proizvedli slajših moštov od naših. Žal še tokrat ni mogoče udariti na »drugo plat zvona« o doseženi lastni ceni, kakor tu- Sneg povzroči največ škode v sestoiiži. ki Pod klopotcem * 3 Ob letošnjem dnevu republike je izdal Vinogradniški živinorejski kombinat Ljutomer 3. številko svojega lista »POD KLOPOTCEM« v ciklostilni tehniki, ki obsega 30 strani A 4 formata s tiskanimi domiselnimi platnicami. V svojem sestavku pod naslovom »RAZGOVORI O IZVOZU VINA V ANGLIJO« tolmači direktor kombinata Jože Slavič svoje vtise s potovanja v London, kjer se je kot član skupine predstavnikov slovenskih podjetij udeležil ogleda prodaje in trgovanja" z vinom. V svoji zaključni besedi u-gotavlja, da ima jugoslovansko blago, če je primerno o-premljeno in primerne kvalitete, še velike perspektive tudi na angleškem tržišču. O tem so se prepričali udeleženci tega potovanja v Anglijo tudi med razgovori o možnostih plasiranja bekonov, ki bi lahko bilo s primerno organizacijo na nivoju cen Danske, če bi se tržišče primemo pripravilo. niso pravočasno negovani. Posnetek: A. Kropej to‘. posekali 200 m’ iglavcev manj ter izdelali precej več drv kot lansko leto, kar gre na račun slabše kvalitete bukovine, neprimerne za celulozo in večjega odstotka poseka ostalih vrst listavcev, predvsem gabra, ki ni primeren za celulozni les. Mimo naštetih vzrokov so se letos precej zvišali stroški uslug in materiala, cene lesa, ki so določene, pa se do avgusta letos niso povečale. Nadalje je treba upoštevati tudi okolnost, da moramo vsako leto odpirati vse teže dostopne sestoje, če hočemo obdržati predpisano višino letnega poseka,-kar podražuje proizvodnjo zaradi večjih transportnih razdalj in stroškov gradnje novih cest in gozdnih vlak. Gozdnega dela ne bo mogoče nikoli do konca mehanizirati, kot je to izvedljivo v tovarnah ter bo individualno človeško delo vedno bistven faktor gozdne proizvodnje, kar bo seveda vplivalo na proizvodne stroške in s tem na akumulativnost gozdarstva, saj je znano, da je delovna sila iz leta v leto dražja. Končno ne smemo pozabiti, da ni izvedeno v gozdarski ekonomiki zaradi deficitnosti lesne surovine, ki ima za posledico diktiranje cene, načelo zakona vrednosti, kar zameg-luje izdelane analize in primerjave. če hočemo stalno izboljševati gozdno gospodarjenje, bo potrebno v bodoče pristopiti k večji koncentraciji sečenj na velikih sečiščih, kjer se bo koncentrirala delovna sila in mehanizacija in s tem pocenila proizvodnja. V ta namen moramo ustvariti velike gozdne komplekse s pomočjo arondacije in zamenjave gozdov s privatniki. (Nadaljevanje na 4. strani) Dela tudi v gozdarstvu mehaniziramo. Izvlačenje hlodov v Zavrču s traktorjem. Posnetek: A. Kropej v A Av 3 Rezultati letošnje trgatve Lepa sončna in topla jesen ter bogat pridelek grozdja je vzbudil veselo razpoloženje med trgači. Njihov trud, ki v letošnjih vremenskih prilikah ni bil majhen, se je obilo poplačal. Moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je bila letošnja vinska letina nad pričakovanjem dobra, skoraj bi rekli rekordna. Spomnimo se mokrega in hladnega vremena v prvi fazi vegetacije in priznajmo, da skoraj nismo mogli pričakovati dobre letine, posebno še, ker je peronospora močno ogrožala pridelek. Z dobro organizirano in pravočasno zaščito je listje in grozdje ostalo nepoškodovano in zdravo. Zaradi neugodnega mokrega in hladnega vremena spomladi. deloma pa tudi zaradi pomanjkanja talne vlage, je v jeseni prišlo do zastoja v razvoju in dozorevanju grozdja. Kljub zelo lepemu vremenu v oktobru in vse do konca trgatve grozdje ni več dosti pridobilo na sladkorju, vendar pa je ostalo izredno zdravo. Zaradi zdravega in dobro razvitega grozdja je bil pridelek nad povprečjem, med tem ko je bil sladkor pod normalo. Pričakujemo nekoliko lažja, vendar zelo aromatična vina s sortnim poudarkom in s primernim ekstraktom. Povprečni ha pridelki grozdja po obratih: Obrat Rodni vinogradi ha 1 Povprečni 1 ha pridelek i v kg Podlehnik 116,86 8,194 Zavrč 70,37 9.912 Osojnik 17,43 12.080 Dornava 11,42 5.727 Povprečje: 217,08 8.895 K hektarskemu pridelku moramo pripomniti, da imamo še precej starih vinogradov ob kol ju, ki dajejo nizke pridelke. Tako ima Podlehnik 35,56 ha, Zavrč 8,99 ha, Dornava 2,70 in Osojnik 1,40 ha starih vinogradov, ki so dali letos 4.500 kg grozdja na ha. Razen tega so tu vključene tudi terase, ki so letos začele prvič roditi. Spodnja tabela prikazuje pridelke od leta 1961: 2 vinogradi ha Skupni pridelek v kg Pridelek na ha Pridelek na trs štev. 1961 253,50 1,083.600 4.274 1,641.762 0,66 1962 263,90 1,088.700 4.125 1,422.631 0,76 1963 218,49 1,180.800 5.404 1,221.171 0,96 1964 212,13 1,675.600 7.898 1,025.189 1,63 1965 217,08 1,930.849 8.815 1,051.033 1,84 Dobri rezultati, ki smo jih cijo in s pravilno porabo ma- dosegli letos, nas ne smejo teriala zmanjšati proizvodno uspavati, pač pa bomo morali intenzivneje delati za povečanje pridelka, posebno pa bomo morali z dobro organiza- ceno, katera je še zmeraj previsoka. IVAN SKOČIR kmetijski tehnik dod-' D-o Za napredno gospodarjenje z gozdovi (Nadaljevanje s 3. strani) Po osvoboditvi je gozdarstvo družbenega sektorja v ptujskem okolišu prevzelo v gospodarjenje več tisoč gozdnih parcel, raztresenih na vsem območju današnjega Kmetijskega kombinata Ptuj, s katerimi je gospodarjenje zaradi velikega števila sečišč in težke dostopnosti otežkoče-no in nadpovprečno drago. Veliki in strnjeni gozdni kompleksi ležijo v glavnem samo na periferiji na gorski verigi, ki jo tvorijo pogorje Macelj, Resenik-Donačka gora in Ple-šivec. V teh gozdovih sekamo samo tretino letnega etata, kar je bilo omogočeno z zgraditvijo mreže gozdnih cest v dolžini 15 km; prihodnje leto bomo dokončali še zgornji ustroj na 3 km gozdnih cest, s čemer bo gradnja gozdnih cest v teh predelih končana. Z zvečanjem gostote cestnega omrežja se zmanjšujejo stroški spravila lesa zaradi manjših spravilnih razdalj, obenem je pa potrebno tudi manj delovne sile, kar se že odraža v našem obratu, ko kljub uvedbi 7 urnega delavnika in zmanjševanju delovne sile izpolnjujemo proizvodni plan, na kar bistveno vpliva postopna mehanizacija gozdnega dela in izboljšanje kvalifikacijskega sestava delavcev. POSVETITI VSO POZORNOST NEGI GOZDOV Gradnja gozdnih cest v manjše gozdne sestoje ni gospodarska, zato je pristopil naš obrat k arondaciji, nakupu in zamenjavi gozdov s privatniki. Dosedaj smo na ta način pridobili 229 ha gozdnih površin, s čemer smo deloma nadomestili izkrčene gozdne površine. Za prihodnje leto predvidevamo, da bomo zve-čali naš gozdni fond še za nadaljnjih 100 ha. Težišče letošnje arondacije je v revirju Zavrč, kjer ustvarjamo v k. o. Medribnik velik gozdni kompleks, privatnikom pa dajemo v zameno posamezne majhn'e raztresene in odročne gozdne parcele v sosednjih katastrskih občinah. Po osvoboditvi so gozdarji v tukajšnjem območju prevzeli v gospodarjenje gozdove, s katerimi so bivši lastniki pred vojno gospodarili ekstenzivno po raznih zastarelih metodah. Gozdovi, kolikor jih je še ohranjenih, ležijo neugodno in so odmaknjeni od prometnic. V njih prevladujejo pragozdni tipi, ki dajejo največ tretjerazrednih sortimentov, primanjkuje pa tehnično vrednejšega drevja, ki tvori gospodarski gozd. Zaradi izboljšanja stanja naših gozdov smo uvedli nov način gospodarjenja, ki sloni na načelu nege, s čemer ustvarjamo pogoj za razvoj kakovostnega prirastka, ki ga prejšnji način gospodarjenja, sloneč na načelu eksplotacije, ni zagotavljal ter so bila gozdna rastišča izkoriščena samo do polovice. Z novim načinom gospodarjenja se gozdna proizvodnja ni zmanjšala, temveč povečala, ker iz gozda ne odstranjujemo samo naj slabšega, naj-debelejšega in bolnega drevja, temveč tudi dobro in kakovostno, ki ga ovira razvoj najboljšega drevja. V gozdu ostane drevje, ki je podlaga za nastajanje kakovostnega sestoja — bodočega gospodarskega . gozda- V-3^ Osnovni ukrep naprednega gojenja gozdov je redčenje, ki ga izvajamo zato, da nam gozd daje čimprej več najboljših sortimentov. Z redčenjem odstranimo iz gozda v teku ob-hodnje glavni del (do 80%) proizvedene lesne mase in ko sestoj obnavljamo, preostane za končni posek le še manjši del lesne mase. Na ta način se gozd že v svojem razvoju smotrno izkorišča in že zgodaj prične vračati vložena sredstva. Pri takšnem gospodarjenju poteka obnova enakomerno in zadoščajo skromna sredstva za uspešno nego novo nastajajočih sestojev. Novo intenzivno gospodarjenje z gozdovi potrebuje gozdarja operativca brez pretiranih administrativnih obremenitev in takšno organizacijo dela, da bo gozdar videl svoje uspehe, kot je to pri drugih vrstah proizvodnje. Intenzivno gozdno gospodarstvo mora biti seveda stimulirano z ekonomskimi cenami lesa, saj izkušnje dokazujejo, da splošni finančni instrumenti vsaj tako učinkovito vplivajo na finančni uspeh gospodarskih organizacij, kot prizadevanje za tehnološko racionalizacijo delovnega procesa in povečanje produktivnosti dela. Albert Kropej dipl. ing. gozdar: ■4J Drugi o časopffsih kolektivov Tovarna avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru izdaja štirinaj stdnevno glasilo za svoj kolektiv »SKOZI TAM«. V 11. številki tega lista beremo o vlogi tovarniškega tiska med drugim tudi to: »Tovarniški časopis mora biti javno glasilo delavskega samoupravljanja v podjetju, kajti brez popolnejše obveščenosti kolektiva si ne moremo in si tudi ne znamo predstavljati kolektivnega gospodarjenja. Če opredeljujemo vlogo tovarniškega tiska, ni brez osnove ugotovitev, da je tovarniški časopis najvernejši odraz razvitosti delavskega samoupravljanja. Ko prebira ne- kdo izven kolektiva takšen časopis, si je hitro na jasnem, do kakšne stopnje so se v podjetju uveljavljali organi u-pravljanja in kakšni so sploh socialistični odnosi v podjetju«. In na koncu daje odgovor tistim, ki se boje v časopis odkrito pisati o dejanskih problemih »Tu naj jasno povem, da je takšno mnenje tudi škodljivo, če ne želijo odpraviti nekaterih napak. Pri nas ima sleherni državljan imuniteto v tem smislu, da lahko kritizira vse nepravilnosti, če so te res resnične in dokazane« zaključuje svojo misel urednik časopisa in vabi člane kolektiva k sodelovanju. F O T 0 Z A P 1 S E K Posnetki: O. Polič Pravo zadovoljstvo je, ko zdrave reke trgajo zdravo grozdje. Tudi dekle iz Zavrča misli tako. Hidravlične stiskalnice v Podlehniku lahko dnevno iztisnejo mošt iz šestih vagonov grozdja. Na dvorišču v Podlehniku so imeli sodi »glavno besedo«. Ceste v vinogradih završke delovne enote so bile letos suhe. Mošt so odvažali kamioni. Nova organizacija v kombinatu - korak naprej Po dolgih razpravah o organizaciji kmetijske proizvodnje po specializiranih obratih in delovnih enotah, smo končno dobili osnutek, s katerim se v glavnem strinjajo upravniki delovnih enot in strokovnjaki podjetja. O organizaciji podjetja po specializiranih enotah smo pisali že večkrat. Pri tem smo mislili na enote osnovne kmetijske proizvodnje, ki so v našem kombinatu sedaj organizirane po teritorialnem principu in se bavijo z mešano proizvodnjo. Prvi predlog je predvideval specializacijo po panogah. Imeli bi obrate za poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo, ki bi imeli specializirane delovne enote. Ta predlog je opuščen, ker se je v razpravah trdilo, da v sedanjem razvoju kombinata nimamo objektivnih pogojev za tako organizacijo. V razpravah je čedalje bolj prevladovalo mnenje, da bi bilo potrebno specializirati delovne enote tako, da bi imela enota le dve panogi in to poljedelstvo in živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo. Tako bi se naj v našem podjetju formirale tele poljedelsko— živinorejske delovne Letošnja hmeljska letina Letošnja letina za hmelj ni bila najbolj ugodna. Topli in suhi spomladi je sledilo koncem aprila, maja in junija hladnejše in deževno vreme. Rez hmelja je sicer bila v vseh hmeljiščih našega kombinata pravočasna, končana še pred nastopom slabega vreme-mena, vendar je omenjeno vreme pozneje negativno vplivalo na razvoj rastlin. V tem so bile tudi povprečne letne temperature pod normalo, kar je poleg odvišne vlage še posebno zadrževalo rast hmeljskih rastlin. To je bilo predvsem v hmeljiščih, ki so na težjih in nepropustnih zemljah (Dornava, Zavrč, Osojnik, Pragersko). Nekatera hmeljišča (Osojnik, Dornava) so bila tudi večkrat poplavljena in je stala voda v njih po več tednov. Tudi meseca julij in avgust sta bila nadpovprečno vlažna. Tako vreme pa tudi v drugih hmeljiščih z lažjo zemljo ni koristilo razvoju rastlin. Rastline so komaj dosegle vrh žične opore; »koši« so bili majhni ali pa jih sploh ni bilo Razvoj storžkov in zorenje je bilo počasnejše in tudi manj jih je bilo kot navadno. Vsi navedeni vzroki so vplivali na količino pridelka. V hmeljiščih, ki so bila več časa pod vodo, je več rastlin odmrlo, druge pa so imele rjave storžke slabše kvalitete. Po obratih je bil dosežen tale pridelek: Obrat Skupaj I. II. m. IV. Pridelek % % % »/. na ha Osojnik 17.323 24 65,2 0,8 10 1.487 Sobetinci 15.869 18,7 67,1 5,6 8,6 1.586 Kidričevo 23.773 69,8 23,5 6,7 1.879 Pragersko 13.372 23,9 60,5 14,5 0.8 1.574 Zavrč 18.024 2,9 75 18,3 3,8 1.365 Turnišče 15.183 10,7 87 1,4 0,9 1.501 Dornava 3.943 3 80,94 7,48 8,58 1.314 Podatki niso dokončni, ker ni bila upoštevana vlaga ob predaji hmelja; nekje je bo več, nekje manj. Odstopanja bodo zelo majhna. Povprečni ha pridelek je bil 1520 kg. Letošnji pridelek hmelja je bil tudi precej laž- ji kakor prejšnja leta. Glede na doseženo ceno bodo prikazali obrati v proizvodnji hmelja lep dohodek in zato dolgujemo tudi v bodoče tej panogi vso pozornost. q ZEMLJIC MATKO , ^ ing. kmet. Vesela družina obira hmelj na delovni enoti Zavrč. Posnetek: J. Reisman enote.: Dornava, Kidričevo, Starše, Pragersko, Sobetinci, Turnišče, Placar, Ptuj — Osojnik, Zavrč — Bori in Podlehnik. Nove poljedelsko-živino-rejske enote bi bile Placar, Ptuj-Osojnik, Zavrč-Borl in Podlehnik. Delovne enote vinogradni-ško-sadjarske proizvodnje bi bile: Zavrč, Podlehnik in Osojnik. V teh delovnih enotah je izločena poljedelsko — živinorejska proizvodnja in združena v nove delovne enote. Osvojen je tudi predlog, da se vse nastale specializirane enote kmetijske proizvodnje povežejo v kmetijski obrat, ki bo delo teh enot usmerjal in vsklajeval. Tu bo tudi skupna strokovna služba, skupna finančna služba in še druge zadeve, ki jih bodo delovne enote in podjetje prepustile obratu. Ob tako zastavljeni organizaciji pa ni bil osvojen predlog. naj bi se vključile v kmetijski obrat tudi kmetijsko predelovalna enote »Slovenske gorice«, »Klavnica z mesnicami« in Mlekarna«. Predlog, da bi se delovne enote povezale v specializirani poljedelsko — živinorejski o-brat in v vinogradniško — sadjarski obrat, tudi ni bil osvojen, čeprav več okolnosti in pogojev narekuje tako organizacijo. Kaj pričakujemo od nove organizacije kmetijske proizvodnje? Na prvi pogled lahko reče površni opazovalec, saj nismo storili ničesar. Tisti, ki mu je pri srcu stara organizacija, pa lahko reče, da smo zmešali tisto, kar je bilo v praksi preizkušeno. Vendar ni tako. Organizacijo moramo gledati po samoupravljanju v delovni enoti in ne samo tehnično in tehnološko. Že v prvem članku o reorganizaciji kmetijske proizvodnje v podjetju je bilo poudarjeno, da nad našimi velikimi mešanimi obrati — enotami, ki jih vodimo centralizirano, ni dobrega pregleda. Drugo, kar je bilo osnovnega pomena za razmere v obratu — enoti, je bilo dejstvo, da v e-noti nismo delili dohodka. Danes, skoraj dve leti po sprejetju statuta, so razmere v enoti in podjetju toliko dozorele, zahteva pa to tudi temeljni zakon o podjetjih, da moramo deliti v delovni enoti, četudi še oklevamo. Neštetokrat je bilo poudarjeno, da mora biti večanje produktivnosti in ekonomičnosti dela v podjetju v prvi vrsti vezano na interes posameznikov. Poudarjanje samo splošnih potreb podjetja odtujuje neposrednega proizvajalca od samoupravljanja in od neposrednega gospodarskega interesa za boljše m produktivnejše delo. V tej predlagani organizaciji so vsi gospodarski ukrepi, delitev dohodka in osebnih dohodkov v delovni enoti, čeprav te povezuje obrat. V specializirani delovni enoti je omogočena sodobna organizacija dela, ki zagotavlja večjo produktivnost in renta- bilnost in to je bistveno. Nekaj utemeljitev k tej trditvi: — organi samoupravljanja, strokovnjaki in vsi ostali delavci delajo v dveh panogah, ki so sorodne (vinogradništvo — sadjarstvo), ali v finalizaci-ji močno povezane (poljedelstvo — živinoreja); — v veliki meri je onemogočeno prelivanje stroškov in dobička v druge panoge, omogočeno je ugotavljanje realnih lastnih cen in čistejših obračunov; — režijski stroški so v taki enoti boljše in pravilnejše razporejeni; — delitev dohodka v delov- ni enoti, ki je ena bistvenih zahtev organizacije po specializiranih enotah, je priciznej-ša in lažja kot v mešanih enotah. Isto velja za delitev ose- . _ bnih dohodkov, planiranje, *C9LX evidentiranje in za analizo po- \ slov j a enote; i — organi samoupravljanja se zavedajo svoje odgovornosti. Zato je njihovo delo kon-struktivnejše in- zaradi specializacije enote lažje, ko se u-smerjajo k čim večjemu uspehu; — v specializirani enoti, kjer želi posameznik ustvariti čimvečji dohodek, se zelo hitro odkrivajo notranje rezerve. Navedli smo le nekaj prednosti poslovanja po specializiranih enotah. Opisani predlog bodo obravnavali organi samoupravljanja podjetja in delovnih enot. Prepričani smo, da bo odločitev samoupravnih organov pravilna ter da bodo člani s svojimi bogatimi izkušnjami iz prakse dopolnili in potrdili predlagano organizacijo. K. C. /H Krma, krma in še enkrat krma Vrednost govedorejske proizvodnje v našem kombinatu je dosegla v devetih mesecih letošnjega leta 475,759.000.— din in je izkazala na dan 30. 9. 1965 963.000.— din dobička. Po posameznih panogah proizvodnje je bila slika: bilno proizvodnjo v govedoreji, sta: — kvaliteta doma pridelane voluminozne krme in — premajhno izkoriščanje možnosti za ceneno poletno krmljenje. Letos je tako slaba kakovost naše krme, da je pone- ko bomo lahko zgodaj kosili in s sušenjem na sušilih ohranili kvaliteto ter zmanjšali izgube na količini in hranilni vrednosti, ki nastanejo pri sušenju na tleh; — izpiliti tehnologijo spravljanja silaže in pripraviti nemoten in čim hitrejši in po- Krave Plem. telice Sesna teleta Pitanci Povprečni stalež Proizvodnja na krmni dan Plan LC proizvodnje LC žive teže Prodajna cena za enoto Razlika po enoti Finančni rezultat v tisoč din 877 7,42 1 7,40 1 114,40 din 109,20 din — 5,20 din -9.162 585 0,718 kg 0,550 kg 716.60 din 617.60 din 600 din —17,60 din —2.276 166 0,740 kg 0,670 kg 1052,60 din 709,13 din 500 din —209,12 din —12.543 765 0,925 kg 0,800 ki 632,20 din 534,63 din 571,60 din + 36,97 din +24.944 Pri plemenskih telicah in sesnih teletih je realizacija obračunana po planskih cenah, ki so bile postavljene v začetku letošnjega leta. Te cene so nižje od tržnih cen, posebno cene telet. Živina teh dveh kategorij ostane v kombinatu. Zato je tu izguba bolj obračunska in se da odpraviti s pravilnimi planskimi cenami. Lastna cena mleka se je. letos takole gibala: 31. 3. — 128,30 din 30. 6. — 117,30 din 30. 9. — 114,40 din Povprečna prodajna cena mleka je bila v prvem polletju pod 100.— din za liter, sedaj pa je od 130 — 140.— din. Vendar ne kaže, da bi popolnoma pokrili do konca leta izgubo v proizvodnji mleka. VEČ POZORNOSTI LETNI PREHRANI Osnovna problema, ki bosta tudi drugo leto ovirala renta- kod dnevni obrok, sestavljen iz 40 kg silaže in 5 kg sena, komaj za vzdrževalno krmo krave. To pomeni, da moramo krmiti že za prvi liter mleka kupljene koncentrate. Ker ni cena voluminozne krme po kvaliteti, je tak obrok zelo drag in je rentabilen šele pri visoki proizvodnji cca 4.000 1 mleka po kravi na leto. Pri nas pa je samo 10-12 % krav, ki lahko dajo toliko mleka. Taka kvaliteta suhe krme je letos na vseh obratih; tudi kvaliteta silaže je na večini obratov pod normativi, zato bo proizvodnja mleka v prvi polovici prihodnjega leta le težko rentabilna. Da bi stanje popravili, moramo vsaj v drugem polletju: . — takoj sprejeti pravilnik o vrednotenju in obračunavanju domače voluminozne krme, ki bo stimuliral kvaliteto krme; — čez zimo pripraviti čim več sušil za sušenje krme. Ta- polnejši potek siliranja, da kar najbolj zmanjšamo izgube pri silaži in jo tako pocenimo; — proučiti tehnološke in ekonomske možnosti za postavitev dveh naprav za umetno sušenje detelje in mlade trave. Ti ukrepi so nujni. Zaradi spremenjenega tečaja dolarja in zaradi dviga cen uvoženim beljakovinskim krmilom pričakujemo, da bo v letu- 1966 cena koncentratom večja za okoli ene tretine. To pomeni dvig cene zimskemu koncentratu za krave od sedanjih 90.— na i20.— dinarjev. V takih razmerah lahko reši. ekonomiko govedorejske proizvodnje le močno izboljšanje-kvalitete doma pridelane krme. Že povečanje prebavljivih beljakovin v suhi krmi za 1 % in v silaži za 0,1 % pomeni pri sedanji porabi sena in silaže zmanjšanje nakupa kon- (Nadaljevanje na 6. strani) Vi,, 3 - Krma, krma in še enkrat krma mm iTzr ■ (Nadaljevanje s 5. strani) centratov za približno 400.000 kg. če teh ugotovitev ne bomo upoštevali, bo ob rastočih cenah koncentratov tudi pitanje govedi zašlo v zagato. Kljub vsem ukrepom bo proizvodnja v zimskem obdobju še vedno precej draga. V govedoreji je že tako, da se rentabilnost lovi s smotrno uporabo možnosti, ki jih nudi poletje s ceneno svežo krmo. Če ne gremo v nespameten lov za čim večjimi pridelki za vsako ceno — mislim predvsem na pozno košnjo — bo krma lahko zelo kvalitetna. Tako bodo kupljeni koncentrati potrebni samo za krave z najvišjo proizvodnjo. Velja pravilo: »Kolikor dražji je zimski obrok, toliko cenejši mora potem biti poletni obrok«. Najcenejši in najkvalitetnejši poletni obrok pa dobimo pri čredinski paši. SEDANJI ZIMSKI OBROKI NE ZADOSTUJEJO V letošnji zimski sezoni je slanje približno takole: Najpogosteje se uporablja obrok s 5 kg sena ter 35 kg koruzne silaže. Tak obrok ima skupno 39 dkg PB in 477 dkg ŠV ter zadostuje pri 600 kg težki kravi le za vzdrževalno krmo, za prirast pri mladih kravah in za razvoj teleta v materinem telesu. Krave bodo tudi dale v škodo svojega zdravja povprečno največ 2 litra mleka na dan. Pri ceni se- na 20.— din in silaže 8.— din (planska cena) znaša vrednost takega obroka 380.— din ali na 1 liter mleka 190.— din. Če dodamo temu obroku 1 kg kupljenih koncentratov po 95.-din, bodo 4 litri mleka po kravi, stroški krme v litru pa padejo na 119.— din. Pri dodatku 2 kg koncentratov dobimo cca 6,5 1 mleka, stroški krme pa se znižajo na cca 88.— din po litru mleka. Če so krave usposobljene za večjo proizvodnjo, postanejo 600 kg težke krave rentabilne nekje pri proizvodnji 9—10 1 mleka na krmni dan, krave s povprečno težo 650 kg pa šele pri cca 11 litrov. Pri sedanji prodajni ceni je proizvodnja mleka rentabilna, če ne presežejo stroški krme v 1 litru mleka 80 — 85.— din. Pri nas nimamo črede, ki bi dajala v zimskem obdobju toliko mleka, zato bo v tem obdobju nastala izguba, ki bo večja na tistem obratu, ki ima slabšo krmo, ali pa čredo fiziološko manj pripravljeno za visoko proizvodnjo. Če se pa cene koncentratov dvignejo za približno 1/3, potem se rentabilnost proizvodnje mleka v zimskem obdobju sploh ne bo dala doseči. Zato ne odlašajmo več! Pripravimo povsod, kjer so pogoji za to in dovolj velike površine, čredinske pašnike, za pozno poletje in jesen, ko paše ni dovolj, pa primerne Paša je najcenejši letni krmni obrok. Živalim nudi dovolj hrane, počitka in sonca. Tudi v Kidričevem je tako. kvalitetne njivske posevke. Obrati, ki imajo peščeno zemljo in kjer paše ne bo brez namakanja, morajo skrbno pripraviti krmni kolobar. Ne sme se več dogoditi, kot letos, da je stradala ponekod živina v poznem poletju in zgodnji jeseni in smo krmili manj kvalitetno krmo, ki je živino le preživljala, proizvodnja pa je močno padla. Te vrstice so napisane v premislek vsem, ki odgovarjajo pri nas za proizvodnjo in spravilo krme. Ne moremo več mimo tega, da nam rentabilno proizvodnjo -v govedoreji lahko zajamči le zadostna proizvodnja kvalitetne domače krme. y VOLJČ BRANKO ^0 '■£ dipl. ing. agronomije VA n/ VYV ’ tyy/ z ^ Posvetovanje o sadjarstvu V dneh od 27. do 29. septembra je bilo v Novem Sadu zvezno posvetovanje pod naslovom: »Jugoslovansko posvetovanje o problemih in izkušnjah v proizvodnji sadja in grozdja«. Posvetovanje je bilo 2 dni in je potekalo v dveh sekcijah — sadjarski in vinogradniški. V sadjarski sekciji je bilo 30, v vinogradniški pa 16 strokovnih referatov. Tretji dan je bil strokovni ogled nekaterih sadjarskih oziroma vinogradniških objektov. Vinogradniki so si ogledali Banatski Karlovac in Vršac, sadjarji pa Indjijo, Be-šenovo in Vinkovce. Posvetovanja o sadjarstvu se je udeležilo nad 100 strokovnjakov iz vseh držav. Referati so bili o naslednjih temah: naprava nasadov in priprava zemlje, pomotehnika, prehrana sadnega drevja, sor-timenti, zaščita v sadjarstvu, vskladiščenje sadja in ekonomika proizvodnje. Posebno so bili zanimivi referati o izkušnjah iz direktne proizvodnje, predvsem referati o rezi in vzgoji poševne palmete, o talnih razmerah, o zatiranju listnih minerijev, o zatiranju jabolčne plesni in drugi. Po vsaki skupini referatov se je razvila več ali manj živahna diskusija. Najbolj živahna je bila po referatih iz ekonomike proizvodnje. ZAOSTAJAMO V POTROŠNJI IN OBNOVI Ugotovljeno je bilo, da smo v Evropi med naj nižjimi potrošniki svežega sadja in grozdja na prebivalca. Povprečno potrošimo letno komaj dobrih 20 kg, v nekaterih drugih državah pa presega potrošnja 100 kg svežega sadja in grozdja na prebivalca. Proizvodnja sadja iz leta v leto močno niha in v povprečju zelo počasi narašča. Posebno se to dobro vidi, ko primerjamo povečanje proizvodnje sadja s povečanjem proizvodnje sadja v sosednih deželah. V zad- njih desetih letih se je povečala proizvodnja n. pr. jabolk v Jugoslaviji za okoli 7.000 vagonov, proizvodnja v Italiji za 118.000, Avstriji za 19.000, Madžarski za 21.000, Romuniji za 9.000, Bolgariji za 11.000 in Grčiji za 8.000 vagonov jabolk. Podobno je z izvozom. Nezadostna proizvodnja sadja ima za posledico majhen izvoz in pomankanje na notranjem trgu. Zato so cene sadja zelo visoke, celo višje od cen na svetovnem trgu. Površine privatnih sadovnjakov stagnirajo, površine vinogradov pa se zmanjšajo letno za 3.000 ha. Na družbenih posestvih se površine sadovnjakov sicer stalno povečujejo, toda zelo počasi. Do leta 1950 je bilo obnovljeno povprečno letno 462 ha sadovnjakov in 356 ha vinogradov, v letih 1951 do 1955 pa 1.685 ha sadovnjakov in 1.441 ha vinogradov, v letih letih 1956—60 3.304 ha sadovnjakov in 2.410 ha vinogradov, v letih 1961—64 pa letno 4.260 ha sadovnjakov in 1.744 ha vinogradov. Od leta 1963 obnova upada. Trenutno imajo družbena posestva skupno 43.700 ha ali 10,2 % vseh sadovnjakov in 28.500 ha ah 10,8 % vseh vinogradov. Glede na sedanje in na predvidene potrebe bi bilo nujno, da obnovimo letno 5.500 ha sadovnjakov in 3.000 ha vinogradov (brez kooperacije). Obnavljati je potrebno večje nasade v ekološko najugodnejših področjih, oziroma rajonih. Specializirati bi se bilo potrebno na manjše število sadnih vrst in sort in najti bi morali najugodnejše ekonomske rešitve za vsako gospodarsko organizacijo ali rajon. Menjati bo potrebno obstoječo strukturo vrst in sort in bodočo proizvodnjo prilagoditi stvarnim potrebam in tržišču. Primanjkuje nam predvsem kvalitetnih jabolk, višenj, marelic, breskev, orehov ter namiznih in kvalitetnih vinskih sort grozdja. Pri obnovi ne smemo ostati na pol poti, kakor smo to delali do sedaj. Vzporedno je potrebno rešiti vse ostale probleme (poti, ceste, ograje, stroje lope, skladišča, hladilnice itd). Nujna je stabilna dolgoročna investicijska politika. V obstoječih nasadih je potrebno intenzivirati proizvodnjo sadja, utrditi pospeševalno službo in povečati kooperacijsko proizvodnjo. Na strokovni ekskurziji smo si ogledali večje obnove, predvsem v Bešenovem in Vinkov-cih. Edinstvena je plantaža v Borincih pri Vinkovcih. Lahko bi govorili o njej samo pozitivno. 620 ha jablan je v enem kompleksu. Vzgoja niz-kodebelna poševna palmeta, saj eno 5 x 6 m, obdelujejo celo površino, sorte so jonatan, zlati in rdeči delišes, šampanjska reneta in staymanov vine-sap. Rast je bujna, zdravstveno stanje odlično. Povprečen pridelek v petem letu je okoli 50 kg jabolk na drevo. Jabolka so večinoma ekstra kvalitete, drugo razrednih in industrijskih jabolk praktično sploh ni. Glavna cesta v nasadu je asfaltirana. Gradijo še skladišča, hladilnice, bazene za vodo in namakalni sistem. Skratka, nasad ni samo največji v državi, temveč je tudi najlepši in najsodobnejši. Odlični rezultati, ki so jih dosegli v Vinkovcih, niso samo posledica vestnega in pridnega dela vseh zaposlenih na plantaži ter zadostnih finančnih sredstev (stroški obnove so sorazmerno visoki, točnih podatkov nismo zvedeli), pač pa predvsem posledica tesnega sodelovanja in podpore vseh zainteresiranih republiških, okrajnih in predvsem občinskih organov, zavodov, organizacij in inštitucij. Tako sodelovanje je pri nas še zelo slabo in ga močno pogrešamo. A. KRAVOS, dipl. ing. V premislek članom organov upravljanja Ena izmed velikih zmag naše revolucije je delavsko samoupravljanje. Kljub težavam, ki jih je moralo premagovati delavsko samoupravljanje pri obnovi in izgradnji naše dežele, in kljub zapletenim in neusmiljenim zakonom ekonomike, s katerim se mora danes spoprijemati, si bodočnosti ne moremo predstavlati brez njega. Samoupravljanje je naša ustavna pravica in je uzakonjeno z vrsto zakonov in s statutom. Četudi ne bi bilo tako, danes ni sile, ki bi lahko odvzela to pravico proizvajalcem. Zato je tembolj boleče, da imajo celo nekateri voljeni člani teh organov nerazumljiv, celo malomaren odnos do teh pravic. Da bi se izognil načelom in splošnim trditvam, navajam nekaj ugotovitev. Po sprejetju našega Statuta smo izvolih poleg delavskega sveta in upravnega odbora podjetja še vrsto drugih svetov in komisij z določenimi nalogami in pravicami. Te naloge pa ostanejo na papirju, če se odbori ne sestajajo m ne delajo. Ne bom našteval, kolikokrat se je kateri samoupravni organ sestal. Znano pa je, da se delavski svet in upravni odbor nista sestala več mesecev in da se tudi drugi odbori niso preveč redno sestajali. O delu nekaterih odborov, če so se sestajali, ni niti zapisnikov, vsaj ne v tajništvu organov samoupravljanja. Vsako leto na novo volimo in imenujemo razne komisije, kot so: arbitražna komisija, komisija za skrajšan delovni čas (42 urni tednik), komisija za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov, komisija za določitev delovnih mest, na katerih je prepovedano zaposlovanje žena in mladine in razne druge komisije. Kot mi je znano, se je od teh komisij dva ali tri krat sestala le komisija za 42 umi tednik in še to v letu 1964. Kaj pa druge komisije? Ali res nimajo dela in o čem odločati? Ne, dela je dovolj in celo nujnega. Samo volje in aktivnosti manjka. Večkrat radi kritiziramo, češ, vodilne osebe sklicujejo seje samoupravnih organov. Ali je ta kritika umestna? Naj predsedniki ali pa člani teh organov povedo, kolikokrat pa so bili sami pobudniki za sklicanje sej. Ali ne čakajo vedno nekoga, ki jih mora »dregniti« ? Udeležba na sejah je posebno vprašanje. Ko so seje sklicane, se dostikrat najde nešteto opravil, ki so baje važnejša. Dogodilo se je, da je upravni odbor »sejal«, čeprav je bil zaradi odsotnosti nekaterih članov nesklepčen. Nadzorni odbor, ki mora med drugim skrbeti za razvijanje samoupravljanja, se je v dvoletni mandatni dobi sestal trikrat, od tega pa je bil samo 1 (en) krat sklepčen. Mislim, da imajo voljeni člani samoupravnih organov poleg pravic tudi dolžnosti do kolektiva, ki jim je zaupal in ki še sedaj verjame v njihovo zavest. Velike težave so bile s pripravljanjem materialov za seje. Sedaj je to vprašanje rešeno ter dobivajo vsi člani svetov in odborov z redkimi izjemami napisan material za sejo. Dogaja pa se, da pridejo na sejo brez tega materiala ali pa ga prinesejo celo še zapečatenega. Kako ti člani zadovoljujejo 94. člen našega Statuta, ki jih zavezuje, da morajo poročati o delu organov svojim sodelavcem in organom upravljanja o mnenju kolektiva svoje enote? Na koncu pa še nekaj vrstic o točnosti sestajanja. Mnogo je pripomb na stroške sestankov, posebno številčnost velikih organov. Ti stroški pa bi lahko bili mnogo manjši, če bi člani prihajali ob napovedani uri. Večkrat čaka polovica članov tudi do ene ure zamudnike. Koliko dragocenega časa gre tako v izgubo. Zato je bila značilna za takšen odnos tudi razprava na zadnji seji delavskega sveta, ko so omenili, da zamudniki ne bodo dobili sejnine. Člani organov upravljanja menimo, da teh 1000.— din sejnine ne bo spremenilo zamudnikov in nezainteresiranih, pač pa krepko nadaljevanje vašega začetega dela. To pa je, kot so pokazale zadnje seje, predvsem pa seje upravnega odbora in delavskega sveta, na pravi poti. -op- Sprejet je sklep o odgovornosti delavcev v naši delovni skupnosti Delavski svet podjetja je sprejel na redni seji, dne 15. oktobra 1965, začasni sklep o odgovornosti delavcev v naši delovni skupnosti in poslovnik o delu organov, ki bodo vodili postopek zoper kršilce delovne discipline. Začasni sklep ureja vprašanja o odgovornosti naših delavcev, tudi sezonskih delavcev, ki imajo prav tako vse pravice in obveznosti, kadar so v delovnem razmerju. Zaradi boljše preglednosti ter lažje in pravilne uporabe v praksi, je razdeljen začasni sklep na sedem delov in vsebuje: — splošne določbe, — določbe o kršitvah delovne dolžnosti in ukrepih, ki se bodo izrekali, — določbe o organih, ki začnejo in vodijo postopek ter izrekajo ukrepe, — določbe o postopku za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti, — določbe o odstranitvi delavca z dela (suspenz), — določbe o materialni odgovornosti in — prehodne in ktinčne določbe Sklep je dokaj obsežen. Poleg določb, ki spadajo v njegov okvir, vsebuje tudi poslovnik ali pravila, po katerih se bodo ravnali organi in osebe, ki so pooblaščene za začetek in vodenje postopka ter za izrekanje ukrepov. Podrobnejše predpisovanje je opravičeno, ker ni več zakonskih predpisov, ki bi konkretno urejali vprašanja o odgovornosti delavcev in o drugih razmerjih, ki nastajajo med člani delovne skupnosti. Temeljni zakon o delovnih razmerjih vsebuje zelo malo določb za neposredno uporabo, pač pa vsebuje le načelne določbe. Z njimi niso opredeljene obveznosti in materialne odgovornosti delavcev, pa tudi ne vse pravice in dolžnosti delavcev — članov delovnih skupnosti. Na področju delovnih razmerij je namreč država (državni organ) odstopila del svojih pristojnosti delovnim kolektivom, naj sami uredijo svoja medsebojna razmerja s svojimi predpisi. Država (državni organi) še ima močno nadzorstvo nad zakonitostjo takih samoupravnih predpisov, saj bodo nadzorstvo izvajala pristojna sodišča. SAMOUPRAVNI AKTI DOBIVAJO VELJAVO Že več let poznamo razne samoupravne predpise (pravila, pravilnike o delovnih razmerjih, pravilnike o HTV itd.), ki so le dopolnjevali zakone oz. po zakonih izdane predpise; večkrat so bili celo kopije določb zakona. Do sedaj niso zahtevali pristojni upravni organi niti sodni organi pri ugotavljanju dejstev v delovnem sporu od podjetja ali pooblaščenih predstavnikov, naj predložijo statut, pravilnik o delovnih razmerjih in druge pravilnike, s katerimi so urejena medsebojna razmerja, ki so predmet spora. Zato bodo dobili samoupravni akti podjetja šele sedaj svojo pravo veljavo, ker jih bodo sodišča upoštevala pri razsojanju sporov iz medsebojnih (delovnih) razmerij. Prav zaradi tega je začasni sklep po svoji vsebini obsežnejši. Njegove določbe so podrobneje napisane, da bodo lažje razumljive in čimbolj u-porabne v praksi. Pri sestavi smo upoštevali, da bodo po določbah začasnega sklepa (pozneje tudi pravilnika o delovnih razmerjih) postopali tudi člani delovne skupnosti in organi (komisije, sveti delovnih enot, delavski svet), ki niso za to strokovno usposobljeni. Zato so v tem aktu podro bneje obdelani postopki, pristojnosti, tehnične naloge itd. Razen^ tega je nujno, da se vsak član naše delovne skupnosti seznani (vsaj v osnovi) z vsebino tega akta. V njem so določene obveznosti, pravice, zapovedi in prepovedi ter ukrepi (kazni), ki bodo zadele delavca, če se ne bo ravnal po predpisanem redu ne glede na delovno mesto ali na položaj posameznika. Naslednji razlog, ki zahteva podrobnejšo sestavo vsebine v samoupravnih aktih je, da ni več po izdaji Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (TZDR) občinskih disciplin-sjtih sodišč, ki so bila drugo-sTopni organ v pritožbenem postopku odločbe disciplin- skih komisij pri gospodarskih organizacijah. Sklepi, ki jih bodo sprejemali organi podjetja pri odločanju o posameznih ukrepih, so dokončni tudi v pritožbenih postopkih. Zoper dokončni sklep o izrečenem ukrepu je možno sprožiti le še delovni spor s tožbo pred pristojnim sodiščem. VEČJE SODELOVANJE PRI SPREJEMANJU SAMOUPRAVNIH AKTOV Navedel sem nekatere razloge, ki so nas vodili pri sestavljanju določb začasnega sklepa. Menim pa, da bomo morali v prihodnje vsi sodelovati pri sestavljanju, predvsem pa pri preučevanju in dajanju predlogov ter pri sprejemanju drugih samoupravnih aktov. Le tako bomo dosegli zaželjen uspeh. Akti bodo morali biti napisani preprosto in razumljivo, da bodo za neposredno uporabo čimbolj praktični. Četrti del začasnega sklepa vsebuje poslovnik (pravila), n \Ptv \pw. Jesenska setev po katerem se bodo ravnali pooblaščeni organi (komisije, sveti DE, zbori delovnih skupnosti delovnih enot, DS podjetja) ter posamezniki, ki se bodo po svoji dolžnosti ukvarjali s kršilci delovnih dolžnosti. Znano je, da ni mogoče opravljati razmeroma zahtevne naloge, če ni potrebnih napotkov. Poslovnik zato določa vrstni red postopka, način izvajanja in ugotavljanja dejstev, sklepanja in administrativno tehniko. Vse pa mora biti izvedeno v skladu z zakonskimi predpisi. Brez teh pravil bi se nam lahko zgodilo, da bi izpustili ali pozabili kakšno važno opravilo. Izdani sklepi bi bili zaradi pomanjkljivosti neveljavni. Zelo važni so roki za začetek postopka, način začetka, tehnika ugotavljanja dejstev in sestavljanje zapisnikov, sklepov, vabljenje obdolžencev, prič, izvedencev, zagovornikov itd., kakor tudi pritožbeni postopek, komu in v katerem času se vloži ugovor itd. Upam, da bo vsak na svojem delovnem mestu in vsi skupaj skrbeli, da ne bomo kršili svojih delovnih dolžnosti in da bomo upoštevali praktičen pomen navedenega sklepa. Ivan Krajnc ozimnih žit Letošnja jesen je bila ugodna za setev. Oranje z goseničarji v Kidričevem. Glede na letošnje ugodno vreme je bila setev pravočasna. Pomanjkanje vlage pa je povzročilo nekaj več stroškov pri pripravi zemlje za setev; zaradi suše je bilo otežkočeno oranje in drobljenje zemlje. Za dobro pripravo zemlje je bilo potrebnih več vrst orodja in tudi časa kot v normalnih pogojih. Letos smo prvič dali vzorce vse zemlje — razen zemlje manjših parcel, v kemično analizo. Pri gnojenju smo se ravnali po rezultatih analize in po pričakovanem pridelku. Na splošno je analiza pokazala, da manjkajo hranila skoraj vsem zemljiščem, razen redkih izjem. ' V* G, VSEM PREDSEDNIKOM SVETOV DELOVNIH ENOT Po 47. členu našega statuta razpravlja delovni kolektiv na zborih delovnih enot in daje mnenja o zadevah, o katerih bo odločal referendum. Referendum bo 22. decembra letos. Zato naprošamo vse predsednike svetov delovnih enot, naj po določilih 63. člena statuta skličejo zbor delovnega kolektiva enote za 22. december 1965 ob najprimernejšem času. Dnevni red: 1. Pripojitev kmetijskih zadrug h kombinatu. 2. Ustanovitev obrata za zadružno kooperacijo. 3. Organizacija delovnih enot in obratov v kombinatu. Po zboru delovnega kolektiva bo referendum (glasovanje) o pripojitvi zadrug. Točen čas sklica zbora delovnega kolektiva enote sporočite najkasneje do 20. decembra v tajništvo podjetja. Delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj T\ Posnetek: O. Polič To, da je prišlo seme pravočasno, v optimalnem roku, v zemljo, nam še ne jamči popolnega uspeha, kajti za klitje je primanjkovalo vlage. Tako je vzklilo zrno, ki je imelo na razpolago dovolj vlage, rastlina se je lepo razvila in normalno raste. Kjer je bilo le toliko vlage, da je zrno vzklilo, je je bilo za nadaljni razvoj že premalo. Rastlina se je hitro posušila. Tako smo lahko opazili na njivah velike lise z redkim sklopom, čeravno smo tempirali setev 600 zrn na m2. Situacija se je delno popravila po prvem dežju, ki je padel v prvi desetini novembra. Temu dežju je hitro sledil tudi prvi sneg in splošna ohladitev, kar je negativno vplivalo na klitje še do takrat nevzklite-ga semena. Na srečo je bila ohladitev kratkotrajna, sneg je skopnel in je nastopilo za klitje ugodno vreme. Tudi ta presledek toplejšega vremena je bil kratek; ponovno je zapadel sneg in nastopila je ponovna ohladitev. Zaradi tega bo potrebno za posevke zelo skrbeti, ne rutinersko, temveč posamezno, z vsemi agrotehničnimi posegi, predvsem pa z dognojevanjem. Kombinat je posejal v celoti 613,7 ha pšenice, 53,6 ha rži in 68,2 ha ječmena. Po obratih je tako posejano: DROBTINICE (domače) VEČKRATNA OTVORITEV FARME »Gospodarski vestnik« je 26. 11. 1965 objavil vest, da bo slovesno odprta ena izmed največjih pitali.šč prašičev v državi, naša farma v Turnišču, na dan Republike 29. novembra 1965. Naslednje dni je mariborski »Večer« obvestil svoje bralce, da bo farma izročena svojemu namenu 10. decembra 1965. »Farmarji« pa pravijo, da dela še niso končana ter pred majem 1966 \ erjetno ne bo otvoritve. Glavno je, da je javnost pravočasno in točno obveščena. Drugo nam nič ni mar. VSAKA POMOČ JE DOBRA Skladiščnik in delovodja nekega haloškega obrata sta dobila od svojega obrata račun. To je pravzaprav popolnoma v redu, če ne bi računi bili poslani po pošti, Pošiljatelj ima pisarno v prvem nadstropju, prejemnik pa v pi it ličju iste zgradbe. Verjetno so bili prepričani, da bodo tako najboljše pomagali pošti, ki rabi denar za novo stavbo v Ptuju. Ali ne? VSAK IZGOVOR VČASIH PRAV PRIDE Na nedavnem sestanku kmetijcev — članov ZKS z območja ptujske občine so tolmačili potrebe po boljši organizaciji kmetijstva. V uvodnem referatu je bilo med drugim dosti povedanega o enoti politiki kmetijstva, o kooperaciji, o vertikalni integraciji, o finalizaciji in še kaj. Neki udeleženec sestanka je nato želel vedeti, zakaj se kljub takim ugotovitvam razpravlja samo o reorganizaciji osnovnih kmetijstev, to je pro izvajalcev. Po njegovem bi bilo prav, da bi (če že govorimo o vertikali in finalizaciji) razpravljali tudi o kmetijski predelovalni dejavnosti v občini, kot je primer »Petovije«, Perutnine«, in Tovarne močnih krmil. Predstavnik občinske skupščine je odgovoril, da to ni zadeva kmetijcev. »Perutnina« je trgovsko podjetje, njena kokošja farma pa navadna obrt. Dobro, da tega ne vedo drugi kombinati, ki imajo slične dejavnosti. Strašno bi bili razočarani ob ugotovitvi da so navadna obrtna združenja. DA BO VOLK SIT IN KOZA CELA Finančno poročilo ob tričetrtletnem obračunu med drugimi opisuje tudi delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi. Ta razmerja se namreč spreminjajo v korist osebnim dohodkom. To poročilo je v razpravi na seji upravnega odbora direktor FRS-a tako dopolnil: »Delitvena razmerja dohodkov na teh obratih niso v redu in so se približala kočljivi točki kombinata« (iz zapisnika seje UO!). Na sestanku delavskega sveta se je poročilo enako glasilo. Na nekatere pripombe predstavnika gozdarstva je odgovoril direktor FRS-a: »Popravil bi, da naj tov. Totha ne zavajajo delitvena razmerja, ki so odlična, le kvote so slabe« (iz zapisnika DS). Zanimivo! Ena in ista razmerja niso v redu in so istočasno odlična. Razen tega bi bilo dobro vedeti, kaj ali kje je kočljiva točka kombinata? SAMO DA JE USPEH Gospodarske organizacije želijo uspevati. Zato skrbijo za kvalitetne proizvode, znastveno raziskujejo tržišča ter delajo in uporabljajo vrsto drugih analiz. Cilji našega kombinata so isti. Videz je, da so le poti in načini različni. Tako slišimo večkrat, da smo dosegli uspehe zaradi osebnega znanstva, zaradi osebnosti in osebnega prigovarjanja. Nekaj lepih uspehov pa baje moramo pripisati dalekovidno-sti in celo slutnjam naših predstavnikov. Kljub ogromnemu številu združenj, društev, zbornic in drugih institucij ne vem, če je kje pri nas še kakšno aktivno mistično društvo ali klub spi-ritistov. Vse kaže, da bi imeli pogoje za rednega člana. Pšenica Rž Ječmen Obrat ha ha ha Starše 58 5,5 13,8 Kidričevo 174,2 39,7 29 Dornava 87 — 16 Osojnik 71,6 — — Turnišče 64,5 8,4 9,4 Sobetinci 71,4 — — Pragersko 87 — — Struktura po sortah: san pastore 35% leonardo 33% bezostaja 15% funone 10% libelula 5 % razne sorte 2% čeprav smo želeli povečati odstotek sorte leonardo, ki bi naj bila vodilna sorta, nam to zaradi pomanjkanja kvalitetnega semena ni uspelo. V bodoče računamo, da bomo povečali površine s sorto leonardo na 40 °/a, zmanjšali pa sorto san pastore na 20 % ter povečali sorto bezostaja na 20 %; 20 % ostane za druge sorte. Matko Zemljič, ing. kmet. y 7 črpalka v Kidričevem je »pretočila« v devetih mesecih letos več kot 7 vagonov nafte. Posnetek: O. Polič v Cim manj Ob tričetrtletnem obračunu smo ugotovili, da je 71 traktorjev (brez obrata Turnišče in farme bekonov) opravilo 69.000 obračunskih ur dela. Skupnih stroškov je bilo 167 milijonov din. Tako nas stane povprečna traktorska ura 2.424,— din. Največ imamo fergusonov FE-35 in to 21, potem FE-65 s 14 stroji ter 9 Steyerjev in 7 7 zetorjev. Imamo pa še za-drugarje (4), unimoge (3), goseničarje, venderje in fiate. Kot vidimo, kar precej pisana druščina. Lastne cene so med delovnimi enotami različne. Pri FE-35 se gibljejo od 1.846.— (Kidričevo) do 2.653.— din na uro (Zavrč). Pri FE-65 ni takih razločkov ter je lastna cena od 2.141.— (Kidričevo) pa do prevozov 2.921.— din (Sobetinci). Ste-yerji imajo povprečno lastno ceno 2.070.— din na uro; najnižjo na »Osojniku« (1.892), najvišjo v Dornavi (2.155.— din). Do konca leta predvidevamo, da bodo posamezni traktorji povprečno opravili okrog 1.200 do 1.300 ur. Stroški delovne ure niso visoki. Vprašanje je, zakaj so bile ure porabljene. Nekateri obrati poročajo, da so 50 % vseh ur razni prevozi in premiki. Te bo nujno čimbolj zmanjšati. V delovnih enotah tudi menijo, da bo pravilnik o nagrajevanju traktoristov, ki je sedaj v obravnavi, mnogo prispeval k izboljšanju strojne službe. Zato ne smemo predolgo odlašati s sprejemom izpopolnjenega pravilnika. Delo komunistov v Podlehniku Na letni organizaciji osnovne organizacije ZKS v Podlehniku 14. decembra so ugotovili dobre proizvodne uspehe. Kot člani ZK so se sicer redko sestajali, vendar so bili redno zbrani na dnevnih dispozicijah ter so sproti reševali probleme. V njihovi organizaciji so sami strokovnjaki in uslužbenci. Zato so tudi mnenja, da so premalo naredili za povečanje števila članstva iz vrst delavcev in mladine. Govorili so tudi o tem, naj bi bili sestanki ZK javni. S tem bi pridobili še druge sodelavce. Težave imajo s strojnim parkom. Stroški popravil so veliki. Ker so zamenjali vodjo parka, pričakujejo tudi tukaj lepše uspehe. Obsodili so način preskrbe z rezervnimi deli, ki jih morajo večkrat iskati strokovnjaki iz delovne enote. To je delo komercialne in nabavne službe v »Tehno-servisu«. Proizvodnja v živinoreji je sicer boljša kot v preteklih letih, vendar je bilo letos precej težav s spravilom sena s poplavljenih travnikov. Na predlog referenta za živinorejo so začeli zaradi boljšega ovim-1 j an j a intenzivno krmiti krave. Sedaj so zaskrbljeni zaradi velikih stroškov, posebno še, ker so nekateri obrati odklonili tak način krmljenja. Menijo, naj bo vsaka novost dobro pripravljena in če so rezultati zagotovljeni, obvezna za vse enote. Razpravljali so še o prema-lem sodelovanju z okolico, predvsem pa z osnovnimi organizacijami ZK na postaji LM, v zadrugi in v šoli. •V ^ Ty v Preveč bolezenskih izostankov -op — Ob vsakem tromesečju poroča referent za HTV tovariš Marjan Čuček o številu nezgod in obolenj v podjetju. Številke v teh poročilih so velike in zaskrbljujoče. Tako ugotavlja poročilo, da smo imeli v 9 mesecih letos take izostanke: Število nezgod na delu 189 na poti na delo 19 izven dela 41 Skupaj nezgod 249 Zaradi tega smo izgubili 3.277 delovnih dni. Obolenj je bilo 1.151 primerov ali 10.997 izgubljenih dni. Tako smo skupaj izgubili 14.274 delovnih dni, razen tega pa še plačali 15,537.225.— din denarnega nadomestila, če vemo, da smo imeli do 30. 9. 1965 vseh delovnih dni 343.000, potem so izgubljeni dnevi 5 % vseh razpoložljivih dni. HTV referent navaja tudi vzroke nezgod in obolenj. Največ nesreč je zaradi neurejenih varovalnih naprav na strojih in orodjih, obolenja pa so pogosta zaradi težkih delovnih razmer in zaradi pomanjkanja varnostne opreme; kjer je varnostna oprema, je ne uporabljajo, največkrat zaradi neznanja, včasih pa celo zaradi ignoriranja varnostnih predpisov podjetja. Nezgode se večajo iz meseca v mesec. V prvem polletju smo imeli zaradi nezgod povprečno 316 izgubljenih dni mesečno, v zadnjih treh mesecih (julij, avgust, september) pa že 461 dni mesečno ali 46 % več kot v prvem polletju. » . Analiza je pokazala, da je 20 % vseh nezgod zaradi tehnične neurejenosti strojev in orodja in slabih varnostnih naprav. 65 % vseh nezgod nastane zaradi neprevidnosti, lahkomiselnosti in neznanja, drugo pa so nepredvideni primeri. Zato bo potrebno več pozornosti za preventivo in vzgojo delavcev, ki delajo na takih delovnih mestih; odgovorne osebe na delovnih enotah naj samo ne registrirajo nezgode, pač pa so dolžne najprej seznaniti delavce z nevarnostjo in z varnostnimi predpisi. Končno moramo ob vsaki nezgodi ugotoviti krivca ter ga predati v postopek disciplinski komisiji. %a__________________ri: Spremembe V NAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU od 1. okt. do 30. nov. 1965 Novi člani delovnega kolektiva so postali: Zebec Stanko, avtomehanik, Svenšek Franc, kovač, Gril Marjan, vajenec, Čelik Zdravko, vajenec, Galun Anton, strojni tehnik, Vidovič Ludvik, avtomehanik, Petrovič Janez, avtomehanik, iz delovne enote Tehnoservis. Repič Alojz, delavec, Kolet-nik Marija, delavka, iz delovne enote Farma bekonov. Podgoršek Friderik, vet. tehnik, iz del. enote Kidričevo. Gajšek Rudolf, delavec, iz delovne enote gozdarstvo. Jaušovec Marjana, delavka, iz delovne enote Zavrč. Rojko Anton, vajenec, iz delovne enote mizarstvo. Babič Netko, ing. agr., iz delovne enote uprava. Novim članom delovnega kolektiva želimo, da bi se na svojih delovnih mestih dobro počutil in da bi z zadovoljstvom opravljali svoje naloge. Podjetje so zapustili: Čeh Ignac, delavec, Mlakar Andrej, delavec, Petrovič Franc, delavec, iz delovne enote gozdarstvo. Čuš Franc, skladiščnik, Štebih Franc, ključavničar, iz delovne enote Tehnoservis. Dobnik Katarina, delavka, Golob Ivanka, delavka, Lešnik Frančiška, delavka, Macuh Katarina, delavka, iz delovne enote Starše. Jaušovec Stanko, delovodja, iz delovne enote Zavrč. Ivanovič Rosanka, delavka, iz delovne enote Pragersko. Kostanjevec Terezija, delavka, Cobelj Miro, uslužbenec, iz delovne enote Slovenske gorice. Majcenovič Anton, delavec, Šafranko Anton, kmet. tehnik, iz delovne enote farma bekonov. Murko Jože, mizar, Zamuda Alojz, mizar, iz delovne enote mizarstvo. Poje Alojz, uslužbenec, Hvastija Janez, dipl. ing., iz delovne enote uprava. Šeruga Jožefa, delavka, iz delovne enote Podlehnik Zelenik Anton, upravnik gradbene ekipe, Zorec Rudolf, delavec iz delovne enote Gradnje. Brglez Matilda, delavka, iz delovne enote Kidričevo. Bombek Stanko, delavec, Horvat Konrad, delavec, Ploj Janez, delavec, Rašl Janez, delavec, Topolovec Ježef, delavec, iz del. enote Mlekarna. Hedl Franc, traktorist, Rižnar Stanislava, delavka, Zobič Rudolf, delavec, iz delovne enote Osojnik. Vsem, ki so odšli iz podjetja, želimo mnogo uspehov v novih kolektivih, kjer so sedaj zaposleni. Iz sezonskih delavcev sprejeti v stalne: Bezjak Franc, delavec, Pul-ko Franc, delavec, iz delovne enote gozdarstvo. Peklič Anton, delavec, iz delovne enote Kidričevo. Mohorko Jožef, delavec, iz delovne enote Podlehnik. Žunkovič Marija, delavka, iz delovne enote Starše. Širec Edvard, delavec, iz delovne enote Pragersko. Starostno ali invalidsko upo kojeni: Lešnik Marija, delavka, iz delovne enote Starše. Lorbek Anton, delavec, iz delovne enote Zavrč. Nemec Jakob, delavec, iz delovne enote Turnišče. Horvat Ignac, delavec, Se-denik Jožef, delavec, iz delovne enote gozdarstvo. Našim sodelavcem, ki so upokojeni, izrekamo zahvalo za požrtvovalno sodelovanje ter želimo, da bi se po dolgoletnem delu odpočili in zadovoljni uživali upokojenske pravice. Vsem članom našega delovnega kolektiva in njihovim svojcem želimo prijetno praznovanje novoletnih praznikov ter mnogo zdravja, zadovoljstva in uspehov pri delu v novem letu 1966 UREDNIŠTVO Iz Agrokombinata „EMONA“ Še drobtinica... Humor Brez besed STARE NOVICE Juža: Cii Jaka, zäkej so te te obsodil? Jaka: Pre za volo nemoralnega obnašaja. Juža: Ka pa si te negi na-štima? Jaka: Ta višešemi sem jego-vo nemoralo poveda. »RIMA« SE (Kako dolgo?) ... integracija: arondacija in administracija v skupnost »osebna kompromitacija Agrokombinat »Emona« Ljubljana je obvestila po svojem listu »AE VESTNIKU« člane kolektiva, da je odpravila valilnica na Črnelem 5. novembra 1965 dvamiljontega piščanca, valilnica pri Šentvidu pa je že oktobra 1965 izpolnila letošnji plan z zvalitvijo pet-tisočega piščanca. Agrokombinat »Emona« Ljubljana je ustanovila posebne oddelke osemletke za I. in II. stopnjo za svoje delavce, ki še nimajo osemletke. Stroške šolanja bo plačalo podjetje, pouk pa je v popoldnevnih urah. Razen tega bodo imeli do konca januarja več seminarjev za organe upravljanja, člane delavskih svetov in svetov ekonomskih enot bodo seznanili s sistemom samoupravljanja, z metodami dela teh organov in z vsebino določil zakona o delovnih razmerjih. BONTONSKO PREPRIČEVANJE V pisarnah uprave so v zadnjem času živahne razprave sodelavk. To sicer ni nič novega; nova je le vsebina razprav. Ne morejo namreč udotoviti. ali je prav, da jih moški sodelavci pri srečanjih na poti v službovali domov, na hodnikih in stopnicah prvi pozdravijo ali ne. Nekatere menijo, da je to predvsem odvisno od osebnosti, kulture in (vcijetno) tudi od funkcije in položaja. Pravila bontona so znana, kljub temu pa bo odločitev odvisna od moških samih. Glavno je, naj to prečitajo In se nad prečitantin tudi zamislijo. Postani naš reden dopisnik!