1 leto XII. [Štev. 257 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sobota 12. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: I Cena Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, I *, ji dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din | O"** Sporazum Odločna zahteva Slovakov in Ukraiincev je povzročila, da so bile včeraj določene končne obvezne smernice za uzakonitev novega federalističnega Ozmerja — V Pragi so se pojavile nove centralistične težnje v duhu stare miselnosti PRAGA, 12. novembra. Včeraj jebila na liradčanih v Pragi seja razširjenega ministrskega sveta, katere so se udeležili tudi ministri slovaške in ukra iinske vlade. Seja je bila sklicana na zahtevo slovaške vlade, ki zahteva, da se nujno rešijo vsa glavna notranja vprašanja, katerih rešitev bi v Pragi radi še odlašali, kar je pričelo vzbujati pri Slovakih in Ukrajincih novo nezaupanje. Po dolgih in mestoma napetih pogajanjih je bil končno dosežen sporazum, da se čimpreje izda začasna ustava, ki zagotovi slovaško in ukrajinsko avtonomijo in sploh federativno ureditev države. Dosežen je bil tudi sporazum glede finančne in vojaške samouprave Slovaške in Ukrajine. Slovaki in Ukrajinci bodo kot vojaki služili doma in ne več v mešanih polkih, kakor doslej. Poveljevanje v slovaških polkih bo izključno slovaško in pod vodstvom slovaških častnikov. Novi predsednik republike postane sedanji zunanji minister Chval-kovsky, novo osrednjo vlado sestavi najbrže minister Černy, general Syrovy Pa postane maršal. Zunanje ministrstvo prevzame sedanji podtajnik v slovaški vladi dr. Krno. SLOVAKI PROTI STARIM TENDENCAM. PRAGA, 12. novembra. Odnošaji med Slovaki in Čehi so se v zadnjih dneh ^alno slabšali, ker so se v Pragi pojavile tendence vračanja k starini centrali-s^čnim metodam in »narodnemu edincu«. Slovaški listi so zadnje dni odkri- 0 Pisali, da Praga še vedno noče razu-j&fcti, da je časov Beneševega centralizma j® narodnega edinstva za vselej konec, ‘gledalo je, kakor da so na delu neke j e> ki bi hotele po prestanih katastro-zopet ostati samo pri obljubljanju sionske in ukrajinske avtonomije in pola-zopet likvidirati dosežene slova-*e in ukrajinske svoboščine. Toda S!o-vaki ne morejo več trpeti stare politike plačevanja in varanja, ampak zahteva-p da se doseženo stanje enkrat za vsc-sej »zakoni z novo ustavo. Razen tega e niorajo umakniti z odgovornih polo- žajev na Češkem in v vsej državi vsi tisti, ki so bili dvajset let nasprotniki pravic in se tudi še sedaj ne morejo otresti svoje stare katastrofalne miselnosti. PRAGA SE JE VDALA. Vse to je napotilo slovaško avtonomno vlado, da je energično zahtevala od osre-dnje vlade v Pragi, da se ne odlašajo namenoma še dalje ureditve tako nujnih vprašanj, kakor so nova federativna ustava, izvolitev novega predsednika republike, ureditev avtonomnih financ in opustitve dosedanjega pošiljanja slovaških vojakov na Češko in čeških na Slovaško. Prav tako Slovaška tudi ne more več trpeti na svojem ozemlju Židov, ki so se priselili s Češkega in Moravskega, ker ima dovolj svojih lastnih. Te zahteve slovaške vlade so končno povzročile, da so se v Pragi zganili in sklicali za včeraj razširjeno sejo osrednje vlade, na kateri so prišla na dnevni red vsa ta živ- ljenjska vprašanja češkoslovške federacije. NAČELNI SPORAZUM DOSEŽEN; Seja ministrskega sveta, katere sta se udeležila tudi predsednik slovaške vlade dr. Tiso in predsednik ukrajinske vlade dr. Vološin se je pričela včeraj ob 10. uri dopoldne. Seja vlade je trajala včeraj s presledki ves dan in je bil končno po mestoma napetih debatah dosežen načelni sporazum glede rešitve vseh nujnih notranjih vprašanj. Nekateri češki ministri so hoteli tudi še na tej seji zavlačevati dokončno uzakonitev novega razmerja med Čehi, Slovaki in Ukrajinci, kar je dokaz, kako težko se tudi po vseh dogodkih zadnjih tednov odpovedujejo dosedanjemu centralizma Odločnost Slovakov in Ukrajincev je ta odpor strla. Niso pa bila do konca razčiščena še nekatera podrobna vprašanja, ki se bodo zato rešila šele v prihodnjih dneh. Vendar rešitev teh zadev po sporazumu v vseh načelnih vprašanjih ne bo povzročala resnih težkoč. SKLICANJE PARLAMENTA. PRAGA, 12. novembra. Včeraj je bil v vladi, m med političnim voditelji dosežen sporazum, po katerem se dne 17. t. m. sestane češkoslovaški parlament. Da se doseže tudi na Češkem enak položaj kakor na Slovaškem in v Ukrajini, je bila izdana odredba, s katero se ustavlja poslovanje vseh političnih strank. Volitev predsednika republike bo predvidoma 24. t. m. Izvoljen bo po vsej verjetnosti zunanji minister dr. Chvalkovsky, katerega bo na vodstvu zunanje politike za-> menjal Slovak dr. Krno. Zapiski Madžarska blamaža v Košiča h i?lČAKOVANA IN NAPOVEDOVANA ZASEDBENA SLAVNOST V KOŽICAH E JE SPREMENILA V MUČNO BLAMAŽO. KOŠIČE SO OSTALE SLOVAŠKE KOŠIČE, 12. novembra. Včerajšnji jj.V(!Srii vhod regenta IIorthyja vlvo-Vo(c J® bil zelo klavrn. Z madžarsko ImIlj’ ki 'e za8WU» Košiče že v čc- - S0 lu,*‘ v«*Iiki oddelki h.u'šlva, katerim je bila poverjena Sj",0«a mesto „očistiti“. Več Slovakov sij ^^žarski orožniki za čas slovesno-Pfiprli, drugim pa prepovedali prija * }x ’liS- Tako je sprejela Ilothj -> vlad« in luje goste, med katerimi ni ni bHo italijanskih in nemških mi-ntcu ’ ka,cor so napovedavali, na dža,h u,,cah skoraj izključno le ma-skii okupacijska vojska z madžar-je n »rožništvoin. Pred katedralo se ildft. 0 ,c nckaJ st0 Madžarov in Posni’ *)a so niorali imeli za to dovoljenje. Košiski župan iu Pniki Slovakov so pozdravili Ilor- tltyja v slovaščini, kar je napravilo na vse skrajno mučen vtis. Horthy je odgovoril najprej v madžarščini, nato pa izjavil, da obžaluje, da ne zna slovaški iu je govoril — lirvatski. Po maši, ki jo je bral kardinal dr. Se-redy iz Budimpešte, je bila pred katedralo parada okupacijske vojske. Pozneje je Horlhy položil venec na grob madžarskega junaka Rakoczyja in takoj nato odšel iz mesta. Popoldne so se vrnili z vlakom v Budimpešto tudi člani vlade in ostali gosti. Pričakovani triumf se je tako spremenil v skrajno mučen poraz, ki je pred vsem svetom pokazal, da Košiče niso madžarske. V zvezi s tem je tudi izjava prosvetnega ministra grofa Tc-Ickija, ki je zagotovil Slovakom, da jim bodo ostale njihove slovaške šole. An? leski odpor proti Nemčiji »ute1 PREGANJANJA ŽIDOV IN ZAHTEV PO VRNITVI KOLONIJ SE ^MERje MED ANGLIJO IN NEMČIJO POLAGOMA, A STALNO SLABŠA. ^p°N, Sp !-• novembra. 0'iaža se, med Anglijo in Nemčijo /cli. °(j; 11 stalpo slabša. Za enkrat sc !^s*cv angleško nerazpoloženjt* 1 Nemčiji zaradi Zidov, toda v diplomatskih krogih zatrjujejo, da je ozadje dosti globlje. Tu se naglasa, da Anglija ne ho pripravljena na tako m-like kolonialne koncesije, kakor jih Nemčija zahteva. V angleški, zlasti lon- donski javnosti je povzročilo preganjanje Židov v Nemčiji veliko nezadovoljstvo Včeraj je duhovnik v westminstrski opatiji odkrito molil za Žide in isto je storil tudi southworški škof. Splošno se zatrjuje, da bo tudi v poslanski zbornici sprožena debata zaradi preganjanja Ži dov v Nemčiji in zaradi Hitlerjevih na padov na Churchilla in druge angleške opozicionalne voditelje. Glede zaščite Židov v Nemčiji, ki so angleški državljani, je angleški poslanik že izročil nemški vladi zadev no noto, ki vsebuje tudi protest proti njihovemu preganjanju. LONDON, 12. okt. Angleški odpravnik poslov je v Berlinu protestiral zaradi zadnjih napadov na člane angleškega parlamenta Edena, Churchilla, Gremnvooda in Attlleja. Vprašal je tudi, kako misli Nemčija zaščititi premoženje angleških Zidov v Nemčiji. BERLIN, 12. okt. Ko se je izvedelo, da namerava voditelj angleške opozicijo major Atttlee v ponedeljek v londonskem parlamentu govoriti o nemških Židih, so v Berlinu izjavili, da se bo v Reichstagu razpravljalo o razmerah v Palestini. Angleški kraljevski obisk v Ameriki LONDON, 12. novembra. Angleški kralj Jurij VI. in angleška kraljica hliza-beta bosta meseca maja prihodnjega leta na krovu bojne ladje »Rcpulsc« odpotovala na že napovedani obisk v Kanado. Njuno spremstvo bo omejeno na kvečjemu deset oseb. Iz Kanade bosta odpotovala kratja in kraljica na obisk v Wa-shington, od koder se bosta zopet čez Kanado vrnila v London. Razpoloženje v Franciji Francoski dnevnik »1’ Ordre« piše: Naš zunanji minister je dal že v naprej vedeti nemškemu veleposlaništvu, da se Francija ne bo vojskovala, da bi pomagala češkoslovaški. Tako je igralec pokazal svoje karte prej, preden se je igra začela. O zmedenqsti v francoski javnosti pričajo pisma, ki jih objavlja de Kerillis v i>\’ Epoque«. H. de Kerillis, ki je, kakor znano, v parlamentu ostro obsodil monakovski sporazum, poziva Francijo, naj zbere vse svoje sile, da bi odvrnila bližajočo se nevarnost, kakor dokazujejo to neštevilna pisma, ki jih Kerillis dobiva. V teh dopisih prihaja do izraza neverjeten pesimizem, da celo obup. Ljudje se počasi navajajo na misel, da postane Francija »vazalna država«. Poraz angleške vlade Pri nadomestnih volitvah za poslanca v Dartfordu, ki so bile zaradi smrti kon-zervativca Franka Clarkea, je bila vladna stranka poražena. Zmagala je kandida tinja laburistov ga. Adamsonova s 4.23S glasovi razlike. Lni je še izgubila z razliko 2.500 glasov'. Tudi njen soprog je narodni poslanec. Francoska mornarica nazaduje Francija, ki ima drugi imperij na svetu, je imela še leta 1927 po velikosti četrto trgovsko mornarico na svetu. Danes je francoska, trgovska mornarica na devetem mestu s 4,3%. Največjo trgovsko mornarico ima Vel. Britanija z 28%. Novi tanki za Franca V bitki ob Ebru se je pojavilo na Francovi strani 100 novih tankov, Francovo letalstvo se je podvojilo in vsa vojska je motorizirana. Španska zunanji minister Alvarez del Vayo je opozoril angleško vlado, da se je po zadnji noti, ki jo je poslala španska vlada angleškemu zunanjemu ministrstvu, pojavila v Španiji že nova divizija sovražnikov pod imenom ,,Zelene puščice‘:. Kam je padla Francija Francija je zdrknila na stopnjo Portugalske, le da nima njene varnosti. Alex \Verth, amer. „Thc Nation“.) Vodstvo češkoslovaške države in mladina Med mladino brez razlike strank ne vidimo v splošnem nobenih posebno močnih osebnosti in tako moramo z veliko verjetnostjo računati s tem, da bodo glavno politično dejavnost prevzeli petdesetletniki. (Hospodarska politika.) Masaryk in češka mentaliteta Masaryk je bil s svojini puritaniz-niom lujec na češki zemlji. V nas je bilo mnogo več baročne lahkotnosti, igravosti in neodgovorne brezskrbnosti. („Hus“, mesečnik za verska vprašanja). ČOKOLADA C\\ &'Vr;r ' v.v.\y;AjW M a r i b o r, 12. novembra. Atentat poljskega Žida na tretjega tajnika nemškega poslaništva v Parizu je pred nekaj dnevi razburil vso evropsko javnost, predvsem pa Nemce in Francoze. Atentator je po zločinu dejal, da je streljal na von Katha zato, ker je hotel s tem pokazati, kakšna krivica se godi Židom po svetu. Da s tem svojim dejanjem ni koristil svojim sonarodnjakom, je jasno. Prizadejal jim je samo še novo gorje in nova preganjanja. Posledice tega njegovega dejanja pa bodo čutili tudi vsi tujci, ki so do sedaj v Franciji našli zatočišče zaradi političnih preganjanj. Kdor čita francoske časopise, je gotovo že opazil nešteto tujih imen — in velikokrat so ta imena v zvezi z zločini in prestopki. Tudi kdor je imel priliko sedeti kdaj v kaki pariški kavami v središču mesta ali v študentovskem kvar-tu, je bil začuden nad veliko množico tujcev. Rusi, nemški Židje, Italijani in v zadnjem času Španci, vse to je našlo zatočišče v Franciji, ki je vedno rade volje sprejemala posebno politične be-gunce. Zadnji atentat pa, pravi „Temps“, naj pomeni tisto kapljico vode, ki povzroči, da se zvrhano polna čaša prelije. Kontrola nad tujci je bila v Franciji sploh vedno zelo pomanjkljiva in tako se je v Parizu, Marseilleu in po drugih mestih zbralo nešteto tujih elementov, ki ne. samo, da niso bili nedolžne žrtve političnega preganjanja v njihovih državah, temveč često res pravi zločinci, ki so zbežali pred pravično kaznijo v Francijo. Francozom je bila vedno tuja mržnja do tujcev. Vendar pa so se pri njih v zadnjih letih že začeli pojavljati znaki ksenofobije. Posebno desničarski listi, s tednikom „Gringoirc“ na čelu, so prinašali stalno podatke o zločinih tujcev in seveda s primernim komentarjem. Protestirali so proti temu, da bi Francija bila edina država, kjer bi se lahko tujci izživljali in ubijali v medsebojnih prepirih. Škandali ter afere z ugrabitvami in umori ruskih generalov, italijanskih antifašistov in še druge neprijetne stvari so bile na dnevnem redu. Francozi pa, čeprav ne bodo nikoli priznali rasizma in tudi mržnja proti tujcem pri njih ne bo imela posledic kot v drugih državah, ki so skoro hermetično zaprle svoje meje, so se. pričeli bati invazije tujcev, ker predstavlja ta invazija za njih kot državo s slabim številom rojstev v demografskem in narodnostnem oziru precejšnjo nevarnost, kajti ne postanejo otroci vseh »naturaliziranih" Francozov takoj Franoczi, kakor je to v večini z otroci Slovencev v tujini. Je že tako, da puščamo mi našo kri povsod in vse to je naša čista izguba: nikoli ne bom pozabil našega človeka, ki mi je po 36 letih življenja v Parizu priznal, da ima še vedno domotožje, svojega sina pa ni znal naučiti niti besedice slovenski. In vsi tisti Slovenci v Gradcu, na Dunaju, v Poruhrju in Ameriki? Njihovi otroci so postali Nemci, oziroma Američani. Otroci zagrebških in beograjskih Slovencev ne postanejo „Jugosloveni“, ampak zvečine Hrvati in Srbi. Končno pa se Francozi bojijo tudi zaradi čisto gospodarskih ozirov. Z vsakim tujcem izgubi Francoz zaslužek. Kruha pa tudi v Franciji ni preveč, čeprav tam tujci ne morejo igrati lahke vloge „spe-cialistov“, kot jo pri nas. Koliko imamo mi inženirjev in drugih intelektualcev brez posla, dočim so bila tujcu široko odprta vrata, samo da si je nadel čudežno ime „specialista“. V dvajsetih letih smo st: tudi mi že naučili marsičesa in nam niso potrebni več tuji »inštruktorji''. Ksenofobija je znak majhne kulture. Zato tudi mi Slovenci kot najkulturnejši narod v Jugoslaviji ne sovražimo tujcev že zato, ker so tujci. Kruha našim ljudem pa nihče nima pravice odjedati in prvenstveno s tega stališča moramo urediti tudi mi svoje odnošaje do tujcev. Rr. PIROVV PRIDE V BERLIN. BERLIN, 12. novembra. Južnoafriški vojni minister Pirovv bo prišel koncem prihodnjega tedna na povabilo nemške vlade na obisk v Berlin. Gobhels o izgredih proti Židom NEMŠKI PROPAGANDNI MINISTER ODLOČNO ZANIKA, DA BI BIL ON ORGANIZIRAL IZGREDE PROTI ŽIDOM. BERLIN, 12. novembra. Minister za pro pagando dr. Goebbels je izjavil, da so neresnične vesti, po katerih naj bi on organiziral protižidovske izgrede, »če bi jih organiziral jaz, bi bilo demonstrantov na stotisoče, ne pa samo majhna peščica!« Dejal je tudi, da je policija delala red, vendar pa da ni mogel ukazati stražnikom, naj streljajo Nemce, če preganjajo Žide. »Židje bodo že dobiti svoj odgo- vor na zakonit način. Dobro je za narod, če ga branimo pred židovskimi paraziti!« Židom so prepovedali nositi vsako orožje in bodo prestopki kaznovani s 5-letno ječo. Na shodu v Monakovem je pa gau-leiter Wagner dejal, da mu je žal, da je zadnjo sinagogo na Bavarskem porušil letos poleti, ker bi zdaj to šlo veliko bolj hitro. Da Dunaju so aretirali 1400 Židov in jih polovico poslali v Dachau. Nova turška vlada SESTAVIL JO JE ZOPET DŽELAL BAJAR. RUŽDI ARAS NI VEČ ZUNANJI MINISTER. TRUPLO KEMALA ATATURKA V ANKARI. Izgredi angleških fašistov LONDON, 12. nov. Ob priliki proslave 20-letnicc premirja na frontah svetovne vojne, ki so bile prirejene v Angliji so povzročili angleški fašisti več izgredov. Fašisti so vzklikali povsod svojemu voditelju Mosleyu, Največje nemire so povzročili fašisti v Belfastu, kjer so zažgali dve bombi, ki sta zaradi močne detonacije povzročili veliko paniko, žrtev pa ni bilo. ANKARA, 12. nov. Takoj po včerajšnji izvolitvi novega predsednika turške republike, generala Izmeta Inonija, je vlada Dželala Bajarja odstopila. Izmet Inoni je poveril mandat za sestavo nove vlade zopet Dželalu Bajarju, ki je sestavil novo listo v glavnem iz dosedanjih ministrov. Izpadla sta samo dosedanji zunanji minister Ruždi Aras in notranji minister Šukri Kaja. Ministrstvo zunanjih zadev je prevzel dr. Karadžoglu, ki je bil doslej minister pravosodja. Minister pravosodja je postal Umi Uran, dosedanji podpredsednik parlamenta, minister notr. zadev pa dr. Fajdam. ANKARA, 12. novembra. Truplo pok. velikega prezidenta Kemala Ataturka je bilo postavljeno na mrtvaški oder v palači Dolma Bagdže v Carigradu, včeraj pa prepeljano v Ankaro, kamor je prispelo danes s posebnim vlakom. V Carigradu so se od velikega pokojnika poslovile ogromne množice, prav tako tudi vzdolž vse poti v Ankaro. Pogreb bo v sredo v Ankari in se ga udeleže tudi zastopniki vseh vlad Balkanske zveze, raznih drugih vlad, dvorov itd. Do pogreba je odrejeno narodno žalovanje. Nemčija dobi Madagaskar? NAMESTO BIVŠIH AFRIŠKIH NEMŠKIH KOLONIJ TOGA IN KAMERUNA NAJ BI DOBILA NEMČIJA OD FRANCIJE OTOK MADAGASKAR. PARIZ, 12. novembra. „L’Oeuvre“ poroča iz Londona, da govore v angleškem zunanjem ministrstvu o zanimivem načrtu glede zadovoljitve nemških zahtev po kolonijah. Tam pravijo, da stoji francoska vlada na stališču, da se zaradi enotnosti afriškega, kolonialnega imperija v Afriki ne moreta vrniti Nemčiji njeni bivši koloniji Togo in Kamerun. Francija tudi ne bi mogla trpeti, da se ustanovi v srcu Afrike velika nemška vojska z letalskimi in podmorniškimi oporišči, ki bi mogla v primeru nove svetovne vojne igrati veliko vlogo. Od-stopitev Toga in Kameruna Nemčiji bi povzročila tudi v Angliji vznemirjenje. Zaradi tega se je porodil nov načrt, po katerem naj bi se izročil Nemčiji francoski otok Madagaskar in se Nemčija na afriško celino ne bi več vrnila. O tem se bo morda razpravljalo tudi ob priliki ■Chamberlainovega in Halifaxovega obiska v Parizu. Madagaskar meri okoli 100 tisoč kvadratnih kilometrov več kakor vsa dosedanja Nemčija in na njem bi se moglo naseliti več milijonov Evropcev. Sedaj ima samo 3 in pol milijona prebivalcev, od tega pa le 17.000 belih. Madagaskar je tretji največji otok na svetu. Ukrajinski madžaroni RUSKO USMERJENI KARPATSKI UKRAJINCI Z BRODIJEM IN FEUCIKOM NA ČELU ODKRILI SVOJO PR AVO MADŽARSKO BARVO. U2HOROD, 12. novembra. Prihod madžarske vojske v Užhorod so poleg Madžarov in Židov pozdravili tudi pristaši Brodija in Feučika, 1. j. rusko usmerjeni Karpatski Ukrajinci. Pokazalo se je, da je bila od Prage dolgo favorizirana »ruska struja vseskozi ma-džaronska. Ti ,ruski“ madžaroni so ob prihodu Madžarov v zborih zahtevali ,združitev" vse Podkarpatske Rusije z »madžarsko domovino". Bivši minister Feučik, ki je ostal v Užlio-rodu je pa izjavil madžarskim časnikarjem, da je s priključitvijo Užhoro-da, Mukačeva in Berchova k Madžarski izgubila Podkarpatska Rusija možnost samostojnega življenja in mora sedaj zahtevati priključitev k Madžarski v celoti tudi ako vsi s lem ne bi bili zadovoljni in ne bi gojili prijateljskih čustev do Madžarov. Govori angleških opo* zicionalcev LONDON, 12. novembra. Včeraj je bilo tu več političnih govorov. Sir Archibald Sinclair, voditelj liberalne opozicije, je rekel, da Velika Britanija ne sme pozabiti svojih obvez naprain podanikom v kolonijah in posebno v Palestini ter da ne sme izročiti afriških narodov barbarstvu. Finančni minister sir John Simon se je spraševal, zakaj je Zveza narodov izgubila svoj pomen. Prvič zaradi tega, je dejal, ker ni univerzalna in drugič zato, ker se države niso začele razoroževati. Lloyd George pa je govoril po radiu Američanom. Zavzemal se je za sklicanje konference vseh velikih držav. Tisti državnik, ki bi jo sklical in organiziral, bi si pridobil zahvalo vsega civiliziranega sveta. Uveljavljenje angleško-Italijanskega sporazuma malno priznava ustanovitev italijanskega imperija in s tem aneksijo Abesinije, uveljavljen dokončno v prihodnijh dneh. POMIRITEV NA ANGLEŠKEM DVORU PARIZ, 12. novembra. Vojvodinja ih vojvoda Windsorski (bivši kralj E“" vard VIII) sta prispela včeraj ob 12 TU v Pariz, iz Marseillea je pa priletel z letalom vojvoda Gloucesterski, ki sC je takoj odpeljal v hotel »Maurice , kjer se je sestal z bratom, vojvodo Windsorskim. Ta sestanek pomeni začetek pomiritve v angleški vladarski hiši . PROTEST VATIKANA PROTI IT£ LIJANŠKEMU RASNEMU ZAKONU VATIKAN, 12. novembra. »United Press" poroča, da pomenijo nove ita* lijanske rasne odredbe po mnenju Aa* likana kršitev konkordata med Cerkvijo in Italijo. Vatikan bo zaradi e ga pri italijanski vladi protestira. Glavno nasprotje nastaja zaradi prc-slopov v katoliško cerkev in prepovedi sklepanja zakonov Italijanov s p11 padniki nearijske rase. KITAJCI PRED KANTONOM. ŠANGHAJ, 12. novembra. Po kitajškri virih posneto poročilo pravi, da so Kitajci z velikim uspehom približali Kantonu ter še nadalje prodirajo. ANGLEŠKI LETALSKI REKORD- PORT DARWIN, 12. novembra. Angleški bombniki, ki so pred dnevi d°se8. svetovni rekord v razdalji, so odle’le proti Queenslandu in so na poti v Ang " 'jo. NORMAN ZOPET GUVERNER- % LONDON, 12. novembra. Montagu*-Norman je bil dvanajstič izvoljen za gu .vernerja angleške Narodne banke. VOLITVE V SUDETIH. BERLIN, 11. novembra. Dne 4. decembra bodo v sudetskih pokrajinah, ki s bile priključene k Nemčiji, volitve v ne ški državni zbor. BUDGE PROFESIONALEC. . NEW YORK, 11. novembra. Svetova teniški prvak Donald Budge je stopil m profesionalce. Kot nagrado bo dobil enoletno igranje 3,400.000 dinarjev^^^ Voiiuno gibanje Baron Amon Rukavina bo kandidiral m listi JRZ v Zlataru. ..j,furo V Celju je včeraj prijavil kandioa na listi dr. Mačka g. Ivan Prekoršek. ^ gov namestnik bo g. Jeram Jakob, cin niški delavec in socialist. . Ljotičevi kandidati bodo v okraju ribor trgovec g. Stanko Koštomaj m ’ ster g. Ivan Kranjc. Njihova name®’ . j bosta prokurist g. Rudolf Hrovat m 1 vitelj šole g. Ivan Zupančič. V okra^Aif0liZ ribor desni breg bo kandidiral g- c Šarh iz Ruš. Njegov namestnik bo de g. I. Medik. . n za V Slovenskih Konjicah je bit doM ,d kandidata na dr. Mačkovi listi g- ^ POT ROMUNSKEGA KRALJA V LONDON. LONDON, 12. novembra. Romunski kralj Karol bo prispel v torek v London, ker bo slovesno sprejet. Temu obisku se prisoja velik pomen. NOVI NEMIRI V PALESTINI. JERUZALEM, 12. novembra. Po vsej Palestini trajajo nemiri dalje. Arabci so zažgali petrolejsko dovodno cev in zaradi tega sta dve njihovi vasi obdani od ognja in popolnoma odrezani od sveta. Šest angleških bombnikov je vrglo s padali hrano v ti dve vasi. POTRES NA PACIFIKU. AUCKLAND, 12. novembra. Veliki po-RIM, 12. novembra. Diplomatski poro- tres, ki so ga zaznamovale vse postaje čevalec agencije Stefani javlja, da bo an- ob Pacifiku, je imel središče južno od gleško-italijanski sporazum z dne 16. Aljaske, približno 8000 km daleč od No-aprila letos, s katerim Anglija tudi for- ,ve Zelandije. Bruderman, bivši oblastni Pos!allp^jefrek. gov namestnik bo bivši župan g. ,.?jra| Poleg g. Brudermana pa bo kan' t. tudi g. Ciril Žagar, drevesnicar in P ^ nik iz Slovenskih Konjic. Njegov na .a> nik bo g. Ignac Kovše, kmet iz: iz Na listi JRZ kandidira g. dr. sev št. lija. Njegov names1-'1" Napotnik, posestnik in št. lija. Njegov namestnik bo g-Napotnik, posestnik m bivši ob , g, slanec. Na Ljotičevi listi bo kandidI ^ Hmelak iz Oplotnice. Liste^ gg. dr. Sevška in Hmelaka so ze potrjen sodišču. jjiiflR Dr. Spaho bo kandidiral v l uzm , ster Kujundžič v bosanskogra o1j, srezu, minister dr. Hodzera pa skern. Borza. Curih, 12. novembra. Beograd 10, Pariz 11-70, „3.22) ‘>09375, Nc\v York 142, Mdai Berlin 176.87, Praga VREMENSKA NAPOVED. ^ V nižini megla, sicer precej jasi peratura le malo spremenjena. Nova Turčija Doba Kemala Atatiirka je bila doba modernizacije Turčije. Povojna Turčija je bila na tem, da nastopi podobno pot kot razne mandatarne države, ki so sicer ohranile svoje sultane, oziroma maharadže, ki pa vendar niso nič drugega kot vazali raznih imperialnih velesil. V Turčiji pa so se velesilam take namere izjalovile. Sposobni vojskovodja, ki je Preprečil izkrcanje britanskih čet na Ga-'ipolju, ki je edini z uspehom in odločnostjo organiziral boje proti Franciji in Angliji ter Grčiji, je bil Mustafa Kemal, Bil je vodja revolucionarne mlade Turčije in je tudi uspel. V Turčiji res vidimo edinstven primer, da je en sam mož Pripomogel vsemu pokretu do uspeha. Najrej Kemalovim strateškim zmožnostim, potem njegovi revolucionarni in dosledni odločnosti, ki ni poznala nobenih ozirov do starih koruptnih tradicij sultanske Turčije,, se ima mlada Turčija zahvaliti, da se je tako hitro približala civilizacijski stopnji moderne evropske države. Kemal je našel pri svojem delu Podpo-o kmeta, ki mu je pomagal izpod stare fevdalne sužnosti, našel je odporo mladine, ki jo je osvobodil srednjeveške Zaostalosti in ji ustvaril predpogoje za moderno izobrazbo, za razvoj in življe- nje, JcLnapreduie _s časom. Doba Kemala je bila za Turčijo doba prehoda iz fevdalne dekadence v liberalizem. Razlastil je stare latifundije, izvedel je agrarno reformo. Turčija je dobila za Kemala svojo industrijo. »Svojo« sicer ni pravi izraz. Zanjo je bilo treba tujega kapitala. Vendar pa se te dobe ni dalo preskočiti, industrializacija pa je bila Turčiji nujna. Bila je predpogoj, da se Turčija modernizira. Turčija si je ohranila svojo zunanjepolitično neodvisnost. Pomirila se je z Grčijo in sploh z vsemi svojimi sosedi, postala je tvoren član balkanske zveze. Vpliv zapadnih velesil je odtehtala s prijateljstvom z Rusijo. Prav zdaj, v teh odločilnih dneh je Kemal umrl. Z zadoščenjem se je lahko ozrl v preteklost. Ohranil je svoji domovini mnoge bolečine pri preskoku v novo dobo. Pod njegovim vodstvom je Turčija prebolela v pičlih desetletjih socialni razoj, ki je stal druge narode stoletja trpljenja. Ob smrti Kemala stoji njegova domovina že pred pragom nove dobe. Morda bi ji bil prav zdaj potreben nov Kemal, morda ga bo v bližnji bodočnosti še prav pogrešala. Toda že je zrasla nova turška generacija ... Novice • Slike s Ptujskega polja socialne in gospodarske razmere v ptujski okolici. DELA IN ZASLUŽKA SI LJUDJE NE BODO OPOMOGLI. BREZ Ptuja nikakor ne moremo prištevati med industrijska mesta, vkljub temu pa le obdan od celega venca skoro docela Proletariziranih predmestij in vasi, katerih prebivalci živijo v razmerah, ki hišo nič boljše, če ne še slabše od razmer, ki vladajo v mariborskih in ljubljanskih predmestjih. Vkljub temu, da Ptuj s svojo širšo okolico gospodarsko nazaduje, prebivalstvo narašča. V zadnjih letih nastaja n. pr. ob hajdinski železniški Postaji nova naselbina, ki se naglo veča 'n bo prej ali slej predstavljala novo ptujsko predmestje. Še pred desetimi leti se !e širilo od postaje proti Hajdini in Ptuju samo plodno polje, zdaj pa zraste vsako Jcto na bivših poljih nekaj v naglici iz olata zgrajenih hišic, ki se bodo v prihodnjih letih gotovo strnile v veliko kompaktno naselje. Blato postaja zadnja •eta sploh skoro edini gradbeni matrial v bližnji in širši ptujski okolici, ker je Oajčenejši,. Tako se je v tem oziru znova j^pljavila nekdanja že pred dobrim sto-le_tjem opuščena navada iz blata zgrajeni hišic. Najmapj 90% vseh novih stavb Pa desnem bregu Drave v zadnjih dese-.' letih je bilo zgrajenih s tem materialni. istem razmerju, kakor se množi prebivalstvo in nastajajo nove naselbine, °a Se površina rodovitne zemlje zaradi mzparceliranja vedno bolj krči in ker micli Ptuj kot provincialno ter neindustrijsko mesto okoličanom le malo dela JJ bruha, prebivalstvo naglo obubožava. ~ Uekaterih okoliških vaseh — n. pr. v m Hajdini — moremo mirno prištevati najmanj polovico prebivalstva k proletariatu in le 10% prebivalstva živi na kmetijah, ki zaslužijo to ime. Ostali so mali kmetje, ki imajo le hišo in kos zemlje, ki pa še daleč ne zadostuje, da bi mogli od tega živeti. Ne samo v Halozah in na Pohorju, tudi na »bogatem:; ptujskem polju živijo ljudje — in mnogo jih je, — ki se morejo le malokdaj do sitega najesti. Redke so hiše, v katerih bi sladili kavo s sladkorjem, zato pa je uživanje saharina strahovito razširjeno. Celo v hišah, ki veljajo za premožne. Treba je priznati, da bi reveži to edino sladilo, ki jim je dostopno pravi sladkor je namreč zanje predrag — težko pogrešali, toda ko človek gleda blede, zabuhle dojenčke, ki jim nepoučene matere vlivajo s tem strupom oslajeno kavo v usta, se ne more ubraniti težke skrbi za usoda tega ljudstva. Vsi evropski narodi posvečajo pozornost fizični vzgoji in ozdravljenju svojih množic, le pri nas se nihče ne trudi, da bi zaustavil fizični razkroj slovenskega naroda, ki postaja dan za dnem vse bolj očiten. — Treba je obiskati lc naše šole, v katere zahajajo otroci ptujske okolice, pa nebo o tem razkroju in razpadu nihče več dvomil. Ogromna večina naših »kmečkih« otrok, ki jih razni »idilični« mladinski pisatelji stavljajo mestnim otrokom za vzgled zdravja in moči, je neverjetno bleda, 'suha, sestradana in razcapana. Večina otrok jc zaradi slabe hrane in pretežnega dela telesno zaostala ali bolehna. Kako zanosiiti domače delovne sile PrEDVSEM JE TREBA PREPREČITI IZKORIŠČANJE SEZONSKEGA DELAVCA, TAKO DOMA KOT V TUJINI. — UVELJAVITI JE TREBA NAČELO SOCIALNE PRAVIČNOSTI. ^Pomlade smo bili priče živahnega iz-Sf%vanja naših sezonskih delavcev, ki v velikih množinah odhajali iz Sionskih goric in Slovenske Krajine na sorsko delo v Nemčijo in južne kraje na-^ domovine v Banat, Bačko in Slavonijo. .Nemčijo je odšlo okrog deset tisoč na-m delavcev in tudi v Vojvodinjo se jih odselilo okrog pet tisoč. Radi neznosnih r°cjainih razmer je biio mnogo detavcev adi brezvestnega izkoriščanja v Nemčiji r|moranih zapustiti svoje službe že pred , 0jš9dbenimi roki in se vračati izčrpani, ll° ni- goli in bosi v domovino. Niso se cresničili upi ki so prevevali mlade deiav-^ spomladi pred odhodom. »Večernik« Ig.to'' žalostnih pojavih in grenkih iz-'dah že nekajkrat razpravljal in podal zorno ozadie življenja naših, delavcev v Tum. Naš: Všečno i delavci, ki so prestali vso O in 8 dobo v Nemčiji in Vojvodinji se sedaj v velikih skupinah vračajo domov. Zanimivo je pripovedovanje teh ljudi o njihovem življenju v tujini, zlasti onih, ki so bili v Nemčiji. Malo je delavcev, ki bi priznali, da se jim je dobro godilo. Zaslužek nam je dokaz, da so se bridko zino tili, ko so šli v tujino. Kakšne posledice bo še imelo to izseljevanje, nam bo pokazala bodočnost. Mnogi delavci so prestal* hude preizkušnje zapostavljenosti in neverjetnega izkoriščanja, ki je šlo do skrajnih mej. Skoraj vsak, ki se je doslej vrnil, pravi, da ne bo več šel. Redki so sedaj tisti, ki so si obetali, da bodo prišit do premoženja in zaslužka, kako se ne bodo več vrnili v domovino itd. Lastno spoznanje teh ljudi nam je dokaz, da ni vse zlato, kar se sveti. Upamo, da odslej naši delavci ne bodo več silili v tujino, da bodo raje ostali doma pri svojem delu in svojem poklicu. Naloga naših oblasti, kulturnih in prosvetnih organizacij OKREPLJENA KOŽA JE BOLJ VOLJNA. Zakaj se ne bi osvežili z aktivnim lecitinom Solea-mila? 1 bodi, da se pričnejo ustvarjati druga pota za zaposlitev naših delavcev v domovini. Dovolj dela bi imeli vsi na lastni domači zemlji in tudi dovolj zaslužka bi se dalo dobiti doma, ako bi se ustvarilo medsebojno razumevanje s socialnega vidika. Zastonj vpijemo proti pretiranemu kapitalizmu, proti bezvestnemu dobičkarstvu, ako ne bomo medsebojno bratsko z roko v roki sodelovali in upoštevali, kar gre vsakemu posamezniku. S tega vidika je nujna pomoč našemu mlademu človeku, da zadiha novo, prosto življenje. Da se ustavi val izseljevanja naših delavcev v tujino, je nujno potrebno, da država zaposli te ljudi na državnih veleposestvih v Belju. Mimogrede moramo omeniti, da se tam doslej našim zaposlenim delavcem ni nič dobro godilo. Na žalost ugotavljamo, da se naše ljudi na teh veleposestvih hudo izrablja in so enako brez, potrebne zaščite. Gotovo ni temu v prvi vrsti kriva država, ki ima nastavljene svoj oskrbnike in preddelavce, ki gredo mnogokrat predaleč. Plača v Belju je zelo slaba in zaradi tega delavcev primanjkuje. Ali bi ne bilo možno zaposliti naših ljudi tukaj, ko bi se jim boijše plačalo? Nujno potrebno je, da se čimprej ukrene v tej smeri vse potrebno in s tem zavaruje naš narodni živelj pred izkoriščanjem tujca, ki v našem delavcu gleda povsem podložno bitje. Temu je treba napraviti za vselej; konec .... - Razvoj mestnega avtobusnega prometa v Celju Zadnje dve leti in pol si je nabavila občina 4 nove avtobuse k 6. starim, ki se mora z njimi voziti še večina potnikov na rednih progah, kajti nove avtobuse uporablja podjqtje .predvsem poleti, večinoma za izlete in luksuzna potovanja. Na rednih progah prevozijo avtobusi C. 800 km na dan, od tega na turističnih c. 600 km. Zdaj stojijo v garaži 3 avtobusi. Dohodek je znašal na rednih progah leta 1935. 1 milijon 100 tisoč din. 1936. 1.200.000, 1937. 1,300.000. Na izletniških 1. 1935. 39.000, 1936. 93.000, 1937. 114.000, letos pa že 180.000 dinarjev. Cene pa se niso zpižale vzporedno z naraščanjem dohodkov, temveč le za 10%, kar se domačinom na rednih kratkih progah ni poznalo. Primerno znižanje cen bi pospeševalo večji obisk planin in dalo možnost tudi revnejšim slojem, da bi bili deležni sodobne tehnike. Podpore za nove šole Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim je odobril denarno podporo za zidanje novih šol v Sloveniji naslednjim šolskim odborotn: Lučine lo.0OO din, Sv. Katarina 10.000, Ajdovec 10.000, Sv. Trije kralji 10.000, Reteče 10.000, Vrh pri Sv. Treh kraljih 10.000, Benica 10.000, Petrova vas 10.000, Čatež 10.000, Dolsko 10.000, Zavrč 10.000, Železna gora 10.000 in Zlato polje 10.000 din. Gradnja šole pri Sv. Treh kraljih Pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom ustanovljena podružnica CMD si je ves čas svojega obstoja prizadevala omogočiti gradnja nove šole. To prizadevanje je bilo sedaj nagrajeno z uspehom. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila, da pri Sv. Treh kraljih na lastne stroške zgradi in opremi novo šolo, ki bo odgovarjala vsem sodobnim predpisom. Stavbišče je že kupljeno in se bo gradnja nove šole spomladi pričela. Advokata sta se med razpravo stepla V Križevcih so poslušalci neke sodne razprave doživeli zelo nenavaden dogodek. V sodni dvorani sta bila nasprotnika tudi advokata dr. Marijan Derenčin in dr. Ante Šumenkovič. Med razpravo sta se pričela advokata prerekati in kmalu sta se pravnika tudi dejansko spo padla. Dr. Derenčin je zgrabil svojega nasprotnika za prsa in ga z vso silo treščil ob sodnikovo mizo. Seveda sta bila oba advokata disciplinsko kaznovana. KARMAIIOVA TURNEJA PO ZAHODNI EVROPI. Naš znameniti slovenski psihogra-fulog F. T. Karmah sc jc mudil pretekli mesec na turneji po Franciji in Belgiji, od koder je odpotoval v Itali- jo. V Parizu in drugod je imel več predavanj o svojih izsledkih s področja moderne znanstvene psihogra-fologijc, a obiskal je tudi naše jugoslovanske kolonije. O popolnem uspehu, ki ga je dosegel ,so poročali tudi francoski in belgijski listi, znani veliki milanski dnevnik „Corriere della Se-ra1£ jc pa objavil te dni velik članek o njegovih grafoloških analizah značajev ameriškega prczidenla Roosevelta, dr .Mačka itd. Kongres državnih upokojencev V Beogradu je bil kongres delegatov državnih vpokojencev, na katerem so bila zastopana vsa naša mesta. Na kongresu so razpravljali o težkem položaju držvniii vpokojencev. Po daljši debati so prišli do zaključka, da je potrebna hitra pomoč. V tem smislu So sestavili tudi resolucijo, ki jo bo posebna deputacija izročila predsedniku vlade. Najstarejša šola za umetnostno obrt Bosna je polna krasnih narodnih motivov, ki jih umetnostni obrtniki uporabljajo za svoje izdelke. Kako velikega pomena je gojitev umetnostne obrti, ni treba posebej povdarjali, saj se s tem očuvajo naša narodna bogastva, ki so edinstvena na celem sve-lu. Velike zasluge za ohranitev bosanskih narodnih motivov in umetnin ima sarajevska šola za umetnostno obrt, ki je bila ustanovljena leta 1888 in je te dni slavila 55-leLnico svojega obstoja. Oh tej priliki jc bila la šola odlikovana z redom sv. Save III. stop-n je. n 10 letni ulični pevec spi v zaboju pod milim nebom. V Ljubtiškem se preživlja 10 -letni Šandor, sirota brez staršev, s petjem po ulicah. S svojim lepim glasom a še bolj prikupnim nastopom si je pridobil naklonjenost vsega prebivalstva. Kljub temu pa mora mali ulični pevec prenočevati v zaboju kar pod milim nebom. Nh »Gospod Zgaga! Vaša srečka številka 13 ,ie. zadela glavni dobitek!« •Moj Bog. samo da bi mi to ne prineslo kake nesreče!« Pozabljena ptujska „božja njiva" zopet obnovljena V »Večerniku« 8. okt. je izšel podlistek »Pozabljena božja njiva« izpod peresa Ingoliča. V njeni je'Ingolič opisal pozabljeno vojaško pokopališče v Strnišču, ki je edinstveno v Sloveniji, če ne v Evropi sploh. Bilo je že čisto zanemarjeno, poraslo z borovjem, trnjem, travo, ponekod so bili grobovi radi gošče že nedostopni. Letos pa se je Ptuj častno obdolžil spominu stotinam neznanih vojakov, ki so po tolikem neizmernem trpljenju po bojnih jarkih našli tukaj med smrekami mir in kjer so si enaki vsi po činu in narodnosti. Prišlo je ptujsko vojaštvo in pričelo okopavati božjo njivo. Izkrčili so goščo, praprot, trnje in izpulili travo, vse grobove so okopali in nasipali, robove pa so pokrili z mahom. Na dan Svetih se je »Božja njiva« razcvetela. Iz Ptuja je prispela Kolesarska povorka Sokola kakor tudi vojaštvo in tudi ostalega občinstva je bilo mnogo. Grobove so obsuli s cvetjem, med katerim so zagorele sveče. Iz kapelice, ki stoji sredi grobov, je spet zapel zvonec, ki je bil ukraden in so ga srečno spet izsledili. Kakor v Strnišču, so vojaki obnovili tudi vojaško pokopališče v Rogoznici. VELIKE SVEČANOSTI V SUBOTICI. Posebni prireditveni odbor je pripravil vse potrebno za svečano proslavo osvobojenja Subotice. Svečanosti so danes pričele s simbolično obnovitvijo vseh dogodkov iz leta 1918. Slovesnost) bodo v Subotici trajale več dni in je v vsej Vojvodini za to prireditev izredno zanimanje. Za udeležence je dovoljen popust na železnicah. Vsi častniki, ki so leta 1918 vkorakali kot osvoboditelji v Subotico, bodo imenovani za častne meščane Subotice. NA SMRT OBSOJEN. V Žabcu je okrožno sodišče obsodilo na smrt na vešalili kamnoseškega pomočnika Stanimira Šešiča, ki je 2. okt. izvršil zločin nad osemletno Verico Bla-žaninovo, nekaj dni nato pa umoril še njeno mater Anko. Mlada žrtev pohotne-ža je bila tako poškodovana, da so zdravniki že obupavali nad njenim življenjem. Deklica je imela še toliko moči, da je povedala svoji materi, kaj je Šešič z njo napravil. Razburjena mati je odšla k nasilnežu in ga pošteno oštela. Mladenič pa je pograbil nož in zabodel dekličino mater v srce. Po vsestranskem izmotavanju je Šešič .končno le priznal svoj dvojni zločin, za katerega se bo pokoril na vešalili. o Iz občinske pisarne v Poljčanah. Žigosanje sodov bo 16. nov. v Sl. Bistrici. — Zaradi ugotovljene slinavke in parkljevke so vsi sejmi v ptujskem srezu ustavljeni. — 12. novembra postane mošt vino ter spada pod občinsko in banovinsko trošarino. Ker se množijo prijave trošarinskih prestopkov, se vinogradniki in drugi opozarjao, da morajo za vsak prevoz vinskega mošta ali vina imeti od pristojnega oddelka finančne kontrole kontrolni list za prevoz, sicer se prevoz ne bo izvršil. . o Žrtev luninega mrka. V Vurbergu je služkinja v sanatoriju, Ljudmila Fekonja opazovala lunin mrk. Da bi bolje videla, je splezala na zid in od tam na visoki hrast. Mladenka je stopila na suho vejo iti padla z višine 8 metrov na tla. Fekonja je dobila zelo nevarne notranje poškodbe. o Pogorelcem v Laporjah. V Laporjah, kjer je zgorelo 7 hiš in 4 gospodarska poslopja, je zavladala velika revščina. Ban je nakazal za pogorelce 110.000 dinarjev podpore, ki se bo porabila za zidanje novih domačij. o Železniška nesreča pri Dupljah. Sinoči se je v Dupljah pripetila huda železniška nesreča. Potniški vlak je zavozil na stranski tir in popolnoma razbil tovorni vagon. V tem trenutku je stopil čez stranski tir mesarski vajenec pri Nacetu Kuharju. Vagon je dečka razmesaril. Ker je lokomotiva iztirila, je bil promet celo noč prekinjen. o Oproščen smrtne kazni. Vinko Baraga, 29-letni posestnik iz Ige vasi, je bil od italijanskih oblasti osumljen, da je na nekem tihotapskem pohodu ubil italijanskega iinančnega stražnika. Zato je bil v Reki v odsotnosti obsojen na smrt. V Ljubljani so na okrožnem sodišču proces obnovili. Sodišče je Barago zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. c Koncert CPD danes ob 20. v Narodnem domu. c Umrla sta v Celju 75 letna vdova po trgovcu Martič Karolina, stanujoča Na okopih 9. in 45-letna posest. Vrenko Franja iz Frankolovega. c Roparski napad v Celju? Trije neznani moški so napadli po izpovedi ranjenca v soboto zvečer Vervego Janeza, 19-Ietnega delavca pri regulaciji Savinje, doma iz Lise. Prestrelili so mu levo dlan, vendar jim je ušel. Na policiji pa sumijo, da sre jc fant obstrelil sam. c. V celjsko bolnico so prepeljali po-setnika Korena Ivana Iz Podgorja pri Velenju; pri padcu si je zlomil roko. Posestniškega sina Drcv Josipa iz Dre-šinje vasi pri Petrovčah je pri Glaziji dohitel avlo in trčil ob voz, da jc Drev padel pocj konja in sc močno poškodoval po glavi. p Hotela je videti lunin mrk. 19 letna Fekonja Ljudmila, dninarica, zaposlena na vurberškem sanatoriju, je splezala na obzidje in sc z eno nogo naslonila na vejo hrasta, da bi bolje videla lunin mrk. Znenada se je odlomila veja. Dekle je padlo 8 m globoko in zadobilo težke notranje poškodbe. p Dimnik mu je zlomil prsni koš. Pri pos. in gost. Potočniku Martinu v Brstjeli pri Ptuju so popravljali gospodarsko poslopje. Pri teni se je zrušil dimnik na 23-letnegu hlapca Kara Franca in mu zlomil prsni koš. Dosedaj je še pri življenju. Maribor Zakaj to ttanovania v Mar bor«' drsi a? PRED JUTRIŠNJIM SESTANKOV Leta 1929. je bila ukinjena stanovanjska zaščita. Takoj nato so začele rasti cene stanovanj v takem tempu, da jih nameščenec in delavec nista mogla dohitevati. Kulminacijo so dosegle leta 1933. in 1934., ko je znašala najemnina do polovice mesečnih prejemkov. Vse spomenice niso nič zalegle, nekaj lepih obljub, potem pa je ostalo zopet vse pri starem. Maribor mesto ima zelo majhno površino in vsakdo hoče stanovati v centru, nihče ne gre preko periferije; kajti vsak- STANOV A N JSKl.fi NAJE MMKOV. do hoče biti pristojen v mesto. Ker okoliške občine posebno Krčevina. Pobrežje, Studenci in Tezno še niso komasirane z mestom, se vedno bolj zaostruje stanovanjska kriza v Mariboru. Tretji vzrok mariborske stanovanjske draginje pa so najemniki sami, ker se ne strnejo v močno organizacijo. O tem in o perečem vprašanju stanovanjske zaščite bo razpravljal jutrijšnji sestanek najemnikov, ki bo ob 10. uri v Gambrinovi dvorani. Jutro v bolnišnici REPORTERJEV OBISK PRI BOLNIKIH. KAJ VSE LAHKO VIDITE IN ZVESTE V BOLNIŠNICI. »Je kaj novega?« vpraša reporter bolniškega vratarja, ko odloži kolo in stopi v vežo. Ali vratarju se nikakor ne mudi; mimogrede omeni to in on, kar pa je za reporterja vsekakor premalo. Stopi mimo vratarja, pohiti skozi ozko dvorišče in se zgubi v hodnikih. V nos mu udari tisti znani duh, po katerem dišijo vse bolnišnice, duh, ki še ga tako bojijo navadni ljudje ki imajo bolj redko opravek v bolnišnicah. Reporter ga je vajen ko vsakdanjega kruha. Srečuje sestre z belimi pokrivali in strežnice. V bolnišnici so zgodaj na nogah; pometa se in pospravlja. Zavije na levo, še enkrat. Hodniki, hodniki. Kirurgični oddelek. Tu je njegovo področje. Reporterjevi možgani so že pripravljeni na oblikovanje, rabijo še samo snovi, kakor rabi mlin zrnje, da zmelje moko. »Je kaj novega?« vpraša bolnika, ki pri-drsa po hodniku. Ta »je kaj novega?« je povezan nerazdružno z reporterjevim delom; spremlja ga na vsakem koraku. Vprašani bolnik ne ve ničesar; sicer pa ni reporter niti čakal na njegov odgovor, on je tačas že na hodniku pred kirurgičnimi sobami. Mlad fant sedi na klopi in si varje obvezano roko na prsih. Reporter se ustav) ob njem in ga strogo vpraša: »Kaj se ti je zgodilo?« Fant začne kazati na roko in jo obračati pred reporterjem. Ne spozna se še na ta svet ter je gotovo prepričan, da je prej njim zdravnik. Pripoveduje, da je kar na lepem padel s kolesa in sl zlomil levo roko. »Kar sredi ceste?« Da, v Betnavi, ko se je peljal na delo. Strugarski vajenec je. Reporter potegne iz žepa notes in svinčnik ter si spotoma zapiše fantovo ime, starost in nezgodo. Sicer pa je zvedel reporter dovolj. Nika-ka senzacija ni, če pade strugarski vajenec s kolesa in si nalomi roko. Reporter stopi v prvo sobo s svojim večnim vprašanjem. Vpraša, kje je »tisti stari«, ki jc umiral. Ali jc že v mrtvašni- ci?« Ni še, mu povedo bolniki. Nič ne bo z njim, odpeljali so ga domov. Reporter se ozira po ostalih obrazili, na »tistega starega« je pozabil. Primer ga prav za pravne zanima, kajti »tisti stari« bo umrl z® povsem navadno smrtjo. Kaj bi pa ljudje rekli, če bi začeli listi prinašati na dolgo in široko, kako je ta ali oni umrl za na; vadno smrtjo. V takih primerih je dovoli ime in starost. V drugi sobi že čakajo reporterja. ^ kotu leži splavar, na katerega bi naj pa* del splav, kakor pripovedujejo bolniki se smehljajo. Tega jim reporter ne verjame. Koncert septeta bratov ZivkoV Po presledku skoro 3 let in pol, priredijo bratje Živko spet pevski večer v našem mestu. Dobro jih imamo v spominu, kako sigurno, precizno in čisto intonirano so pred leti odpeli svoj težak program 2 izrazito tendenco po napredku in 2 vztrajno odločnostjo, da pripomorejo do uveljavljenja tudi naši najnovejši zborovski literaturi, bodisi glede umetnih* bodisi ljudskih pesmi. Tudi za svoj seda* nji koncert so naštudirali niz novih, še neizvajanih pesmi. Opozarjamo občinstvo na ta koncert, ki bo 14. t. m. vprostorit! Ljudske univerze. ‘Radio postaja v Mariboru Dočim sc Ljubljana, Beograd in greb postavjajo z radijskimi uspehi v ™ letih in sc jc beograjski radio zelo i2' popolnil, v Mariboru niti najbližje ra" dijske postaje ne slišimo. Zaradi sla** lege sc Ljubljana zelo slabo čujc, Pra' tako tudi Beograd, Zagreba pa sploh slišimo. Tako so mariborski radio-naroC' nikl navezani zlasti na tuje radijske P° staje, ki s svojim potujčcvalskim progr, mom naši narodni zavesti zelo škoduje!0; Prišli smo celo tako daleč, da nekatcr prenapeteži postavljajo zvočnike kar 1,3 Kultura Ob krstu Štandekerjeve „Prevare“ Drevi bo v našem mariborskem Narodnem gledališču krstna predstava prve igre mladega dramatika Lojzeta štandekerja, ki smo ga poznali doslej le kot igralca. Krstna predstava domačega izvirnega dela je pomenila pri nas vedno važen dogodek, ki zasluži širšo pozornost. Zato smo zaprosili avtorja, da nam sani pove nekaj o svojem delu. »Prevara«, ki jo bomo videli drevi prvič na odru, je povedal, ni njegovo prvo delo, pač pa prvo, ki bo uprizorjeno. Pisatelj se je poizkušal v dramatiki že prej, toda to so bili le poizkusi, ki so služili bolj njemu samemu kakor gledališču in javnosti. Šele v tej igri je začutil vsaj del uresničenja tistega, kar jc hotel povedati. »Prevara« je po svojem bistvu osebna, oziroma družinska tragedija kmečkih ljudi. Zajeta jc iz življenja v Slovenskih goricah, vendar ni krajevno strogo opredeljena; lahko si jo zamislimo tudi kjer koli drugje na kmetih. Po vsebini je igra poizkus reševanja problema odnošajev med moškim in žensko ter hotenji in okoljem, odnosno razmerami. Bajtarski sin Lemež se priženi na kmetijo. Doma je zrastel med kupom otrok, v pomanjkanju in celo lakoti, vendar ga ni zamikala tujina, kakor toliko drugih, ker se zaveda, da so tudi v domovini možnosti dviga do boljšega prostora na soncu. Tako sc srečno priženi na veliko, toda zanemarjeno kmetijo, na kateri žive tri sestre. Izbrala si ga je najstarejša, dedinja posestva, ko je hodil k njim r.a dnino. V njej je zmagala pri tej odločitvi ljubezen, pri njem kmetija, saj je najvišji sen njegovega življenja. Toda tudi kmetija mu je bolj sredstvo kakor namen. Iztrgati se hoče iz bajte in večne revščine ter dvigniti iz socialne nižine na višji družbeni položaj. V tem svojem stremljenju spregleda drugi, nič manj važni moment: zakonsko življenje in odnos moža do žene z vsemi erotičnimi in duševnimi kompleksi. Vendar ni to nič izrednega, saj se v življenju le prečesto dogaja, da človek zatre ali potlači v podzavest svoja čisto osebna, intimna stremljenja, ki jih sicer terjajo njegova natura, kri in duševnost. Toda vsako tako zatretje ali zanemarjanje se navadno maščuje, ker udarijo ti elementarni goni na dan pozneje, ko je človek nanje najmanj pripravljen. Tak izbruh je cesto elementaren, brezobziren in ter- ja zadostitev krvi, duši in zavesti do brezglavosti. Tako se je tudi Lemež oženil, se s tem zunanje, socialno osvobodil, toda notranje svobode še ni dosegel. A prav boj za to notranjo svobodo sproži cel kompleks zamotanih vprašanj ter povzroči nujno usodna trenja: za srečo in ljubezen, za odnos moškega do ženske, za notranje ravnotežje, ki ga podira vihar srca in nemir lastne duše. In tu, s tem viharnim bojem, se prav za prav šele prične Štandekerjeva drama. Vse drugo je le uvodna zgodovina pravega dramatičnega dogodka. Delo je, kakor rečeno, zajeto iz kmečkega življenja in vsi nastopajoči so kmetje. »Toda bolj kakor za vnanjo točnost,« pravi avtor, »mi je šlo za notranjo vernost, torej ne za fotografijo ali reportažo, temveč za globljo resničnost in višji smisel življenja, dasi nisem kljub temu nikjer prekoračil mej realistične drame.« V delu je uporabljen tudi za Slovenske gorice tipični motiv »prežarjev«. To so nepovabljeni gostje, navadno fantje, ki se hočejo nad nevesto za karkoli maščevati. 1 i pridejo pod noč pod okno svatovske hiše, razgrajajo ter terjajo jedi in pijače. Dogodek s prežarji v tretjem dejanju »Prevare«, ki daje delu močnejšo zunanjo razgibanost, se je, seveda v nekoliko drugačnih razmerah, v resnici dogodil v eni naših slovensi kil' vasi. Tako nam obeta krstna predstav Štandekerjevega dela zanimiv Pri^. kosa našega resničnega življenja iz ^ stega okolja, ki inu je Maribor duhovi in tvarno središče. Zato vzbuja tudi o°‘ lo radovednega zanimanja, ki bo velo drevi svojo sprostitev. k Drugi del Kidričevega »Prešern3* ki so ga naročniki že dolgo pričakova ,j je končno dovršen in izide pri Tis'k° zadrugi v Ljubljani za letošnji Božic-k. Nova Cankarjeva črt:ca v v ščini. V reški reviji »Termini« je prevodu Bruna Nera črtica Ivana Cd karja »Budalo Martinec«, ki se glaSI italijanščini »Martino il senipliciotto«* k Češka filharmonija v Angliji- 1 e le( se mudi na turneji po Angliji ‘>rkef \ Češke filharmonije iz Prage. NastoP'1^ angleških, škotskih in irskih mestih, vrnitvi pa se ustavi tudi v Belgiji- jC solviral bo 18 koncertov. Orkester ** j Ule' 89 članov, vodi ga pa dirigent Kubelik. k Chlapci na straži. V slovaškem . dališču v Bratislavi je bila te dni kfS ^ predstava nove slovaške igre '^allt)ne|o straži«, ki jo je napisal Jan Debnar. ■ ,0 ima patriotično vsebino In je bilo 1 sprejeto. okna in vsiljujejo tuj evangelij. Vsemu temu pa nc ))o prej kraj, dokler nc dobi Maribor /e davno obljubljene radio-po-*>tajc, saj se odgovorni krogi morajo za-'edati, da pomeni radio v Mariboru veliko narodno-obrambno in kulturno trdnjavo pred tujčevim vplivom. Naj sc te obljube vsaj ob 20-letnici Jugoslavije spremenijo v dejstvo in naj nam merodajni ob 20-letnici samostojnosti in svobode postavijo na severni meji mogočen spomenik — radio-postajo v Mariboru. Spel slinavka v Mariboru V Volkmcrjcvi ulici 13 sc jc na dveh .svinjah spet pojavila slinavka in parkljevka. Zalo je mestno poglavarstvo odredilo ,da sc mestna klavnica, kjer so bile vse svinje poklane, in dvorišče hiše na Grajskem trgu 3 smatrata za okužen prostor. Ukrcnjeno jc vse potre bno, da se bolezen ne širi. Za ostalo mesto veljajo sledeče odredbe: izvrši sc pregled vseli parkljarjev v Mestu, zabranjen jc promet s parkljarji, hlevi se slavijo pod zaporo, psi ne sinejo tekati po ulicah, živinski in svinjski sejmi so do nadaljnjega ukinjeni. Kršenje teh odredb bo mestno Poglavarstvo kaznovalo po določbah . Zakona. m. Umrli so v preteklem tednu v Mariboru: 52-letna železničarjeva žena Marija Masten, 73-letni upokojeni polkovnik Emil Kramer, 4 5-let na posestnica Marija Holc, 3-letna posestniška hčerka Marija Teršavec, 52-letni carinski dnev-ničar Alojz Mlakar, 77-letni upokojeni železniški ključavničar Ivan Ivugler, 71-letni upokojeni strojevodja Maks Kern, 4-letni šoferjev sin Hubert Golob, 55-letna posestnikova zena Marija Klep, 79-letni zasebnik Jakob Juršič, 76-Ietni bivši trgovec Lovro Boncelj, 73-letni železničar Franc Križane, 56-letni zidar Matevž Kramberger in 58-lctni črkosta-vec Marcel Sobotkievs icz. Kako se ščiti mariborsko obrtništvo Gibanje med mariborskim obrtništvom je pripisovati težkemu položaju obrtniškega stanu, ki ga nekatere okol-nosti še poslabšujejo. 2e mnogokrat s H) o pisali o šušmarstvu, ki jc največji sovražnik obrtnikov. Nelojalna konkurenca jc drug lak udarec. Najhujše P>t jc seveda če delajo proti obrtniškim interesom oni, ki bi v največji ■neri morali ščitili obrtniški stan. Tako je n. pr. v nekem mestnem podjetju !}il zaposlen aktivni železničar kot la-Pelaik. Ta mož je bil torej dopoldne v službi države, popoldne pa v službi •Nesla. Imel je torej dvojni zaslužek, ‘ločim nekateri oblniki propadajo. So-'C(la bo treba prej ko slej take nezdrave razmere že v kali zatreti. t';e rllc. bodo ščitile obrlništva oblasti, kdo l'u ga naj pot em še ščiti V »Kotrolor" pohorskih postojank Neda vno na Višnji gori aretirani »tuj-slfoprometni kontrolor« Stanko Zupan je SeP.t.eflibra hodil po Pohorju in se zadrže-Val v pohorskih domovih. Na dolgo in ši-r'?K-° je Zupan govoril o mariborskih planskih veljakih, da si je s tem pridobil hupanje oskrbnic. Nato je pričel s »kon-r°!o« poslovanja planinskih domov. Se-.c^a .ie taka kontrola trajala več dni, da ’c lahko dalje živel na tuje stroške. Ko a jc pričel zahtevati razne kontrolne 3Me. so Zupanu postala tla prevroča, ^pustil jc Pohorje in odpotoval proti jnhljani, kjer jc končala njegova ka-r'eru. RUMENE zak. zast. KONBINOS britvice razveseljujejo milijone samobrivcev! Nedosegljiva možnost uporabe, idealno, higienično britie, Komad po 1, 2 in 4 din v vseh strokovnih trgovinah. Brezplačno pošiljamo vzorec na poizkus, javite nam točen naslov in poklic. 2507 KONB NOS, Maribor, poštni predal 70 m Pripravljalni odbor akcije »Slovenskemu delavcu — narodne opore« prosi vabljena društva, da se sigurno udeleže po svojih predstavnikih seje, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. v predavalnici Narodno strokovne zveze. Sodna ulica 9 III. m Obč. urad Pobrežje naznanja, da se dobe tiskovine za prijavo zgradarine vsak dan med uradnimi urami v obč. pisarni proti plačilu din 1— za kom. Izpolnjene prijave je treba oddati najkasneje do 30. t. m. rnji’ ^0vo železniško postajališče na ko-v... l Progi bodo jutri svečano blagoslo-•11'ned postajama Sv. Lovrenc na Poli. j '^czno-Ribnica. Novo postajališče se 0 "azivalo Sv. Ožbald ob Dravi. v '".Umrla jc gdč. Ana Rapoc, sestra od-»ia* a ^r' Josipa Rapoca. in sestra rav-. ^Ijice »Vesne«. Pogreb v ponedeljek ’ Pol 4. urj na Pobrežju. 'I1 Mirovna akademija. Ljubljanska (|0eZ:' bojevnikov priredi jutri ob 11. uri ,poldne v Ljudski univerzi mirovno ^‘‘deniijo. Po mestu bodo člani invalid-n združenja v Mariboru pobirali °s,ovo|inc prispevke. Piradbena dela na novi carinarnici ni 'CP° napredujejo. Začeli so že beto-a!> temelje. 111 Protltuberkulo/.ni dinar, ki sc zbira Zajamčeno ifp š 10 - 7 reklamo vrši PREPlSBlRO Aleksandrova 12, Tel. 25-34 m. .leseni je umrljivost nekoliko večja, kar dokazujejo statistični podatki. Dorini je bilo doslej število umrlih mnogo manjše od števila novorojenih Mariborčanov. je tokrat razmerje skoraj izenačeno. Pretekli teden je umrlo 16 oseb, rodilo pa se je IS otrok. m. Mariborska Borza dela potrebuje prvovrstne hišne gospodinjske posle z znanjem nemščine (za Anglijo). m. Sestanek .lugoslovausko-eeškoslova-ške lige, ki jc bil napovedan za danes zvečer, je preložen na nedoločen čas. m. Matineja s Svcngalijevimi eksperimenti bo jutri dopoldne v Grajskem kinu. G. Svengali ostane samo .še nekaj dni pri „Zamorc:u“. PreD suje*, ra- množ >?e 5768 m orevaia prepisbiro Aleksandrova 12 - Tet. 25-34 Udbo azila /;i jetične bolnike v Ma- x . ki izdeluje či-prešla v posest novega NoVi '* ... Star,ko Koštoiraj & Co. C’;i) 'j n!H’’' ' ’ ho ‘ iv,- ■) ,........ poVC- Oij, ' : 'ov.fije ra din 3.150'- m Protituberkulozni dinar. Sklad za gradnjo protituberkuloznega azila v Mariboru je pretekli mesec narasel na din 438.379. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi ul., telef. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta, telef. 21-79. VELIK NAPREDEK V IZDELAVI BATERIJ Izdelava baterij je v zadnjih letih silno napredovala. Način sedanje izdelave baterij pri nas je v toliko pomanjkljiv, ker je bila doba shranjevanja zelo omejena; poleg tega so se baterije pri uporabi silno hitro izrabile. Vzrok je bil v tem, da se je pri dosedanji izdelavi uporabil material, ki je kvarno vplival na elemente. Inozemskim kemikom se je medtem posrečilo izdelovati baterije brez kisline in brez salmijaka. Vsled tega jih moremo skoraj neomejeni čas shranjevati, razpolagajo z veliko kapaciteto in poleg tega si same zelo dobro opomorejo (regenerirajo). Zvedeli smo, da si je od inozemskega koncerna pridobila pravico, izdelovati te baterije, domača tvrdka »KONTAKT« elektrotehniška tvornica ZAGREB, Radnička cesta štev. 55 ter namerava te v inozemstvu že dobro znane baterije brez kisline izdelovati pod znamko »GIF baterija« z rdečim pečatom. Mariborsko gledališče Sobota, ob 20. »Prevara«, krstna predstava. Nedelja ob 15.: »Boccaecto«. Ob 2o; »Hudičev učenec«. Ponedeljek: Zaprto. Torek ob 20: »Kar hočete«. Red A. Dvo nedeljski predstavi v gledališču. Popoldne — tudi okoličanom dobrodošla — ponovitev pribljubljene Suppcejeve operete »Boccaccio«. — Zvečer pa se ponovi veličastni Shavvov melodram »Hudičev učenec«. Soort Prireditve Mariborske zsmsko-sporine podzveze Mariborska zimsko-sportna podzveza je sestavila program svojih prireditev v letošnji sezoni, ki jih bo priredila sama, v kolikor se za to ne bodo javili posamezni klubi, ki morajo v svojih ponudbah javiti kraj tekme in točen opis proge. Na spore«’« so sledeče prireditve: 15. I. Podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji in juniorsko prvenstvo ~ alpski kombinaciji. 12. II. Podzvezino prvenstvo v skokih. 19. II. Banovinsko prvenstvo v alpski kombinaciji. 26. II. Podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji. Vsi termini se že lahko smatrajo za definitivne razen Banovinskega prvenstva v alpski kombinaciji, za katero mora izdati poprej zveza potrebno dovoljenje, ker imamo na teritoriju banovine 3 podzveze. Nedeljski nogometni spored Na području celega LNP-a se bo jutri nadaljevalo prvenstvo, edino v Mariboru bodo klubi zopet počivali, ker oblasti niso dovolile nogometnih prireditev. Radi tega se bo v mariborskem okrožju odigrala samo ena prv. nog. tekma, in sicer med CŠK in Mariborom v Čakovcu. Maribor na Čakovečkem terenu gotovo ne bo imel najlažjega stališča, kar najlepše dokazujeta rezultata Železničarja in Rapida, ki sta pustila v Čakovcu 3 točke. Ako pa upoštevamo Mariborovo lansko zmago v Čakovcu ter dejstvo, da je letos doma izgubil le po veliki smoli kljub stalni premoči, ni potrebno, da smo preveliki pesimisti v presojanju šans na levo in desno. Sodnik bo g. Deržaj. V Celju je zanimanje prijateljev nogometnega športa osredotočeno na lokalni derby med Atletiki in Celjem, ki bo ob 14.30 na igrišču Atletiko v. Tekma bo bržkone odločila glede plasmana na vrhu tabele. Sodil bo mariborski sodnik g. Kopič (rez. g. Konic). Na igrišču Celja bo ob 13. srečanje Jugoslavija-Olimp, ki bo pod vodstvom domačega sodnika g. Vebleta gotovo nudilo dober šport, pred poldne pa bo na istem igrišču drugorazredna teknui Laško-Borut, ki jo bo sodil g, Oberlindtner. izkoristili za zimsko tekmovanje. Igralo se bo po dvojnem pokalnem sistemu, sodelovali pa bodo, kakor izgleda, vsi ligaši. Pričakuje se, da bo celo Gradjan-ski (Z) prijavi svoje sodelovanje kljub dogodkom v Sarajevu, ker ni nujno potrebno, da se sreča s sarajevsko Slavijo. Ko bo potekel rok za prijavo, se bo izvršilo žrebanje, tekmovanje pa se bo po vsej priliki začelo 11. decembra. GOZDNI TEK ZA SMUČARJE. Mariborska zimsko-sportna podzveza bo priredila 20. t. m. kondicijski gozdni tek za verificirane in neverificirane tekmovalce, poedince in moštva. Tekmovanje je dovoljeno samo v gojzericah, teren pa bodo izbrali v bližini Teznega ali Kamnice. ANGLEŠKA TENIŠKA RANG-LISTA. Angleška teniška zveza je objavila letošnjo rang-listo za gospode in dame, ki je sledeča: gospodje: 1. Austin (I), 2. Hare (2), 3. Shayes (10), 4. Butler (5), 5. Jonnes (7), 6. Deloford (12), 7. Ollif (II), 8. Lee (4). Dame: 1. Scriven (3), 2. Lumb (1), 3. Hardwick (2), 4. Stam-mers (4), 5. Hammersley (S). Številke v oklepajih značijo lanski plasma na rang-listi. Desetletnica obstoja MZSP Mariborska zimskošportna podzveza bo obhajala letos 10-letnico obstoja ter bo v okviru proslave priredila tudi tekmovanje za državno prvenstvo v alpski kombinaciji v Ribnici na Pohorju, toda za prireditev mora izdati še dovoljenje JZSS. Na prireditev bo uprava MZSP povabila tudi ministra za telesno vzgojo naroda, celo zvezino upravo ter še mnoge druge odličnike, da se bo s tem primerno podčrtala važnost desetletnega delovanja podzveze na naši severni meji. Zimski cup Sigašev Ligaši bodo v nedeljo odigrali 10. ko- io prvenstva ter bodo tako 20. t. m, z jesenskim delom gotovi. Dne 27. nov. in 4. dec. se bodo odigrale še po tri tekme, ki spadajo že v pomladanski del, nato pa bo nastopil odmor, ki ga bodo ligaši Vprašanje ženske Balkaniade Pogosti ženski lahkoatletski meetingi, žensko državno prvenstvo ter moralni uspeh 9. balkanskih iger so dali vzpodbudo za prireditev ženske Balkadiade, ki naj bi se v smislu načrta vršila v septembru 1939, po vsej verjetnosti v Beogradu ter bi trajala pet dni. V tem cilju je bilo že več sestankov vodilnih predstavnikov ženskega športa. Zveza ženskih športov je stopila v kontakt z vsemi podzvezami, da se izjavijo za ali proti. Tudi ministrstvo za telesno vzgojo naroda je obljubilo moralno in materialno pomoč. Spored bi obsegal lahko atletiko, sokolstvo, tenis, plavanje, hazeno in kot zaključno točko festival balkanskih narodnih plesov, ki bi pomenil istočasno novost in najinteresantnejšo točko sporeda. Izvedbo tega velikega programa bi priredila Zveza ženskih športov, ki pa bo pričela z delom šele tedaj, ko bodo pristale na to tudi vse druge zveze v državi; šele tedaj se bo osnoval posebni prireditveni odbor, ki ga bodo sestavljali delegati vseh sodelujočih zvez. FRANCOSKI ZIMSKI ŠPORT Francozi se mnogo trudijo, da bi zimskemu športu v Franciji pripomogli do iste popularnosti, ki jo ima v srednji in severni Evropi. Zato so ustanovili posebno ustanovo, nekako narodno šolo za smučanje, da izvede ta program. Tečaji bodo trajali minimalno 12 dni ter bodo radi nizkih stroškov vsem lahko dostopni. tovno prvenstvo Kcres in Flohr sta igrala zelo previdno ter sta se kmalu sporazumela na rernis. Zelo dramatična in napeta pa je bila partija med dr. Aljehinom in dr. Euvveom. Dr. Euwe sc je sicer v slo vanski obrambi damskega gambita branil zelo podjetno, vendar pa je moral po 4-potezi kloniti silnemu napadu, ki ga ic naperil dr. Aljehin na njegovo kraljevo krilo. Nič manj napeta je bila tudi igra med Capablanco in Fineom, ki je spravil bivšega svetovnega prvaka v silno stisko. Partija je bila prekinjena ter ima Fine precej izgledov na zmago. V napetem stilu sta se spopadla inž. Botvinnik m Reshe\vsky. Botvinnik si je zgradil nad' močno pozicijo ter je po 40 potezi prisili' Reshewskega h kapitulaciji. Stanje po 3. kolu: Fine 2 (1), dr. Aljehin 2, dr. Etuve, inž. Botvinnik, in Keres 1 Capablanca 1 (1), Flohr 1 in Reshewsky V*. TRETJA SKAKALNICA V BOSNI. V okolici Sarajeva so imeli doslej dve skakalnici, na Palah in na Jahorini planini. Ker pa se zanimanje za zimski šport naglo širi ter sc tudi zunanji smučarji vedno bolj zanimajo za bosanske zim-sko-sportne terene, bo sarajevski Skija-ški klub zgradil pri svojem planinskem domu tretjo skakalnico na Crijepoljskem za skoke do 35 m, ki bo dograjena do sredine novembra. Načrte je napravil predsednik Skijaškega kluba inž. Aleksan der Trumič, pregledal pa jih je inž. Stanko Bloudek, graditelj skakalnice v Planici. Večji del skakalnice bo na naravnem terenu, samo majhen del zaleta bo na ogrodju i7. lesa. s. Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Za stranska sodnika pri prvenstveni tekmi ČŠK-Maribor sta delegirana sod. kand. gg. Mayercsak in Selanac. s. Nova avtomobilska rekorda. Nemški major Gardner je na svojem avtomobilu s 1100 kub. cm, za katerega je dal izdelati posebno aerodinamično karoserijo postavil na avtomobilski cesti pri Frankfurtu dva nova svetovna rekorda. »Leteči kilometer« je prevozi! v 11.99 sek. ali z brzino 300.25 km na uro, a »letečo miljo« v 99.30 sek. ali z brzino 300.187 km na uro ter je s tem izboljšal svoja lastna rekorda. s. Peter Kane operiran. Svetovni prvak kategorije »muha« Peter Kane si je v borbi za naslov prvaka z Američanom Jurichom zlomil mezinec desne roke, tako da so ga sedaj morali amputirati. Njegova teniška kariera radi tega ne bo ogrožena, nasprotno bo spomladi zopet branil svoj naslov. Njegov nasprotnik bo bivši amerikanski svetovni prvak Srna!! Montana. s. Meddržavna tekina Italija-Francija se bo vršila 4. dec. v Neaplju. Sodil bo belgijski sodnik Langenus. s. S K Mura iz Murske Sobote bo jutri na domačih tleh odigrala prijateljsko niogomctno tekmo s PSK Dravo iz Ptuja. š Capablanca bo 19. t. m. davil na turnirju »Avro« 50-letnico rojstva. Zaninn* vo je, da bo vprav ta dan igral z dr. Aljehinom. To bo že 47 partija, ki jo bosta igrala ta dva »zagrizena nasprotnika«. Vodstvo turnirja bo za to priliko priredilo vsem udeležencem lepo svečanost. S turnirja v Krefeidu V Krefeidu je bil, kot smo že poročali-dobro zaseden turnir nemških mojstrov-Na turnirju sta se srečala tudi sedam' nemški prvak Tirolec Eliskases in bivs' prvak Kieninger. Med obema se je raz-vila divja tekma za prvo nagrado. Vendar sta bila oba razočarana, kajti delM sta si morala 1. in 2. nagrado z 9 točkami, dočim so ostali mojstri precej zaostali. S tega turnirja prinašamo danes zelo zanimivo partijo prvaka Eliskasesa> ki je zlasti poučna v končnici, katero Je vodil Eliskases zelo energično in PlC' cižno. Indijska obramba. Beli: Eliskases Črni: dr. Dykmar1'' 1. Sf3, d5; 2. b3, Sf6; 3. Lb2, c5; 4. e& Sc6; 5. Lbo. Ld7; 6. 0—0, e6; 7. Lxc°.> Lxc6; 8.Se5. Tc8; 9. d3, Ld6; 10. M, 0: 11. Sd2, Le8; 12. Tf3, Sd7? 13. Sxd<> Dxd7; 14. e4, Le7; 15. Lxg7!!,Kxg7. •<>; Tg3+. Kh8; 17. Dg4, Lg5; 18. Dxg5, 19. Dh6, De7: 20. exd5, exd5, 21. b,:!; Tg8; 22. Tel, Df7: 23. Txg8+. Kxg* 24. Sh4, Df8: 25. Sf5. Dxh6: 26. SxW ■ • Kf8; 27. g4, Ld7; 28. h4, c4; 29. dxc*. dxc4; 30. Tdl, cxb3; 31. cxb3, Ke7; Kf2!, Tc2+; 33. Ke3, Txa2; 34. S#T: Kf7; 35. Txd7+, Kxg8; 36. Txb7, Ig.; 37. g5, fxg5: 38. hxg5, Tc5; 39. Kd4, 40. Ke4, Ta5; 41. f5, Tal; 42. Ke5 in ^rl' preda. Safi LilHIPBB Velemojstrski turnir „Avro" Tretje kolo, ki so ga mojstri odigrali v Rotterdamu, je bilo precej živahnejše od prejšnjih. Oba mlada kandidata za sve- š Na mariborski trgovski akademij' priredil klub »Sidro« pod vodstvom'’ čelnika šahovskega odseka A. Dobra. ^ izbirni šahovski turnir, iz katerega s plasiralo v finale 10 najmočnejših lg cev, ki bodo sedaj igrali turnir za venstvo zavoda. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 73 Htojega žMfekja Moj najdražji prestolonaslednik, ki se bo kmalu lodil, pa tudi ni imel nobenega usmiljenja s svojo sedemnajstletno materjo. Oviral jo je vselej, da ni mogla pri teh sprejemih pogumno vzdržati do konca. Moji zadevni napori mu niso prav nič imponirali. Ta zabava je bila zame navadno hujša, kakor dolgočasje in od nje sem se vračala vselej na pol mrtva v svojo sobo. Nič manj me niso mučila nediskretna vprašania glede mojega stanja, ki jih včasih sploh razumela nisem. Večkrat me je bilo pri tem tako sram, da bi se najrajše v zemljo vdrla. Polagoma mi je postajala vsa ta družba neznosna in škodljiva za moje zdravje in razpoloženje. Gospa Greeianujeva je uporabila neko mojo nezgodo za to, da je še enkrat opozorila na to, da je treba nekaj storiti in me rešiti iz valov melanholije, v kateri sem sc že utapljala. Toda kaj? Čajanke so ostale brez uspeha; treba je najti nekaj drugega. Po novih posvetovanjih so se zedinili, da bi bila primerna za to sprehodila vožnja po starih bukareštanskih utrdbah. Te utrdbe so bile zgrajene po tedanjih načelih strategije in kraljev ponos. »Princesi ugajajo vojaške zadeve, pritegnejo se vojni minister in druge visoke osebnosti in vse skupaj se uporabi tudi lahko za inšpekcijo.« Meni je bila dobra vsaka spremeba v enoličnosti vsakdanjega programa. Tudi ta obisk trdnjav sem sprejela z veseljem, čeprav sem vedela, da me bodo vodili vojni minister in še drugi stari generali. Od tega obiska mi je ostal v spominu le prevelik strah gospe Grecia-nujeve za moje dobropočutje. Pri streljanju topov je zagrabila v strahu, da sc bom onesvestila, za moj rokav in ga ni do konca izpustila. V pomirjenje sem ji dejala, da sem hči admirala in sem bila neštetokrat na ladjah, ko so grmeli topovi. Na to mi je odgovorila le s prijaznim smehljajem. Ni se dala motiti. Dobra stara žena. Končno je prišla pomlad z vso svojo lepoto. Stric mi je pripravljal posebno iznenadenjc. Bil je to načrt za obisk nekega izven mesta ležečega samostana sredi ribnikov in barij. Sedaj, ko je prometna tehnika tako napredovala, pomeni pot iz prestolnice do tistega samostana mačji skok. Tedaj jo je pa bilo treba s kočijo temeljito pripraviti. V voz so bili vpreženi štirje sijajni norveški poniji. To je moje veselje nad izletom samo še povečalo. Zdelo se mi je, da brzi voz skozi sanje mojih otroških let. Ta vožnja mi je odpirala pot iz puščobe mesta v širino dežele, ki naj bi postala moja. Ribniki in močvirja z vodnim cvetjem okoli stare cerkve in sredi melanholične pokrajine, potem bele, z vrtovi obdane hiše, to je bil samostan Černiča. Prihod je oznanilo zvonenje zvonov in na cerkvenem dvorišču so sc zbrali bradati redovniki. Predstojnik se je globoko priklonil pred kraljem in mu pomolil križ in evangelij v poljub. Potem nas je povabil v cerkev. Zbor je pel cerkvene pesmi, brlele so oljetiice in sveče in skozi okna je prihajala medla dnevna svetloba. Obšlo me je upanja polno čustvo, da bom morda nekega dne vendarle postala eno s tem ljudstvom :n to deželo. O, ko bi imela le več prostosti, več priložnosti gle- dati, poslušati, doumevati! V cerkvi v Černiči •s^nl^vC tila prvič bližino mojega novega ljudstva in njeS)e!1j dežele. Ob petju cerkvenih pesmi se jc vzbudila v n a prva ljubezen do Romunije, moje Romunije. Ds 1 v Černiči je bil eden izmed velikih postaj v mojem ljenju. aie0. Iz Černiče smo se podali v ženski samostan as‘ ,0. Naš prihod je spravil dobre ženske v veliko zi ^ Obnašale so se kakor jata preplašenih gosti, do ^ niso nazadnje zbrale okoli nas v velikem krOM-^^ vsako kraljevo in svojo besedo so se pokrižale. ^ kvenem opravilu so nas peljale v veliko, a in z o ^ ^ okrašeno z na roko delanimi preprogami. Seivi vC-nam obaro in vodo. Voda ni bila čista in stric mi ^ toval, naj je ne pijem. Nune so me neprene ion * male, hvalile ter blagoslavljale. . s0 je- Iz Pasareje smo se vrnili v mesto. ( ■ gj|e žale hiše, ki so me spominjale na otroške ,1S‘ / 'tako so silno majhne in pokrite s koruzno slamo, sem si zamišljala pravljične koče. ^ ,,tobok° Vse, kar sen. videla na tisti vožnji,se m. e V.]0 vtisnilo v spomin. Doživetje tega izIc a i . ^ aS. da duha svoje nove domovine nc S,'11CI.1-1 i^Vižili ob 'e ravno periferijo in v okolico je zato na- tako pridno zida. ravna posledica navijanja ceh za stavb- Na drugi strani pa si poglejmo n. ne parcele. Poleg onih, ki bi radi po- pr. Vrbanovo ulico, kjer je lani dala sluli hišni gospodarji, ima od tega ne- banovina bivšo pristavo vinarske in zdravega pojava največ škode mestna asdjarske šole parcelirati in prodaja l?bčina, ki mora skrbeli za nove ulice j stavbišča. Tudi lam jc na razpolago tudi tam, kjer je zazidana morda le! kakih sto parcel ,od katerih pa jc 'suka druga parcela, ali pa kjer iz-1 prodanih le par. Vzrok jc iskati v Polnjujcjo vrzeli med hišami razsežni istem pojavu kot drugod v mestu: •ravniki ’ in vrtovi. Kjer sc lepo vrstil zemljišče je predrago. Banovina zah- teva za svet 60 do 125 dinarjev za kvadratni meter. Zalo jc razumljivo, da se le malo ljudi zanima za stavbišča ob Vrbanovi ulici in da mestna občina v kratkem ne bo mogla več zadovoljiti interesentov, ker ji bodo pošle vse parcele. Naj se tudi proti Kamnici zahtevajo za porcele znos-Ijive cene, in v par letih bo lam poleg sedanje zrasla nova. še večja ko Ioni ja čednih vil. Zvišanje državnih dohodkov Mesečni pregled "o gibanju državnih iinanc kaže, da državni davčni dohodki stalno naraščajo. Dočim so bili dohodki od neposrednih davkov in carinski dohodki v tem mesecu manjši ko lani, so bili dohodki od trošarin, taks iu monopolov mnogo večji. Dohodki od nepo-srednjih davkov so v septebru znašali 213.7 milijonov din (za 15.5 mil ij. din manjši nego lani v istem mesecu). Mo-nopolski dohodki so znašali 192.2 milijonov din, carinski 94.5 milijonov dinarjev. Gibanje državnih davčnih dohodkov je naslednje (v milijonih dinarjev): April — September 1935 1936 1937 1938 Neposredni davki 982 1065 1272 1325 Trošarine 406 426 450 516 Takse * 481 508 5S0 623 Carine 347 326 515 523 Monopoli 983 965 1040 1074 Skupaj 3199 3326 3857 4066 Neposredni davki so bili v prvi polovici proračunskega leta za 53 milijonov din večji nego lani. Prav tako so bili tu- di trošarinski dohodki za 66 milijonov večji ko lani. Povečali so se tudi dohodki od taks za 48 milijonov din dočim so se carinski dohodki povečali le za 8 milijonov. Monopolski dohodki so se v pr- vi polovici proračunskega leta zvišali za 34 milijonov din. Celokupni dohodki ue-posrednh davkov, posrednih davkov, carin in monopolov so znašali v prvih šestih mesecih 4066 milijonov dinarjev in so bili za 209 milijonov večji ko lani v istem razdobju. — Letos so se zvišali tudi dohodki državnih podjetij. Dohodki železnic so pretekli mesec znašali 252 milijonov dinarjev (za 46 milij. več ko lani). V prvi polovici leta so znašali ti dohodki 1217 milijonov dinarjev. Pošta, telegraf in telefon so dali v septembru 48 milijonov dinarjev dohodkov, v prvih šestili mesecih pa 271 milijonov. Dohodki državnih rudnikov so bili letos v septembru manjši ko lani in so znašali samo 15.2 milijona din, državni gozdovi pa so v preteklem mesecu dali 8 milijonov dinarjev dohodkov. Promet Poštne hranilnice Promet pri Poštni hranilnici se je v oktobru znatno povečal in je število čekovnih računov naraslo na 24.975. Čekovne vloge so se pretekli mesec povečale za 146.2 milijonov dinarjev. Naslednja tabela kaže gibanje naložb pri čekovnih računih pri posameznih podružnicah (v milij. din): 31. avg. 1938 30. sept. 19.38 31. okt. 1938 Beograd 777.26 704.45 • 733.0 Zagreb 419.55 348.04 407.9 Ljubljana 284.1 211.1 253.6 Sarajevo 175.54 169.35 168.9 Skoplje 73.3 69.5 70.5 Podgorica 27.55 26.7 37.05 Sušak 8.1 6.54 11.0 Skupno 1.715.46 1.535.7 1.681.9 Iz gornjega je razvidno, da so v kritičnem septembru vloge najbolj padle pri zagrebški in ljubljanski podružnici, prav tako pa so se oktobra pri teh podružnicah vloge najbolj dvignile. Število izda- nih hranilnih knjižic se je povečalo na 522.082, hranilne vloge pa so narasle na 1,192.9 milijonov dinarjev. g Nova livarna. G. inž. E. Zadnik je zgradil v Novi vasi pri Mariboru livarno in delavnico za železokonstrukcije, stavbeno in umetno ključavničarstvo. Posebnost novega podjetja je delavnica za izdelovanje rjeprostih predmetov. Inž. Zadnik je bil več let zaposlen v tozadevnih tovarnah in si je zato pridobi! v svoji stroki temeljito znanje in prakso. g. Angleška gospodarska pomoč Češkoslovaški. Posestno stanje Češkoslovaške narodne banke se je povečalo od 687,735.000 kron na 785,871.000 kron na račun »od zunaj držanega ravnotežja in tujih vrednosti«. Pripisati je to predvsem temu. da je Angleška narodna banka prepisala del posojila 10 milijonov Vel. Britanije za Češkoslovaško na račun Češkoslovaške narodne banke. fimši m suknjiču Petja Rabotkin. Pisarniški uradnik Matijec Presedljaj je nil že ves dan neznansko nemiren, hodil Ic od okna do okna, gledal jc skozenj iu Premišljeval, kaj bi storil. Da, šlo je za Veliko, tako rekoč za narodno stvar. Po Ustnih ulicah so hupali avtomobili, zdaj 1)a zdaj se jc začula izza ogla godba in po festi je prikorakala četa mladih in starih Hidi in prvi je nosil veliko zastavo. Ma-jih je štel in ugibal, čigavi so. Da, to ^ bil zanj problem. Koga naj voli, Gra-;,ria ali Kladarja? Oba sta- mu bila neonsko tuja, dve senci, ki sta legli vjije-s.°vo dušo in ga mučili že teden dni. če bi bil vsaj na jasnem, kaj meni njegov 'et' Toda nič! To pot je izredno uraden }} Pravi, da so volitve svobodne in interventen človek si pač zna ustvariti sod-’u- Ko je pa poleg inteligence še toliko ri,Kih stvari na svetu, toliko važnih stvari! •J'oti četrti uri sc jc odločil. Počasi je lekel črno suknjo in si zavezal kravato. , »Kako misliš?« ic strahoma vprašala 4cna. '^a Gradarja sem se odločil,« jc dejal, V^.i se mi, da sta si s šefom v nekem •Hjnem sorodstvu. Tudi je v zadnjih me-' Cci!» dvakrat obiskal našo pisarno.« . ^ bi se mogel prej prepričati, kako ‘ lsn šef...« je skrbelo ženo. *>o bo težko, kar naravnost k njemu ® ln°rem iti, češ. kako ste volili, da ne bo j niote. To se ne spodobi. In mogoče še-Pojde volit zdajle proti večeru. »vprašal bi kje ...« juv atijee je neodločno zahrkal in gleda-ko'r.V "a ‘'e Pr'kimal Mogoče bo srečal na poti iti mu bo razložil položaj. ko‘r- ° ,)rav za Prav moška stvar in ni-žei/lr ,le briga.« se je jezno obregnil na °- časopisnim papirjem, vse pravilno nateg* niti in jih potem na lesen obešalnik obesiti na prepih. Limone, ki so se preveč posušile, položi v posodo vroče, toda ne vrele vode, k' naj stoji ob strani na štedilniku. Po preteku dveh ur vzemi limone iz vode in P obriši. Uporabljati pa jih smeš šele teda’-ko se popolnoma ohlade. Milo imej vedno na suhem, najbolje vrhu štedilnika. Presušeno milo je boli izdatno kot sveže, ki se kar nagloma spe-ni in se ves kos hitro raztopi, tako d® prav malo zaleže. V presoljeni jedi kuhaj nekaj časa su-rove krompirjeve rezine, ki vzamejo sol vase. Mokre ščetke in krtače polagaj vedno tako, da slonijo na ščetinah, sicer kmalu les začne razpokati, sko gledališče tudi mariborskemu? Posodo, v kateri pečemo potico, ni°' ramo namazati z nesoljenim surovim maslom. Kakor hitro je v surovem m;l' slu le drobtinica soli, se potica pnlt1? posode. ti Visita iVUlan Kajč. Bil je čudovit novembrski dan, poln sonca in toplote. Pogled ti je silil navzgor, oOi so se željno pasle ob pisanem prelivanju barv. Kraj ceste, kjer se gozd izteka, sc umirja barva listja, toda v modrini neba in temnem pasu borov, sprem Ijajočih Dravo, je toliko slikovitosti, da se jc Štefan Mursa ni mogel dovolj naužiti. Sedel je na hlodu za šolo, na jasi Pa sc je podila dcca, razigrana kot malokdaj. Svetla slika zorečih življenj v okviru nagibajoče se jeseni. čeprav sc do večera ni prikazal na nebu oblak in četudi najrahlejši vetrc ni razgibal gozdnih dreves, jc Štefan Mursa že čez nekaj ur vse drugače gledal na svet, ki se inu je bil v prvih dneh, kar je bil tu, prikazal tako rožnat. Priznati si je moral, da so bile vse barve varljive. Le ena ne, tista, ki jo jc bil skraja prc-zrl: mračna sivina predmestja... Po cev.ti. vodeči iz predmestja, jc pri-iei zgodaj popoldne zdravnik, da pre- gleda otroke. Štefan Mursa sc doslej ni bogve kaj menil za take preglede. Vedel jc, da imajo zdravniki doma dovolj po* sla, sicer pa so kmečki otroci itak zdravi; kaj jim je treba še vizit. In ni obsojal sivolasega madžarskega zdravnika, ki je pojmoval to stvar precej preprosto, čc sc na vprašanje, kdo je bolan, •nihče ni oglasil, je bilo za to leto opravljeno. Toda na desni tam za cesto neteče Mura, ampak Drava, in Štefanov tovariš, ki od časa do časa sede na hlod za šolo, bo pokadil Še dokaj cigaret, preden pride s svojimi korenjaki na vrsto, kajti prednost imajo najmlajši: kdo pa naj jih v mraku pušča domov, skozi gozd! Končno je Štefan dočakal. Malone deset let je že bil v službi, a vendar je šele zdaj spoznal upravičenost vizite. Kopica kartonov, ki jim pravijo Zdravstveni list, ni samo zaprašena šara v vegasti šolski omari, ampak dokaj več: dokument, ki ti pove določno, ta in ta ima slaba pljuča, ali pa. kar jc še huje: na dodatnem lističu jc zapisano, da si že nevarno bolan na pljučih in moraš takoj k zdravni- ku. Sledi še nekaj doktorjevih vprašanj, predvsem: kje je oče v službi? Otrok jmenuje tovarnarja ali pa se še nekaj časa obotavlja: »Oče so doma, brez službe, mati pa po cesti pobirajo odpadke...« V sobo sili mrak in zagrinja drobna telesca sramežljivih deklctc. V rumenkasti svetlobi petrolejko si gospodična nekaj zapisuje. Rahla pljuča, ukrivljena hrbtenica, golša, sestradanost so opazke, ki se najpogosteje ponavljajo v teh zapiskih. Naposled se Štefan Mursa prikloni, gospod in gospodična pa marljivo nadaljujeta z delom, ki se bo zavleklo do trde teme. Stefan se izgublja v mrak, zdaj pa zdaj začuje za seboj otroški klic, brezskrben, vesel: ta srečnik gotovo ni dobil listka, katerega naj bi izročil staršem, da ga naslednji dan povedejo k zdravniku. In staršem ne bo treba na občino moledovali za potrdilo o svoji reščim, in potlej še naprej, v mesto. Za njihove otroke pa bo tudi naslednji dan sončen iu lep, kakor jc bil današnji... Križanka št. 7 I 2 3 4 5 6 7 S II ■ III ■ IV H v VI ■ — ■ m — VII ■ VIII ■ IX Hi ■ X ■ ip XI l m Besede pomenijo: Vodoravno: I. zasmehljiva P J/*' pesnitev; 11. rimsko ime našega mesUj ploskovna mera; III. zver; kraj pri Žalah; IV. mera; drevo: V. morski w bojnik; egiptski bog; VI. okrajšava* angleški izraz odobravanja: Pre“I0,V VII. prerokovanje; VIII. slov. zgodov nar; IX. organ; predlog; X. kos les* • zabavišče; XI. poljski plemič: izraz 1 zemljepisa. , j Navpično: 1. del Určije; - sveta; čutilo; 3. človek, ki skrivaj deluje proti drugim; pogrom; 4. zannek; v _ sta kamna: romanski spolnik; 5. dar ^ breme; 6. sibirska reka; padavina: • dlcvo; plačilno sredstvo; 8. gora iz s pisma; del telesa. Otok emanciDiranih mož BORBA ZA ENAKOPRAVNOST Z ŽENAMI Na otoku Sumatri so moški prisiljeni, I Toda zakona se ne more skleniti prej, boriti se za enakopravnost z ženskami.' Vse do nedavnega je moral mož živeti v hiši svoje tašče. Pozneje pa je bil dosežen kompromis in zdaj živi v hiši svoje matere. Možje, ki imajo štiri žene, morajo preživeti z vsako od njih po en teden v mesecu. Njihov čas je točno razdeljen. Tašče budno pazijo, da možje Kiti za trenutek ne oškodujejo niihovih hčera. moški se emancipirajo. Možem na Sumatri se ni treba brigati za gospodarsko stran življenja, ker jih Vzdržujejo žene. Oni dobivajo drobiž Z{> vsakdanje izdatke od svojih žena. V Zadnjem času pa je opažati med tamoš-*Jittii moškimi gibanje, ki je v zvezi s Holandci. Moškim se nudi prilika za zaslužek, ki ga pa porabijo zase. Skratka: začeli so se emancipirati, ker postajajo Sniotno neodvisni od svojih žena. Njim Prinašajo samo poklone. Zakon tega si-cer ne predpisuje, toda javno mnenje posoja in prezira vsakogar, ki v zadnjem času vstopi v hišo svoje žene ne da bi kaj prinesel. Na Sumatri so zakoni zelo srečni, ker Se sklepajo izključno samo iz ljubezni. dokler bodoča zakonca ne uredita gmotnega vprašanja. Ko se mladenič in dekle vzljubita, se začnejo med starši zainteresiranih pogajanja in razgovori o višini vsote, ki jo mora zaročenka plačati za svojega zaročenca. Kolikor je zaročenec siromašnejši, toliko manj mora plačati zaročenka; mladi možje bogatih rodbin so pa zelo dragi. Ločitev zakona ni združena z nikaki-mi težkočami, toda mož mora ob ločitvi to vsoto vrniti, ki jo je zaročenka svoj-čas položila zanj. KAKO SE ZAKONI LOČUJEJO Moški, ki je postal soprog bogate žene, a pozneje ne pristane na ločitev, se izpostavlja posmehu. Žena odide k sodniku. Ta pokliče moža in ga nagovarja, naj pristane na ločitev. Če mož tega ne stori, jih dobi- na javnem mestu pet ali deset po zadnjem delu telesa iz enostavnega razloga, ker ga ni sram ostati v družini, ki ga več ne mara. Po ločitvi ostanejo vsi otroci pri ženi in nosijo njeno ime. Po ženini‘smrti dedujejo otroci. Njihov oče nima pravice na njeno imovino. ŽENE V ANGLEŠKI VOJSKI Na londonskih ulicah so se pojavili te oni prvi ženski naborniki. To so prostorni oddelki žena, ki so pristale, da pršijo v angleški vojski pomožno službo. le ženske so se spoznale tudi s kasarnami, kjer dobivajo vojaški pouk. Ljudje, K!. ihn je poverjena ta naloga, niso proti ®Jim tako nežni kakor so drugače prot! Zenam. Tudi vadijo povprečno dve url ^evno. , Mimoidoči se ustavljajo pred ograjo kasarne in z zanimanjem opazujejo te Vaie žensk-vojakov. Tam imajo priliko v'deti mnogo smešnih scen. Nekega dne se opazovalci posebno sladko smeja- ’ ^o so slišali strogi glas nekega pod- narednika, ki je v sarkastičnem tonu za- ,. nil: »Na desnem krilu vidim damo. 1 misij, da ima dve levi nogi«. In po- ?ttl: »Gospe, tu je treba marširati, :ie L Sijati in sprehajati se... Glavo kvi- - kajti vojaki ste in ne manekini...« °da takim opazkam se ne smeje samo ^nlika, temveč tudi same ženske-vo-Jalci. NE POZABIMO NA LAČNE! Kitajska pripovedka. Bogat trgovec Li je priredil vrtno zabavo. Za to, kar ga je stala pogostitev nekaj prijateljev, bi se najedlo več sto stradajočih. Vino je teklo v potokih. Za plotom so hodili kuliji; včasih je kdo od njih pogledal čez plot, kako se bogataši zabavajo. Pa vstane eden izmed gostov in ogovori gostitelja: »Tu se razkošno zabavamo, toda bog kaznuj lakomneža! Pomislimo na lačne!« Po teh besedah vstane gostitelj in de: »Prav imaš. Pomislimo na lačne!« Dvignil je kupo in nazdravil mimohode-čim kulijem: »Naj vam da bog obilo sreče in bogastva!« X Najralajša stenografinja na Svetu je neko 7 letno dekletce iz Limogea v Franciji, ki se je nedavno udelečilo javne tekme profesionalnih stenografov. Uspelo ji je, da je napisala 12 besed v minuti. X Žvečilnega gumija so pojedli Ame-rikancPleta 1937 čez 43 milijonov kilogramov, kar predstavlja vrednost nad sto milijonov dolarjev. Te podatke je objavilo ameriško ministrstvo trgovine. X Stekleni noži se že na veliko uporabljajo na kliniki v San Franciscu. Zdrav niki trdijo, da so ti noži mnogo bolj higienični in se dajo tudi lepše čistiti in brusiti. MYRNA LOY, ZVEZDA HOLLYWOODA »Ali je tudi vaš mož končal v zoološkem vrtu?« »Ne, žal kot predposteljnik!« Myraa Loy v Holly\voodu ni nova oseba, toda zdi se, da se njena kariera šele zdaj začenja. Ko je prišla v Holly-wood. je imela majhne vloge pod imenom Myrna Williams. Nase je pritegnila Dažnjo pokojnega Rudolfa Valentina, in v njegovem filmu »Koliko je vredna lepota« je dobila glavno vlogo. Valentino ji je dal tudi ime; on jo je prvi klical z imenom Myrna Loy, in odtlej je v filmu vedno nastopala pod tem imenom. Rodila se je v Heleni, država Montana, poz uej pa se je s starši preselila v Los Angeles, kjer je posečala univerzo. Kasneje je nastopala kot plesalka. Njen studio je bil v bližini Metro-Goldwin-Mayerjeve-ga studia, Myrna Loy ne vzbuja rada v javnosti velike pozornosti. Ona se prostovoljno pokorava vsem zakonom, kon- vencionalnosti, zato jo danes tudi smatrajo za najkonvencionalnejšo ženo Hol-lywooda. Zelo interesantna je njena zunanjost. Myrna Loy je posebno ponosna na svoje pege na obrazu. Včasih je v šali vedela povedati svojim prijateljem točno število teh svojih peg. On se nikoli ne šminka, razen kadar dela pred kamero, torej v poklicni dolžnosti. Njeni lasje so zlato-rjavkasti. Je velika pobor-nica ženskih pravic, toda ni možača; nasprotno: nad vse ženstvena je. Ljubi lepe obleke, kajti dobro ve, da imajo možje radi žene, ki so lepo in okusno oblečene. Mnogo se ukvarja z vrtnarstvom. Edina ambicija izven študija ji je, da lahko okrasi svoj dom s cvetjem iz svojega vrta. Je poročena in je v privatnem življenju dovršena gospodinja. fciida sv. jili tak. Anton Ingolič Suha vas je srednje velik kraj, kakor Je mnogo pri nas: cerkev na sredi, žin-°i p°IeK nje gostilna s trgovino, v bli-hiš' S°'a 'n Kiisilski dom, vse naokoli pa sI e’ °b cesti velike in zidane, zunaj va-V»VZ ali lesa in s slamo krite. °t v vasi ima svoje: starci cerkev, fanfCl *?*°- dekleta Marijino družbo, Štvn^M'0^’ ni0^e ,:>a sv°ie gasilno dru-obr- ’0K0 je prilik, da se sestanejo in zi,naVnavai0 Pereče probleme na vasi Ul Iavj J n’e’ njihovo gasilno društvo je de-čn^ °’ zato iima POKOsto seje, ki se za- . O V -1-1.... j. . liujejo s*croninem gasilskem domu, nada ; n E v kroj in strumno korakajo v pro- kje Prostornejši gostilni, končajo pa ie2e-(,a ccsti; ob svečanih prilikah se ob-CeJ° v kroj in strumno korakajo v pro-kaitj1’ to je vse njihovo udejstvovanje, v."11! DO/ari c- , ■ s ....n., Suhi vasi sila redki. VeVidT>r°Žari ,S0 cij0 Zq ^redo s časom in začeli so z ak Se višile v ta namen tombole, licita- sn ,110torno brizgalno. Že deset let cije vrš|fe v t vPra?Slr veselice, toda če bi vam ' h,a'Kainika, koliko je denarja, bi bilo s^0vedaI- da se pač ne mudi: kar je zadosti*Tcsa'jc Pogorelo, za ime pa jim hnajo m- ro^'}a brizgalna. Glavno je, da ' c'^’ c’a tudi oni streme po 'ak Ml 1>(>r)0ineišcm. ^'edse-d ko so imeli še starega Vživel v'?!,' h,aKC)!:a Poštarja, ki sc je "la razu, >i° na vas’’ 'it' je populno-!'ah. T0.i'le U1 sc ravnal po njihovih že- ftT>°kojc„d Zg()dii0 sc ^e- c*a 'c P°^tar mesto 111 se.je preselil, na njegovo ■fe prišel nov, mlad in resen mož. Tudi njega so takoj izvolili za predsednika, čeprav so nekateri previdnejši ugovarjali in napovedovali, da novi poštar ni iz tiste stare šole, ki je šla roko v roki z ljudstvom. In res! Takoj v začetku je zapihal nov veter! Sej ni bilo toliko, a bile so daljše in začele in končale so se v gasilskem domu, nikakih prilik ni bilo več, da bi z društvenim denarjem napolnili veliko golido sv. Florijana, ki so jo imeli spravljeno pri gostilničarju, in lepo po bratovsko pili iz nje. Golida je stala tam na peči in se sušila, Še bolj so se sušila grla vrlih suhovaških ognjegascev. Že so ostajali nekateri možje, ki so brli do tedaj steber domače gasilske čete, rajši doma, češ da so prestari in se bodo rajši preselili v cerkev. Drugi pa so vztrajali in si govorili: »Mu bomo že pokazali, kako je treba voditi naše društvo! Še ne ve, kaj se pravi biti najvišji čuvar golide našega preljubega patrona sv. Florijana!« Prišel je čas prve veselice. Celo zdaj ni predsednik vzel golide s peči in je izročil gostilničarju. Delali so in se potili za javni blagor, če pa je kdo hotel piti, si je moral plačati iz svojega. Nezadovoljstvo je naraščalo. Na veselico je prišlo mnogo ljudi, prinesli so darila, ki so jih proti večeru začeli licitirati! To je bila vselej naj večja zabava Suhovaščanov! Spreten vaščan pa si je lahko tu in ta mzaslu-žil kak dinar, ko je na krožnik položi! enega, istočasno pa pobral z njega dva! Toda kakšno razočaranje! Poštar sam je pobiral denar in strogo pazil, da te vsakdo res toliko dal, kolikor je zaklical, vzeti pa ni mogel ničesar. Denar je vsi- paval v vrečo, ki jo je povsod nosil s seboj. Tako se je nabralo obilo denarja, nezadovoljnost pa je bila tem večja, ker ni pustil, da bi gostilničar en samkrat napolnil golido. »Zdaj pa naj pride blagajnik in še en odbornik, da bomo denar prešteli!« je zaklical, ko je bilo vse pri kraju in je društvo izročilo vso oblast nad ljudmi gostilničarju. Šel je k svoji mizi v kotu in vsipal denar na sredo. Bilo ga je velik kup. Gasilskim možem so kar izstopile oči in golida na peči se jim je zdela še bolj suha kakor poprej. Obstopili so mizo in že je poedini segal po denarju. »Tudi jaz ga bom štel!« so se oglašali drug za drugim. Še vedno sem ga, pa ga bom še zdaj!« »Hočem videti, da ne bi kaj...« je kričal drugi. Že ni bilo razločiti besede; roke so se stegovale po denarju. Poštar je stopil na klop in zaklical na ves glas: »Roke stran od denarja, ki ni vaš!« »čigav pa?« so se takoj oglasili. »Vaš že ni, ki ste proti nam! Tudi ne blagajnikov, o katerem že vrabec na srehi čivka, da...« »Kaj, jaz, da sem vrabec!« je vzkliknil majhen možak in udaril v gnečo. Beseda je dala besedo, roke je poživila kri, denai je vabil, še bolj je vabila golida na peči. Naposled se je le nekdo opogumil in jo prinesel k mizi. Kako torej mislite, gospod predsednik, niti enkrat ji ne bomo pogledali do dna?« Poštar, ki je kakor zmaj iz pravljice čuval nad denarjem pod seboj, je odgovoril, da ne. Hotel je še nekaj reči in utemeljiti svoje ravnanje, spomnivši jih na motorno brizgalno, toda tedaj je nenadoma utihnil njegov glas. Gostje pa so zagnali silovit vrišč: gospodu predsedniku je namreč nekdo v imenu gasilskega patrona poveznil golido na glavo. Ker pa je bila precej globoka in tako velika kakor glava, si je ni mogel kar takoj sneti. Stal je tam na klopi nad njimi in suval na vse strani z okomotano glavo, dokler ni treščil ob svetilko, ki je visela s stropa, in je razbil. Zdaj je nastalo še silovitejše kričanje. Ko so znova prižgali luč in so se ljudje nekoliko umirili, je nekdo slovesno razglasil: »Ljudje, ste videli znamenje našega ljubega patrona? Upajmo, da ga je tudi naš predsednik razumel!« Ko si je poštar snel golido z glave, ni bilo treba ničesar več preštevati, kajti na mizi ni bilo več, denarja. Prazno golido so izročili gostilničarju, ki jim je vrnil polno; tako je romala z mize v klet in iz kleti na mizo skoraj do jutra. Naslednjega dne je odbor na svoji seji ugotovil, da niso imeli z veselico ne izgube in tudi ne dobička. Veselica se je na vsak način obnesla. Predsednik se je sicer držal nekoliko kislo: kaj je hotel? Bil je pameten, pa je vedel, da se mora uradnik ravnati po krajevnih prilikah, če hoče, da bo dobro zapisan pri ljudeh in pri oblasti. Od tega časa je minilo že nekaj let. Suhovaščani pa še vedno prirejajo tombole, srečolove, veselice in licitacije za »nakup motorne brizgalne«, ki jim je še vedno prav tako daljni cilj, kakor jim je bila nekoč. ' ' fV-.'5'vV '• ■ ■■ Zapustila nas je danes po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, za vedno naša draga sestra, teta in svakinja Ana Rapoc Pogreb drage pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 14. novembra, ob 15.30 uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 15. novembra, ob 7. uri v magdalenski cerkvi. ŽALUJOČI OSTALI. Sprejme se gospod NA STANOVANJE s hrano ali brez. Jože Vošnja-kova 21, pritličje.________2743 ŠIVILJA z večletno prakso, tudi za perilo, se priporoča za na dom po nizki ceni Naslov v upravi 2745 ALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stanc vsaka beseda 60 par: naimaniSa pristojbina za te oglase le din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In žcnltovanlskl oglasi din 1.— no besedi. Najmanjši znesek za te oglase ie din 10.—, Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaka din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročilu, oziroma ga ie vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. Za vse pismene odgovore glede matih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Ramo 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. ________________91_________________ POSTELJNE ODEJE, posteljno perilo, pernice, zglavnike, madrace, f koce, posteljno perje. puh, in let j najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. — Stolna ulica 5. 1147 IZ LASTNE PLETARNE »Mako« perilo najhigieničnej-šP za otroke dame in gospode izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri. »Luna«, samo Glavni trg 24. 1323 POSTELJNO PERJE v veliki izbiri od Din 8.— naprej v vsaki kvaliteti in ceni, kemično čiščeno. ravnokar dospelo pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 1179 RADIO-APARATI Svetovnih znamk: Loewe, Minerva. Sabd, Graetzor po najugodnejših pogojih pri Klein-dienst & Posch. Maribor — Aleksandrova cesta 44. 1474 izvršuje poceni in dobro Mar tin Sairan, Krekova ul 16. 1840 POZOR! Šivane odeje, ročno delo, z lepo vato polnjene, od 68 din uaprej. Klot-odeje. dobre kvalitete, od 79 din naprej. Hubertus-plaščc, impregnirane, prej 300 din, sedaj 239 din. Elanel, dobre kvalitete, 4.50 din, kakor tudi vsakovrstne štofe, volne, platna ter različno manufakturno blago dobi s e najceneje le pri Mira Penič, Maribor, Vetrinjska 9. 2294 POHIŠTVO od preproste do naifinejše izdelave-lahko dobite po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih v kvalitetni izdelavi, ako sl naročite isto pri priznanem in diplomiranem mizarskem mojstru Mat. Rakuša. Zg. Polskava pri Mariboru. Krasni moderni vzorci! 2555 JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. politlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme do najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. Sprejmeta se DVE GOSPODIČNI ita hrano in stanovanje pri hišniku, Slomškov trg 6. 2747 MLADA GOSPA gre enemu gospodu za kuharico brezplačno. Naslov v upravi lista. 2750 SOSTANOVALCA k dijaku z nemško konverzacijo sprejmem s 15. novembrom 1938. Naslov v upravi. 2752 Sprejmem DVE GOSPODIČNI na stanovanje in hrano. Koroška 26/1. 2754 GOSPODIČNA se sprejme na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 17, I. nad str., na dvorišču. 2757 ~GOSPOD se sprejme na stanovanje in hrano. Ob železnici 4, I. nadstropje. 2780 Danes v soboto MARTINOVANJE. pečene goske, ocvrte piške, divji zajec. Izborna nova in stara vina, muškatni silvanec, traminec, rizling, portugalec, mozlavec, burgundec. A. Senica, tattenbachova. 27'61 VABILO! Na Martinovo soboto zvečer, pojedina vseh vrst pečenih perutnin. kapljica dobrega vina. Za obilen obisk se priporočata M. I. Moscha, Stol-na ul. 8. 2744 POZOR! Danes in jutri domače koline, pečena gos, dobra kapljica v gostilni Kelc, Gregorčičeva 19. _____________2763____________ MARTINOVO praznik, ko postane letošnji mošt vino, botno proslavili ob predpisani gosji pečenki in drugih dobrotah. Točimo prist no dobro kapljico! Martinov koncert v soboto in nedeljo! Vljudno vabi vse prijatelje in znance^ »Restavracija Ljutomer«, Štibler, Maribor, Rotovški trg. 2798 MARTINOV VEČER priredi pevsko društvo »Ko-banci« dne 13. novembra 1938 v gostilni g. Hiteria v Kamnici. Tineki, Tinike in prijatelji petja vabljeni. 2801 KAJ JE UČINKOVITA REKLAMA ROFANIAI IZREDNI NAKUP. NEPRE^ posestva: i blizu postaje Pesnica. 2. orala-j vinograd, sadovnjak, cena ^ 1 tisoč din: novozidano hišo, j oral njive, gozd 30.000: hiso^ lvrtom, njivo v Rušah 12 oralov blizu '50sta'E^vriiak 5 oralov, deloma sadov^ 4S.000 (potrebno 20.000), oralov, vinograd sadonosnik j„ gozd 65.000: 12 oralov PT> Sv. Kungoti. 85.000 : 9 oralo • tik cerkve in sole 60.000, oralov, polovica lepega gozda, 120.000: 60 oralov nad Mar borom, 100.000 : 55 oralov, okroženo. 8 slav gov. ziv.^ konji in 20 Prašičev, 330.0^ .33 oralov, tik Maribora, z gatirn inventarjem. - .o ob ban. cesti, 60 oralov-oralov vinograda, 4000 Ko sadnih dreves, 360.000, nadstropno veliko rušo z * stilno, pripravno tudi za šarijo, poleg 16 oralov pona 240.000; na prometni 'Oj-gostilno, udobno za trgo 9 oralov prvovrstnega ljišča za 190.000 din. novozgrajeno, 2 sobi.. vrt. 30.000 din: tnstanovam sko z vrtom, 45.000: pe‘s« novanjsko, mesečni donos soč din, za 115.000: enodr* žinsko v mestu, 75.000, n , e. zgrajeno, 2 orala Prvovrstn ga zemljišča, 70.000: enonadstropno petstanovamsko, m . sečni donos 1250 dm, 140.000; veliko trgovsko Aleksandrovi cesti, 1,300.00"-dvonastropno stanov, m govsko, center, 530.000; demo zgrajeno, letni cisti o s 70.000, cena 885.000. tr stanovanjsko blizu gl k° ■ 160.000; krasno dvostanu vilo (komfort) 220.000; os . stanov., deloma komfortna ^ novanja, letni čisti donos; tisoč za 420.000; dvonadsOT? „o z gostilno, trg. Joka lom; za 450.000; krasno hiso z n> ^ šarijo v mestu, 195.000, strogem centru veliko trg sko, cena 2,500.000 din. PRODA POSREDOVALNCA IVAN GODINA. Maribor, Aleksandrova o. 2719 Predstavlja sodoben sistem za prenos poslovne reklame .na surov ali obdelan les, juto, blago in drugi porozni meterijal — Zahtevajte prospekte in ponudbe za to novodobno in izredno učinkovito reklamno sredstvo MARIBORSKA TISKARNA MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA 6 D. D. TEL. 25-67, 25-68, 25-69 PLETILJE! Igle kakor tudi vše ostale rezervne dele za okrogle pletilne stroje dobite najceneje pri tvrdki »Mayo«. Gregorčičeva ul. 6. 2549 STEZNIKI. zelo praktični, brez ribje kosti in,gumija, po meri, najnovejši modrčki in gumijasti stezniki najceneje pri »Luna«, samo Glavni trg 24. 2755 DVOKOLESA se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem, poniklanje in pokrotnanje najceneje. Zaloga dvokoles, šivalnih strojev, otroških in igračnih vozičkov. Najnovejši modeli! Nizke cene! Ceniki franko! »Tribuna« F. Batjel, podružnica Maribor, Aleksandrova c. 26. _____________2764__________ PRAVE BIGE in goriŠke kornete izdeluje samo pekarna Čebokli. 2687 Poslužite se vložkov za čevlie Temeljito in poceni negujete svoje noge s higienskimi „SETA” vložki. RADOŠEVlč FRANJO naslednik Suliča Jos., Maribor, Aleksandrova 30 (delavnica spodaj) priporoča svojo izdelavo in popravila čevljev. Točna postrežba! Solidne cene! 2790 PREMOG - DRVA Filipančič, Kopališka 10. 2667 DOBRA NAGRADA! Velika angora mačka, belo-siva, se je zatekla. Oddati proti nagradi v knjigarni Scheidbach, Gosposka ul. 28. 2796 NA STANOVANJE sprejmem boljšo delavko. Ruška c. 9, dvorišče. 2593 AKVIZITERJE za domačo zavarovalnico iščemo. Ugodna priložnost tudi za upokojence. Ponudbe na upravo pod šifro »Sigurna eksistenca«. 2703 IŠČEM ZASTOPNIKA za prodajo prvovrstnih pisalnih strojev z garancijo 6000 din. Ponudbe pod »Stroj« na upravo. 2706 MARTINOVANJE priredi v nedeljo. 13. novembra 1938, Gasilska četa Zrkovci ob 15. v gostilni Sagadin, prej Sel. Toči se pristna završka kapljica. Vsi prijatelji društva vljudno vabljeni. Odbor.__________________2759 Vabilo na MARTINOVANJE in pojedino pečenih gosi in račk, ki se vrši v Soboto, dne 12. nov., in v nedeljo, dne 13. nov., v gostilni Hartberger, Studenci. 2710 NOVO DOŠLI KRASNI MODELI V PLETENIH JOPICAH Isto tam perilo in nogavice po nizkih cenah. »Vida«, Koroška c. 10. 2724 Z 10—15.000 DIN se združim, kjer imam dobro jamstvo. Ponudbe pod »Sigurnost« na upravo lista. 2729 HIŠA za 9000 Din GOTOVINE ter ostanek mesečno din 300 se odda. Naslov v upravi. ____________2738____________ BREZPLAČNO DOBI pridna sirota, mladenka, pouk jezikov, gospodinjstva, event. pozneje sprejem v družino. Ponudbe na »Večermk« pod »Družina brez otrok«. 2739 Vabilo na MARTINOV VEČER v soboto, dne 12. nov., v gostilni J. Klobasa, Studenci. Na sporedu je: krščen je mošta v vino, poljubčki pod zvonom in razne druge zabave. Vsako nedeljo koncert. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar. ______________2712____________ GOSTILNA PRI »LIPI« RADVANJE, TEL. 23-30 vabi na Martinovanje v soboto in nedeljo. Pečenice in ri-žovkc z zeljem — v nedeljo gos. Za dobro kapljo je preskrbljeno. Priporočata se go-stilhičarja. 2716 Prodam RAZNOVRSTNE pEfhrV. kombinirani štedilniki zL.*ine mi in Plinom. Večje: kolg. prodaja Gustinčič, tau ^ chova ul. 14._________—* "zavarovalna pobiti se ugodno proda, vp* ^ »Trafika«, Strossmaierjo ^5 vored. —T—' DOMAČE KOLINE vsako soboto iu nedeljo. Gostilna Gajšek Tilka, Tezno, Tržaška c. 7. 2725 V nedeljo vsi ria MARTINOVO ZABAVO in pristne prleške pogače, gostilna Klemenšak. 2762 ZAKAJ? - ZATO! Vesela Martinova nedelja, gostilna »Turist«, Betnavska cesta. 27’49 Vsako soboto in nedeljo JETRNE IN KRVAVE KLO-BASE Izborno vino. Gostilna »Prešernova klet« v Gosposki ul. 2760 Posest ■■hl. .. z::T£r.rJKas»- - Okoli 2000 in’ veliko LEŽIŠČE S SKLADIŠČI in pisarno v neposredni bližini glavnega in tovornega kolodvora, na prometni cesti, ugodno za špediterje itd. naprodaj. — Ponudbe pod »Ugodno« na upravo lista. ______________2671_____________ Mlin /.o. dva do tri vagona tedensko, razpoložljivih 60 KS, moderno urejen, z vsemi gospodarskimi oritiklinami, stanovanjska hiša, stano-anjska vila, itd. ugodno na prodaj za din 550.000, gotovine potehno samo dinlOO.OOO in še toliko obratne glavnice. Petstanovanjska hiša na razpolago za din 300.000 Movozidana komfornta vila z vesmi pritiklinami — mesečni donos din 1430, na prodaj za din 210 000. Pri Ptuju hiša, gospodarska poslopja, skladišča, vrt, ob glavni cesti, primerna za gostilno, obrt ali trgovino ugodno na prodaj za din 170.000. Pojasnila resnim interesentom brezplačno na razpolago: Triglav* realitetni biro, Aleksandrova 12, Tel. 25-34 *770 DEL HISt. na 2 kuhinji. 4 sobe, prodaj. Nova vas. L>vadn,697 Maribor. ___— TRGOVINA V STUDENCI^ (dobra točka) na pr°d 2698 slov v upravi. ___ PRODAM FOTOAPARA^, Certo Dollina -4x3d ta-Xenon 2/5 cm kromirana■ ^ ška, filter, din 2600. • ^08 Slovenjgradec. — NOVOZGRADBA, Pobrežje, 6 stanovanj, vrl-din 42.000. — Novozgrajena trgovska hiša, trgovina, gostilna, trafika, 110,000. — " lika, moderna novozgradba, 8 stanovanj s kopalnico, vrt, 420.000. — Trgovska hiša v Celju, najprometnejša ulica, 2 lokala, 360.000 dm. Posredovalnica »Rapid«. im Radi Preselitve nrodarn ENODRUŽINSKO HI*aVeIj četrt ure na kolodvor, ptuj avtobusne postaje P*1 yu parketirano s 4-SOBNO stanovanje ci^iklinami v Razlagovi uli-s ’, bližina kolodvora, se odda ie ' uucembrom. Mesečna na-jjrj hiua din 100<). Vprašati , Opekarna Laiteršberg, -c^ki, telefon 20-18. 2727 DVOSOBNO STA- °ddam Vd»-» NOVANJE de ti 5 Vodnikova 36, Stu-_____________________________2737 S°NtN0 4-SOBNO STANO-ob , VANJE ber m oddani za 1. decem---^Jsaslov v upravi. 2748 V NOVI HIŠI, se 0ijCe u 3 s°b in Pritiklin čemi?, boljii družini s 1. de-PttŠtiik0-1-1' f?ra*ati Studenci, kova l/I. 2758 so da STANOVANJE e, ua v j denej. Štitdp,.-,na^ern- Obrežna c. 13, 2765 MUH Dv()S( SOBO, KUHINJO, shrambo, del vrta oddam mirni stranki v novi hiši. Dalmatinska ulica 26. Ogled od pol 5. ure popoldne dalie. 2668 SOBA z dvema posteljama se odda. Poizve se pri hišniku, Koroška c. 17. 2701 GOSPOD ALI GOSPODIČNA se sprejme v lepo separirano sobo na hrano in stanovanje. Pušnikova 20, Studenci, ipri »Rapid«-igrišču. 2803 Maribor, Gosposka 14 Din 250.000 vložim v industrijo Din 75.000 vložim v rentabilno podjetje Informacije: EKONOMIST Aleksandr. 12, Tel. 25-34 SOBO ev. opremljeno, s štedilnikom oddam. Gubčeva 3, Melje. 2804 Lepa, veliko opremljena SOBA posebni vhod, cena 200 din, se takoj odda. Koroška c. 67. 2810 OPREMLJENO SOBO oddam. Slovenska 24. pritličje desno. 2812 Oddam lepo SONČNO SOBO z uporabo kopalnice. Naslov v upravi. 2713 OPREMLJENO SOBO hrano za sebe in otroka iščem. Ponudbe na upravo pod »Studenci«. 2723 Ukii$cvodia »n HkUaauadtdum m • i v 'U p|i' dobi službo v industrijskem podjetju. Oferte s točnim ^ življenjepisom in z navedbo it plače na upr. lista pod „903“ Službo dobi VAJENEC (-KA) se sprejme za trgovino z mešanim blagom. Najmanj dve srednji šoli. Vprašati Maribor, Pobreška c. 46. 2717 Oddam dve PRAZNI SOBI, uporabni kot soba in kuhinja Betnavska 48. 2730 OPREMLJENA SOBA, velika, sončna, se odda v Strossmajerjevi 28/11. 9. vrata. 2733 Oddani LEPO SOBO Naslov v upravi lista. 2722 Zakonca brez otrok iščeta SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Tezno, Ptujska c. 44 2788 OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Splavarska 3/1 2799 s k^OBNo STANOVANJE ponud.vniccU ^in kabinetom). NePot.n|l: Profesor Stražar. "a realna gimnazija. "■__________ 2732 dveh * STANOVANJE J. dec,?.V" k"lllnie oddam s °rska W Za želodec najboljše preskrbljeno 2694 O JQ fg Vabi: ŠE E GAUBE. lestmk - AtiDERLE vodja din Poskusite, prosim, naše posebne vrste za šport, izbrali boste prav za vsako uporabo 2718 E. 0» I, B OKUSNA | CENENA Ogromen prihranek S m na gorivu. nL proizvod / Osječke Ijevajnice željeza i tvornice stfsjava d. i.. Osijek I Samoprodaja najboljših Samoprodaja za Maribor: PINTER * LENARD Velika zaloga Nizke cene l orima kožuhovine olaščev, ovratnikov vseh vrst in velikosti za dame in gospode Soper Julijana, Maribor, Glavni trg 9 in JUdieM* Mulio .afutatlev OZVATIC M. Maribor, Cafova 1 2734 Ivan Kram Mr onhirinu 13 Tel«Ion Stav. 22-07 hajveija foška J. Freac Hkuitot G Im ni trg 13 i V O i Generalno zastopstvo za Ju o^av^o največjih Itaiiianskih vorntc narmoniK ..ilETTf9A «4 Cast^flea^do Italijanska produkcija slovi po celem svetu. Harmonike so giasovno, po obliki in izredni izdelavi nenadkriljive. Zahtevajte brezplačno predvajanje in cenike in prepričajte se pred nakupom o posebnostih italijanskih harmonik. Generalno zastops.vo za Ju&osiavi o V. w»eext in sšpov-1' Maribor, Jurčičeva ul. 8, »elefott 25-v. IX 1 4255 37-18 Dražbeni oki c w'ne 19. decembra 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: RAČE vi. št. 70, 160 jEŠENCA , „ 48 PODOVA „ „ 414 Cenilna vrednost: din 95.730'55 Vrednost pritiklin: din 1.020'—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek : din 63.820 36 Vadij znaša: din 9.573’06 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. 11« dne 13. oktobra 1938. 2707 IX. L 3410 38-7 Dražbeni oklic Dne 27. decembra 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: 7» BRESTERNICA vi. št. a) 12» b) 219, c) 227 Cenilna vrednost: ad a) din 24.811 67 ad b) din 1.715'25 ad c) din 3.941'60 Vrednost pritiklin: din 1.722'50 ki, je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: din 20.312*04 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišč11 najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi .sC jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX.* dne 26. oktobra 1938. Novoustanovljena Livarna in železokonstrukciia inž. E. Zadnik in drug, Maribor, Nova vas izdeluje strokovno in solidno vse v to stroko spadajoče odlitke iz bronce, medi, aluminija, litega železa, dalje vse odlitke, odporne proti kislinam in specialne odlitke za visoko odpornost. Tvrdka izvršuje vsa železokonstrukcijska dela in popravila vsakovrstnih strojev. Specialna delavnica za izdelavo rjeprostih predmetov. Centrala: MARIBOR "w" pa,a“na Gosposke - Slovenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR »ajtooff verna nalotba denerta. ker /amil um vloge pri tet kranUnitl Omska banovine s telim svoj,m premo**nlem m » »»o svojo d avte o moljo — ~ H e a n 11 n I e m Izvršuje vse v denarno stroko spadajoie posle io i no k u l a n t n o S D r e i e m a •" knllilte ne lakoti ratmn “ c I p« nalugodnelšem obrestovan#«* Podružnica: CELJE luinoltaterska hraniinlta 14 ,,ri' Izdaj.; in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob • Vrija na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ccniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telelon uredništva In uiu št. 25-67. 1’oStui čekovni račun št. 11.409