Varnost pri delu Mednarodna primerjava stroškov nezgod in bolezni, povezanih z delom Avtorji: Dr. Dietmar Elsler, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Bilbao, Španija Dr. Jukka Takala, Inštitut za varnost in zdravje pri delu, Singapur Jouko Remes, Finski inštitut za zdravje pri delu FIOH, Helsinki, Finska http://osha.europa.eu Gospodarske prednosti varnosti in zdravja pri delu še nikoli niso bile tako očitne. Nove ocene mednarodnega projekta kažejo, da nezgode in bolezni, povezane z delom, Evropsko unijo vsako leto stanejo vsaj 476 milijard EUR. Samo stroški z delom povezanih rakavih obolenj znašajo 119,5 milijarde EUR. Rezultati projekta so bili septembra predstavljeni na 21. svetovnem kongresu o varnosti in zdravju pri delu v Singapurju, v obliki interaktivne ponazoritve podatkov pa so dostopni na spletišču agencije EU-OSHA. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) si prizadeva za obveščanje nosilcev odločanja na političnem, poslovnem in znanstvenem področju, da bi bolje razumeli gospodarske učinke varnosti in zdravja pri delu. Zato zagotavlja rezultate raziskav, opravljenih po visokih znanstvenih standardih, ki proučujejo gospodarske učinke nezgod in bolezni, povezanih z delom, na družbo in poslovanje. Zadnja leta so se na primer izvajali raziskovalni projekti na podlagi analiz stroškov in koristi ukrepov za varnost in zdravje pri delu za mala in srednja podjetja (MSP) ter analizirale možne gospodarske spodbude za preventivne ukrepe, kot so sistemi točkovanja za nezgodno zavarovanje. Najnovejši projekt agencije EU-OSHA se osredotoča na makro raven in proučuje družbene stroške, ki lahko nastanejo zaradi nezadostnih preventivnih ukrepov, pri čemer primerja razmere na evropski in mednarodni ravni. To je v skladu z njenim pooblastilom, ki ji ga je podelila Evropska komisija in je v strateškem okviru za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2014-2020 opredeljeno kot prednostna naloga.1 Priprava izčrpne ocene družbenih stroškov nezgod in bolezni, povezanih z delom, je zapletena naloga. Toda družbeni nosilci odločanja morajo nujno prepoznati posledice nezadostnih preventivnih ukrepov in posledično načrtovati učinkovite ukrepe na različnih področjih politik. Če gospodarski učinki na kakovost življenja in dela ljudi niso izraženi z enakovrednimi finančnimi pojmi, obstaja nevarnost, da se ne bodo zadostno upoštevali, ne na političnem področju ne v vsakdanjem življenju ljudi. Agencija EU-OSHA se je zato tega vprašanja lotila v preglednem dvostopenjskem projektu z naslovom „Stroški in koristi varnosti in zdravja pri delu", katerega namen je oblikovati gospodarski stroškovni model za pripravo zanesljivih ocen stroškov. Na prvi stopnji je bila izvedena obsežna študija za opredelitev in oceno razpoložljivih podatkov v vsaki državi članici, ki se lahko uporabijo za oblikovanje stroškovnega modela za izračunavanje stroškov (20172). Na drugi stopnji, katere prvi rezultati so predstavljeni tu, se pripravlja model približka za gospodarske stroške na podlagi mednarodno dostopnih virov podatkov (EU-OSHA v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (MOD), finskim ministrstvom za socialne zadeve in zdravje, finskim inštitutom za zdravje pri delu (FIOH), inštitutom za varnost in zdravje na delovnem mestu v Singapurju in Mednarodnim odborom za zdravje pri delu (ICOH)). Projekt vključuje tudi seminar za deležnike, na katerem bodo razpravljali o posledicah modela za politiko in prakso na področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2019 ter nadaljnjem razširjanju in ocenjevanju podatkov v letu 2020. Z orodjem za vizualizacijo podatkov in infografiko bo tudi lažje dostopati do podatkov in jih oceniti. METODOLOGIJA Metoda temelji na oceni izgubljenih let življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti (DALY), ki jih lahko povzročijo bolezni ali poškodbe. Ta se primerja z idealnim scenarijem, po katerem v državi ali pokrajini ne bi bilo izgubljeno nobeno leto življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti, niti zaradi odsotnosti z dela niti zaradi smrtnih nesreč ali bolezni. Metoda načeloma temelji na številu zdravstvenih težav, povezanih z delom, ki se lahko odkrijejo v določeni državi, torej poškodb, bolezni in motenj s smrtnim izidom ali brez smrtnega izida. To je bilo izračunano s pomočjo smrtnih primerov, izgubljenih let življenja (YLL), let invalidnosti (YLD) in vsote teh številk, tj. izgubljenih let življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti (DALY). Izračun temelji na trenutnih podatkih MOD in Inštituta za merjenje in ocenjevanje zdravja (IHME). Podatke, ki jih pripravi inštitut 10 Delo in varnost Varnost pri delu IHME, vsako leto dopolnijo s podatki projekta Svetovno breme bolezni3, ki so bili nazadnje posodobljeni leta 2015. Toda ti podatki zajemajo le določena tveganja, povezana z delom, kar pomeni, da jih je treba dopolniti s podatki MOD (Takala et al., 2017), sicer bi problematiko podcenjevali. Delež (odstotek), ki ga v obliki absolutnega števila delovnih let na leto v državi pomenijo DALY zaradi tveganj, povezanih z delom, predstavlja delež kot odstotek izgube bruto domačega proizvoda (BDP), ki gaje mogoče izraziti tudi finančno. Stroški se izračunajo z množenjem DALY v državi z BDP nazaposlenega v tej državi. Za več informacij obiščite spletišče agencije EU-OSHA.4 REZULTATI Svetovni in evropski stroški nezgod in bolezni, povezanih z delom,so precejš nji. Slikal kaže, da avetovni stroški znašajo 2 680 (milijard EUR, kar pomeni 3,9 % svetovnega BDP. Za primerjavo: evropski stroški znašajo 476 milijard EUR, kar predstavlja 3,3 % evropskega BDP, torej so sorazmerno nižji od svetovnega povp rečja. Po razdelitev stroškov med smrtnimi in nesmrtnimi primeri po svetu in v nU-28je skoraj enaka: vsaka kategorija prestavlja približno polovico vseh stroškov. Druge razlike med oceno za ves svet in za Evropo se pokažejo, če se upošteva le število smrtnih primerov. Iz slike 2 je razvidno, da je delež vseh smrtnih primerov, ki jih predstavljajo nezgode, povezane z delom, v Evropi (1,8 %) znatno nižji kot po svetu (15,8 %). Sklepamo lahko, da k temu prispeva večja stopnja varnosti in zdravja pri delu v Evropi in da se višja pričakovana življenjska doba v EU odraža v višjem deležu bolezni s smrtnim izidom. Slika2:Smrtnežrtvenezgodin bolezni,povezanihzdelom,posvetu in vEU-28 Ocena za ves svet 380 500 t Podatke za svet je mogoče razdeliti glede na svetovne regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), kar omogoča natančnejše analize. Slika 3 prikazuje regije, v katere spadajo različne države. Skoraj vse regije SZO se nanašajo na geografske regije, razen skupine HIGH, ki zajema države z visokim dohodkom. V nadaljnji analizi je bila Evropska unija (EU-28) uvedena kot dodatna skupina, sestavljena iz držav iz regij HIGH in EURO SZO. Stroški nezg od in bolezni, povezanih z delom,so v obliki odstotka BDP regij SZOprikazanina sliki 2. Ocena za EU-28 3 362 2 403 965 200 209 Bolezni s smrtnim izidom, povezane z delom Poškodbe s smrtnim izidom, povezane z delom Slika 1: Stroški nezgod in bolezni,povezanih z delom, posvetu in v EU- 28 Ocena za ve s svet Ocena za EU-28 V primerjavi z drugimi svetovnimi regijami ima EU najnižje stroške, izražene v odstotkih. Splošna težnja je, da so stroški v bogatejših regijah sorazmerno nižji kot v manj razvitih državah. Kot so pokazale tudi druge raziskave (Svetovni gospodarski forum, 20135), obstaja pozitivna vzporednica med zdravimi delovnimi razmerami ter blaginjo in konkurenčnostjo regije. Na ravni družbe imajo naložbe v preventivne ukrepe ter varnost in zdravje pri delu pozitiven učinek na blaginjo regije. Nižje število nezgod s smrtnim izidom na delovnem mestu v industrializiranih državah kot delež vseh smrtnih žrtev je razvidno tudi iz analize regij SZO na sliki 5. Regiji HIGH in EU-28 imata najnižji stopnji nezgod. Poleg splošnega gospodarskega in tehnološkega razvoja v prizadetih državah je med ključnimi dejavniki 10 Delo in varnost Varnost pri delu it n X - T. j Koda regije HIGH AFRO AMRO EMRO EURO SEARO WPRO Regije SZO in kategorije dohodka Svetovne banke Države z visokim dohodkom Države afriške regije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države ameriške regije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države regije vzhodnega Sredozemlja z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države evropske regije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države regije jugovzhodne Azije z nizkim ali srednje visokim dohodkom Države regije zahodnega Tihega ocena z nizkim ali srednje visokim dohodkom Slika3:Svetovne regije glede na razvrstitev SZO HIGH AFRO AMRO EMRO EURO MEARO WPRO MU2M 0% Slika 4: Stroški nezgod in bolezni, povezanih z delom, v regijah SZO 1% 2% 3% 4% *j% Slika 5: Smrtne žrtve nezgod in bolezni, povezanih z delom, v regijah SZO na 100.000 zaposlenih zagotovo tud i gospodarska zgradba regij. Manj razvite države se navadn obulj opirajo na kmetijstvo in gradbenišlvo, torej gospodarski panogi,v katerihje stopnja nezgod znatno višja kot v storitvenem sektorju, ki vse bolj prevladuje v industrializiranih državah. Presenetljivo je, da je število bolezni s smrtnim izidom, povezanih z delom, v regijah HIGH in EU-28 višje kot v večini drugih svetovnih regij. Boljše delovne razmere v industrializiranih državah tako vplivajo predvsem na stopnjo nezgod in ne na število primerov bolezni. Ker je a geneza EU-OSHA organizacija EU, je ta projekt vklkučeval dodatne poglobljene analize za države EU-28. Opredeljeni so bili glavni dejavniki, ki so odgovorni za skoraj 80 % smrtnih žrtev nezgod in bolezni, povezanih z delom, in sicer rak, bolezni srca in ožilja ter nezgode s smrtnim izidom, povezane z delom (glej sliko 6). Izgubljena leta življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti za te opredeljene glavne vzroke umrljivosti in obolevnosti, povezane z delom, so bila nato izračunana za vse države EU, da bi predstavili delež (%) 10 Delo in varnost Varnost pri delu 52% 24 Ub 2C 22% Slika 6: Vzroki smrti (%), povezane z delom, v državah EU-28 0% Rak Bolezni srca in ožilja 50% 100% Poškodbe I Drugo teh vzrokov za vsako državo. Slika I prikazuje, aateri negativ ni učinki na zdravje, p ovezaai z delom, povzročajo največ izgubljenih) let življenja jDALY) v državah EU-28 kot celoti. Vodnni vzrok je ršt, sledijo pa mu kostno-mišična obolenja, bolezni srca in ožilja ter poškodbe. V kategorijo „ Drugo" spadajo preostale bolezni,kot so duševnein aale^ljive bolezni. Slika 8 v primerjavi z EU-28 prikazuje enake odstotke DALY zaradi glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, po vsem svetu. V nasprotju z EU-28 so bolezni srca in ožilja glavni vzrok, sledijo pa jim kostno-mišična obolenja, rak in poškodbe. Agencija EU-OSHA je izvedla analize glavnih vzrokov za vsako državo EU-28 in tudi za Norveško in Islandijo. To je prikazano na slikah 9,10 in II na primeru Nemčije, Španije in Madžarske. Analize za druge države so dostopne na spletišču agencije EU-OSHA. Razvrstitev glavnih vzrokov negativnih učinkov na zdravje, povezanih z delom, lahko za družbene nosilce odločanja pomeni dragocen vpogled v potrebe po izvajanju preventivnih strategij v njihovih državah v prihodnosti. Rak Koetno- mišična obolenja Bolezni srca in ožilja Poškodbe Drugo Slika 7: EU-28-delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100.000 zaposlenih 44,59 % Slika 8: Svet - delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100.000 zaposlenih Slika 9: Nemčija -delež (%) glavnih vzrokov umrl(ivosti in oboievnovNi, povaeanih z delzm, v DAiY na 100.000 zaposlenih 44,57% 10 Delo in varnost Novice Slika 10: Španija - delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100 000 zaposlenih 32,70% Slika 11: Madžarska - delež (%) glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti, povezanih z delom, v DALY na 100 000 zaposlenih RAZPRAVA MOD že več kot 20 let redno objavlja svetovne ocene nezgod in bolezni, povezanih z delom. Ta metodologija je bila zdaj v sodelovanju z agencijo EU-OSH A izpopolnjena,saj so bil i prvič izračunani natančnejši podatki o poozročenih stroških. Izzivi za mednarodne ocene stroškov na tem področju so povezaniz dostopnostjo in primerljivostjo podatkov iz rzzličnih držav in regij. Zazvita metodologija temolji na mednarodno dostopnih podatkih M OD SZO in Eurostata ter omogoča model približka za stroške za drugbo. Model kl^b omejeni kakovosti podatkov, Inot sta morebijno pomanjkljivo poročanje ali nezadostna primerljivost statistik, omogočo ponovljive in za nesljive ocene. Izvedba vsale posamezne stopnje modo^e podrobno djisana na spletišču agencije EU-OSHA, zato je izračun popolnoma pregleden in sledljiv. Z uporabo razvitega stroškovnega modela je mogoče opredeliti glavne vzroke nezgod in bolezni, povezanih zdelom, in izračunati DALY ter s tem povezane strošte ze voako posamezno državo. zvezi s tem la hko sklepamo, da ta medel zagotavlja bolj konzervativno oceno stroškov, saj zaradi nezadostnih podatkov številnih dejavnikov ni mogoče upoštevati. Čeptav uporabljano medna rodne zbirke podatkov nudijo najboljše svetovne podatke, ki so trenutno dostopni, moramo sklepati, da za številnedržzve ti podatki podcenjojejo dejanske težaee. Verjetnno pomaajkljivo poročanje je bilo večlorat o paneno že samo na ravni EU (npr. Kurppa, 2015), zato lahko solepamo^a obstaja podobna težava tudi na mednarodni ravni. Nekatera tveganja, kot so določene oblike raka, duševne bolezni in nalezljive bolezni, je treba v ocene SZO šele vključiti. Poleg tega ocena stroškov temelji le na manjši produktivnosti zaradi izgubljenih delovnih let v vsaki državi. Številni drugi stroškovni dejavniki, kot so stroški zdravstva in zgodnje upokojitve ter delo kljub bolezni, prav tako niso vključeni v model. Poleg tega se v izračunu sploh ne upoštevajo številne vrste dela, kot so delo otrok, nezakonito zaposlovanje in številne vrste priložnostnega dela, ki v številnih državah tvorijo velik delež trga dela. Začetne analize vsebin potrjujejo povezavo med izboljšanimi preventivnimi ukrepi države in povezano manjšo umrljivostjo in obolevnostjo. To se izraža v ustrezno nižjih stroških za bolezni in nezgode, povezane z delom, v primerjavi z BDP države. Na ravni družbe je torej vlaganje v preventivne ukrepe za države stroškovno učinkovito in prispeva k večji blaginji. Agencija EU-OSHA natančne stroškovne dejavnike v nekaterih državah podrobneje analizira v nadaljevalnem projektu, ki se je že začel. Vključuje poseben izbor držav z dobrim standardom nacionalnih podatkov in izvedbo ocene stroškov na podlagi nacionalnih virov. To analizo od spodaj navzgor je nato mogoče primerjati z modelom približka, v katerem so uporabljeni mednarodni podatki (od zgoraj navzdol), navedeni zgoraj. To bo omogočilo, da se na prihodnjih stopnjah preveri in optimizira zanesljivost in veljavnost tu predstavljenega modela. Prve primerjave tega modela z mednarodnimi raziskavami stroškov, na primer o rakavih obolenjih, povezanih z delom (Zand et al., 2016), kažejo veliko stopnjo skladnosti med mednarodno in nacionalno oceno stroškov. Dodatne informacije so na voljo na oastovu: https://visualisation.osha. europa.eu/osh-costs#!/ 14 Delo in varnost