(-justice.., NO. 195 3' I f r J m L SLOV6NUN MORNING NfiWSPAKR CLEVELAND 8. 0,! WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 5, 1949 LETO LL— VOL LL IH SLOVEIHifiJIf KMETICA Z GORENJSKE,- nih cenah. Sedaj so javili, da GA PIŠE. — Stara sem 75 let.'bodo ukinili sistem kuponov in Bom kmalu odšla, ferce me boli, ko vidim kako propadajo kmetije. Čeprav je 20 do 30 delav-* cev skupaj, ni dosti narejenega in kar je, ni dobro napravljeno. tako bo samostojni kmet brez vsake možnosti nakupa obleke in drugih nujnih, gospodarskih potrebščin, zlasti orodja in opreme. Brez obleke, opreme in oro- Vse le površno. Sedaj mlatijo dja pa kmet ne bo mogel obsta- žito. Lani smo mi sejali, na naši zemlji je zrastlo in požeti smo morali. Pa ob žetvi ni bilo več naše. Nekaj slabšega žita so nam odmerili. Za prašiče nam niso dali še nojjene krme. MATI NE SME OBISKATI SINA. — Pred kaznilnico v Teznem pri Mariboru je prišla stara mati. 10 ur se je vozila. Čakala je od 4. ure zjutraj do 12. ure. Takrat so se odprla vrata in stražar je povedal komu so obiski dovoljeni in komu ne. Mater so odklonili, da sina ni smela videti. Le paket je izročila, pa še to ne ve, ali ga bo sin dobil ali ne. Vzrok: sin njen, ki je zaprt, je duhovnik. Duhovnikom obiski niso dovoljeni, ker oni ne smejo biti deležni nikakih “olajšav,” Vsak zločinec Ima pravi-, co, da ga enkrat na mesec kdo njegovih obišče, samo duhovnik ne. *£ j KAKO PODPIRAJO MALE- jati in je tako prisiljen, da izroči, še zemljo državi. ! clb '86,000,000, sko in cerkveno zemljo in osnovali državne “^ovhoze.” Tako v Kojskem, na Dobrovem, v Vipol-žah, itd. Nesrečni bivši koloni in najemniki so postali državni hlapci. Za enajstimi delovni dan zasluži dninar načelno po 100 dinarjev, od katerih pa dejansko prejme le po 80, ker ostalo gre za sindikalne'in zavarovalne takse. En liter vina v gostilni pa stane 64 dinarjev! Toda ker imajo sovhozarji težke živilske nakaznice zamorejo dobiti v lastni zadrugi blago po nizkih cenah in tako za silo životarijo. Glavni boj komunistov je pa naperjen proti preostalim svoja-kom, to je proti ostalim samostojnim kmetom. Čeprav navedeni člen ustave izrecno trdi, da “država ščiti in podpira malega in srednjega kmeta,” je vsa gospodarska politika proti njim. Medtem ko prejemajo sovhozi kamione umetnih gnojil, ne more dobiti samostojni kmet niti peščice teh gnojil. Medtem ko V zadružnih hlevih postiljajo živi- n. ni z otrobi, ne dobi privatnik otrobov niti za bolno živino. Samostojni kmet nima živilskih nakaznic, zato je prisiljen, da se hrani samo s svojim pridelkom; samostojni kmet nima kart za obleko in orodje; vse to more kupiti le na kupone, katere pa dobi za oddajo pridelkov po veza- Do $30,000,000 je na dair Ikode radi obeh sfavk Premogarji in jeklarji izgubijo samo na mezdi 10 milijonov na dan . Pittsburgh, Pa. — Obe stavki, premogarjev in jeklarskih delavcev, v katerih je okrog 900,000 prizadetih, prinašata na dan več kot $30,000,000 škode. Do te vsote so prišli takolel Mezda premogarjev in jeklarskih delavcev je $10,000,-000 na dan. •' I Železniče računajo škode do $2,000,000'na dan; Jeklarne imajo na dan izgube do $11,000,000, ker ne SHE) ker ne Razne industrije imajo škode do $1,000,000 na dan.1 To znese 30 milijonov dolarjev škode na dan. Ako pa računamo, koliko imajo škode še trgovci, ker manj prodajo; gre škoda v nadaljne milijone, Premogarjev je na stavki 400,000 od 19. septembra, jeklarskih delavcev 500,000 od zadnje sobote. Industrije, ki so odvisne od jekla in premoga, bodo začele odstavljati delavce. V obeh industrijah, tako v jeklarski kot premogovni, je vse tiho. Delavski voditelji in vodstva industrij molčijo in čakajo, da bo kdo začel s pogajanji. Povsod je vzrok stavk — pokojnina, ki so jo industrije voljne dati, ampak zahtevajo, da delavci plačujejo nekaj v pokojninski sklad, tega pa delavski voditelji ne priznajo. ------o------ Vozimo poidsi posebno pred šolami. Otroci so tam. Smatrajmo da Je vsak otrok nai. Pazimo in vozimo previdno. ===% ROVI GROBOVI Anton Longar > V Cleveland Clinic bolnišnici je umrl 29. sept. Anton Longar, iz 1662 E . 33 St., Lorain, Ohio. Bil je star 69 let. Doma je bil iz župnije Žužemberk na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1904. 80 let je delal v Thew Shovel tovarni in šel pred 7 meseci v pokoj. Zaušča ženo Frančiško in 8 pastorkov. Pogreb je bil zadnjo soboto iz cerkve sv. Cirila in Metoda. Frank K na ut Pogreb pok. Frank Knauaa bo v petek T. oktobra ob 9:80 v hrvaško cerkev sv. Pavla. Pokojni je bil član društva sv. Janeza Krstnika št. 87 ABZ. Truplo Bo do časa pogreba ležalo v A. Grdina in Sinovi pogrebnem zavodu na E. 62. St. John Strakal Po kratki bolezni je umrl sinoči v Charity bolnišnici dobro poznani rojak John Stre-kal iz 3592 E. 80 St. Bil je star 61 let in doma iz ZVerče vasi, župnija Hinje, odkoder je prišel sem leta 1913. Do leta 1921 je bil uslužben pri Swift and Co., potem je pa odprl svojo mesnico, katero je vodil, 'dokler ni zbolel. Navdušen za vsako dobro stvar je rad pomagal pri cerkvi in društvih. ]Bil je "član dr. Mir št. 10 SDZ, sv. Jožefa št. 146 Rapid transit odobren Komunut oatane le komunpt Lake Hucces, jk Y. — Generalna skupitma Zdru-tenih narodov Je postala pozorna, ko je jugoslovanska delegacija glasovala z ruskim blokom glede komisije va Koreji. Pozneje se je tudi zvedelo, da bo kitova vlada priznala kitajsko komunistično vlado, kakor jo je Rusija. To pomeni, da;, je Titova vlada v principu komunistična in da nasprotuje Moskvi samo teda j,' kadar je prizadeta Jugoslavija, odnosna Titov režim, kise noče pokoriti Moskvi. (Upamo, da ameriški državni oddelek to dobro ve, ki noei v Titovo malho razne potrebščine in da zaupa Titu samo, kar halje in ne, kar Tito želi. To se reče z drugo besedo, upamo, da ameriške politike ne bodo nekoč močno lasje boleli). Tudi Čelka )o sledita mi Volivci niso hoteli zviteti plate najemu županu -V 32. vardi sta nominirana Vehovec in pa Fakull Primarnih volitev v Clevelandu se je včeraj udeležilo več oseb, kot so pa pričakovali, yolivci so z večino 14,000 glasov odobrili modernizacijo prevoza, ali tako zvani rapid transit. Za je glasovalo 86,044 gfasov, proti pa 72,188. Se datlji župan Burke je bil za projekt, republikanski kandidat Polk pa proti. Kateri bo 8. nov. izvoljen? Republikanec Fakult ,r - -^i .. I V. . ............ Poleg !ž#lujoče soproge Mary iz poznane Perkotove družine, zapušča sinove; John, Raymond, Robert in Bernard, hčere Mary poroč. Ferfolia, Albina poroč. Matjašič, Dorothy ter vnuke. Dalje zapušča poslanik odide domov V > Praga, češka. -*• češka munistična vlada je včeraj pretrgala prijateljsko pogodbo s Titovo vlado ter zahteva, da odide jugoelovanski poslanik brata Jožeta in George, sestro takoj h? Prage. Ta odlok če Z veliko večino so pa ^ ,50,495. Videti je, da IjtMjdjSi ’j ne privoščijo drugemu, sami sebi pač. Sicer je pa sedanja pU1 liervar^ ča $15,000 na leto tudi že kar Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Svetovno prvenstvo— Ko se bosta žogometna krožka, New York Yankees in Brooklyn Dodgers poskusila za svetovno prvenstvo, boste lahko videli potek vse zanimive igre na televiziji. Najboljše je, če si jo takoj kupite. Oglejte si jih pri Norwood Appliance and Furniture, 6202 St. Clair Ave. Mr. Sušnik vam bo aparat rad natančno razkazal. Na veselico— Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ vabi na veselico V soboto 8. oktobra. Vabljeno je članstvo, ves glavni odbor S. D. Z. iri tudi drugo občinstvo. Iz bolnišnice— August Pintarič iz 1444 E. 40 St„ se je povrnil iz bolnišnice in je zopet pri delu. Tem potom se želi zahvaliti za prijazne obiske, kartice in darila v bolnišnici. Prememba seje— Društvo Kat. Borštsarjev št. 1640 bo imelo odslej sejo vsak drugi torek v mesecu ob 7130 zvečer v navadnih prostorih. Prej so bile seje na prvi četrtek. Prihodnja seja bo torej v torek 11. oktobra, katere naj se člani udeleže v velikem številu, ker bodo zvedeli Jennie Strnad v Chardon, O., teto Mrs. Škufca, v Jugoslaviji diu v Prag/. ške vlade je bil oglašan na ra- M n ta I Kar bi Moskva rada je samo, ena poštena depresija v Ameriki, pa bo šlo. • • • Ameriško delavstvo in indu strija se na vso moč trudijo, da bi Moskvi ustregli s tem. • * * česar se ni posrečilo v avtni industriji, se bo morda jeklar ski in premogarjem. taja Katoliške Lige Naj nihče ne. pozabi, da je nocoj dne 5. oktobra ob 7. uri zvečer letna sejat Lige Katoliških slovenskih Amerikancev v cerkveni dvorani v Collinwoodu pn župni cerkvi Marije Vnebo-vzete v Clevelandu. PoUg drugih poročil glavnih odbornikov, bosta posebno zanimivi tudi poročili ŠKOFA DR. GREGORIJ ROŽMANA in P. BERNARDA AMBROŽIČA. Poleg članov glavnega odbora Lige so prav vljudno povabljeni tudi člani odbora stoterih v Clevelandu in drugi sodelavci in prijatelji Ligine-ga dela iz cele Amerike, sestri Frančiško Per in Terezijo Papež ter brata Stankota. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 11. Louis Pozelnik Po dolgi bolezni je umrl na domu Louis Pozelnik, star 67 let, stanujoč na 1225 E. 61 St. Doma je bil iz Velike Slivce pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Cleveland pred 44 leti. Bil je član društva Srca Jezusovega. Pri Lamson and Sessions Co. je delal 42 let. Tukaj zapušča brata Antona in sestro Frances Starc, katera oskrbuje pogreb. V starem kraju zapušča štiri brate, dvč sestri, strica In več drugih sorodnikov. "Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Joseph Jaklič Sinoči ob 11 je umrl v St. Luke’s bolnišnici Joseph Jakši, stanujoč na 1414 E. 58 St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo priobčili pozneje. že komunistične vlade: Rusija, Poljska, Ogrska, Bolgarija in Romunija. Toda te niso zahtevale od Titove vlade, da odpokliče svoje poslanike domov. češka vlada trdi, da je bilo v jugoslovanskem- poslaništvu v Pragi gnezdo vohunov. Češka vlada je istočasno priznala kitajsko komunistično vlado. Isfc) so storile že prej žanc 1468, Muli okrog 1300 in Rusija, Bolgarija in Romunija. nova vlada zapadne Nemčije nedopustna nevarnost za medna-AA\rodni mir. Včeraj smo v Clevelandu izbirali tudi kandidate za mestni odbor. V vsaki vardi imamo zdaj po dva kandidata, ki sta dobila včeraj največ glasov in ki Pomoč zaostalim pokra-jinam določena K Washington. — Mesina komisija poslanske zbornice in senata je odobrila 5 bilijonov 800 milijonov dolarjev pomoči demo- Enak korak so poprej storili,bosta žla g novembra v dirko kratičnim narodom in državam v za izvolitev. V 32. vardi je izid volitev vse presenetil. Vedeli smo, da bo sedanji koneilman Vehovec nominiran, za drugega smo pa pričakovali, da bo dobil nominacijo John Rožanc, pa jo je dobil John Fakult. Vehovec je dobil 1831 glasov, Fakult 1622, Ro- Kongres bo delal do 1. novembra Washington. Poslanska zbornica se je po enomesečnih počitnicah zopet sešla. Kongresniki napovedujejo, da bo zbornica delala do 1. novembra, potem pa gre na počitnice do naslednjega pomladanskega zasedanja. Sr nov. tekmovala,, sedanji 'pd- • Dvoje deklet, pravkar doš-boraik .Eddie Kovačič, in iFrank Uh iz Evrope, bi rado imelo dosti manj ostala dva. Tako bosta 8. nov. tekmovala Vehovec in Fakult, ki je republikanec." Da je bil' on nominiran je bil vzrok ta, ker so mu dali republic kanci glasove, dočim so bili demokratski razdeljeni med Vehovcem, Rožancem in Mullom. Ameriško časopisje je vse priporočalo Mulla, ki je prišel pa komaj 4. mesto. V 15. vardi bosta tekmovala Evropi in drugod. Končno glasovanje o tej pomoči v senatu in zbornici je samo še formalnost. -----O------ Dobava orožja Evropi se prične , WiWashigton. — Ameriška pomoč za oborožitev zapadne Evrope in nekaterih držav srednjega in daljnega vzhoda .čaka sa- mo še na podpis predsednika. Takoj nato bo začelo izdelovanje SLOVENEC JE BIL in transportirale orožja državam, ki so že zaprosile zanj, ■O- kak rabljen šivalni stroj, ki je še za rabo. Seveda, plačati ne moreta. Ako ima kdo aj primernega in je tako dober, da bi ustregel dekletom, e prošen, da pokliče HE 4354. Mila in ledenica— Potrebna in revna družina dobi zastonj mizo in navadno ledenico, za katero je treba kupovati led. Pokličite Mrs. Zajc, HE 7460. Fini mod roči— V trgovini Brodnick Bros., 16013 Waterloo Rd., lahko izberete fin modroc Barcalo izdelka. Na njem zaspite, pravijo, kot bi vas angeljčki zibali. Nova pogajanja o nad-. zorstvu atoma Lake Success, --r Začela so se nova pogajanja med. USA, Veli kd Britanijo, Francijo in Sov-jbtskd Zvezo za skupno kontro- lo nad atomsko energjjo in pro-8. nov. sedanji koneilman Pro- izvodnjo atomskega orožja. V dtžavi Texas je razsajal hud vihar Houston, Texas — Včeraj zjutraj je prihrumel na to lepo mesto ter na Galveston in druga mesta hud tropiČni vihar, ki je napravil velike škode. Veter je divjal do 100 milj na uro in je udaril na mesto Houston naravnost od juga. Več kot eno uro je divjal nad mestom, potem se je pa izgubil dalje v notranjost dežele. V nekaterih mestih je bil vihar tako hud, da so ljudje beža. Madžari proti zapadni Nemčiji Budimpešta, Madžarska. — Madžarska vlada je po zgledu Rusije poslala vladam USA, Velike Britanije in Francije protest radi ustanovitve zapadno-nemške vlade. Nota je taka kakor je bila ruska. Pravi, da je M iz hiš ob obrežju ter hiteli v divjal v zapadnem delu mesta. Vihar je pridivjal iz Mehiškega zaliva ter udaril naravnost v smeri proti Houstonu. Koliko je vihar napravil škode še ni znano. Tudi ni še znano, če je bilo kaj človeških, žrtev. notranjost dežele. V mestni avditorij v Houstonu je pribežalo do 5,000 oseb. V Houstonu je vihar najbolj škode je napravil vihar na rižni (Op. ured. — V Houstonu prebiva več slovenskih družin, kakor Mr. in Mrs. Jim Sepic, Mr. in Mrs. Charles Sepic ter Smrdelovi iz Newburgha). Naj novejša poročila trdijo, da je vihar pognal do 50,000 ljudi iz njih domov in da računajo škodo n« $2,000,000. Največ nadaljne človeške žrtve. letini. Več kot sapa je napravil škode naliv, ki je sledil viharju. V Houston je pridivjal vihar ob 2 zjutraj", kar je napravilo veliko zmešnjavo med ljudmi. Ob 10 dopoldne je bil vihar že 80 milj severno od Houston in ljudje so se začeli vračati na svoje domove. * * * Neapelj, Italija. — V tem kraju je divjal včeraj vihar, v katerem je izgubilo življenje 32 oseb, 3500 jih je brez strehe in 300 oseb še pogrešajo. Vojaštvo IMENOVAN V VAŽEN URAD Iz urada ohijskega guvernerja" Lauscheta smo dobili obvesti-o, da ja bil naš rojak John L. Kočevar imenovan za nadzornika likerske divizije za distrikte Sandusky, Toledo in Dayton. 'Imenoval ga je načelnik tega državnega oddelka, Anthony A. Rutkowski. Kočevar stanuje na 8322 Jeffries Ave. v Clevelandu in je uslužben v državnem uradu za kontrolo žganja od 2. sept. 1947. V zadnji svetovni vojni je služil pri letalskem oddelku tri leta. V distrikt Sandusky spada devet okrajev in sicer: Sandusky, Seneca, Erie, Lorain, Huron, Ashland, Richland, Crawford in Wyandot. Poizvedovalni kotitek Klauzar (lager) PostUnterjet-tingen, Kreiss Boeblingen, Germany, bi rad videl, če bi se mu oglasil na gornji naslov brat in policija išče po zalitih krajih Joe Klauzar, ki živi nekje v Clevelandu. v V ^aansHiSKA domovika, October s, m ' m Ameriška Domovina mu— mum»i editor) •Ul St CUlr In BMm MM CVrtluO l Ohio Published delil ezzoept Saturdays, Sundays end Holidays 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 % 2526 27 28 29 NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta $6.00; ta četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh ta dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, sa 8 mesece $3.60. 8UB8CRIPTION RATES United States $8JS0 par year; $6.00 for 6 months.; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8 JW| for 8 months. Entered u sronnrt tisss matter January 9th 1900; at the Poet Ottos at Cleveland, Ohio, under the Ant of March fcd IMS.______________________________ No. 196 Wed., Oct. 6, 1949 je on osvobojeval Jugoslavijo, da se je boril proti nacistom in fašistom, da ima za sabo večino svojega ljudstva, da je notranje močan in trden in da je vsled tega ostal pri življenju on in njegova vlada še eno leto potem, ko je prva in osnovna njegova laž, da ga pokriva sila Sovjetske Zveze, postala očita in razkrinkana. Zopet mu mnogi nasedajo. Zlasti zapadni poročevalci nasedajo poročilom titovske propagande. Kar naenkrat so pozabili, da je Tito pobil skoro milijon svojih državljanov v prvem letu svojega paševanja, nič več ne pišejo o ječah in koncentracijskih taboriščih v Jugoslaviji, o tihih likvidacijah in kriminalnih procesih, v katerih sede kriminalci med sodniki in so nedolžni med obtoženci in obsojenci. Pa tudi to Tita ne more rešiti. Gangster gfe svoji usodi nasproti. Renegat ne more drugače končati ko renegat. Zločinec mora imeti svojemu delu primeren konec. Neminovno bo prišla na dan tudi resnica, da Tito nikdar ni imel zaupanja državljanov Jugoslavije, neminovno bo njegova osamljenost in slabost izzvala maščevanje tistih, ki jokajo za nedolžnimi žrtvami, neminovno se bo sredi svoje zločinske orgije enkrat zgrudil in padel, da ne bo ostalo po njem nič drugega kot sramoten spomin in razdejanje, ki ga je napravila ta satanska hudobp v človeški podobi. , ***999 9911H9HWWMMHHHWW99H9H9tHHWW* “Adria” koncert Euclid, Ohio.—Sedaj, ko nas je poletje zapustilo s svojim športom in zunanjimi prireditvami, je jesen prišla s svojim čarobnim odsevom. Prišla je prav kakor jo opeva pastir in poslavljajoče ptičice. Dobra žena, vsa obložena z darili za vsakega od nas. Med temi darili so tudi skrivnostne škatljice lepo povezane z notnim papirjem in srebrnimi struncami prijazno vabečih me. lodij. Skrbno je priparvljala ta darilca, dolge mesece je polnila te skrivnostne škatljice s pesmicami in melodijami. Te škatljice odpira, vsako na svoj določen dan in čas, tta naše razvedrilo in kratek čas. Eno takšno škatljico, z ime-“Adria,” nam bo odprla Moskva je tudi formalno prekinila v Titom Spor med Titom in komunistično centralo je dobil svoj novi vrh v tem, da je Zveza Sovjetskih Socialističnih Re-slavijo, ki jo je sklenila leta 1945. To ni bila samo navadna prijateljska pogodba med dvema državama, to je bila potrdi-prijateljska pogodba med dvema držvam, to je bila potrditev edinstva med dvema komunističnima državama enaka kakor jo je komunistična centrala sklepala z vsemi svojimi sateliti. Po tej pogodbi je Jugoslavija bila postala del sovjetskega imperija, je bila moskovski satelit. Vsak je takrat dobro vedel, da vse države, ki imajo komunistične režime in so sklenile podobne z Moskvo, niso bile več samostojne države, ampak samo del sovjetske vpli-vnostne sfere, ki ima enotno skupno zunanjo politiko, skupno gospodarstvo, skupno notranjo politiko, enake režime na znotraj in na zunfaj. Formalna pogodba se je takrat smatrala samo za meddržavno potrdilo skupnih pogledov v vseh večjih in manjših političnih potezah, samo za zunanji izraz enotne politike enotnega komunističnega gibanja in rijego-ve oblasti. Jugoslavija pod Titom se j/e organizirala pa sovjetskem vzorcu, je postala diktatura in tiranija ene same državne stranke. Stranka je bila del moskovskega gibanja in država je po njeni politiki postala del sovjetskega gos-podstva. leaderjema obeh strank, ki sta bila pravzaprav eno, je sedaj 4 popoldne v Slovenskem Domu prekinjeno tudi državno pravno edinstvo sovjetske v pliv-nostne sfere. Tito je bil doslej eno leto strankarski komunistični renegat, sedaj je pa postal tudi državni in mednarodno politični “divjak,” ki se je odcepil od svoje matične centrale oziroma, ga je ta zapodila. Vedno bolj se kaže, da je res kar smo že nekajkrat! rekli, da je namreč Tito brihten, do dna pokvarjen političen gangster. Vedno bolj izgleda, da Stalin in Tito ne igrata neke skupne igre komunizma za neko še neodkrito veliko intrigo, ampak, da gre res za Titovo izdajstvo in renegatstvo. Vsem protikomunistom na svetu mora biti všeč da je tako. Vsi se morajo veseliti, da ta gangster ni “nasamaril” samo Londona in Washingtona med vojsko in revolucijo, da sta mu pomagala v sedlo, ampak je še bolj temeljito speljal na led svoje lastne učitelje in duhovne očete v Moskvi. Sedaj po petih leth, ko je med tem delal Tito vse kot pravi popolni privrženec Moskve, iskren sledbenik in prvo-boritelj svetovnega komunizma, ki brezpogojno uboga vsak migljaj iz Moskve, Tito cinično prizna, da je bil v sporu z Moskvo dejansko že leta 1944, torej, da sploh nikoli ni bil pristaš Moskve, da je bil z njo v sporu od vsega začetka. Vseh teh pet let je lagal ves svet. Laži so bile vse deklaracije Titove vlade, da je Sovjetska Zveza njena najmočnejša zaščitnica in zaveznica, lažnjive so bile vse obljube, da bo Jugoslavija šla na življenje in smrt s sovjetsko zvezo za njenimi političnimi cilji, lažnjive so bile vse čudovite manifestacije titovih komunistov za Rusijo in Stalina, laž je bila sploh vsa titova dosedanja strankarska in zunanja politika, samo njegova notranja diktatura je bila žalostna resnica, samo njegova OZNA je bila resnična, samo njegova tiranija je bila res iskreno njegovo delo. Pa še tam je bilo ogromno laži. Laž je bilo titovsko sklicevanje, da ima v svoji sovjetski zvezi mogočnega protektorja in se njega, Tita zaradi silnega Stalina nihče ne sme in ne more dotakniti. Z mednarodno lažjo je Tito strahoval jugoslovanske svoje dr-žvljane, na osnovi te prevare se je držal, da se ni ljudstvo uprlo, ker se je balo, da mu bo prišla ruskp armada na pomoč, na tej laži je slonela njegova mednarodna sila ta laž je zadrževala zapadne demokracije, da niso dale paglavca “na ponk,” ko jim je škodo delal na vseh koncih in krajih. Ali ii. pr. msilite, da bi Washington tako postopal kot je, če ne bi bil takrat, ko je Tito pobil ameriške avijatičarje, delal v prepričanju, da Tita ščiti Moskva in ga bo ščitila čez drn in strn? Zapadne demokracije so požrle toliko ponižanj in zasramovanj, toliko škod in nesreč, ki jih je povzročil ta gang- 4 popoldne v Slovens na Holmes Ave. Iz te čarobne škatljice nas bo presenetila z ljubečimi zvoki dobro poznanih in tako priljubljenih pesmi. Te boste slišali v šolah, .trio, kvartetih in zbornem petju. Da bo program po-polen boste imeli (priliko slišati tudi poznani zbor “Slovan.” In zvečer nam bo pa Vadnalov orkester delal kratek čas. Ako hočete da ' vas bo dobra žena jesen razveselila in za eno popoldne .popeljala nazaj v Slo- £TaL' Prevzvišeni venske Gorice, ki v tem času od- ’ mevajo od pesmi in ukanja, pridite in zaživite se z naimi vred v jesenski čar. E. P. in E. , -------o------- bili vsi ene misli—da ne bi prepozno iprišli. Ko pa smo prevozili tudi mesto Chicago, ae je pa že začelo svitati in kmalu se je nebo do cela zjasnilo. Po dolgi in srečni vožnji, smo nekako okrog sedmih zvečer prišli v Lemont. In kakšno razočaranje! V le-montu ni bilo nobenega avta, vse mirno in tiho, nikjer nobe. nega človeka, da se nam je vse Skupaj dokaj čudno videlo. Kmalu pa so prišli oo. frančiškani in bratje in izvedeli smo, zakaj vsa ta tišina. Ko se je popoldne pričelo pripravljati za dež, so vse tiste slovesnosti, ki so bile namenjene za zvečer, kar takoj opravili. Nato pa se je ljudstvo razšlo. Podali smo se v cerkev, kjer so naš p. Odilo opravili litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Potem smo Mi pa k večerji. Cč. očetje so nam prav dobro po- Vesti iz Willarda Wilard, Wis. — “No, bomo šli pa v Lemont,” tako so nas nagovorili naš č. g. p. Odilo. Seveda, izakaj pa ne, tako sem odgovoril in kmalu je bilo vse dogovorjeno in vse potrebno urejeno. — V nedeljo po drugi sv. maši, nekako ob pol poldne smo se odpeljali. Seveda smo imeli prej v župnišču prav dobro kosilo, ki nam ga je pripravil fa-rovški kuhar, John Mrzlikar. Po kosilu smo pa takoj zasedli IM1I ^ so imeli. Nato še malo pogovora in odšli smo k počitku. Z nami je tam prenočeval tudi Anton Orehek in njegov sin iz Clevelanda. Naslednji dan smo bili pri sv. maši in obenem priče pri odredih, ko so trije redovni bratje prejeli tako zvane “kapuce” in en lajdk ipa je prejel redovno olbleko in bo naprej študiral za duhovnika. Pred odhodom smo imeli tudi priliko in čast se še nekoliko pogovoriti z prevzv. škofom dr. Rožmanom. rad in po domače pogovori z vsakim. Za opoldne je bilo ta dna zopet pripravljeno za nas kaj okusno kosilo. Po 'kosilu smo šli še nekoliko v cerkev in nato pa smo se izopet odpeljali. . Prav težko smo se poslovili od č. g. p. Rafaela, nžSega bivšega župnika. Zbogom Lemont! Kdor hoče imeti zabavno vožnjo, kar naj se kam pelje s p. Odilom. Med potjo smo peli in mnogo šaljivih, posebno od Ribničanov zna povedati Father O-dilo. Prav nič mi nižal, ki sem šel. Če Bog da, se še vidimo v Lemontu. Pozdravljeni. Lud. Perushek, zast. no, dokler se ne pozida vseh hiš na vseh parcelah, bo določila cene tem hišam tako, da bo korporacija mogla kriti vse stroške in da bo lahko vrnila denar. Znano je, da so' se zidale v zadnjih letih hiše, ki so bile, na eni strani zelo drage, na drugi pa tako slabo zidane, da bodo lastniki zelo nezadovoljni z njimi po nekaj letih. Naše hiše, zidane po Mr. Strum-bley kontraktorju in Sinovih,' so pa nekaj izvanrednega, nekaj takega, da že dolgo let niso zidali tako trdnih in pa udobnih hiš. Delo in zidanje teh hiš hvalijo vsi, ki pridejo gledati to zidanje. Mr. Strumbley je tudi povedal, da so te hiše vredne od $1,500.00 do $2,000.00 več kot so hiše, zidane drugod. Mr. Strumbley je hotel pokazati, da se za naše ljudi lahko naredi nekaj boljšega in nekaj cenejšega. Za to jamči on, ki ima za delo svoje sitove in svoje domače rojake, pri katerih se da prihraniti na cenah v teh časih, ko se gre, kdo bo naredil dobro delo, za manjše cene. Korporacija bo računala za hiše to, kar bodo stale, z dodatkom tudi vključeno ceno na parceli in davkih od iste. Z drugo besedo, korporacija ne bo iskala nobenega zaslužka ali dobička, nje skrb je, da se hiše sezidajo in ljudje v njih nastanijo. Ne samo to, da bo tisti, ki bo kupil eno teh hiš storil sebi najboljšo investicijo in bo storil veliko uslugo tudi fari sv. Vida in tako trgovcem te okolice, marveč bo s tem dobil veliko priznanje od mesta in sploh bo v zgodovini zapisan med one, ki so od začetka pri jeli za delo za pozidanje hiš in vse izboljšave te enkrat tako) nesrečne okolice. Nikar naj se nikdo ne vara v mislih, da je ta okolici* mogoče neprimerna za stanovanje. Ne vem zakaj-bi kdo tako mislil in računal. Kdor je bližje glavnega mesta s svojim stanovanjem, tistega hiša je vredna mnogo več, nego tistega, ki je oddaljen daleč od sredine mesta s svojo hišo. Ce-zemljišč je vedno večja ČEVEpMfTE AL PA NE Zavihal sem si rokave, pljunil v roke, se odkašljal in se začel ogledovati okrog sebe, kam bi zapodil krap, da bi se kaj poznalo na' zemlji, pa ne da bi morda česnil po glavi katerega visoko spoštovanih sotrpinov, 'ki so bili že od prej tam in bili že kar domači. Vsaj sodil sem, da so domači, ker so takoj prenehali vsi z delom, ko sem vstopil v vrsto jaz. Kot bi jim kdo zapovedal: stoj! tako so donehali, ko je polir mene ustoličil v kopanje in odmetavanje zemlje. Tukaj ni bilo nobenega mojih znancev z ladje; sami novi obrazi. Nevošljivi mi pa niso bili, to sem videl, ker radi so se mi odmaknili, da sem -dobil prostor v vrsti. Navadno grdo gledajo vsakega no-vaka, tukaj pa ne. Morda so pričakovali, da bom jaz, ki sem videti še mlad, delal za dva ali tri in bodo drugi lahko nekoliko odjenjali. Če so tako računali, so bili v napačnem. Kopali so graben, ki bo za temi j steni bodočega poslopja. Dve steni sta bili že vliti, za eno so pravkar delali leseno ogrodje, da bodo vlili 'beton, za četrto smo pa zdaj kopali graben. Vsak delavec je najprej s krampom zrahljaj nekaj zem-lje, potem jo pa z lopato odmetal. Za tako delo ni potreba nobenih šol, da morejo le roke držati kramp in lopatj), pa da je hrbet gibčen, ker priklanjati se je pa treba neprestano, to pa to. Ko so se me vsi dobro ogledali,.so počasi nadaljevali z de- Zdaj se priglasite ... , . Cleveland, O. — Mr. Frank avtomobil, da nas ,e odpeljal v strumbley naj glovenski kon. Lemont. Avtomobil je last John Horvata, ki je bil tudi naš šofer. Vozili smo se sledeči; Father Odilo, Frank Perovšek, John Mrzlikar in podpisani in seveda tudi že prej omenjeni šofer. Vse je šlo -po sreči. Ko smo bili že nekako na pol pota, se je . . _ • sul hud dež,da je bilo za naše- ster, da mora res vsak imeti globoko zadoščenje sedaj ko ga voznika res težko, ker je ko-izgleda, da ni nesramno varal in za nos vodil samo Angležev|maj m0gei videti cesto pred se-in Amerikancev ampak tudi Ruse. Sicer od te tolažbe nihče boj. Ampak naš šofer se tega ni nič nima, zadoščenje pa je le. Tito je sedaj napram svojim očetom v Moskvi kriminalni renegat. napram zapadu in vsemu nekomunističnemu čvetu navaden kriminalni zločinec, napram svojim lastnim komunističnim pristašem navadna baraba, napram narodu, ki ga davi. pa najpodlejša, najbolj okrvavljena prevarantsko trinoška figura kar jih pozna zgodovina. ustrašil in se tudi ni smel, ker Father Odilo so ga kar naprej priganjali, da naj hitreje vozi, da ne bomo prepozno prišli v Lemont. Šlo je kar do 70 milj na uro, čeprav sem jaz Johnu dopovedoval, da je dovolj, če Sedaj se Tito rešuje s tem, da potencira svoje laži, da vozim 50 milj. Seveda pa smo traktor, me je opozoril, naj napišem za naše ljudi, da naj se priglasijo sedaj vsi tisti, ki želijo kupiti hiše, ki jih on zida na E. 61. in 62. cesti. Mr. Strumbley pravi: “Mene vedno kličejo po telefonu in vprašujejo za ceno teh hiš; ker pa je mene najela korporacija, zato naj na taka vprašanja odgovarja korporacija in tudi določi cene ter pojasnjuje tem, ki želijo hiše kupiti.” Y imenu korporacije in z dovoljenjem odbora podajam sledeče izjave: Korporacija, ki obstoji iz 27 članov in članic, ki so radevk-lje posodili denar brez obresti in prevzeli vse delo brezplač- bližje sredine mesta. Mi Slovenci pa imamo ospredje in smo najbližje mosta, naša okolica je ena najbolj prominent-nih glede kraja in veljave re-zidenčnega in stanovalskega stanja. Industrijske kompanije cenijo take lote ali parcele tukaj okrog $4,500 do $5,000 za vsako. Tako ne more tukaj nikdar veljava zemlje propasti, vedno bo rasla cena navzgor. Istočasno pa bo imela ta okolica na teh dveh cestah najlepšo stanovanjsko priliko. Tukaj bodo vsi lastniki hiš lahko imeli medseboj svojo zvezo, podobno kakor kakšno društvo. Lahko bodo čuvali, da se ne bo kdo vmešal mednje, ki ne bi bil po večini vseh teh zaželjen. Lahko si bodo od mesta izposlovali vse potrebno izboljšanje vkollkor bo potreba. Imeli pa bodo za svoje družine svoj poseben park, pa tudi kontrolo nad parkom. Ta naselbina bo tekmovala med seboj kakor mala domača vas. Danes, ko se gre za to, da se prihrani čas in stroške onih', ki se kot trgovci iz tega kraja vozijo v Euclid in še dalje ven na stanovanje in tukaj vodijo svoje trgovine, naj bi enkrat začeli računati, koliko ur časa zavozijo; koliko gasolina potrošijo, koliko na vožnji ris-kirajo, posebno v Zimskem času. Namesto da ob večerih lepo sedejo v hiši k radijsemu apaTatu, poslušajo lepe pro-programe in gledajo skozi okna na lep cvetoči vrt. pa se vozijo in vozijo z avtom daleč na staifovanje, mnogokrat pozno ponoči, pri tem pa zgubijo na času, na avtu in na denarju, kakor že zgoraj omenjeno. To kar ne gre meni v sklad, da je pametno in da je to pravo gospodarstvo. ! i Tukaj imate blizil za v me-sto, bliža za v cerkev, blizu za lom. Zelo počasi. Tudi meni ni kazalo drugo kot da sem začel. Ker sem bil mnenja, da je treba delo še tisti dan dokonča, ti in da bomo jutri kaj drugega prijeli, sem se lotil dela z vso vnemo. Vihtej sem kramp, da je kar žvižgalo. In lopata mi je tudi pela, kot bi bila to avtomatična parna lopata. Trikrat sem zamahnil kramp, pa sem bil že ves v potu. Kar vlilo se Mije čez abralz. Kako ne, če pa ne pomnim, kdaj sem zadnjič opravljal hlapčevska dela. Spočit sem bil, to že, utrjen pa nič. In tako se je zgodilo, da sem bil zvečer, ko smo nehali z delom, tak, da že nisem mogel krampa dvigniti višje kot do rame. Lopato sem samo za spoznan je dregal v zemljo in prazno nosil iz jarka. Bil sem nekaka figura, ki se je mehanično sklanjala in priklanjala. Stati vendar nisem smel, delati pa nisem mogel več. Vse me je bolelo, kot bi me kdo prav pošteno stepel. Se reče, saj zaslužil bi bil, da bi me bil kdo premikastil, ki grem tako daleč po svetu delati s krampom in lopato, ko bi bil vendar to lahko delal doma, če bi bil hotel. Nadzorovali nas niso posebno, priganjali še manj, torej ni bilo še tako hudo. Samo pregibal sem se, da ne bi komu v oči padlo, da je na tem kraju nekakšen kip, ki se ne premakne nikamor. Bolj ko se je bližala ura, ko bomo končali delo, ibolj sera. bij izmučeni Parkrat sem mislil, da bi orodje odložil, si oblekel suknjič . ter se lepo zahvalil za prijaznost, ki so mi dali delo. Ampak kaj pa potem, ko ni drugega dobiti? Ali naj grem nazaj in se poprimem zopet rovnice in se lotim kamenja? Nak, samo kamenja ne! Na misel mi je prišla dogod-bica, s kakršno bi si morda jaz k Igram v SND in kom do keg- ^a bi ljišča. Kaj hočete lepšega, kakor je ta okolica? Kdor pa še sedaj tega ne vidi, naj počaka še par let, da bo ta okolica pozidana in bodo cvetlični vrtovi zakrili zadnje jame prejšnjih kleti, tak bo pa spoznal, da so bile te vrstice pisane ob pravem času v namenu za dobro stanovalcem te okolice. Priglasite $e podpisanem ali kateremukoli članu korporacije za cene. Ne odlašajte, ker zna korporacija iste prodati tujcem, če Se domačini ne bodo zavzeli zanje. Hiše so vredne mnogoi več kakor se bo zanje vprašalo, še bolj pa bodo na rastle v ceni potem, ko bo poteklo par let, ko bo naselbin* dosegla višek priznanja. Anton Grdina,' predsedniki Zahvala dobrotnikom se iz vsega srca zahvalim tudi jaz vsem dobrotnikom, ki so me rešili in mi v Ameriko pomagali. Pred vsem. sem hvaležna Right Rev. Msgr. Vitusu Hribarju in njegovi nečakinji, da sta me sprejela, mi bila sponzorja in me preskrbela z vsem kar potrebujem za življenje. Odkar sem prišla, nimam več skrbi kako bo zmenoj. Nikdar ne bom mogla povrniti te dobrote. Le Boga prosim naj bo dbilen plačnik. Liga katoliških slovenskih A-mer&ancev mi.je posredovala sponlzorja, delo in streho. Le tisti, ki je nekaj let živel brez doma, more vedeti kolika je dobrota, ko izgnanec zve, da je zopet nekje doma. Ligi in vsem njenim delavcem in dobrotnikom nikdar ne bomo mogli bi-'ti dovolj hvaležni. Posebej se zahvalim p. Bernardu in Dr. Basa ju, ki sta nas'sprejela in nam pot po Ameriki tako lepo uredila. Z mojega novega do- pomaga! začelo z novim sistemom, ki je zelo uspešen pri kopanju zemlje. Kakor so nekje in je enemu izmed delavcev, ki je bil po. sebno brihten, prav prišlo. Polir je imel namreč krdelo delavcev za kopanje jarka in je dal polovici v roke samo krampe, polovici pa lopate. Kadar je delala tista polovica, ki je vihtela krampe, je ona polovica z lopatami lepo počivala. Ko je polir zažvižgal, so odnehali krampi in poprijeli so oni z lopatami. Tako je šlo delo brez prestanka naprej nekaj časa s krampi, nekaj časa z lopatami in delavci so imeli zraven še lep oddih. Enemu, ki je bij pa posebno brihten, je prišlo na misel, da bi ta sistem obrnil v svoj prid. Pa ga je! Drugo jutro je vzel s seboj na delo kramlp in lopato' J Cleveland, O. — Že dva meseca sem v Ameriki. Cas je, da' kar oboie; In kadar •>« daI f' lir povelje, da začno delati krampi, je ta delavec prijel lo. pato v roke in udobno počival. Ko je pa prišel ukaz za lopate, je hitro prijel za kramp in zopet počival. Bij je vedno pri tistem delavskem bataljonu, ki je počival. Na vsak način je moral biti dotični z Menišije doma, ker drugje jih ne'rodijo matere tako kunštnih, bi rekel ali sodil. Na vsak način bom jaz tak sistem priporočal našemu polir-ju. Seveda, vsega do konica mu ne bom povedal, namreč tistega, da ibom jaz prišel s krampom in loppto na delo. Na vsak način bo treba v kratkem nekaj ukreniti, ker vsi moji udje in vsak še stokrat posebej so vedno bolj odločno ukrepali, naj odjenjam, ker drugače se ne bo pravdansko izšlo. Saj bi bil že zadrajsal kramp in lopato za njim, pa me je trma zadrževala, da sem še gibal, pa samo gibal. Kramp ma pozdravljam vse znance in;samo toliko, da sem dvignil od prijatelje. Francka Krničar, [ tal. V zemljo se je zaril, ko-15619 Holmes Ave., Cleveland, likor j« sam hotel, jaz ga ni-Ohlo. sem prav nič silil. f I ŽHBRlggA DQHQVINX. OCTOBER 5, 1919 JETNIK* Y GORAH MESECA Bridge* - Aniti ' (. -----r- “Pfy med drugim tudi to, da Bo hudiči v gošči gospodje ir primeri z njim. Pa to ga je le prav malo ujezilo. Nato sem mu refkel, da smo mu razdrli posvečeno Polko in napravili njegovi sreči konec in to ga je zaskrbelo. Krono na vse to pa sem posadil, ko sem mu rekel, da sem mm največ radi tega užel, ker je on tako strašno grd, da mi je bilo njega gledati prava muka.” Čeprav sta bila 'grozno izmu- deljal, da nas dobi v pest." Murdoch prikima. “Da; postaviti bomo morali stražo.” Zdaj se oglasi Fotry: “Jag stražit uri dve,” in dvigne dva prsta. “Aruki stražit uri dve, potem bas Bryson.” “Forty, ti si sijajem dečko!” pravi Murdoch. “Tvoj predlog obveljaj!" Forty se zadovoljno zareži, pobere puško ter se usede,na neko skalo. Vsi drugi so že komaj čakali, da si pogrnejo ode-čena, sta vendar Bryson in Bart je, in v petih minutah so že vsi prasnila v smeh. - “Porabil si priložnosti, kar se je najbolj dalo, Murdoeh,” se hihita Bryaon. “Toda kaj pa ibo, ako se bomo morali z go-gdspodom Kasorom še kdaj srečati?” Vsa razigranost izgine Mur-dochu s pegastega lica. “Da,” pravi mimo, “imaš prav. Kako naj pridemo domov, ne da bi šli skozi njegovo vas. Druge poti jaz ne poznam, kajti preko tehle grebenov gotovo ne boipo mogli!” Tu pokaže na visoke zasnežene vrhove, ki so zapirali pot na vzhodu. Bryson skomizgne |z rameni. “Zadosti je dnevu njegova lastna težava,” (Mat. 6, 34.) reče z besedami sv. pisma. “Kaj bomo tako daleč naprej mislili! Rajši plezam na te vrhove kakor pa da ibi se Kasoru budi le na petdeset milj približal. Kajti če nas razjarjeni gospod kdaj dobi v svoje roke, ne bo nič yprašal po odkupnini.” Bart se je rahlo zdrznil, saj je afriške domačine dosti dobro poznal; zato je vedel, da ima njegov oče prav. če bi jih Ka-soro zajel, bi bil nihov konec počasen in strašen. Za vsako spali. Barta zbudi njegov oče ob štirih zjutraj. I. “Bart, zdaj si ti na vrati. Doslej ja bilo vse mirno.” Bart skoči pokonci in si pretegne ude. Pa vse ga je bolelo; toda spal je osem ur in to mu je moči dodobra povrnilo. Gre torej na svoje mesto, njegov oče pa se uleže. V tej višini ni bilo moskitov in v globelih je bilo mirno kot v grobu. Mesec je svetil pa v globoki soteski so vladale črne stnce. Bart je napenjal oči, da bi videl, kako je kaj na oni strani razpoke, pa o sovražnikih ni bilo ne duha ne sluha. Čas je tdkel po polževo, končno pa je vendar visoke snežne vrhove na vzhodu ožarila rožnata zarja. Postajalo je vedno svet-leje in Bart se je že pripriv-Ijal, da zakuri za zajtrk,' ko udari v jutro nenavaden glas. Prihaja! je iz velike daljave, pa vendar ni bilo nobenega dvoma, da tako donijo le udarci na boben. Bart se je zdrznil v jutranjem hladu, pa j« sedel in poslušal, dokler se ni zoprno bobnenje porazgubilo. Ko se zopet spravi nad ogenj, se Murdoch zbudi in Bart mu Moja pot ki lužo (rti* M. K.) (Nadaljevanj«) Ko sam po dolgem iskanju našel prava vrata, 1 jtr.ro dajali potna dovoljenja, sem vstopil in povprašal za svo. jo prošnjo. Povedali so mi, da moje prošnje še ni bilo semkaj. Naj grem nazaj in naj ha glavarstvu še enkrat povprašam? No, to je ipa že od sile, pravim, kar po dolenjsko bi zaklfel : ‘Ti poštajna hudirjevska ti!” Tak sem se zastonj vozil sem doli? Zd«j pa že vidim, da ne bom nikoli v Ameriki, če bom čakal na te Francoze. Le kje je ta moj spak, ta moja prošnja ostala? Kaj naj lezem zopet nazaj na glavarstvo in zopet en mesec ali .pa dva čakam? Pa še potem je vprašanje, bo kaj ali nič? V uh me piši dovoljenje! Kar šel bom, tam pri meji pa čez ho at o. Bo že kako, sem si mislil. Rečeno storjeno! Malo meje seveda pa le skrbelo, če me dobe. Kar zni se še nisem bal taliko; tistega bolj, da bodo kazen zapisali. Ameriški konzulat pa hoče imeti črno na belem,.da nisi bil ni- * se kaj drugega pomenijo. “Na vsak način smo nocoj varni,” reče. “Ali bi torej ne bilo bolje, da se utaborimo? Zjutraj bomo veliko laže kovali načrte.’’ “To je najpametnejša beseda, kar si danes izrekel, Bart,” reče Murdoch. “Vidim, da Norcross na navodila sploh ni čakal. Že spi.” Pokaže na Roger j a, 'ki se je bil zleknil kar na tla kakor snop in spal spanje zdravega človeka. Daši Bart ni imel nobenega vzroka, da bi Roger j a ljubil, se mu je vendar zasmilil, zato dobi pri enem izmed fantov odejo, jo pogrne na tla in izatritlja Ro-gerja nanjo. Pa Roger je bil tako do konca izmučen, da ga tudi to ni Zdramilo. Nato pa Forty in Aruki na-bereta dračja in zakurita, Bart pa jima pomaga skuhati kavo, ki jih je Čudovito pokrepčala. “Ali smo pa tudi varni tukaj ?” vpraša Bryson v skrbeh. “Seveda smo,” odvrne Mur doch. "Zamorci ne morejo priti preko razpoke brez mostu.” “Kaj pa, če bi si most naredili? Kasoro si bo vse priza- ’ScTsbham pa že m MAKE DNE >1 DAY »ss * »ee UM** «- ,lVT - ■_ «* Cw«M M tok., , ^ 1* k—• •T'*’ KSgaBS :Nr Mb * “* **' 'ScieOHoat. • OUAlANTUb Toot He**V k* »•J™ •ruKSasat ka zavijem proti hosti. Pod noge sem bil ie ptbcej moker. Prav pred gozdom pa naletim na jarek. Ob suhem vremenu je bilo igrača ga preskočiti, toda sedaj ? Široka blatna voda :e je valila po njem. Kje naj pridem čez? Brvi nobene, do železnice je predaleč, pa 'še videli bi me. Geri v hrib tudi ne kaže, bogve kam bi zašel? Tukaj ga bo treba preskočiti. Izberem najožje mesto pa se zaženem četa., in “Cmok’’ priletim ravno malo ček sredo vodei 0-ba z marelo sva cfcstaJa v njej. Ko sem se srečno skobacal na suho, sem brž pogledal okrog sebe, če šemi kje kdo ne smeje. K sreči ni bilo nikjer nikogar. Po visokem borovničevju semf potem ves premočen srečno prilezel na drugo stran. V neki hiši, kjer so me debelo pogledali, ko sem Vstopil, sem se posušil in prenočil. O tl nesrečna A-merika, sem se-jezil in se sam sebi smejal, kako si moramo prizadevati, da bi mogli vanjo. Tista prošnja je pa lepo na glavarstvu obtičala, kakor sem kasneje zvedel. Uradnik jo je lepo pozabli v predalu. . . . No zdaj se klujb tolikemu prizadevanju‘in tako dolgemu kdar kaznovan. Treba bo biti čakanju vozimo proti njej. Av previden. Strah ima seveda velike oči. Celo popoldne »mo se vozili doli proti francosko - a-merikanski meji do Hochfilzna. jF vlaku je bilo vedno manj ljudi. Kaj, naj naredim, premišljujem? Naj na predzadnji postaji izstopim in grem peš čez hosto? Stari ženici sem zaupal svojo Skrivnost, pa me je potolažila: “Saj doli skoro nič ne pregledujejo, le nazaj gori.” Foskulsil sem, pa je šlo strijo, naše dosedanje zatočišče torej zapuščamo. Ozrl sem se po svojih sopotnikih. Stara gospa sedi poleg mene, vsa bela; na drugi strani pa njen mož, tudi ves siv. Poleg njega sedi starejša hčerka. Rusi so. Iz Avstrije se selijo v Pariz, kjer imajo svoje sorodnike.— Večni begunci 1 Na drugi strani pa sedi mlada gospa, Romun, ka. Na kovčkih vidim, da potujejo v Ameriko, Tisti pri- srečno. Niti pet minut hž stal peti lističi na njih od Cunard izmed roparjev usedli na pot,' pripomni Murdoeh čmerno. “Pa nikar nikomur drugemu o tej stvari ne govori! Cernu bi jih begala.” Bart prikima: “Molčal bom. Saj imamo že drugih skrbi čez glavo!” ‘Res nam slaba prede,” prizna Murdoeh, “najslabše pa je, da smo. v popolnoma nelztnanih krajih. Niti'Aruki ne ve, ali je kakšen izhod proti severu.” “Očka pa hoče iti na vzhod.” “Saj ne moremo,” reče Murdoch makratko. “Še ti in jaz ne mogla preplezati teh strmih gora, naše fante bi pa taka pot kar zvila in umorila. Greben se dviga petnajst tisoč čevljev visoko ali pa še več in sestoji iz ogromne gmote čeri in ledenika.. Naše edino upanje j«f da najdemo kakšen izhod na seyemo stran!” ‘Cim prej, tem bolje,” pravi Bart, “kajti živeža imamo presneto malo!” “Tako je, Bart,” pravi Bryson, ki se pravkar približa, da ga ogenj osveti. ‘‘Morali bomo jemati hrano po deležih in oditi takoj na pot.” Eno uro pozneje so bili vsi za pot pripavljeni — vsi razen Rogerja, ki se je divje rotil, da ne more obulti čevljev. Bart pogleda Rogerjeve noge in vidi, da so vse v mehurjih. Tu. priskoči dobri Forty na pomoč. “Jaz mu naredit čevlje/ reče, poišče pri nekem tovoru jermenov, namaže mehurje, nato pa poveže Rogerju noge z ječmeni. Roger mu za vse to ni rekel niti: Hvala lepa. Druga grdobija pa je bila, da je menda mislil: Bart je vsega kriv! “Ti si (kriv, da sem zašel te neprilike,” je godrnjal pretil, ko je šepal vštric njega. “Samo to ti rečem: L» počakaj d* se izmažemo is te zagato 1” (Dalje prihodnjič) vlak na postaji, pa smo že odrinili. Kar tri “rožekrance” sem Bogu obljubil, če bo šlo srečno. No, ko smo se vozili ,pyoti S,i • ' V KO Nažaj grede je bilo ; gače! Tistisliratozavoljokazn in ameriškega konzulata mi f dal miru. Moram ie to poveda-. . ti, da sem šel tudi v Salzburg Prve '’ojske. Iz tega so jo po dolgih prošnjah in pa dolgem čakanju spustili iz Romunije. Tri dpi je bila že na vlaku iz Bukarešte do sem. Na madžarski meji so ji hote- li vzeti vse dokumente. Z jo- tukaj pobožno in zaupino moli. Bližaš se prezbiteriju. Prav tak Line to povedo. Nismo dolgo molčali. Hitro se seznanimo. Saj se bomo vozili skupaj celo noč do devete ure drugega dne, kom je sprosila, da so jo spustili dalje. To se je oddahnila, ko je bila čez mejo! — Vozili smo se skozi Švico, bila je že noč in po polnoči prišli v Francijo. Kar čudno se nam je zdelo, da gre na mejah tako hitro in gladko izpod rok, ko so nas 'preje toliko zadrževali. — Proti jutru smo videli ravnino, po kateri smo se vozili. Čudna sprememba, ko prideš iz goratih pokrajin. Ob devetih smo bili res v Parizu na vzhodnem kolodvoru. Vse polno ljudi se je drenjalo iz polnega vlaka. Vsak potnik je imel veliko prtljage. — Vsak je pač od daleč prižel. Moje sopotnike so čakali sorodniki. Kmalu so se razgubili v gneči. Mene pa je poleg slovenskega duhovnika čakala — kaj mislite kdo? — hči bivše cesarice Zite, Adelhajda po i-snu. Pri tisti dobrodelni organizaciji, ki skrbi za begunce “Welfare Conference” je v službi, da sprejema, pomaga in odpravlja dalje begunce. Suha je ko trska, pa zelo podobna svoji materi cesarici Žiti, Slovenska »estra usmiljenka mi je v Parizu pripovedovala, da so jo nagovorili, naj jo vpraša, zakaj je tako suha. Sta namreč zelo prijateljici. Pa ni nič zvedela-od nje. Precej zasluži, pa menda vse materi pošilja, ki živi v Ameriki. Nikdar ne pove, kdo je. Zelo je ponižna in pobožna in zelo postrežljiva. Preskrbela mi je stanovanje, poiskala različne ljudi, da sem dobil zvezo z njimi in šla pov- morja, vse stene bele in povsod polno samega belega cvetja, — j Duh onstranosti, duh Čistosti,' duh svetosti tod veje. Objame te nek sveti strah. Polno ljudi je kakor ga vidiš v vseh kapelah sseter usmiljenk sv. Vincencija Pavlanskega, samo večji je in lepši. Tu je namreč materna hiša teh sester. Tukaj jih je ustanovil sv. Vincencij Pavlanski in od tod so se razširile po vsem svetu. Na desno stran od glavnega oltarja sta malo nižje, še dva druga oltarja. Prvi je imenovan oltar “Virgo Potens,” oltar Device Mogočne. Umetnik je naredil krasen kip Matere božje iz belega marmorja, katera drži v rokah zemeljsko oblo. Tako je upodobil, kakršno je videla na tem mestu Katarina Laboure, ki v tem oltarju počiva. Marija ji je obljubila, da bo obilo milosti razlitih na onega, ld bo pri tem oltarju goreče in za-ujpno molil. Nehote človek zdrsne na kolena, ko ginjen o-gleduje ta oltar. Že Marija je tako lepa, pod' oltarjem pa ave. tnica, ki je Marijo dvakrat videla, popblnoma neistrobnjena. Pravijo, da kdor Brezmadežno vidi, ne strohni po smrti. Okrog sedemdeset let je, kar je ta svetnica v Gospodu zaspala. Do leta 1933 je njeno truplo ležalo v vlažni zemlji, pa je še danes kakor 'bi'Se snoči vlegla k počitku. Živi čudež, ki da človeku misliti! Mnogo jih je, ki so do solz ganjeni, ko kleče pri tem oltarju. Katarina Laboure je vstopila k sestram usmiljenkam po francoski revoluciji. Med revolucijo je bil red razpuščen in sestre so bile po svojih domovih, ka. Helena Bliss Družba “Cleveland 500,” ki vprizarja v zimski sezoni v Clevelandu opere in operete, bo začela z predstavami 7. Oktobra. Prva predstava bo od 7. do 16. oktobra in sicer bo predvajana “Song of Norway.” Druga predstava bo od 18. do 23. oktobra, potem od 25. do 30. oktobra, od 8. do 13. novembra, od 15. do 20. novembra. Vse predstave bodo v mestnem avditoriju in najboljše lokalne moči bodo nastopile. Od 1. do 6. nov. bodo podali “Chocolate King,” kjer bo imela glavno vlogo Helena Bliss. DELO DOBIJO sod zelo na roke. Pravijo, da kor so danes pri nas doma, ker je srce in duša te dborodelneUo jih komunisti razgnali. Ko organizacije v Parizu. |so se po revoluciji vrnile, so le s seboj precej posvet- ženska dobi delo Za lahka hišna dela, starost 18 do 35 let, skrbi za 1 otroka, mora tam stanovati in mora dati spričevala. Pokličite do opoldne ali po 5 uri popoldne LO 5963.* (197) Delo dobi ženska, stara med 20 in 30 ,bU V« zlasti rfancoešto. samo na uro gledat. Kaj bo, če me dobe? Naizaj, grede 'bo pregled in j m brez Najbolje bo, da ua zadnji postaji prd mejo izstopim in da grem na skrivaj četeimjo. Ne ka-že mi drugega storiti. Izstopil šem na predzadnji postaji. . . Smola da dežuje, sem vzdihnil. Razpel sem dežnik, katerega sem k sreči imel s seboj, zavihal sem hlače, pa hajdi dalje. Takole eno uro bom kolovratil, pa bom čez, sem si mislil. Za nekaj P«veduje take čase 1 bo kar prav, če dežuje. Gotovo ne bo došti sražnikov na cesti. Mahnil sem po ozki cesti kar po železnici. Lilo je od si-Potokom vode sem se moral umakniti na železniški tir. Pririnil sem do železniške čuvajnice že blizu meje. Poved-ril sem malo in povprašal, kako se bo dalje prišlo, pa ni hotel nihče dosti razlagati. Bili pač že navajeni takih potnikov brez dovoljenja. Rinil sem dalje. V gozd bo treba, Victsrg bande to i bili v Jugoslaviji, begunci od Jugoslavije so po tej vojski bežali v Avstri- bližnjega. Pravijo, da zelo skr-Ti so bi za slovenske, ogrske, hrvaš- ke, slovaške in različne druge študente, ki tam študirajo. Tako na uho sem slišal, da vse jo in zdaj se pomikajo dalje žrtvuje za eno samo idejo, da dovoljenja 1 'Proti zaPa; Farma naprodaj Naprodaj je 5 do 40 akrov dobre zemlje, s hiši. ali brez nje, se kupi tudi vse orodje. Prodaja lastnik sam: Albert Cinco, RFD 3, Dock Road, Madison, Ohio. (196); Vas moči glavobol? Nabavite sl najboljše tablete proti glavobolu v neg lekarni. Mandel Drag 15702 Waterloo Rood Cleveland M .Oble 1 - AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 5, 1949 in sobotp do 9 s' sprto fet dagvi Odprto vj pondeljek, / torek in Petek to 6i< 16013-15 'YOURS FOR ONLY Vstal je bil in pokazal z ro-| “Sicer pa, kaj je z bratran-ko na dolino Meuse. Plamen, cem Guntherjem?” je povlzel se mu je kresal v velikih, kratkovidnih očeh, ki so ga bile rešile vojaške službe. “Bograe da, tudi bil, če bi bil prost. . veselo. “Bratranc Gunther”, je dejala Henrijeta, “oh, on je ;pri pru-jaz bi se ski gardi . . Ali je garda v Ne vem,:tem kraju?” ali zato, ker so oni zdaj gospodarji v moji deželi, v tej Alzaciji, kjer so že kazali storili toliko zlega — toda nemogoče mi je misliti nanje, ne da bi me takoj zagrabila besna želja, poklati jih kar cel tucat na mah . . Ah, zakaj me niso potrdili, zakaj nisem vojak!” Nato, po kratkem molku: "Sicer .pa, kdo ,ve?” To je bilo upanje—potreba, smatrati zmago še zmirom za mogočo, upanje celo tistim, ki so bili najbolj iztreznjeni! Maurice, ki se je že sramoval svojih sol|z, ga je poslušal ter se oklepaj teh sanj. Zares: ali sc' ni sinoči širila vest, da je Bazaine v Verdunu? Sreča pač dolguje čudež tej Franciji, katero je toliko časa obsevala s slavo. Henrijeta je bila molče izginila; in ko se je vrnila, je ni nič presenečalo, da vidi brata oblečenega in pripravljenega za odhod. Hotela je za vsako ceno, da z Jeanom nekaj pojesta. Morala sta sesti k mizi, toda požirki so jih du^li in stud jih je prijemal, ker sta bila še onemogla in lena od svojega težkega spanja. Kot pre- polovico v IfficS SasS polovico pa v svojega. Dan se je nagibal, trebalo je oditi. Henrijeta, ki je bila obstala pri oknu, je gledala v daljavi hribu Marfee pruske čete — te neprestano romaj oče črne mravlje, ki so se izgubljale v zmirom gotejšem mraku; in nehote se ji je izvil žaloben vzklik : “Ah, ta vojska, ta strašna vojska!” Takoj jo je podražil Maurice ter se maščeval. “Kaj, sestrica? Saj hočeš, da se bijemo, pa zmerjaš vojsko?” Ona se obrnila ter mu odgovorile s svojim hrabrim obrazom: “Res je, mrzim jo, krivična in ostudna se mi vidi . . Morda prav zato, ker sem ženska. Ta klanja se mi protivijo. Zakaj se ljudje ne bi pomenili in sporazumeli?” Vrljačina Jean ji je prikimal z glavo. Tudi njemu, neilzobra-žencu, se nič ni zdelo laglje kakor to, da bi bili vsi složni, če bi prej prepričali drulg drugega. Toda Maurice, ki mu je zopet oživelo njegovo znanje, se je spomnil, da je vojska potrebna, da je vojska življenje samo in zakon sveta. Ali ni klavern tisti človek, ki je iztuh-tal misel pravičnosti in miru, ko vendar brezčutna natura saJ ma ni drugega kakor večno bojišče? “Sporazumeti se,” je vzkliknil, “da, v stoletjih! Če bi tvorili vsi narodi le eden narod, bi se nam zdelo za silo zmisel-no, da pride ta zlati vek. In še takrat — ali konec vojne ne bi bil konec človeštva? . . Bedast sem bil pravkar: treba se je biti, kajti to je zakon.” Zdaj se je nasmehnil tudi’on ter ponovil Wiessovo besedo. “Sicer pa, kdo ve?” Zopet ga je objemala živa prevara, pravcata potreba po slepoti; njegova nervozna občutljivost je'bolno pretiravala vsako stvar. sti zadovljil s tem, da je tudi jpal semintja. Takoj jih je po-on Stisnil njeno drobno in tr- klical; zdel se je ves vzrado-dno ročico. In zdaj se mu je ščen, da zopet vidi Maurica, in obnovil tisti vtis, ki ga je dobil'je pripovedoval, da je pravkar Napoleon III. v ospredju nje- ri, morda vidimo cesarja.” Od kar je v baybelski pristavi skoraj govoril z njim, jč stal Weiss je skomignil, češ, da ne ve, istotako vojaka, ki že zato nista mogla dati odgovora, ker generali sami niso vedeli, kakšnega sovražnika da imajo pred seboj. “Pojdimo”, je dejal Weiss, “pospremim vaju, da vdma po-hažem taborišče 106. polka, ki sem pravkar zvedel zanj.” Nato je rekel ženi, da se ne vrne, marveč bo sfpal, v Baizeil-les-u. Tam je bil kupil hišico, ki jo je ravno opremljal, da se naseli v njej do mrzlih dneh. Hišica je stala poleg ibarvarnice ki je bila last gospoda Delaher-che. Vznemirjale so ga zaloge, ki jih je že spravil v kleti, sod vina in dve vreči krompirja. Dejal je, da maroderji brez dvoma, pplene hišo, če ostane prazna, dočim je gotovo varna, ako spi on nocoj pod njeno streho. Ko je govoril, mu je žena trdno gledala v oči. “Bodi mirna”, je dodal smeh. ljaje, “nobenega dirugega namena nim-am, kakor da stražim najine reči; obljubljam ti, vrnem se takoj, ako bo pretil vasi napad, ali ško se pokaže najmanjša nevarnost.” Idi,” je dejala ona, “toda pridam w» i«W , od nje ob svojem prihodu: podoba Henrijete z lasmi, plavimi kakor zrel oves, tako lahka in smehljajoča se v svojem skromnem vedenju, da je bil zrak okoli nje prijeten kakor božanje. A spodaj so stopili zopet v mrklost, kakoršna je vladala v Sedanu že tisto jutro. Večerni mrak je zavijal ozke ulice, in zmešnjava je vrvela po cestnem tlaku. Večina prodajalen je bila zaprta, hiše so stale kakor mrtve, zunaj pa so se suvali in pehali. Vzlic temu so znanci brez velikega truda dospeli na trg pred mestno hišo, kjer so našli gospoda Deleher-che, ki je tam radovedno posto- spremil stotnika Beaudouina'govih skrbi; naposled je prego- v smeri proti Floingu, kjer tabori 106. polk. In njegovo običajno zadovoljno razpoloženje je postalo še zadovoljnejše, ko je izvedel, da hoče tudi Weiss prenočiti v Bazeilles-u, kajti on je hotel — kakor je pravkar povedal stotniku — prebiti to voril celo vojaka, da sta šla z njima. Na trgu pred podpre-fekturo je stalo le nekaj šepe-čočih skupin; od časa do časa je prihitel mimo njih kak častnik s poraženim, obrazom. Otožna senca je že jemala drevesom barvo, in slišalo se je mo- okrog enajste ure jedva odločil nego da je pustil enega svojih zapustiti Carignan, trdovratno častnikov, kot pajaca, obleče-brani iti do Mezieresa; hotel je nega v njegovo uniformo; ne-oštati v nevarnosti, da ne bi dal | navadna podobnost tega moža vojakom slabega zgleda. Dru-|s ceserjem da ima nalogo pre-gi so pravili, da ga ni več tuj varati armado. noč v barvarni ter si ogledati čno-šumenje Meuse, ki je tekla vso stvar. ■ |na desni spodaj za hišami. Po “Skupaj pojdeva, Weiss . A .mnbžici so šle govorice, kako se prej še stopimo k podprefektu- cesar, ki se je prejšnji večer 1PHILCO TELEVISION IN YOUR HOME FOR THE WORLD SERIES im Pri vratih je Henrijeta nežno poljubila Maurica; nato je podala Jeanu roko ter obdržala rijegovo par trenotkov prijateljsko v svoji. “Zopet vam zaupam svojega brata. Da, pravil mi je, kako prijazni ste bili z njim; zato vas imam zelo rada.” Jean se je od same zmedeno- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA, TASTA IN STAREGA OČETA Martina Jerič ki je za vedno zatisnil svoje dobre oži dne 5. okt. 1948. v Kraju večnega miru, enkrat bomo se združili tam pri ljubemu Bogu. Žalujoči ostali: SINOVI, HČERE, ZETJE, SINAHE IN VNUKI. Cleveland, O. 5. okt. 1940. PERUTNINA <§ ® 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS ® ® V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh ® ® vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete ® ® in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ® | ANDY HOČEVAR in SINOVI | @Tel. v trgovini Montrose 2369; na domu Montrose 1368-W(g) V poletju, ko se Večno mesto prične potiti v silni vročini, Italijani najraje uživajo vodne melone ali “cocome-rof* kot jih v splošnem nazivajo. Nekatere izmed teh tehtajo celo do 70 funtov. Italijanske kmetice prinesejo na trg melone, kot vidimo na sliki v vsaki roM po eno in za nameček pa še na glavi eno, katerih vsaka tehta vsaj 20 funtov. XT’S revolutionary! In up to 8 out A of 10 locations no aerial of any kind needed. See this new Philco with Wide-Screen 97 sq. in. picture, High Gain Automatic Station Selector for all 12 TV channels, and amazing performance. Yours now in luxurious Mahogany veneer cabinet. Nothing Else to Bay EASY MONTHLY PAYMENTS FREE TRIAL Ask for Our Off or! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE ■ 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK OBLAK MOVER Naša spedelnoet je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se i vsem zaupanjem do vašega starega znanca 114« E. II. St JOHN OBLAK HE27M Yes, firm, comfortable support for ovary curve of your body ... deep, refreshing sleep! Patented Inner RoU Construction prevents sagging edges-won't break down! Ten year guarantee! BARCALO Added comfort and vakte matching lea Spring. $4995 Poslušajte naš radijski program ob sredah in petkih 1:10 do 1:30 WJMO ob sobotah POLKA PARADE 10:30 do 11:30 dop. naWSRS IV 6072 81 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. MOS ST. CLAIR AVENUE ' FRANK CVELBAR lastnik. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride le-Jhrvrellmg4o^- G. WHISKERS